Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin deUa Libertži (Ul. CommerciaJe) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (caseUa po6t.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 40 lir NAROČNINA: četrtletna ddr 450 — poBatna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina Ur 2800 Oglasi po dogovoru 3pedizione in abb. postale I. gr. it. 51 508 TRST, ČETRTEK 23. JULIJA 1964, GORICA LET. XIII. hetja 'j%edmbko~ kuičaiskci vlada Kriza italijanske vlade, ki je lakorekoč iznenada in nepričakovano nastala dne 26. ju-njja, se je zaključila v sredo, 22. t. m. Mi istrski predsednik je ostal poslanec Aldo Moro in ludi med ministri ni mnogo spre 'nemb. Nespremenjen je v bistvu ostal ludi vladin program. Zato se navaden državljan lah *° upravičeno vpraša, čemu in zakaj je Pravzaprav izbruhnila kriza, če la ni pomočila nobenih bistvenih političnih premikov? Problem pa ni tako enostaven, kot bi se z^el na prvi pogled. Vodstva sredintiko-le-''icarskih strank, ki so se sporazumela za Nadaljevanje prejšnje vladne koalicije, iz-la^'jajo, da je nov dogovor zlasti podrobne in natančneje opredelil tiste točke sta-'°ga sporazuma, ki so se mogle tolmačiti na različne načine, ter hkrati ponovno poji dil politično hotenje prizadetih strank, da rez obotavljanj in miselnih pridržkov na-J Lijejo z izvajanjem sredinsko-levičarske Politike. Kai' zadeva vprašanje zasebnega šolstva, ^ je bilo bližnji vzrok krize, so se stranke ^govorile, da bo nova vlada do 30. junija ‘965 pripravila nov zakon, ki naj zadevo dokončno uredi. Glede 5-letnega gospodarskega načrta, ki ga je predložil dosedanji mini-*ter za proračun Giolitti, so se sporazume-da se bo nadaljevalo njegovo preučevanje n,a tehnični ravni, zlasti in tudi v okviru fizikalnih ter gospodarskih organizacij. ‘ada bo zavzela dokončno stališče, ko bo- 0 vse pristojne ustanove povedale svoje .nvenjc o poletnem načrtu. Glede urbani-' 'enega zakona je v sporazumu rečeno, da c bo v nobenem primeru prizadel stanovsko lastništvo, temveč omogočil in pri-|i,Cval, d.a bi zlasti revnejši sloji prišli do Griega stanovanja. Razlastitve so predvi-rerie le za zemljišča, vključena v podrobne j^Sulacijske načrte, razlaščeni posestniki pa (>do prejeli odškodnino. Precejšen del novega sporazuma govori o % &>S' 'epih, ki so potrebni, da se Italija reši ^ ;Podarske krize. Nova vlada se obvezuje, ? bo Skrbela predvsem za monetarno sta ]1 n°st, za postopno izboljšanje plačilne bi-in za ustalitev cen. Njena skrb bo tu-jj.’ da se povečata varčevanje in proizvod-Ja. v zvezi z gospodarsko krizo se napo-^ kujejo novi ukrepi, ki pa še niso znani. !e samo- da si bo vlada prizadevala, t ^rftejitev državnih izdatkov in za omeji-'zdatkov občin ter pokrajin. PREMIK NA DESNO V ZDA Senator iz Arizone Barry Goldwater bo torej protikandidat sedanjega predsednika Johnsona pri predsedniških volitvah 3. novembra. Za Američane bi morala biti izbira lahka: na eni strani napredni program demokratske stranke, ki je dala v zadnjih desetletjih Ameriki predsednike, kot so bili Roosevelt, Truman in Kennedy, in ki je preko svoje ekspoziture na vladi prav pred. kratkim izbojevala zakon o državljanskih pravicah, ki zagotavlja enakopravnost črncev; na drugi strani pa program tistih, ki so se zbrali okrog Goidvvaterja kot svojega zastavonoše in med katerimi so najbolj zagrizeni reakcionarji, rasisti in vojni hujskači. Ne bi smelo biti razloga, da bi dvomili o izidu predsedniških volitev, in ga morda res ni, ker še nismo izgubili zaupanja, da v večini Američanov vendarle prevladuje zdrava pamet nad nagnenjem, da se brez odpora predajo demagogiji. Vendar pa v politiki ne veljajo samo računi. Vedno spet se pojavijo v njej neracionalni, nepredvidljivi, skoraj mistično skrivnostni faktorji, ki preobrnejo predviden razvoj. In ni izključeno, da se zna to zlgoditi ludi pri predsedniških volitvah v Ameriki. Vsekakor je bolje, da svobodni svet računa tudi z možnostjo, da zmaga Goldvvater, in se pripravi na tisto, kar bi se zgodilo v takem primeru. GOLDVVATER ZASTAVONOŠA REAKCIJE Kaj bi sc zgodilo? Kako bi vplivala Gol dr vi/alerjeva zmaga na svetovno politiko? Mislimo, da so to dovolj dobro in jasno nakazali komentarji svetovnega tiska po njegovi izvolitvi za republikanskega kandidata. Vc'iki zahodni listi so jih objavljali pod naslovi kot »Goldvvatcrjeve ideje nesprejemljive za NATO«, »Samomor (republikanske stranke) v San Franciscu?«, »Goldvva-ter je anahronističen, tako je reakcionaren«, »Goldvvater upa na zavezništvo z jugom (t. j. z rasisti) za zmago pri predsedniških volitvah« itd. Razen skrajne desnice se ves svet strinja, da bi pomenila izvolitev Gold-waterja katastrofo za zahodno politiko. Goldvvater je sicer sin judovskih staršev, čeprav je bil vzgojen v eni izmed ameriških protestantovskih ločin, kljub temu pa je postal kandidat ameriških rasistov. Gold-vvaterjeva zmaga bi pomenila izbruh najhujših rasnih sporov in spopadov v Združenih državah ter bi povzročila oster razkol javnega mnenja med rasiste in antirasiste. To bi postal glavni ameriški notranjepoli- ^olitj k % čno najbolj zanimivo pa je, da je a nekoliko ošibila enotnost in moč štiri- > j anske koalicije, ker so se v notranjosti > demokracije in It. socialistične stran-učvrstile vrste nasprotnikov sredinsko- levičarske smeri. V Kršč. demokraciji je stopila v opozicijo Fanfanijeva skupina, pri socialistih pa Lombardijeva skupina. Bodočnost bo pokazala, kakšen vpliv bosta politični akciji obeh skupin imeli na delo nove vlade in zlasti na ohranitev ter učinkovitost sredinsko-levičarske politike. tični problem, ki bi zasenčil vse drugo. Ra sistoim bi neskončno zrastel greben. Bilo bi pravo zmagoslavje »Ku Klux Klana*. Ni mogoče reči, kam bi to privedlo, toda čl<> vek se nehote spomni na to, da je bilo črn sko vprašanje že enkrat povod za ameriško državljansko vojno. Vsekakor bi bile zase kane ameriški demokraciji rane, za katerih zdravljenje bi potrebovala desetletja. Rasi zem bi tudi odločno odtujil Združenim dr žavam afriške in azijske države ter jih pah nil glede na to, da so v svojem razvoju potrebne pomoči, v naročje vzhodnemu tabo ru. Poleg rasizma bi v primeru Goldvvater jeve zmage ned.vomno spet oživele najslab še tendence iz dni mackarthizma in »lova na čarovnice«. V NEVARNOSTI JE ZAHODNA VZAJEMNOST Goldvvater zastopa težnjo odločne roke v zunanji politiki, to je, da se dajo mednarod ni problemi reševati s silo. Pripravljen jo uporabiti orožje tako za rešitev »kubanskega problema«, kot v južnovzhodni Aziji in drugod. Gotovo je, da bi bil svet v času njegove vlade vedno na robu atomske vojne. Toda zahodni zavezniki niso pripravljeni slediti Goldvvaterju po tej nevarni poti in posledica bi bi1 a ta, da bi Atlantska zveza dejansko ali tudi formalno razpadla in bi si ustanovila zahodna Evropa lasten obrambni pakt. V takem paktu pa bi nujno posta la najvažnejša sila Nemčija in to bi dalo nemškemu nacionalizmu, ki bi ne bil več kontroliran od Združenih držav, neslutene šanse razmaha in priložnost, da skuša ures-vzhodu. Ironija usode je v tem, da bi se najbolj razveselili zmage Juda Goidvvaterja nemški nacisti. Ameriška pomoč revnim državam bi se zmanjšala, ker je Goldvvater že ves čas kazal težnjo po njenem zmanjšanju. S tem bi odvzel ameriški politiki še eno možnost več, da vpliva na svetovno dogajanje in da si pridobiva simpatije. Konec bi bilo tudi razvoja k mirnejšemu sožitju med vzhodnim in zahodnim taborom. Goklvvaterjeva bojevitost bi morda pri silila Sovjetsko zvezo, da čimprej poravna svoj spor s Kitajsko, nad čimer bi imela interes tudi Kitajska, ki bi se čutila ogrožena. Tako bi bila obnovljena enotnost komunističnega tabora, kakor v Stalinovih dneh, medtem ko bi bil zahodni svet razklan. Vlogi bi se zamnejali. Seveda bi s tem tudi v komunističnem taboru spet prevladale reakcionarne težnje nad, idejno demokratizacijo. Ndvomno bi imela Goldvvaterjeva izvolitev tudi negativne gospodarske posledice, ker bi se ameriški trg spet bolj zaprl nasproti zunanjim tržiščem in ker bi zmanjkala vz- (Nadaljevanje na 2. strani) Obsojeni južni Tirolci RADIO • NEDELJA, 26. juliju oh: 8.30 Poslušali boslo... Oti nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 O vincu zapojmo; 10.00 Prenos sv. maše i/. stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Šerif Trepetlika«, basen (Aleksander Ma-rodič). Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 sedem dni v svetu; 15.00 Zlata risanka: Petula Clark; 16.00 Mojstri groze - Osear VVilde: »Canler-villski strah« - pripravil Franc Jeza; 16.30 Baletna glasba; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Kino, včeraj in danes pripravil Sergij Vesel; 19.00 Skladbe avtorjev dežele Furlanije-Julijske krajine; 21.00 Folklora z vsega sveta. • PONEDELJEK, 27. julija ob: 11.45 Naš juko-hox; 12.15 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Po sledovih ribe Faironikc«; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.00 Tržaški in goriški pianisti: Gojmir Demšar; 19.15 Iz lovčevih zapiskov - Ivan Rudolf: »Pogumna srna«; 21.00 Franccsco Cilea: »Adriana Lecouvreur«, opera v štirih dejanjih. Orkester Tržaške filharmonije in Zbor gledališča »Giuseppe Verdi« v Trstu vodi GianlVanco Rivoli. V odmoru (približno ob 21.40) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar. » TOREK, 28. julija ob: 11.45 Jugosolvanski orkestri in pevci; 12.15 Ženski liki; 18.30 Simfonična dela Richarda Straussa; 18.55 Gostovanje solistov v Trstu: klavirski dno Kurt Bauer-lleidi Bung; 19.15 Pripovedke o narodnih junakih: »Robin Hond«. Napisala Desa Kraševec. 21.00 Radijska novela - Miško Kranjec: »Liza«; 22.50 Sodobna simfonična glasba. s SREDA, 29. julija ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pogled na svet; 13.30 Z melodijo po širnem svetu; 18.30 Orkester v osemnajstem stoletju; 18.50 Slovenski romantični samospevi. Izvajata: sopranistka Nada Zrimšek in baritonist Marijan Kos; 19.15 Tržaška gledališča - Claudio Gherbitz: »Gledališče Mauroner«; 21.00 Simfonični koncert. Vodi Matio Rossi. Sodeluje solist na orglice John Seba-stian. V odmoru (približno ob 21.45) Milko Bambič: »Slikar Giorgio Morandi, življenje in delo«. « ČETRTEK, 30. julija ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Potovanje po Italiji; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije; 18.30 Kvartet v dvajsetem stoletju; 19.15 »Prazgodovina naše dežele« (Dante Cannarella); »Prcbivavei«; 21.00 »Skrivnosti starega divana«. Igra v treh dejanjih (Alessandro De Stefani, prevedel Martin Jovnikar). Igra RO., režira Jože Pe-lerlin; 22.55 Slovenski in jugoslovanski solisti. • PETEK, 31. julija ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zena in dom; 18.30 Najlepše romantične simfonije; 19.15 Jadransko morje - Gojmir Budal: »Obiikovitost morskega dna«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 2100 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Politična demokracija in industrijska družba: Sabino Samele Accpiaviva: »Tehnološki napredek in »pression groups« v industrijski družbi«. e SOBOTA, I. avgusta ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Zavojcvavci gora - Dušan Per-lol: »Naivišja gora Severne Amerike«; 15.00 Volan: 25. oddaja Picra Accoltija za avtomobiliste; 15.30 »Vozniki«. Igra v devetih slikah, ki jo je po povesti Filipa Terčelja za radio napisal in oddajo režira Jože Peterlin. Igra RO.; 17.00 Bodoči solisti; 18.30 Slovenski in jugoslovanski skladatelji; 19.15 Počitniška srečanja — pripravil Saša Martelanc; 20.45 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Simfonične pesnitve - Otlorino Respighi: »Rimske pinije«. TBDKNSKi KOLEDARČEK . .. 26. julija, ncilelja: Ana Nuša 27. julija, ponedeljek: Natalija, Dušan 28. julija, torek: Zmago, Viktor 29. julija, sreda: Marta, Marina 30. julija, četrtek: Krilan, J til i ta 31. julija, petek: Ignac, Ognjeslav I. avgusta, sobota: Peter, Dedomir —•_... Vroči led! Sliši se neverjetno, a vendar obstaja. Voda pod pritiskom 20 tisoč atmosfer se strdi kot led. Razlika je pa ta, da ima 80 stopinj Celzija in da se pošteno opečeš, če ga primes v roko. V čclrtek /večer se je zakl jučila pred milanskim sodiščem dolga razprava proti 94 pripadnikom južnolimlske nemške manjšine. Začela se je 19. decembra 1963. Osumljenci so bili obloženi hudega prekrška 241. člena kazenskega zakonika, ker da so hoteli odtrgati ozemlje bocenske pokrajine in ga podredili Avstriji. Za take poskuse so predvidene stroge in dolgoletne kazni. Obravnava je zbudila velik odmev v svetovni javnosti, ker se je vršila prav v času, ko se približuje Italija Avstriji in Nemčiji za povoljno rešitev južnotirolskega vprašanja. Broz dvoma so nekatera teroristična dejanja škodila nemški manjšini sami. Po drugi strani so pa tudi itaMjanski šovinistični krogi dosti prispevali, da je prišlo do naelektrenega ozračja. V osmih mesecih je imel sodni dvor 96 razprav, zaslišal je 437 prič. Državni pravd-nik je perdlagal za vse obtožence kazen, ki bi dosegla skupno 837 let ječe. Sodni dvor je pa upošteval nekatere olajševalne okoliščine. Po 35 urah neprekinjenega posveta je izrekel obtožbo, ki je po mnenju enih zelo stroga, po pisanju drugih listov, in to tudi nemških, pa de'oma še zmerna. Od vseh 94 obtoženih so bili trije že med obravnavo oproščeni. Na podlagi zadnjega pravdoreka jih je bilo oproščenih še nadaljnjih 23; med njimi je tudi bivši glavni tajnik Južno tirolske ljudske stranke Hans Sta-nek. Drugih 46 obtožencev je bilo izpuščenih iz ječe, ker so kazen prestali že s preiskovalnim zaporom. Ostali so pa dobili kazni od 8 mesecev do 25 let ječe. Najvišje so odmerjene obsojenim teroristom, ki se še skrivajo. Skupno število prisojene ječe znaša 412 let. Obsojeni in tudi državni pravdnik so v'ožili priziv. Obsojenci bodo morali plačati tudi visoke milijonske kazni za naprave, poškodovane pri terorističnih napadih. K sklepu smemo upravičeno pripomniti, da bi ne prišlo ne do atentatov in ne do sledečih kazni, če bi se pravičneje in bolj trezno urejevalo manjšinsko vprašanje. Vročekrvneži na eni in na drugi strani so ustvarjali ozračje, ki je moralo eksp'odirati. Predsednik .Tužnotirolske ljudske stranke Mania- (Nadaljevanje s 1. strani) pod,huda ameriške gospodarske pomoči v gospodarstvu nerazvitih držav. IMA GOLDWATER MOŽNOSTI ZA ZMAGO? Toda ali ima Goldvvater res šanse, da zmaga? Po realističnih presojah mu v Združenih državah prerokujejo, da bo dobil o-krog 45% glasov. Toda upoštevati je treba tudi neznanko. In ta neznanka se skriva v dušah ameriških volivcev. Izrazil jo je »Ncw York Times« v članku z naslovom »Goldvvater in ameriške sanje«: »Verjetno bi bila velika zmota, če bi gledali na to kot na zmagoslavje Goldvvaterjeve osebnosti ali kot na dosežek dobro financiranih in organiziranih zarotniških sil, ki so zmagale nad dezorganizirano 'iberalno »noblesse obligee«. Senator Goldvvater lahko privlači vse skrajneže in proti-sile, ki so proti-črnske, proti-delavskc, proti-tujske in proti-intelektual-ne — vendar pa privlači tudi nekaj več, go je po razsodbi izjavil, da ga veselijo številne oprostitve, da pa ne more pozabiti na Liste, ki bodo leta in leta trpeli v ječi-Dodal je še, da mnogi v Rimu razumejo napake, a si jih ne upajo javno priznati. Južna Tirolska je postala vprašanje ugleda za Italijo in za njene politične voditelje. —•___ ADŽUBEJ V NEMČIJI Na povabilo treh največjih zapadnonem-ških dnevnikov je prišel na obisk v Nemčijo ravnatelj sovjetskega dnevnika »Izvestja« Aleksij Adžubej s soprogo Rado, ki je hčerka Nikite Hruščova. Na dusseldorfskem 1®" tališču so ga sprejeli številni nemški časnikarji. Na tiskovni konferenci je Adžubej izjavil' da bi morala biti takšna srečanja med časnikarji bo'j pogosta. Na vprašnje ali Pr[" pravlja svojemu tastu pot v Nemčijo, je diplomatsko odgovoril, da časnikarji pač vp'1' vajo na javno mnenje. Glede sestanka z Er' bardom je pa odvrni', tla sliši vsak časnika! mnenja iz prvega vira. Adžubej, ki velja za neuradnega glasnik3 svojega tasta, bo obiskal najvažnejša nemška mesta. KULTURNE IZMENJAVE V torek so podpisali zastopniki mešati® i t a ’ i j a n sk o-j u go slovanske man j š i n sk e ki >m *' sije kulturni dogovor med obema državam3. Za italijansko stran sta podpisala profesorji1 Angioletti in Gerin, za jugoslovansko pa o®' vetnik Ko’ene in prof. Mihelič. Tzvedinci so se sestali prvič 28. februarj3, I nakar so se pogajanja nadaljevala izmenoma v Trstu in v Kopru. Določbe o kulturnih izmenjavah v Pr‘f obojestranskih manjšin obsegajo ustanovitev seminarjev za šo’nike italijanskih šol v Jugoslaviji, tri študijske podpore za dijak®’ izmenjavo učbenikov in knjig za knjižni®®' poučne izlete v Italijo. S prihodnjim šolskih letom bo pos'oval v bivšem pasu B tudi V°' seben italijanski pedagoški svetovavec, svetovavec pa bi moral priti iz Slovenija v' Trst. Za našo etnično skupnost je letos {,r' ganiziran poseben tečaj za tržaške šo1,n'kc na Bledu. kar je ravno nasprotno od teh zlih in neg3' tivnih sil. Goldvvater posega v globinsko ®l' stvovanje obžalovanja v ameriškem ž.ivU® n ju: obžalovanja nad izgubo religiozni? verovanja, obžalovanja nad izgubo p rep1'0 J stosti in zvestobe; obžalovanja nad izguI,(. »mejnega duha« osvajajoče individualnost _ na kratko rečeno, obžalovanja nad izgu ( nedolžne in idealistične mladosti Amerik®-' Prva posledica tega je, da bo tudi dem0' kratska stranka uporabljala bolj desni®3 ske parole, da bi zajela veter iz Goldvval® jevih jader. To pa pomeni, da bo fflo®3^ dajati desnici koncesije, zlasti desnici naj gu. In to tudi pomeni premik vse arneris pohtike na desno. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urcdnilC Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: P Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, 11 Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Premik na desno v ZDA Vsi v enem ovtu... in • in , fvi ve! Novi kongovski predsednik vlade Moise čombe je človek s tako fantazijo in domiselnostjo, da spravl ja v začudenje ne le bel-Ce. ampak tudi svoje črne rojake, katerim sicer fantazije ne primanjkuje. Že prve dni svoje vlade je napravil nekaj presenetljivih lri dozdevno nasprotujočih si korakov, ki Pa se harmonično skladajo v njegovi široki osebnosti in najbrž tudi v njegovih daljnovidnih načrtih. Že drugi dan, ko je prevzel oblast v Leopo'dvillu — kjer je nadomestil Adoulo, ki je vod.il proti njemu vojno in jo ludi dobil, seveda s četami Združenih narodov in na stroške Zd.ruženih držav — je odredil, da se lahko vrne v Kongo nekaj ti-s°č njegovih bivših katanških orožnikov, ki s° se potem, ko so oddelki Zd.ruženih narodov zasedli Katango in jo spet pripojili kongovski državi, zatekli v Ango’0. čombe je obljubil, da jih bod.o vključili v kongovsko državno vojsko ... Drugi korak je bil ta, da je sprejel v svo-•lo vlado lumumbiste, torej svoje največje Nasprotnike. Baje je bil on tudi tisti, ki le dal spraviti Lumumbo na oni svet. Vsekakor so našli Lumumbo ubitega, ko je bil Njet na ozemlju Katange, ubit pa je bil ba- lo z nekaj tovariši pri poskusu pobega. Se-Ved,a ni dokazano, da bi bil čombe ukazal [a umor, in morda so ga storili njegovi najemniki brez njegove vednosti, ker so imeli kot Belgiji,-; Lumumbo tudi sami dovolj na P i- Vendar pa ni manjkalo obdolžitev, da Je Čombe naročil, naj ubijejo Lumumbo, k' je bil njegov najbolj zagrizeni sovražnik. Pokojnina za Lumumbovo vdovo Zdaj je Čombe naročil, naj se Lumumbo-va vdova in otroci vrnejo iz Egipta v Kon-in jim določil pokojnino po Lumumbi. Tretje presenečenje, ki ga je Čombe pripravil črnemu in belemu svetu, je bilo v tepi, da je izpustil iz internacije ekstremi-stične|ga politikanta Gizengo, ki je moral v ■'•apor, ker je skušal ustanoviti v Stanley- separatistično levičarsko vlado. K njenim četam so spadali vojaki, ki so pobili skUpino italijanskih letalcev v Kinduju. Gi-ehga se je v petek, 17. t. m. pripeljal iz Pripora na otoku Bulamembi v Leopoldvil-e 3,r> tam so se on, čombe in še drugi dose-,?pji separatistični voditelji Albert Kalon-ki pa je minister za poljedelstvo v novi adi, skupaj vozili v avtomobilu po mestu, ed.tom ko jim je množica vpila »vive le ^ essie congolais«, »vive Tschombe, vive Gi-^Nga«. Bilo je, skratka, pravo zmagoslavje P^cionalne vzajemnosti«; v takem duhu je Nrn reč čombe sestavil novo kongovsko vla- > ’ v dani; v kateri so vsi zatopani, njegovi dose- nJi prijatelji in sovražniki, vprašanje je le, kohko časa bo trajala ta s?aJemnost. Čeprav so kongovski strankar-'! in plemenski politiki po eni strani zelo r|aivni, kar dokazujejo vsa njihova doseda-vJa dejanja (četudi so bila nekatera krva-jai> pa so po drugi strani veliki intriganti Sotovo jim žilica ne bo dala miru, da ne j.' Začeli spet izigravati čombe j a in ga sku-Vreči, da bi se sami polastili oblasti. Za °rtibeja je edina sreča ta, da jih vse daleč vrekaša v zvitosti, izobrazbi, družabnih in ®rjetno tudi političnih ter organizacijskih P°sobnostih, pa tudi po svojem bogastvu. Bogastvo pa tudi v Kongu ustvarja prijatelje ... čombejev realizem Pri vsem tem pa je čombe tud.i velik političen realist in morda edini sposoben človek, ki bi lahko spravil nesrečni Kongo spel na tir normalnega gospodarskega in političnega življenja ter mu pridobil podporo in simpatije na strani Zahoda, obenem pa vzpostavil realistične od.nose sožitja in gospodarskega sodelovanja, čeprav ne ravno prijateljstva z Vzhodom. Medtem ko so zganjali Lumumba, Gizenga in njuna kompa-nija demagoško levičarsko in idološko politiko, k! je končno privedla celo Sovjete v slepo ulico glede Konga, pa je čombe človek, ki ne da veliko na ideoogije, ampak na dejstva. In v tem smislu imajo njegova politično dozdevno protislovna dejanja svoj širši, čeprav skriti smisel: napraviti konec otročjim ideološkim razprtijam v obširnem Kongu (pri čemer pa sta politični ideologiji Vzhoda in Zahoda enako daleč od kongovskih možganov) ter ustvariti vzdušje političnega in gospodarskega realizma, 'ki bo končno priznal, da Kongo ni nikaka politična, rasna ali gospodarska enota, ampak da ga sestavljajo zelo različne dežele, kar nujno zahteva čim širšo decentralizacijo in avtonomijo. Tako bo morda Čombe po ovinku preko Leopold.villa dosegel tisto, česar ni mogel doseči iz Elizabethvilla. Njegov realizem pa gre hudo na živce ideologom afriške enotnosti, zato ga niso marali na sedanjo konferenco afriških državnih poglavarjev in ministrskih predsednikov v Kairu. Tam gledajo na afriško stvarnost še skozi rožnata očala in Čombe jim pomeni celo za afriške pojme hudo črnega vraga. Toda nekaj njegovega reaMzma tud.i njim ne bi škodilo. PERON SE BO VRNIL? Bivši argentinski diktator Juan Peron živi že dolgo kot politični begunec v Madridu. Slabo mu ne gre, ker je pred svojim begom iz Buenos Airesa odnesel precej milijard. Kupi denarja mu pa služijo ludi za krepko razpredeno politično propagando v argentinski republiki. Njegovi desničarski pristaši vedno bolj dvigajo glave. Prejšnji teden je Peronov pooblaščenec kar odkrito izjavil, da se bo bivši diktator še letos vrnil v domovino, »ker ga ljudstvo potrebuje«. Dodal je, da je Juan Peron prepričan, da bo deležen navdušenega sprejema, ker da je argentinski narod sit sedanje vlade. Torej je pričakovati tja proti jeseni kako novo revolucijo v Argentini. HITLERJANSKI KRVNIKI V jeseni se bosta zagovarjala pred dunajskim sodiščem zopet dva izmed nacističnih rabljev. Prvi je Erik Rajakovič, ki je kot desna roka obešenega Eichmanna sokriv po-kolja tisočev in tisočev Židov v drugi svetovni vojni. Zločinec se je nekaj časa potikal tudi v Trstu, nato pa je zginil v Južno Ameriko pod spačenim imenom Raja. Njemu podoben pajdaš je esesovec Franc Novak, ki je bil aretiran leta 1961. Prej pa se je skrival pod tujim imenom 'kot tiskar na Dunaju. Oba bosta zdaj položila račune o svojih krvniških dejanjih. Za pravico do uporabe slovenščine Dejstvo, da je bila slovenskima deželnima svetovavcema dr. škerku in dr. šiškoviču onemogočena uporaba materinščine na seji deželnega sveta, je vzbudilo v slovenski javnosti ogorčenje in obsodbo. To je med drugim razvidno iz dnevnih redov občinskih sej v raznih občinah na Tržaškem in Goriškem, kjer prebivajo Slovenci. Kot poročamo na drugem mestu, so o tem za Slovence izredno važnem vprašanju razpravljali občinski svetovavci v števerjanu. O istem problemu je pred dnevi na izredni seji razpravljal tudi repentaborski občinski svet, ki je v posebni resoluciji, naslovljeni predsedniku deželnega sveta dr. De Rinaldiniju in predsedniku deželnega odbora dr. Berzanliju, ugotovil, da je preprečitev uporabe sit) venščine v kričečem nasprotju z naravnim pravom, osnovnimi demokratičnimi načeli ter s pravno ureditvijo italijanske republike in z mednarodnimi dogovori. Svet v resoluciji zahteva, naj »odgovorni organi deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine izpolnijo svojo moralno-demokratič no in ustavno dolžnost ter v skladu s členom 3 posebnega statuta zajamčijo v pravilniku za deželni svet pravico do uporabe slovenščine.« O tem vprašanju danes razpravljata ludi občinska sveta v Nabrežini in Dolini. ZVIŠANJE PLAČ V torek zvečer je bil podpisan sporazum 0 obnovitvi delovne pogodbe tiskarskih u-slubžencev. Delavci so dosegli zvišanje plač za 10 odstotkov od konca leta, od januarja 1965 dalje pa za skupno 12 odstotkov. Te mu primerno je treba pričakovali ludi /.vi Sanje cen pri časopisju. PESNIKOVA HČI V Bologni je umrla v nedeljo zvečer 92-letna gospa Liberta Carducci. Pokojnica je bila edina hči pesnika Giosueja Carduccija, znana pod imenom »Titti«. Dolgo lel je ži vela v pesnikovi hiši kot varuhinja častit ljivega bratovega spomina in njegove kul turne zapuščine. TUDI TAKI Na ukaz milanskega državnega pravdnika so aretirali poveljnika po'icije v Milanu, podpolkovnika Catardija. Očitajo mu, da je sokriv poneverbe na policijski upravi, ker je stotnik Certaino uporabljal v osebne namene denar namenjen za plače uslužbencem. Gre za 40 milijonov lir. MILIJARDE V DIM Vsi opomini o hudih zdravstvenih posledicah kajenja ne pomagajo nič. Kadilci spreminjajo vedno več milijard lir v dim. V Italiji ne zaostajajo za drugimi državami. Po zadnjih številkah zapravijo italijanski kadilci vsak po eno milijardo in 400 tisoč lir. Najhujši kadilci so v Liguriji, kjer zapravi vsak kadilec za tobak po 15.812 lir na leto. Takoj za njimi, a le z razliko nekaj sto lir, pridejo kadilci iz naših krajev. VROČINA Po izjavah vremenskih strokovnjakov bo letošnje poletje eno najbolj vročih v tem stoletju. Vsa srednja in južna Evropa je, razen pariške kotline in londonske okolice, pod uplivom anticiklona. Že štirinajst dni kaže toplomer pri nas tudi do 34" in še več; relativne vlage pa je v zraku do 72%. Vročična bo trajala še nekaj dni, potem pa bodo j krajevne nevihte le nekoliko ohladile ne 1 znosno vročino. Maturanti so Največji reveži med zadnjim vročim valom v Trstu so bili gotovo maturanti. Medlem ko so se hodili vsi drugi hladit v morje ali pa so iskali olajšanja v vrčku piva, so se ti siromaki morali potiti pri knjigah, nekateri pa zraven tudi še od strahu. Zdaj, ko so maturitetni izpiti končani, so si končno lahko oddahnili tudi oni in nekatere spreletava celo mraz, če pomislijo na rezultate. V naslednjem podajamo poimenski izid letošnjih matur. Na klasičnem liceju so uspešno maturirali sledeči kandidati: Ban Ivan, Beličič Andrej, Peterlin Marija, Sandaij Vesna, vsi s tržaškega liceja in Figelj Ivan z goriškega. Padli so trije. Na znanstvenem liceju: Gruden Barbara, Malalan Vilma, Mavec Danijela in Ursini Sonja, vsi iz Trsta. Zavrnjena sta dva. Pisma uredništvu NE GORIŠKA, AMPAK NOVOGORIŠKA Prejeli smo: V Novem listu številka 504 z dne 25. junija l%4 je bila objavljena notica o razstavi italijanske knjige v Novi Gorici. Z objavo je bila javnost nepravilno seznanjena, ker navedena objava ne odgovarja resnici. Za razstavo italijanske knjige je dala pobudo Goriška knjižnica v Novi Gorici, ki razstavo tudi organizira. Pri razstavi sodeluje tudi Državna knjižnica v Gorici, s tem, da pomaga pri zbiranju knjižnega materiala od italijanskih založb. Knjižna razstava tudi ne bo nudila samo pregleda novejših izdaj iz Furlanije in Julijske krajine, ampak bo zajela celotno italijansko področje. Razstava knjig bo zajela strokovne knjige z vseh področij, enciklopedije, leksikone ter poljud-no-znanstvene knjige. Prosimo vas, da popravite objavljeno notico in s lem pravilno seznanite javnost o organizaciji in/slave italijanske knjige. Direktor Goriške knjižnice, Nova Gorica Albert Rajar Naša notica je bila napravljena po italijanskih virih, objavljenih v italijanskih listih kot tudi po radiu. Če vest ni odgovarjala točni resnici, nismo krivi mi, ampak verjetno nejasen sporazum med obema knjižnicama, zaradi česar je začelo krožiti listo netočno obvestilo. Novico radi popravljamo. Uredništvo PRAVOSLAVNI SRBI V TRSTU Prejeli smo precej obširen razmnožen dopis v italijanščini, podpisan »Pravoslavni Srbi v Italiji«, ki zavzema ostro polemično stališče do nedavnega obiska srbskega pravoslavnega škofa v Ameriki, Iri-neja Kovačeviča, v Trstu, kakor tudi do predsednika srbske pravoslavne občine v našem mestu, ki ga je povabil na obisk. Dopis je poln ostrih izrazov in dolži nasprotnike cerkvenega razkola, nelegalnosti, krivoverstva, sodelovanja z okupatorji »ned vojno itd. Nismo v stanju, da bi presodili, kdo ima prav in kdo ne, vendar pa se nam zdi, da bi bilo bolje, če bi Srbi to stvar razčistili sami med seboj in da ne bi prali svojega perila v javnosti, ki o teh zadevah ni poučena in jo v bistvu zelo malo zanimajo, ker je jasno, da gre bolj za osebne in politične, kakor pa za cerkvene spore. Vsekakor se nam zdi, da »Pravoslavni Srbi v Italiji« zelo pretiravajo, ko zatrjujejo, da njihov glavni »nasprotnik« v Trstu, sedanji predsednik cerkvene občine, »ovira zbližanje krščanskih Cerkva, tako zaželjeno v današnjem času«. Talko usodno odločilne in velike vloge mu usoda gotovo ni naklonila. Uredništvo 1» si oddahnili Na učitejišču; Glavina Marija in Merlak Neva s tržaškega zavoda ter Komjanc Anka in Nabergoj Iva z goriškega. Padel ni nihče. Na Trgovski akademiji pa: Birsa Nadja, Čepar Danica, Fišer Filip, Gulli Sonja, Pahor Nada, Doiaz Nadja, Spetič Stojan, Sto-kovaz Nidija,Stritar Marija in Umari Orije-ta. Devet kandidatov je pa zavrnjenih. Slabši uspehi kot letos so bili po statističnih podatkih leta 1962. Potrošnja vode se je potrojila: POZIV UPRAVE »KRAŠKEGA VODOVODA« Ker se je potrošnja vode v zadnjih dneh potrojila v primeri z redno potrošnjo in ker v nekaterih naseljih spodnjega Krasa že primanjkuje vode, poziva uprava Kraškega vodovoda vse svoje koristnike, zlasti pa kmetovavce in vrtnarje, naj omejijo potrošnjo na najnujnejše. V teh dneh primanjkuje vode v naslednjih krajih: Zgoniku, Sa-matorci, Saležu, šempolaju, Prečniku, najhujše pa je prizadet Praprot. Uprava pričakuje, da bodo njeni koristniki upoštevali njen poziv in s tem preprečili, da bi nastala še večja škoda. Tudi v mestu ni odvolj vode Zaradi hude vročine je močno narastla potrošnja vode tudi v mestu. Tz štivanskega in nabrežinskega vodovoda ne morejo dovajati mestu tolikšne količine vode, kolikor bi je bilo potrebno. Zato primanjkuje vode v več mestnih predelih, zlasti pa v višjih nadstropjih. Zopet postaja torej aktualno vprašanje ojačanja vodovodnih naprav, oziroma zgradnje novega vodovoda, o čemer se sicer mnogo piše, a prav malo ali nič ukrepa. OBVESTILO Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu — ul. L. Frausin 14 sporoča, da je rok vpisovanja v prvi razred do 25. julija t. 1. ČESTITAMO G. Peter Bolko je promoviral 15. 1. m. na univerzi v Bologni za doktorja medicine in kirurgije. Čestitajo mu prijatelji in znanci. Enako naš list. OBVESTILO ZA KMETE V ponedeljek dne 13. t. m. je pričelo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ulica Ghega, štev. 6/1, razdeljevati brezplačno in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, primerne količine proti-parazitarnih sredstev. V ta namen je treba predhodno napraviti prošnjo. Razdeljevanje se vrši v smislu odločbe 15. člena (varstvo rastlin pred zajedavci zakona štev. 454 z dne 2. junija 1961. »Zeleni načrt). Razdeljevala se bodo sledeča protiparazi-tarna sredstva: Brasicol, Panan, Tortrin Vi-tex, Rogor L 20 in Kel E 20. Brasicol služi za razkužbo zemlje, Panan in Tortrin za zatiranje koloradskega hrošča, Vi!ex služi za škropljenje proti strupeni rosi krompirja in paradižnikov; zadnja dva pripravka — Rogor L 20 in Kel E 20, specifični insekticidni sredstvi — Pa služita za škropljenje proti oljčni mušici, češnjevi muhi in pajkovcem. LEP LITERARNI VEČER Sinoči, 22. t. m. zvečer, je bil v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3 lep literarni večer, na katerem so brali svoja dela pesniki in pisatelji (po vrstnem redu, kakor so nastopili) Aleksej Markuža, Franc Jeza, Milena Merlak-Detela, Lev Detela, Rafko Vodeb, Zorko Simčič, Ljubka Šorli, Vinko Beličič in Stanko Janežič. Prišli so z vseh strani, izpod And, z Dunaja, iz Rima, iz Gorice, da so se s tržaškimi pisateljskimi kolegi vred srečali s tukajšnjim občinstvom. S svojim branjem so ustvarili prisrčno vzdušje in našli takoj stik s poslušavci, med, katerimi je prevladovala dijaška in akademska mladina. Po branju so se številni poslušavci zadržali v dvorani da so se pogovorili s pisatelji ali se seznanili tudi osebno z njimi. Prireditelj pa jfc’ pogostil goste z dobro kapljico. Večer se je nadaljeval v enako prisrčnem in še bolj živahnem vzdušju pri »Forstiu, vse do poznih ur. Vsem udeležencem bo ostal ta večer v resnično prijetnem spominu. Gorjani: STARI IN MLADI Po naših vaseh ne vidiš več dosti mladi- ne; dekleta in fantje iščejo lažji zaslužek v tujini kot pa na skopi domači grudi. Mladih, smo rekli je malo, tem več je pa še starih korenin, ki se pa tudi počasi selij0 na oni svet. Ni dolgo tega, kar je umrl pri nas stari žvan Kranjohn. Učakal je 94 let in je bi1 zatorej najstarejši možak daleč naokrog' Užival je spoštovanje po vsej soseski, kei je bil skozi vse svoje dolgo življenje vedno delaven in resen mož. Za njegovo krsto je šla vsa vas. Bog mu daj dobro onkraj groba! Bela Peč: 100-LETNICA JEKLARNE V nedeljo so obhajali v belopeških Fuž*' nah veliko slavje. Jeklarna in tovarna verig je že lani obhajala stoletnico obstoja. Do v£; likega napredka jo je pa privedel poznej^1 lastnik Guido Segre iz Trsta. Od njegov0 smrti d,a'lje vodi to važno podjetje, ki dajc kruha več sto delavcem, njegov sin inženi’ Karl Melzi Segre. Novi gospodar je tovarniške obrate še bolj razvil. Za delavstvo inia tudi socialni čut. Dal je zgraditi poslopji za oddih delavcev. V stavbah so prostori telovadnico, kino, knjižnico, igralnico in predstave. Vse te socialne naprave, katerim se bo v kratkem pridružilo tud.i moderno športn0 igr.šče, so bile v nedeljo slovesno odprie-Prišle so vse oblasti videmske pokrajine-Vlado je zastopal podtajnik Ceccherini. ve socialne naprave je blagosovil videmsk’ nadškof. NEME V Nemah in v sosednih krajih se pripi*v' Ijajo z vso vnemo na spominsko svečanost’ ki se bo obhajala 29. septembra. Na ta dafl’ pred dvajsetimi leti, so podivjane nacisti' ne in kozaške drhali razrušile vas in sosed' PROMOCIJE Na tržaški univerzi sta spet promovirala dva naša mlada intelektualca. Doktorske izpite iz kemije je položil z najboljšim uspehom Joško Bednarik iz Gorice. Novi doktor kemije izhaja iz znane f.oriške družine. Tudi gospodična Anamarija Budihna, hči znanega trgovca Podturnom, je dosegla doktorsko čast iz istih ved. Oba sta študira'a na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Novi doktorici in doktorju čestitajo vsi znanci in prijatelji. Njim se pridružuje tudi naš list. Števerjan: OBČINSKI SVET ZA SLOVENŠČINO Na »Dvoru« je bila v soboto, nedeljo in Ponede'jek zadnja prireditev na prostem v etošnjem poletju. Prosvetno društvo »Bridki grič« je organiziralo tri večere ples, ki •ie privabi! dosti gostov iz oko'ice in iz me-: to. Cas je bil ugodno izbran, ker ni bi: o tiste dni nikjer drugod kake druge vzporedne prireditve. Dosti gostov je pa prišlo na števerjanski grič tudi zato, da ubežijo Pasji vročini v dolini in da se navžijejo večernega h’ada in seveda tudi dobre briške kapljice. Na strune je udarjal radijski trio —— ni—mi 11 »n •»" Hnnalbliti eUdinet iz Ljubljane, za zabavo je pa poskrbel kvar-| tet »Zvonček«. Letos privablja Števerjan vsako soboto zveče in ob nede'jah zelo dosti gostov. K vestem iz Števerjana, naj dodamo še, da je v soboto zvečer občinski svet soglasno obsedi! prepoved uporabe slovenščine na prvi seji deže'nega sveta. Prav tako bi morale dvigniti svoj ugovor tudi vse slovenske organizacije na Goriškem. Sovodnje: PO 10 MESECIH zase ke. Večino prebivalstva so odpelja- li v smrtna taborišča. Takrat so okus' c zve 1 insko krutost hitlerjanskih pajdašev mnoge slovenske vasi v Beneški S'oveniji. Žalnih svečanosti se bo ude'ežil tudi republiški Predsednik Segni z mnogimi v'ad.nimi predstavniki. Odkrili bodo spominske plošče Padlim žrtvam. Predviden je tudi Segnijev °bisk v Ahtenu in Fojdi, kjer so hudo trpeli Pod nacističnim bičem. Zagrad: ČUDEN POJAV V noči od torka na sredo je dirja' po Vsej belopeški okolici vihar z nalivi in tre-s^anjem. Prav hudega ni bilo, razen v Za-Stodu pri Fužinah, kjer je ljudi prep'ašil ^navaden naravni pojav. Med Svitanjem strel je udarila ena v obliki velike ognjene krog-e v staro hišo Jakoba Mošiča. Predrla 'e steno, ubila psa, potrgala vse s’ike s ften in prevrnila na kup vse pohištvo. Nato 'e ognjena krogla švignila skozi okna na ^rUgi strani na piano, 'kjer se je razpočila. °spodarju Jakobu in njegovi sestri Mariji Se ni pripetilo pa nič hudega. Užila sta pa ^Znanski strah, ker takšni pojavi niso vsakdanji. llkve: SMRT UGLEDNEGA MOŽA Pred nedavnim je umrl naš spoštovani °vaščan Sebastjan Prešeren. Nekaj dni pred |tortjo si je še zaželel videti svoje priljub-Jene planine. Res se je poda’ na uhljanske avne, kjer je toliko let planšaril na svojih stva.jah. Ni pa mislil, da zadnjikrat g'eda in *^'va lepoto planinskega sveta. Tam gori je dohitela smrt. Gasilci, katerih član je bil pokojnik skozi °lgo let, so ga ma ramenih nesli k zadnjemu počitku na domače pokopališče. Pevski ko °r mu je pel zadnjo ža’ostinko, medtem je gasi'ska sirena zatulila v poslednje ' °vo. Tako zginja počasi stari rod. V torek popoldne so nakladali delavci podjetja Vriz kot običajno prod na levem bregu Soče. Ko je zagrabil žerjav kup peska, je delavec z grozo zapazil med gruščem kose človeških nog in rok. Brž so opozorili sovodenjske orožnike, ki so našli v mrtvih vodnih strugah še druge dele trupla in razcefrane kose obleke. Pomislili so, da utegnejo biti to kosi truipla elektricista Arman-da Breganta, uslužbenca v podgorskih tka-nicah. Mož, vdovec, je zginil z doma že 30. oktobra. Domačim je pustil zapisano, da j h pozdrav ja in naj skrbijo za njegovo tri et-no hčerko Barbaro. Od takrat ga niso več vide, i. Sovodenjski maršal se je podal s kosi najdene obleke k Bregantovemu svaku Strgarju, ki je spoznal pas utopljenca. SOLKANSKO POLJE Huda pripeka, ki traja že od petka dalje, se že pozna tudi po našem polju. Marsikatera vrtnina in zelenjad jo že močnj občuti ‘na naši prodnati zemlji. V ponede jek popoldne je čez Sabotin že močno grmelo in smo se že veselili b'agodejnega dežja. Vinogradniki so pa bili v strahu, da se ne bi kaj vsulo iz oblakov na ’epo obetajoči vinski pridelek. Pravimo, da lepo obeta, toda tu pa tam se že pojavlja tudi perono-spora. Huda vročina je tudi letos privabila na našo »obalo pri pasjedercu« številne kopalce in še bolj kopalke. Te slednje se pojav-jajo oblečene ali pravzaprav s'ečene že po zadnji modi, ki se ji pravi »zgoraj nič«. Po bregovih je kar živo vrenje, čeprav so soški valovi vedno mrzli in se po grmovju še vedno najdejo nerazpočene granate, kot se je zgodi'o prav v ponedeljek. SKRAJŠAN URNIK Na podlagi sindikalnih dogovorov so že mnoge trgovine v mestu uvedle 'skrajšan tedenski urnik. Določeno je, da ostanejo nekatere kategorije zaprte ob ponede'jkih dopoldne, druge pa ob sobotah popoldne. Mnogi lastniki trgovin pa se nikakor ne strinjajo s tem urnikom. Ugovarjajo zlasti proti zapiranju ob sobotah popoldne. Takrat pride namreč največ kupcev izza meje, ki puste, čeprav pri drobnih nabavah, !e precej dobička goriškim trgovcem. Zaradi tega sodimo, da je njih pomislek uvaževa-nja vreden. ZA ZNIŽANJE MESNIH CEN V soboto je bil sklican na trgovinski zbornici posvet o vprašanju, kako bi se pravilno uredila potrošnja govejega mesa, da se ohrani število živine na primerni višini. Se- je so se udeležili tudi predstavniki neposrednih obdelovavcev. Predsednik stalne komisije za poljedelstvo dr. Marsan je podal poročilo, v katerem je ugotavljal, da je konsum govedine previsok. Zato se višajo cene in pada število živine. Predlagal je, da bi se v vsakem gospodinjstvu odrekli vsaj en dan v tednu govedini in kupovali perutnino ali svinjsko meso. Isto pravilo, naj bi veljalo tudi za gostinske obrate. Prepovedal naj bi se tudi zakolj mlade živine. Nasveti so vsekakor na mestu JUBILANT V nedeljo je obhajal mons. Franc Spes-sot, goriški stolni kanonik, 50 letnico maš-ništva v svojem rojstnem kraju Farzi. Domačini so pripravili jubilantu krasen sprejem in mu izročili v dar večjo vsoto denarja, katero je v celoti izročil za dobrodelne namene. Mons. Spessot je znan tudi v slovenski javnosti kot plodovit raziskova’ec goriš ke preteklosti in tudi naših krajev. BRIŠKA VINA Pred nedavnim se je ustanovil v Gorici poseben konzorcij za varstvo pristnih briških vin. Med vrste vin, ki bodo zavarovane, so strokovnjaki prišteli sledeče: rizling, tokaj, malvazijo, sovinjon, pinot, merlot, 'kabernet in traminec. Konzorcij si je prevzel na'ogo, da bo pazil na ponarejanje in bo pospeševal s svojimi strokovnjaki kakovost naših vin. Prizadevanjeje hvale vred.no in nujno potrebno. Nadzorstvo bo pa potreba izvajati ne samo v vinogradniških hramih, marveč še bo’j v gostilniških kleteh, kjer se še vedno čudežno rodijo vina najboljših znamk. DOBRA LETINA Letošnja žetev je dala v goriški pokrajini kar dobro letino. V primeri z lanskim priddlkom imamo 'etos še enkrat toliko pšenice. Sodijo, da je je okrog 130 tisoč stotov, medtem ko so lani poželi le 55 tisoč stotov. Na dobro letino je vplivala poJeg ugodnega vremena tudi umnejša obdelava in izbor dobrih semen. Cena za stot pšenice je določena v naši pokrajini na 6500 lir. Dobra letina se kaže tudi v pride1 ku krme. Slabši pa bo menda pridelelk sadja. S pravim zadovoljstvom gledajo naši gospodarji tudi na trte, ki prav dobro obetajo. Tudi običajne bolezni so jim prizanesle. Upajmo, da jam bo tudi toča. OPOZORILO STARŠEM Opozarjamo naše starše še enkrat, da zapade rok za vpis v srednjo šolo, prvi razred, nepreklicno dne 25. t. m., to je v soboto! RAZPIS ZA PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V GORICI 1. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1964-65 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri Upravi zavoda. 2. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri Uprvi Slovenskega dijaškega doma v ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V GORICI \’A KULTURNEGA Ž1VLJKN.JA Groza ureži iz bodočnosti V soboto zvečer se je zaključil v Trstu drugi živahen humorizem in prisrčno satiro; Mednarodni festival znanslveno-fantastičnih filmov, i nekaj pristnega življenja v pesimizem, tem pa katerim ki se je začel 9. t. m. Prikazanih je bilo 10 celo večernih in 4 kratki filmi. Zdaj ko so na velikem dvorišču na gradu pri Sv. Justu in v Avditoriju projektorji že ugasnili, lahko poskusimo podati obračun o njem. Pomen znanstvene fantastike ali pripovedne u-metnosti, ki skuša v obliki literature, filma, gie dališča in tudi likovne umetnosti tolmačiti Lste številne probleme, ki jih modema znanost in tehnika še nista rešili, je danes vsakomur jasen. Se pred nekaj leti je bila znanstvena fantastika skoraj drugorazredna umetniška zvrst in njena glavna naloga je bila nuditi konsumentu nekaj pretresljivega razvedrila z najbolj fantastičnimi elementi, kot so n. pr. potovanje na razne planete, morske pošasti, ogorčeni boji z bitji iz drugih svetov itd. Danes pa, ko stoji človeštvo na pragu vesolja, ko se pred njim odpira nova doba, je seveda napo čila ura znanstvene fantastike in še posebej znanstveno fantastičnega filma, in tako je ta pripovedna zvrst doživela velik razvoj. Razvila je v realističnem smislu razne motive, kot na primer raziskovanje drugih svetov, na kar gledamo že kot na nekaj čisto navadnega, ter obogatila svojo tematiko z novimi motivi, ki so pripomogli k večjemu realizmu ter k večji umetniški moči. Mislimo namreč na strah pred atomskim uničenjem in na posledice takšne katastrofe. In to smo lahko opazili in se prepričali prav na letošnjem festivalu znanstveno-fantastičnega filma v Trstu. Daleč najboljši film na sporedu je bil zgrajen prav na motivu atomske smrti. V mislih imamo angleški film »The damned« — Pogubljenci —, delo znanega režiserja Loseya, kateremu je žirija podelila »Zlatega Asteroida« za najboljši film na festivalu. Losey nam ni pokazal nič nenavadnega, nobenih vesoljskih poletov ali pošastnih bitij: pokazal nam ie samo skupinico povsem normalnih otrok, ki pa so radioaktivni. Njihovi starši so bili žrtve radioaktivnega izžarevanja in morajo zato živeti v globoki jami, v strogi izolaciji, kajti kdor bi prišel v dotik z njimi, ne bi dolgo živel. Uživajo pa vse udobnosti, se učijo in se pripravljajo na svoje življenje, ker — kot pravi na koncu ravnatelj tega eksperimenta — ti otroci ali pa njihovi potomci bodo gospodarji sveta, kajti samo oni bodo lahko preživeli atomsko smrt. Morda se komu zdi film s tako tematiko premalo znanstveno-fantastičen, a mi nismo tega mnenja. Groza pred atomskim uničenjem upravičeno spada v to čisto posebno umetniško zvrst in ta tematika lahko nudi znanstveno-fantastičnemu filmu prav tisto globoko doživelost in čustvovanje, ki bi ju zaman iskali v strogo tehnični in znanstveni snovi; samo ona lahko ustvari pravo umetnino. Kajti pred tako tematiko človek ne more ostati brezbrižen in nanjo reagira s še večjim hotenjem po življenju ter po boljši bodočnosti; ta globoko občutena želja in oster protest proti tej nevarnosti pa lahko rodita v pravem umetniku čislo umetnino, ki ima tudi značilnosti »science-fiction«, ker govori o bodočnosti ter o nevarnostih, ki izvirajo iz sodobne in bodoče tehnike. To je lorej novejša in gotovo učinkovitejša komponenta znanstvene fantastike. In Loseyev film ni bil edini na letošnjem festivalu, ki je z večjo ali manjšo neposrednostjo izražal to problematiko. Naj omenimo še nekatere: japonski film »Matango«, kjer se nevarnost skriva v smrtponosni gobi, ki je zrasla pod vplivom radiaktivnega izžarevanja; vzhod-no-nemški film »Tiha zvezda«, ki nam pokaže planet Venero popolnoma opustošen od groznih atomskih eksplozij; ameriški film »Potniki časa«, ki nam pokaže strahotno sliko naše Zemlje v letu 2070: naš svet je popolnoma uničen od dolgoletne atomske vojne in tudi človeštvo je skoraj popolnoma izginilo. Kot vidimo, doživlja znanstvena fantastika s temi motivi pravi vsebinski in formalni preokret in bo zanimivo ugotoviti naslednji raz-voi, ker, kot pravi Losey, iz te situacije ni rešitve. Ostali filmi pa sc držijo bodisi dobre tradicije znanstvene fantastike, kot ameriški »Robinson na Marsu« in japonski »Atoragon«, ali pa sledijo spet novi, živahnejši struji. Mislimo namreč na dva pristno zabavna filma: na romunski film »Koraki proti Luni« in angleški »Prvi ljudje na Luni«, ki sta prinesla v svet znanstveno-fantastičnega filma večina umetnikov gleda na prihodnost. Na splošno je' torej letošnja izdaja Festivala znanstveno-fantastičnega filma popolnoma uspela. Zadovoljivemu izboru za festivalski program, ki je stal nemalo truda ravnatelja festivala Gastona Schiavotta, in izvrstnemu sporedu retrospektivne razstave, ki jo je pripravil Gianni Comencini, je dobro odgovorilo tudi občinstvo, ki je vsak večer pr, šlo v velikem številu na Grad. Pa se nekaj moramo omeniti. Letos je bilo tudi vreme piecej u-godno in samo enkrat se je zaradi slabega vremena prireditev preselila zvečer v Avditorij Tako se je vsaj enkrat prelomila tista trači ia, Ki prinese vsakikrat neurje, ko je na Gradu kaka pomembna prireditev. Sergij Vesel NOVA ŠTEVILKA REVIJE »TRIESTE« Izšla je nova številka revije »Trieste«, ki objavlja med drugim obširen prispevek Mitje Volčiča o ukinitvi ljubljanske revije »Perspektive«. Na naslovni strani prinaša revija »Trieste« kliše naslovne strani ukinjene slovenske revije z vprašanjem »Kaj se dogaja v Sloveniji?«. Volčič v svojem prispevku objektivno prikaže ves razvoj zadeve s »Perspektivami«, zlasti debato, do katere je prišlo med predsednikom ideološke komisije centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Kavčičem in uredništvom »Perspektiv«. REŽIM IN PESNIK Švicarski dramatik Friedrich Diirrenmatt je povedal, da so sovjetske oblasti izpustile leningrajskega pesnika Josifa Brodskyja, ki je bil na prisilnem delu v arhangelski pokrajini ob Ledenem morju. Na nekem sovhozu (državnem posestvu) je moral voziti in raztresati gnoj. Diirrenmatt je pojasnil, da je zvedel to od nekega tesnega Brodskyjevega prijatelja v Moskvi med svojim nedavnim potovanjem po covjetski zvezi. DVE IZDAJI »SODOBNOSTI« Kot smo zvedeli, je julijska številka liubUanske revije »Sodobnost« dejansko druga izdaja, kar je razvidno tudi iz označbe 7a. Ni znano, kaj se je zgodilo s prvo izdajo. AFRIŠKI BOBNI NA GRADU SV. JUSTA Sredi afriške vročine je prišel v torek zvečer k nam še en košček črne celine: folklorni plesni ansambel iz Gvineje. Med obzidje gradu Sv. Justa se je vsul slap čudovitih barv in divjih zvokov črnskih bobnov. V ozadju visoka palma, ki se je temno odražala na jasnem nočnem nebu, ob straneh črnske koče: pred tem kulisjem nam je kakih 50 plesalcev in pevcev, odetih v slikovita oblačila, prikazalo svoje plese. Telesa ne poznajo počitka, ludi med petjem se vse giblje v ritmu glasbil. V prvem delu so prikazali češčenje boginje rodovitnosti in dve patetični ljubezenski zgodbi. Obe se tragično končata s smrtjo zaročencev, kalera ločijo enkrat nadnaravne sile, drugič pa maščevalni tekmec. Drugi del je bil vsebinsko manj zahteven, a pestrejši: plesi polni ognja in akrobacij; zbor in orkester, sestavljen iz prečudnih glasbil, katerih glasovi so se prečudovito spajali in ustvarili edinstven efekt: humoristična zgodbica treh muzikantov, ki se potegujejo za isto dekle. Ob koncu pa še mimohod plesalcev in pevcev, ki so nastopili v prejšnjih točkah. Luči so že ugasnile, a močni aplavzi so še enkrat priklicali na oder bobnarje in akrobate, ki so s svojo ognjevitostjo skoraj hipnotično vplivali na publiko. Marija Martinuzzi NAJDEN KLJUČ ZA JEZIK ETRUŠCANOV? Italijanski arheologi so pred kratkim našli tri zlate liste s pisavo v etruščanskem in kartagin skem jeziku, ki bodo mogoče pomagale pri razreševanju skrivnostnega jezika Etruskov. Te zlate tablice so odkrili znanstveniki pri Santi Severi, kakih 50 kilometrov severno od Rima, v nekoč po Etruščanih naseljenem ozemlju, na kraju, kjer je v predrimski dobi ležalo etruščansko pristaniško mesto Pyrgi. Profesor Massimo Pallottino, strokovnjak za ctruščanski jezik in pisavo, je ugotovil, da sta dve tablici popisani v etruščanskem in ena v karta-ftinskem jeziku. Ni izključeno, da ustreza karta-ginsko besedilo napisom v etruščanskem jeziku, če bi to držalo, bi bil to velik korak naprej v razreševanju etruščanskega jezika in pisave, od katere so do sedaj mogli razbrati le odlomke. Kar-tažanski jezik in pisava pa sta znana. Doslej pa niso še nikoli našli kakega etruščanskega besedila s tujim prevodom, da bi dobili tako ključ za njegovo razšTriranje. Morda se je to zdaj posrečilo. MASCHERINIJEVA RAZSTAVA Mascherinijeva kiparska razstava v graetu grofov Turn-Taxis v Devinu bo ostala odprla do septembra, kot so naznanili. Razstava vzbuja izredno pozornost v javnosti PuMihaeiln o beneSUih tflovencih Tudi letos je izšel ta droben, pa vsebinsko za- j seljenca. Zanimiv je tudi kratek članek »Naši pri-nimiv in pester koledar-almanah, namenjen pre-bivavstvu Beneške Slovenije in zlasti izseljencem v tujini, ki čutijo domotožje po njenih lepih gorah in dolinah, po prijaznih vaseh in zlasti po topli domačiji. Publikacijo so izdali s svojimi prispevki izseljenci v Belgiji, uredil pa jo je — kot vsako leto — prof. Rado Bednarik. Za koledarskim delom z navedenimi godovi katoliških svetnikov — to poudarjamo v toliko, ker izhajajo tudi koledarji brez katoliških svetniških 'men — najdemo na prvem mestu pesem »V Trin-kov spomin«, ki je sicer priložnostna, a iz nje diha topla ljubezen do pokojnega pesnika in dobrotnika Beneških Slovencev. Rado Bednarik sam je nrspeval članek »Hiša, ki ga je vzgojila. . .«, v katerem prikaže zgodovino domačije, na kateri se ie Trinko rodil. Iz članka izvemo, da je bil Trin-kov rod iz Cepletišča, odkoder se je preselil na Tnrčmun Ivanov praded Štefan, rojen leta 1735. Avtor članka nam prikaže tudi leta Trinkovcga obiskovanja osnovne šole. Med drugim zvemo, kdo so bili njegovi prvi učitelji in komu gre zasluga, da je Trinko sploh prišel v višje šole. V koledarju najdemo tudi nekaj odlomkov iz Trinkovih pesmi Kar zadeva druge prispevke, naj najprej omenimo narodopisne. Objavljena je stara ljudska be-neško-slovenska božična pesem »Po mjestu sta hodila« in še tri druge posvetne. V publikaciji pa najdemo tudi nekaj umetnih pesmi s preprosto tematiko, kot na primer »Pismo iz tujine«, ki jo je napisal Dino Del Medico in ki izraža domotožje iz- imki«, ki sicer ni podpisan, a pomeni nedvomno upoštevanja vreden prispevek k raziskovanju slovenskih družinskih imen. Avtor razlaga v njem izvor priimka »Kjačič« in ga najde v besedi »Čačič«, to je dedek. Razloži nam tudi priimek Bratig. Tega pa iz besede »bratič« to je bratec. Za zgodovinarje teh krajev bo nedvomno neka.) bere v študiji »Slovenski vikarijat Terske doline«, v kateri je navedena stara listina iz leta 1694, ki govori o uporabi slovenščine v dušnem pastirstvu. Avtor študije je podpisan samo z začetnicama C. V. Med članke, ki imajo zgodovinsko vrednost ko' prispevek k domači zgodovini krajev v Beneški Sloveniji, pa tudi kot prispevek k umetnostni zgodovini, moramo uvrstiti kratek spis »Starinska cerkev«, ki opozarja na v gozdu skrito starinsko cerkvico svetega Silvestra v samotni dolini pod zaselkom Pikoni. Na cerkveni steni stoji letnica 1498, poleg imena »mojstra Lucasa«, ki jo je zgradil. S tem smo omenili le manjši del prispevkov. Ostali obravnavajo razne aktualne dogodke, kakor na primer smrt papeža Janeza XXIII. ji" ameriškega predsednika Kennedyja, ali pa prikazujejo lepote in zanimivosti Beneške Slovenije. Precej prispevkov pa je tudi jubilejnega značaja. Opozarjajo namreč na jubileje uglednih mož. Beneške Slovenije, zlasti duhovnikov. Na koncu najdemo nekaj koristnih podatkov. Publikacija šteje 120 strani ter je tudi bogato ilustrirana. Zasluži si, da bi našla mesto v vseh slovenskih družinskih knjižnicah. GOSPODARSTVO Kmetijski obračun leto 1963 Pravo sliko o kmetijstvu lahko dobimo samo na podlagi številk Statističnega urada in za lansko leto — 1963 — so dosedaj znane naslednje: Zaposlenost: V začetku I. 1963 je bilo za-' poslenih v italijanskem kmetijstvu 5,521.000 ljudi. Do konca leta se je to število skrčilo na 5,243.000 ali skoraj za 300.000 oseb, večinoma moških v starosti od 15 do 30 let. Od. vseh v kmetjistvu zaposlenih pripada še samo 24% tem letnikom, dočim se množi odstotek nad 65 let starih in odstotek žensk Od celotnega. italijanskega prebivalstva ;; Peča s kmetijstvom še približno i , ali 25%. Strojni park za mehanizacijo kmetijstva se je pomnožil za 90.000 strojev, od katerih je bilo 40.000 traktorjev. Višina kmetijske proizvodnje se ni mnogo spremenila: V primeri s prejšnjim letom se je znižala proizvodnja iz živinoreje za 3%, iz žitoreje pa za J5"/», a ta izguba je bila krita s 5% višjo drevesno proizvodnjo — olive, sadje in grozdje — in z 2"/» višjo proizvodnjo travnatih rastlin, povrtnin in Polščin. Kosmata tržna proizvodnja je bila cenjena na 4.360 milijard lir ali za 200 milijard Več kot v letu 1962. Čista tržna proizvod, n ja Pa ni zrastla niti za polovico od 200 milijard, ker so stroški narastli za 104 milijardi6 na 1.001 milijard,o. Kmetijski dohodek I je sestavljen iz 81 milij. stotov žita, 37 milij. I St. koruze, 43 milij. st. krompirja, 28 milij. st. paradižnikov, 70 milij. st. povrtnin, 79 milij. st. sladkorne pese, 52 milij. lil. vina, 33 milij. st. sadja, itd. V zunanji trgovini s kmetijskimi pridelki se je uvoz povečal od, 700 na 1.000 milijard, 'Zvoz pa je padel od 409 na 389 milijard. Te številke pomenijo ,da se viša notranja po-1 •rošnja in da so na zunanjem trgu gotove težave za uveljavitev italijanskega izvoza. — V zunanji trgovini zavzemajo 276 milijard, Uvoz koruze pa nad. 120 milijard. Osebni letni dohodek v kmetijstvu zaposlenih se je lansko leto dvignil za okoli 50.000 lir — tako trdi prof. Albcrtario, ki je Priznan gospodarstvenik. Ta povišek razvi- »CYCOCEL« Na zborovanju biologov in kmetijskih strokovnjakov iz Združenih držav in iz Sedmih drugih držav v Ženevi so predsta-vili nov kemični izdelek v prid poljedelstva, ki bo lahko naravnost zrevoucioniral poljedelstvo po vsem svetu. To kemično sred sivo napravlja rastline krajše, a odpornejše proti suši, slanosti pustih tal in proti Uničevalnemu vplivu vetra in dežja. Ta kemični izdelek se imenuje »Cycocel«. Množično ga bo začela izdelovati v enem le-lLl družba »Cyanamid«. Več strokovnjakov ženevskem zborovanju je poudarilo učinkovitost tega sredstva, ki je bila dokazana s preizkusi na rastlinah v lončkih, v umetnih gredah in tudi zunaj na prostem v na-Vaclni zemlji. Družba Cyanamid preizkuša Zdaj sredstvo Cycocel na obsežnih terenih v Michiganu ter preučuje njegovo učinko-vitost v različnih bioloških in klimatskih Kogojih. dimo na grobo iz tega. d,a je čista skupna vrednost pridelkov nekoliko večja od lanske, zaposlenih pa skoraj 300.000 ljudi man j. Bo pa še dolgo trajalo, preden bo italijansko kmetijstvo lahko nudilo svojim zaposlenim iste dohodke, kot jih imajo zaposleni v drugih pridobitvenih panogah. Tudi u-ravnovešenosti v okviru SET-a italijansko kmetijstvo ne bo tako kmalu doseglo, ker imajo nekateri kmetijski pridelki v državi previsoke cene: goveje meso, pšenica, sladkorna pesa, maslo, sir in še kopica drugih. Težko pa je tudi urediti vprašanje delovne sile: za kmetijstvo rii na razpolago delovne sile kljub rastočemu številu brezposelnih v indlustriji. Dtilavci nočejo obdelovati zemje, a izgleda, da se bližajo časi, ko jo bodo morali obdelovali, če bodo hoteli jesti. —0— IZVOZ IZ BALKANSKIH DRŽAV V tržnih poročilih Italijanskega izvoznega urada iz Miinchena beremo, da se na nemških trgih glede marsikaterega pridelka že čuti konkurenca balkanskih držav, zlasti Bo’garije, Grčije in nekoliko tudi Jugoslavije. Letos je bilo čutiti konkurenco pri češnjah, zgodnjih paradižnikih in jagodah, se-j daj pa pri breskvah in marelicah. Glede breskev je velik konkurent Grčija, ki je letos pridelala 'skoraj še enkrat toliko breskev kot lansko leto in upa izvoziti okoli polovice pridelka ali okoli 400.000 stotov. Grški pridelek češenj je dosegel letos 135.000 stotov, pridelek jagod. 44.500 stolov in pri-de'ek marelic 220.000 stotov, povsod znatno več kot lani. ŠKROPIVOM MORAMO DODATI LEPIVA! Če hočemo povečati učinek posameznega škropljenja, moramo posameznim škropivom neposredno pred. škropljenjem primešati nekoliko lepiva (adesivo). V trgovini je več vrst lepiv, v glavnem so vsa dobra. Lepivo ima nalogo, da napravi škropivo bolj lepljivo, da se boljše oprime listov in da ostane več časa na njih. Takega škropiva ne izpere vsak dežek in zato posamezno škropljenje več zaleže. Vedno večje povpraševanje po mesu in mesnih izdelkih je poživilo tudi rejo puranov. Računajo, da je sedaj v Italiji približno 1.8 milijona puranov ali 1.6% vseh perutninskih glav. Za rejo so najbolj primerne zgodnje pasme, take ki dajo v 3-4 mesecih 2.5 do 3 kg j težke živali. Izvedenci pravijo, da se ne iz-j plača rediti preko navedene teže. Pura znese letno kakih 70 jajc s srednjo težo 90 gramov. — Težavna je vzreja mladih purančkov, to je od izvalitve do 6 tednov starosti. V ti dobi pogine največ purančkov radi prehlajenja ,to je vsled menjavanja toplote iz toplega v hladno. Nevarna sta pregrevanje in prehlajanje. Tekom prvega tedna mora biti okoli purančkov to-1 Deželno društvo gobarjev Deželno društvo gobarjev ima svoj sedež v Vid,mu in njegov naslov je: Gruppo Mico logico Regionale »Friuli-Venezia Giulia«, IJdine piazza Patriarcato 3. Društvo si je postavilo za namen razširiti in poglobiti poznavanje gob, da se ne bodo pojavl jala zastrupljen ja. V ta namen organizira razstave gob, urejuje slikanico koristnih in strupenih gob, prireja predavanja s skioptičnimi slikami, in se sploh poslužuje vseh mogočih pripomočkov za čim temeljitejše poznanje gob. — Društvena članarina znaša za redne člane 500 lir, za podporne pa 1.000 lir. S samimi članarinami pa društvo ne bi moglo razviti posebno p'odovitega delovanja in zato je podpirano tudi od oblasti, posebno od provincialne uprave. NOVI AVTOMOBILI V ITALIJI Preučevanje podatkov o registraciji novih avtomobilov v Italiji v prvih štirih mesecih letošnjega leta je pokazalo, da je bilo registriranih na novo 333.425 avtomobilov. Od teh jih je bilo 273.963 ali nekaj nad 82% italijanskega izdelka, skoraj 60 tisoč pa je bilo uvoženih. Največ jih je bilo uvoženih iz Nemčije, skoraj 11,5% vseh na novo registriranih avtomobilov. Na drugem mestu so iz Francije uvoženi avtomobili, na tretjem pa britanski. Sledijo holandski, češkoslovaški in ameriški. Uvoz tujih avtomobilov se je v prvi tretjini letošnjega leta zmanjšal samo za 187 avtomobilov. Razsolitev morske vode Sovjetski tisk poroča, da izdelujejo načrte za gradnjo velikih atomskih naprav za razsoljevanje morske vode, tako da bodo iz slane vod,e pridobivali sladko. Sovjetski znanstveniki in tehniki so zasnovali napravo, ki bo lahko dnevno očistila soli 200 tisoč kubičnih metrov morske vode. Glede na bojazni, ki jih je večkrat slišati, da grozi človeštvu pomanjkanje sladke vode, se torej lahko reče, da so pretirane oziroma sploh odveč, ker bo tehnika mnogo prej rešila problem cenenega pridobivanja sladke vode iz morja, kakor pa bo resnično nastopilo pomanjkanje vode. Z načrti za obsežno pridobivanje sladke vode iz morja se ukvarjajo tudi v Združenih državah in v Izraelu, kjer je pred kratkim že začela obratovati taka tovarna. plota 36" C, v naslednjih tednih pa se lahko zniža za 2-3" na teden. V šestem tednu jih lahko že navajamo na pašo. PROTI OMEJITVI NEMŠKEGA IZVOZA Zveza nemške industrije se je izjavila | proti temu, da bi bonnska vlada uvedla ukrepe za omejitev nemškega izvoza v nekatere države Evropske gospodarske skupnosti, kjer vlada pretirano povpraševanje po nemških izdelkih. Zveza nemških industrij cev je namreč mnenja, da bi taiki ukrepi samo škodovali procesu ozdravljanja gospodarstev tistih držav, ki so posebno prizadete od pojavov inflacije. Rejo puranov se siri VIRGILU SCEKU V SPOMIN Vest o poškodbi spomenika na Krnu je vzbudila v vsej italijanski javnosti veliko razburjenje in nacionalistične skupine ter organizacije so sklenile resolucije, ki so brez najmanjšega pomisleka obdolžile Slovence zločina. Vse te resolucije so bile v svojih strasteh podpirane skoraj po vsem italijanskem časopisju. Maščevanje se je iz- umov orodja, kar se pa kljub najtanačnejši preiskavi ni moglo dognati. Zaključek. Tz pred.ležečega sledi: 1. Opazovane poškodbe na spomeniku so brez dvoma posledica strel, ki so udarjale iz vrha spomenika, kakor lud. om iz brona- j med nevihlo< ki je dne ]8 in 19> jUTlija ste plošče kažejo dovolj jasno, na kakšen. majala nad Krnom. način je bil spomenik poškodovan. 2 Nameravana ali tudi nenameravana po- Strokovna preiskava, k 1 smo jo dah nare-; šk()d5a človeški roki je v tem slučaju iz- diti, je bila brez uspeha. Nihče je ni up()-j k,| jučena števai in vodil o njej računa. Najbrž zaradi j \ DoJi‘!cr nc bo spomenik zavarovan s tega, ker je bil inženir Slovenec. strelovodom, se bodo poškodbe od strele v 119 Dr. E. BESEDNJAK vršilo in ponižanje našega ljudstva in njegovih predstavnikov je doseglo naj nižjo stopnjo. Kljub težkim uram, ki smo jih preživeli v zadnjih mesecih, smo posvetili krnskim dogodkom največjo pozornost, ker smo vedeli, da ni naše ljudstvo povzročilo poškodbe spomenika na Krnu. Poškodbo je povzročila strela, kar smo tudi strokovno do-j kazali. Trije viri J vede strokovno preiskavo. Vojaški spomenik Prvi strokovnjak, ki smo ga poslali na j se nahaja na 2246 metrov nad morsko gla-Krn, je bil mož iz naših vrst. To je bil Slo- j dino ležečem vrhu Krna, najvišji točki Ju-venec inženir A. Pegan. \ lijskih Alp v pokrajini Julijski krajini. Dne 8. julija 1922 se je izvršila na poško-j Spomenik je bil odkril d,ne 16. junija t. I. dovanem spomeniku tehnična preiskava. Ker Dne 18. in 19. so divjale nad Krnom silne Tedaj se je slučajno pojavil na Goriškem j manjkj meri ponavljaSe. Nemec z Dunaja, ki je bil civilni inženir zai r;orj dne , avgusta 1922. elektrotehniko. Imenoval se je Artur Fursl. Seznanili smo ga s krnskimi dogodki, ki so Mišljenje vladnih strokovnjakov ga navdali z ogorčenjem. 0tl Slovenca in Nemca izdano strokovno Zgražal se je nad nasHstvi, katerim je mnenje je imeli) svoj vpliv. Generalni pod- i bilo izročeno ljudstvo zaradi poškodbe spo-1 komisar v Gorici je 24. avgusta naročil sku-‘ imenika, in se čudil, da je vlada ostala brez- P>ni domačih strokovnjakov, naj izvede na brižna. Parv nič se ni potrudila, da bi urad-j Krnu preiskavo ter ugotovi, ali je spomenik no ugotovila, kako je bil poškodovan spo- j zaradi izrednih krajevnih razmer izpostav-menik in kdo ga je poškodoval. Uen posebni nevarnosti poškodovanja. V slučaju take ugotovitve naj se izrazijo Dunajčanovo mnenje t, morebitnih varnostnih ukrepih, ki so po- Fiirst se je odločil, da gre na Krn in iz- trebni. ni bila cementna malta od. dne, ko je bil spomenik popravljen, še popo^oma suha, Pregledovanje krajevnih posebnosti, ne glede na geološko strukturo, je prepričalo komisi jo, da je mesto zelo izpostavljeno nevihtam. Gre namreč za vrhunec gore na stiku več dolin, ki se dviguje naravnost nad okolico in zelo visoko nad vse bližnje vrhove. Preiskava spomenika je dognala, da je bilo zvezdino ogrodje zadeto od strele. V dokaz lega se prilagajo nekateri kosi, vzeti iz. le zvezde. Da bi se vsled tega preprečilo nevihte. Dne 20. junija so opazili .3 dečki, ki so je bilo mogoče natančno ugotoviti, kaj sc j ravno prišli na Krn, da leži bronasta plošča je v zadnjem času popravilo, oziroma, kaj okoli dva metra pred. spomenikom s pred-je bilo pred popravo spomenika poškodo-jnjo stranjo navzdol obrnjeno. Dalje so do- vano. ugnali dečki zijajočo razpoko, ki se je vlekla [ morebitne neprilike, se predlaga sledeče; S pripravnimi instrumenti so se ravno ta-1 od vrha spomenika na prednji in zadnji 1. Spomenik naj se zavaruje z mrežastim | strani navzdol. obrambnim sistemom, ki naj ima kratke | Od kovinske zvezde na spomenik in 11 je- j strelovode. Obenem se mora poskrbeti, da govo notranjost odletela iskra strele je po-j.se strela odvede v vlažno zemljo, vzročila hipno močno ogrejenje in eksplo- 2. Mramorne plošče in bronasti ščit mora-zijo prizadetih zračnih delov. jo biti pritrjene k spomeniku v mali razda- Da bi bile navedene poškodbe povzročene j 1 ji, da more zrak za njim prosto krožiti, od človeške roke, je že iz povedanega po- 3. Da se obvaruje spomenik proti mrazu, od strele ter edino le po zračnem pritisku polnoma izključeno. Ce'o pri domnevi, da ki bi mogel pri površni njegovi zidavi v deloma poškodovan. 'bi se moglo z orodjem izvesti silo, ki je, razmeroma kratkem času zidovje razrušiti, Vsi drugi sledovi, kot na primer daleč I potrebna za odtrgan je bronaste plošče, bi I bi bilo umestno ukazati, da se luknje in naokrog razpršeni koščki cementne malte j se morali vendar poznati sledovi od pri je-j praznote dobro zadelajo. (Dalje) ko lahko ugotovile vse popravljene poškod be na bronasti spominski plošči. Pri natančni preiskavi poškodovanega spomenika se je z vso gotovostjo in z izkluče-njem vsakega d.voma dognalo, da ni povzročil poškodbe spomenika človek, temveč da je bil spomenik med zadnjo nevihto zadet T rije bra tje gredo po svetu . 10 PRAVLJICA »Moj Bog. Kako naj se vam zahvalim? Tudi palčkom bi se rad. zahvalil.« V tistem hipu pa so palčki že smuknili izza grmovja, za katero so se bili skrili, saj so slišali, da Evičin oče zdaj verjame va-nj,e. On pa je vsem segel v roke in se jim lepo zahvalil za vse, kar so storili zanj iin za Evico. Najbolj do'go pa je stiskal roko palčku Oprezalčku, katerega mu je predstavil Janez kol njihovega starosta, ki je najbolj skrbel za Evičino rešitev. Palček Oprezalček pa je nekaj šepnil svojim tovarišem in ti so spet smuknili v gozd, a so kmalu pritekli nazaj z Evico, držeč jo za roke. Planila je k svojemu očku in ga vroče obje'a, on pa jo je vzel v naročje in se je ni mogel nagledati v svitu zarje, ki se je začela pojavljati na vzhodu. Pritiskal je lih mraz, a nihče ga ni čutil, niti Evica, ker je bilo vsem tako veselo in toplo pri srcu, a razbojnikoma je bilo vroče od jeze in strahu. »Očka! Ljubi moj očka! Hva'a Bogu, da si prišel pome. Tako sem se bala, dokler me niso rešili ti trije dečki. Strašno pogumni fantje so, da veš, in tudi palčki,« je vsa srečna vzklikala Evica. »Fantje, od kralja boste dobili veliko nagrado, ki je že de set let razpisana na razbojnika Špičmuha in njegove pajdaše,« je dejal Evičin oče. A tudi jaz vas bom seveda bogato nagradil, da ste rešili mojo edino hčerkico in mene, pa tudi moj denar. Kaj pa si najbolj želite?« »Da bi mami ne bilo treba več hoditi na dnine h kmetom in da bi bila koča naša,« so vzkliknili vsi trije hkrati. »Oh, to željo pa vam bo lahko izpo'niti. A to je samo del, samo majhen del nagrade, ki sem vam jo dolžan. Zdaj boste šli z menoj v mesto in potem bomo videli, kaj bom lahko storil za vas. Da ste bistre glave, pošteni in pogumni, o tem ni dvoma.« »Kaj pa bomo storili z razbojniki?« je vprašal Tinček. »Iz. bližnjega mesteca bomo poslali policaje ponje,« je rekel Evičin očka. »Upajmo, da se bodo v ječi pobol jšali.« »Kaj pa, če bodo ušli, dokler ne pridejo policaji?« je skrbelo Tinčka. »O, bomo že mi pazili nanje!« je rekel Palček Oprezalček. »Ne bojte se, tla bi nam ušli. Policajem pa se seveda ne bomo pokazali, ker ti ne verjamejo v nas. Toda preden odidete, moramo praznovati zmago nad njimi.« Vsi so bili za to, in tako so palčki odvedli svoje goste k j svojim kočkam, zgrajenim iz vej, lubja in mahu, ki so bile skrito v najgostejšem gozdu, in tam so se veselili in se gostili, dokler n1 bilo sonce že visoko na nebu. Potem pa so Evica, njen očka dečki prisrčno poslovili od palčkov. »Hvala vam, da ste nam pomagali osvoboditi gozd teh hudobnih razbojnikov,« je rekel Palček Oprezalček in stisnil dec; kom roke. »In ne pozabite, d,a smo vaši prijatelji, če bi nas kdaj potrebovali, kar pridite po nas.« Dečki so obljubili in potem so se z. Evico in njenim očkotu podali na pot. Palčki so jih pospremili še do roba gozda in dečki in Evica so jim še dolgo mahali. KONEL f O IR T IN 8 1» I S K G JL K O Nove moči za prihodnje boje Te dni se je v Italiji končala kupoprodajna se zor.a nogometašev prvih lig. Ogledali si bomo, kaj so posamezne ennajstorice prodale in kaj so kupile. Začeli bomo kar z italiinskimi prvaki Bologne. Bernardini jeva ekipa je ostala nespremenjena, čeprav je kupila precej dobrih iglavcev - rezerv: Maraschi (Lazio), Bui in Muccini (Spal), Turra (Catania) ter Fara (Alessandria), prodala pa Je nekj drugovrstnih nogometašev (Renna, Dcmar-co, Lorenzini, Cimpiel itd.). Glavni kandidat za končno zmago bo luui prihodnje leto milanski Inter, ki je stoodstotno ugodil Herrerovim željam. V tej ekipi bodo nastopali naslednji igravci: Peiro (Torino), Domenghini (Ata Lnta) ter Malatrasi (Roma). Klub so zaposlili: Szvmaniak, Panzanato, Zaglio, Masiero in Di Gia-eomo, da se omejimo samo na najboljše. Malatrasi ho brez dvoma še bolj utrdil obrambo. Milan, ki se nahaja v finančni krizi, je dobil Bcniteza, ki bo igral važno vlogo v obrambi. Enaj-storica je tako ostala za 10/11 nespremenjena. Tudi Ju veni us je bila letos skromna ter kupila samo srednjega napadavca Combina, ki bo tako zamenjal Neneja (drugo leto bo igral pri Cagliariju). Fiorentina je zamenjala skoraj ves napad. Sc-minario se je vrnil v Španijo, Petris in Barlit sta odšla k Laziu, Lojaeoho k Romi, Canella pa k Messini. Prišli so pa Orlando, Mortone in Bcrtini. Ob nespremenjeni obrambi bo Fiorentina igrala v napadu v naslednji postavi: Hamrin, Maschio, Orlando, Bertini in Morrone. Torino je kupil mladega napadavca Morettija za 300 milijonov ter krilo Mantove Simonija. V napadu bosta tako la dva igrala še s Puio, llit-ensom 'n Moschinom. Obramba je oslabi nc-spremen jena. • 'gravcev je prodala Roma (Malatrasi ja, Gr- anta, Sormanija, Fontano in Frascoliia), kupila i 1 Sfn° Schneilingerja in Nicoleja. Ekipa se je nez dvoma ošibila. Zelo močna ie postala Sampdoria, ki je dobila kai kopico odličnih nogometašev: Sormaniia in Fontano (Roma), Lojacona (Fiorentina) in Masiero (Inter). Zelo močan bo napad: VVisnieski, Loja-cono, Sormani, Da Silva in Barison. Od ostalih ekip bi lahko na karlko rekli na slednje: Atalanta je kupila tri dobre iglavce (Pelronl, Bolchi in Landoni), prodala pa Dorncnghinija in Christensena ter ostala na isti ravni. Novince Cagliari si je nabavil dvojico črncev Neneja in Gallarda ter tako učvrstil napad. Tudi Calanija je kupila par dobrih nogometa-suv (Rozzoni, Facchin, Di Giacomo) ter jih prav !°Iiko prodala. Navijači ekipe Genoa so hudi, ker ■N ošdol Meroni, čeprav so prišli drugi precej do-■i napadavci: Giacomini, Gilardoni, Cataluno in ^appellini. Odšla sla tudi Bean in Piaceri. Vicen-zu ni prodala nobenega igravca, kupila pa vratarju Patregnanija in Demarea. Zelo so sc menjale vrste Lazio, ki je kupil vrsto nepoznanih in poznanih nogometašev in prav tako ntnogo prodal. V Rim so odšli Vilali (Tricslina), Fetris in Bartu (Fiorentina), Renna (Bologna), Bhristensen (Atalanta), Manganotlo (Mantova). E-hipa se je torej menjala za 8/11. Tudi Maitlova ni kaj posebnega kupil (Paganija in Taceolo, Cor- rentija in Sceso), čeprav je precej prodal (kar šest odličnih igravcev). Novinec Varese je kupil Szimaniaka, Andersona in Miniussija, nič posebnega ne zabeležimo pri Messini in Foggi. Opazili smo, da so se učvrstile Inter, Torino, Sampdoria, nekoliko Genoa, Fiorentina in Cagliari. Malo sprememb pa je bilo pri Alalant', Bologni, Cataniji, Foggii, Jiivontusu, Vicenzi, Laziu, Milanu, Varese ju. Strokovnjaki menijo, da so se letos oši-bile: Roma. Mantova in Mcssina. Moderni Salomon V Riu de Janciro so napravili anketo, kdo je najbolj popularen mož v mestu. Ljudje so naštevali imena najbolj priljubljenega nogometaša, nadškofa, neke umetnice, drugi spet skladatelja modernih popevk. Največ glasov pa je dobil sodnik Eleazar Rosa, ki mu pravijo tudi »brazilski Salomon«. To ime si je tudi zas'užil zaradi svojih nenavadnih salomonskih razsodb, s katerimi je zavrl že marsikatero napako. Lani je obsodil nekega šoferja, ki je povozil d.va otroka, na učinkovito kazen. Dal rou je na izbiro ali 18 mesecev ležlce ječe i ali pa svobodo pod pogojem, da bo en teden v času največjega prometa hodil po ulicah in nosil na hrbtu napis: »Zaradi prehitevanja sem pohabil d.va otroka. Vozite previdno! Obsojen sem na 18 mesecev ječe ; a1 i pa da nosim ta sramotni plakat.« Obsojenec je raje sprejel to kazen, da rte j bi zgubil zaslužka kot kamijonist. Se večji j pa je bil splošni učinek: vozači po mestu : so zače'i previdneje voziti. Pa še drugi slučaj. — Sodnik Rosa je obsodi! nokeoa družinskega očeta, ki je bil pijanec, da se mora vsako sredo zglasiti pri njem in poslušali enourno razlago o škodljivosti pijančevanja. Po enem mescu je bil mož ozdravljen. Sodnik Rosa razsoja vedno najprej kot človek in potem šele 'kot varuh zakona. Če i privedejo preden j reveža, ki je kradel iz po- trebe, ga najprej nasiti in obleče in mu da še denar, da povrne škodo. »Življenje ni veselo« pravi ta sodobni Salomon. »Ljudje potrebujejo najprej ljubezni, potem šele pravice. V vsakem človeku tli iskrica dobrega, samo razpihati jo je treba v plamen.« Sodnika Roso spoštujejo danes tudi zločinci kot varuha pravice in ljubezni, zalo je bil tudi razglašen kot najbolj priljubljen človek v Riu de Janeiro. Odgovor bravcu ITALIJANSKA ZASTAVA j Nedavno smo pojasnili našemu bravcu Sergiju C., kaiko je nastala slovenska zastava. Danes mu odgovarjamo na drugi del vprašanja, kakšno zgodovinsko podlago in simbolni j)omen imajo barve italijanske zastave. Zastava ima svoj izvor iz Napoleonovih časov. Napoleon je na svojem prvem vojnem pohodu v Zgornjo Italijo zasedel večino Padovanske nižine in je proglasil v lombardskih pokrajinah, ki so bile prej pod Avstrijo, takozvano Cispadansko republiko. Italijanski domoljubi so upali, da je prišel čas, da se osvobodijo avstrijske nadvlade, ki se je silno odločno upirala težnjam po združitvi Italije. Italijanski patriolje so sprva navdušeno pozdravili Napoleona kot prinašalca svobodoljubnih idej francoske revolucije. Prosili so ga, naj jim dovoli razviti v prvi Italijanski republiki tudi lasten prapor. V oktobru leta 1796 je dovolil Napoleon novi prapor italijanske revolucije. Barve so bile povzete po francoski tribarvnici. Razlika je bila samo ta, da so uvedli namesto plave barve zeleno, menda kot znak upanja na bodočo združitev. Belo in rdečo barvo so pa vzeli na svoj prapor že jakobinci po odpravi kraljestva Ludvika XVI. Italijansko zastavo z zeleno-belo-rdečimi barvami, razvrščenimi navpično ob drog, je v januarju 1897. sprejela Cispadamska republika kot svojo uradno. Ko se je naslednje loto razširilo ozemlje le republike še preko Pada in je bila proglašena Cisalipinska republika, je novi prapor posta! simboli nove Italije. Začasno je bil odpravljen, ko je Napoleon proglasil Italsko kraljestvo pod pastorkom Evgenom Beauharnaisom. Po padcu korziškega osvajalca leta 1815 so zelen o-bel o-rdečo tribarvnico zopet dvignili italijanski karbona,rji in za njimi Mazzini kot simbol svoje »Giovane Ilalia«. Kralj Karel Albert je dodal leta 1848 tej zastavi še savojski grb. Ko je bila po drugi svetovni vojni izglasovana republika, je iz državne zastave zginil savojski gib in prapor je dobil spet samo tiste barve, kot jih je imel v prvih borbah za zedinjeno [talijo. r. b. ZEHA IM DOM ZA SONČNE DNI Sonce je največji prijatelj lepote, ker koristi na-i | ne zahteva preveč laka in prepogostih sestankov pri frizerki. Umijte jih z dobrim hranilnim šanv- ši koži ter napravi žensko mlado in svežo. Paziti I f,