Celje - skladišče D-Per COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Lelo 10 Rogaška Slatina Noremlier 1982 Praznično voščilo Vse najboljše ob dnevu republike Še nekaj dni in spet bo 29. november, ki ga vsi delovni ljudje in občani samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije slavimo kot rojstni dan republike. Zato vsem sodelavcem v steklarni »Boris Kidrič« in v Steklarski šoli ter vsem krajanom Rogaške Slatine želimo vse najboljše ob dnevu republike z željo, da bi bili v naslednjih mesecih pri svojem delu in nasploh v svojem življenju kar se da uspešni, da bi vsakdo po svoje pripomogel naši družbi iz poznanih težav in da bi čez leto dni mogli reči »Združeni uspemo premostiti vsakršno težavo!« Organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo časopisa »Steklar« 29. november - dan republike Spet bo treba strniti vrste! Skoraj štiri desetletja so že minila od zgodovinskega zasedanja Avnoja v Jajcu, ko smo še sredi vojne vihre pretežno zasužnjene Evrope zasnovali novo Jugoslavijo. Spomnimo se zopet vseh žrtev, ki so padle, trpljenja in hrabrosti naših narodov in narodnosti. Milijon sedem-stotisoč žrtev je bilo potrebnih, da lahko živimo sedaj v svobodi, neodvisni in srečni. Povojna leta graditve in odrekanj, udamištva in premagovanja, so hitro minevala. Sledovi dela v novi, pravičnejši družbi so vidni na vsakem koraku - zgrajene tovarne, ceste, mesta. Življenjska raven se je močno dvignila. Toda sčasoma smo postali preza-verovani vase, si zaželeli še tega in onega, bili nedosledni v sistemu odločanja in nagrajevanja in v praksi nismo uveljavili vseh določil ustave ter Preberite! Razmere jasnejše... 2 Na srečanje upokojencev steklarne! 2 Nagrade inovatorjem 4 Kaj smo ugotovili v »Kristall-Krisla«? 4 Pomembni prihranki pri transportu 5 V steklarni dinamično 7 Naredimo, kar je v naši moči! 8 Zakaj solidarnosti dan 9 Potrjeni sklepi 9 Svojo mladinsko besedo moramo držati! 10 V oktobru 1410 delavcev 11 Med nami je Božo Cucin 12 Premalo povezani z bazo 13 Svet potrošnikov v Rogaški 14 Sodelujte pri zbiranju 15 Tudi letos uspešno? 15 Nagradna križanka št. 100 16 zakona o združenem delu. Večkrat smo tudi izbrali pot najmanjšega odpora ... Vse to, nekatere nepravilne gospodarske odločitve, zaostajanje v produktivnosti, nezadostno vključevanje v mednarodno delitev dela, preveliko zadolževanje in prevelika poraba ob stopnjevanju svetovne gospodarske krize so nas privedli v težak, negotov Zakaj je bilo potrebno to potovanje? »Pot je bila nujna zaradi težav pri prodaji, ki so nastopile v zadnjem času. Recesija ali upadanje prodaje nasploh v svetu in težavne gospodarske razmere je čutiti tudi v ZDA. Med 5. in 13. novembrom je potekal v New Yorku Market week ali tržni teden najpomembnejših dobaviteljev za trg Združenih držav ameriških in tudi prekomorskih dežel. Na takšnih srečanjih se zberejo vodstva trgovin in vsi predstavniki podružničnih prodajaln. Na tem tržnem tednu predstavijo nove vzorce in sestavijo kompletne ponudbe za prodajo v prvem polletju priho.dnjega leta.« S katerimi našimi odjemalci ste se sestali? »Izmed naših dolgoletnih partnerjev smo se sestali s predstavniki naslednjih firm: Macy, May Comany, Gimbel Brothers, American Cut Crystal, Wit-tur, ADG, Allied Stores, Sigma Marketing System, IDG in AMC. Za Macy in Gimbel Brothers velja, da so njune prodajne možnosti slabe in da imajo sedaj težave zaradi neprodanih zalog. Tudi obeti za prihodnje leto niso dosti boljši... Macy je zahteval, naj znižamo cene za 17 odstotkov, vendar na to nismo pristali! May Company prodaja precej boljše... To velja predvsem za svinčeno brušeno steklo, medtem ko za krista-lin ugotavljajo, da so naše cene previsoke. Dali so že dokončno naročilo za naslednje leto v znesku 550.000 ZDA dolarjev, in to za prvih pet mesecev. Tudi pri Allied Stores se naše pro- gospodarski položaj. Zato moramo sedaj dokazati, kako močni smo in kako učinkovit je naš samoupravni sistem. Spet bo treba strniti vrste in kreniti v odločen boj za uspešnejše, boljše gospodarjenje! Tokrat bomo nosilci zastave mlajša generacij a, ki še ne pozna vseh težav, s katerimi so se srečevale povojne generacije. Glede na to, kako smo za stavili, in če bomo odločni daj ne možnosti popravljajo, saj sedaj prqdaja naših izdelkov dobro poteka. Za prihodnje leto načrtujejo nakupe naših izdelkov za 1,200.000 ZDA dolarjev, od tega večji del kristala. Firma ADG planira promet v znesku vztrajati, tudi uspehi ne bodo izostali. Seveda pa bo nujna diferenciacija; bolj odločno moramo pokazati na nepravilnosti in tiste, ki stojijo za njimi. Le ekonomsko močna in stabilna Jugoslavija lahko tudi v bodoče ostane pomemben, neodvisen mednarodni dejavnik, ki ga bodo vsi upoštevali! ZN 1,000.000 ZDA dolarjev, niso pa že zbrali vseh naročil. Wittur bo naročal prihodnje leto v takšnem obsegu, kakršen je bil letos, medtem ko je Sigma že naročila 120.000 kosov kristalina.« Ste navezali stike tudi s kakšnimi novimi kupci? »Da! Med temi naj najprej omenim Wedgwooda, ki je naš veliki potencial- Vabimo vas... ...Na srečanje upokojencev steklarne! Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini vabi vse svoje nekdanje sodelavce, ki so že upokojeni, na Vsakoletno srečanje upokojencev steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Srečanje bo v soboto, 27. novembra letos ob 15.uri v jedilnici steklarne. Za prevoz na srečanje in s srečanja bo urejeno tako, kakor je bilo urejeno vsako leto do sedaj! Vljudno ste vabljeni! Za konferenco osnovnih organizacij ZSS Franc Zupanič Po obisku naših predstavnikov v ZDA Razmere jasnejše... Od 4. do 16. novembra sta bila na službenem potovanju v ZDA vodja prodajne službe naše steklarne Franc Jankovič in direktor naše delovne organizacije Vojo Djinovski. Po njuni vrnitvi smo direktorja povprašali, kakšni so naši obeti za prodajo v bližajočem se novem, 1983. letu... Odgovoril je na nekaj vprašanj. ni kupec. Zelo dobro je predstavil vzorce naše nove skupne kolekcije šestih kelihov. Ker smo se dovolj hitro zasukali, kakor se reče, smo že dobili naročilo za 286.000 ZDA dolarjev za kelihe in 90.000 ZDA dolarjev za steklenice in to za letošnji december. Za naslednje leto Wedgwood načrtuje v globalu promet v znesku 1,400.000 ZDA dolarjev, dejansko njihovo naročilo steklarni pa bo odvisno od kakovosti in pravočasnosti dobave za letošnji december naročenega blaga... Sicer pa je Wodgood velik proizvajalec porcelana, hkrati tudi specializiran grosist, ki sodeluje s 6.000 strankami. No, naše izdelke je kupilo še 142 manjših odjemalcev! Tudi firmi Imerial Crystal smo že dali prvo ponudbo. Četudi smo menili, da jih bo raven naših cen odbila, smo se vendarle sporazumeli. Prekalkulira-ti bomo morali posamezne cene, saj kaže, da bomo pridobili še enega stalnega odjemalca naših izdelke^. Sestali smo se tudi s firmo Gorham, ki je velika uvoznica stekla. S seboj smo imeli naročene vzorce in ta kupec je že naročil 17.000 kosov kristalina za letošnji december v znesku 35.000 ZDA dolarjev. Japonska firma Mikasa, ki je precej močno udeležena na ameriškem trgu, se tudi zanima za naše izdelke. Predvsem za proizvodnjo steklenic na KIKO stroju. Sestali smo se še s predstavniki firme Tiffany. To je poznani sistem verižnih trgovin - draguljarn. Radi bi navezali z nami direktne posle. Saj so doslej kupovali nekaj našega stekla, vendar pri drugih firmah. In že so napovedali promet v obsegu med 160 in 180 tisoč ZDA dolarji za nakup kristalina v letu 1984.« Bili ste tudi v Los Angelesu, kajne? »Res! Prisostvovali smo akciji za pospeševanje prodaje ali, kakor temu rečejo Američani, event! Zadnje tri dni našega potovanja sva bila pri Mayu v Kaliforniji. Tam so imeli, namreč, precejšnje zaloge naše Gallie. Mi pa smo že od nekdaj gojili idejo, da bi pospešili prodajo naših izdelkov tudi drugod, ne samo v domo- vini, s prikazom brušenja in z možnostjo, da se kupcem naših izdelkov vgravira inicialke ne kupljene izdelke. In to zamisel smo končno začeli uresničevati. Naš izdelovalec vzorcev Karli Hole-šek sedaj finalizira v trgovinah Gallio, hkrati pa gravira kratice pp željah kupcev. Delal bo v šestih trgovinah. Akcija je zelo uspešna, saj jo spremljajo dvostranski oglasi v Los Angeles Timesu, to je tamkajšnjem dnevniku. In Karli je zares močno zaposlen; v trgovinah, kjer je že delal, pa je promet močno poskočil. Kupci so v tem času kupovali v glavnem naše steklo!« Strnite še nekaj misli o naših možnostih za prodajo na tržišče ZDA! »Gospodarski položaj v ZDA je še vedno negotov in ni pričakovati bistvenega izboljšanja. To pa pomeni tudi za naše prodajne možnosti. Prodajne razmere so takšne, da bomo s cenami ostali na letošnji ravni. To pomeni, glede na znižanje stimulacije za izvoz blaga v Ameriko, iz naslova rasti cen ali višjih izvoznih stimulacij ne moremo prav nič pričakovati! Prodajo na tržišča ZDA nam bo uspelo povečati v primerjavi z letošnjo s še bolj kakovostnim in z boljšim delom, kakršnega smo pokazali v nekaj minulih mesecih. Naj poudarim, da vlada na ameriškem trgu strahovita konkurenca - tako za ročno kot tudi za strojno izdelano steklo. Zato bomo morali delati še bolj zavzeto in še boljše. Vsekakor pa bomo morali tudi pospešiti propagando naših izdelkov, saj naši konkurenti namenjajo tej dejavnosti veliko več skrbi kot mi!« Koliko bo deviz na naše izdelke v prihodnjem letu? - foto Z. Novak f Na akademiji ob dnevu republike Nagrade inovatorjem V zadnji izdaji časopisa »Steklar« sem pisal o občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah in vam predstavil njeno dosedanje delovanje. Tokrat pa pišem o novostih v zvezi z razpisom INOVATOR 82 in z razpisom raziskovalne dejavnosti! Kakor smo že poročali, smo prejeli šest prijav iz petih organizacij združenega dela na razpis INOVATOR 82 in šest prijav za razvojno-raziskovalne dejavnosti. Na seji odbora, ki je bila 28. oktobra letos, smo obravnavali že prispelo vlogo Zdravilišča Rogaška Slatina, ki pa smo jo zavrnili, ker je medtem rok za prijavo že potekel. Vlogo smo prejeli 21. oktobra, rok natečaja pa se je iztekel 15. septembra letos! Na seji smo nadalje obravnavali predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki nam je sporočila seznam strokovnih delavcev v občini, člane strokovne komisije, ki naj bi vloge pregledala in ocenila. Dogovorjeno je bilo, da se za morebitne nejasnosti v zvezi s prijavljenimi inovacijami komi- sijo napoti v delovno organizacijo, iz katere vloga prihaja, ter da si na samem delovnem mestu ogleda predlagano tehnično izboljšavo ali inovacijo. Komisija je bila imenovana v naslednji sestavi: za kovinarstvo Novak Dominik, dipl. inž. elektrotehnike in Vinko Stiplovšek, dipl. inž. strojništva; za kemijo in steklarstvo Vlado Čoh, dipl. inž. in Vlado Tkavc, dipl. inž.; za eko-nomsko-organizacijsko smer Vito An-drešek in mag. Anton Tepeš, dipl. ekonomist; Franc Bratuša, tehnik, Branka Sever, lesarski inž. in Anton Zdolšek, tehnik. V razpravi smo nadalje obravnavali tudi višino nagrade, pri čemer so bili vsi udeleženci enotnega mnenja, da je treba nagraditi vse inovatorje, ker se nagrade podeljujejo za pretekla leta. Naši sodelavci na delovnem obisku v Italiji Kaj smo ugotovili v »Kristall-Krisla? Da bi praktično preizkusili delo na stiskalnici in ki ko stroju, smo Jože Pelko, Franjo Podhraški, Milan Živičnjak in Leopold Ogrizek obiskali v dneh od 3. do 6. novembra letos tovarno Kristall-Krisla v Italiji. Ob pomoči tehničnega vodje tovarne smo ugotovili naslednje: stiskalnica in kiko stroj sta v redu; v redu so tudi orodja in modeli. Na njih manjkajo drobne stvari, ki jih bodo v tovarni Kristall-Krisla s svojimi mehaniki, steklarji in tehničnim vodjo odpravili. Z vsemi izboljšanimi modeli bodo izdelovali vzorce jim vse skupaj vrnili. Odnos do stekla, strojev in modelov mora biti brezhiben. Stroje, steklo in modele je treba spoštovati; z njinpi je treba delati občuteno. In pri delu bomo morali biti zelo zavzeti. Poznati je treba temperaturo modelov in stekla ter zmogljivost stroja. Vedeti moramo, koliko stekla potrebujemo za vsak proizvod, kakšen mora biti pritisk, koliko časa je treba stiskati itn. Tudi o ljudeh smo govorili! S temi stroji morajo delati delavci, ki še delu posvečajo z vsem srcem; ki vedo, kaj hočejo; ki ne poznajo alkohola med delom. Torej takšni delavci, ki se stroju, steklu in modelom posveti z dušo in s telesom, kakor včasih rečemo. Ko govorimo o ljudeh, ne mislimo samo na steklarje, ampak mislimo na vse delavce, ki imajo opraviti s steklom, s stroji in z modeli. Torej tudi ključavničarji, delovodje itn.! Ugotovili smo tudi, da pri nas še niso zagotovljeni vsi pogoji za učinkovito in dobro delo. Zato jih bomo še morali zagotoviti. Seveda pa nam morajo pri tem pomagati vsi zaposleni, ne pa nagajati in uživati, če kako delo ne gre tako, kakor bi moralo. Mislim, da bodo sodelavci, ki so bili tudi v Kristall-Krisli, soglašali z oceno, Odbor se strinja s predlogom občinske konference SZDL, naj bo nagrada okrog 10.000 dinarjev za novatorja. Govorili smo tudi o načinu podelitve priznanj in nagrad, o izdelavi priznanj in o organizaciji podelitve. Okvirno smo se dogovorili, naj bi se priznanja in nagrade podelilo na slavnostni akademiji za praznik republike. V petek, 5. novembra, se je na poziv občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah komisija za oceno prijav sestala. Po končanem pregledu vlog na razpis INOVATOR 82 je soglasno sklenila: Vse vloge ustrezajo razpisu. Inovacije ali tehnične izboljšave so v uporabi. Njihova gospodarska koristnost je razvidna po prikazanih izračunih v posameznih prijavah. Bistvo je prikaz humanizacije dela, pospeševanja izvoza ter prihranek materiala in časa! Toliko zaenkrat! Ostalo v naslednji izdaji »Steklarja«! M. LEVSTIH To je kiko stroj za izdelovanje steklenic! Njegovo kakovost so preizkusili naši sodelavci v italijanski tovarni Kristali - Kirsla -foto Z. Novak da je odnos tamkajšnjih delavcev do stekla idealen. Naj navedem nekaj primerov, ki dokazujejo, da je to res! Na tleh ni videti nobene črepinje. Vse so v posodah, kakor jih imamo pri nas. So čiste. Vse odpadke vračajo v peč. Mehurček ali kamenček, ki ga opazijo v nabranem steklu, poskušajo izrezati s škarjami in iz nabranega stekla narediti uporaben proizvod. Pregledovalci vsako napako označijo s floomastrom ali kemičnim svinčnikom (Mislim na kamenček, mehurček, vinde!) in zložijo v nosilko. Take izdelke lahko steklar ali poslovodja vidi in si napake ogleda. Res pa je, da teh ni veliko; samo tri do štiri odstotke! Izdelke, ki so krivi in ki nimajo drugih napak, ponovno segrevajo, ravnajo, hladijo in dobijo spet uporabne iz- delke. Mi pa proizvode z napako razmetavamo in razbijamo, pa se zaradi tega nič ne razburjamo. Podobno je ugotovil tudi Milan Ži-vičnjak. Tudi on se je prepričal, da stiskalnica in kiko stroj delujeta brezhibno. Predvsem pa je ugotovil veliko mero čuta tamkajšnjih delavcev za odgovornost do dela, do stekla in do strojev, četudi delajo v nekoliko manj ugodnih delovnih razmerah, saj pri eni odprtini nabirajo steklo po dve ali tri brigade in delajo na prepihu. Veliko večjo pozornost namenjajo raznim drobnim pripomočkom, ogrevanju modelov, orodju itn. Predvsem pa skrbijo za red. In konec dela vsakdo pospravi ter očisti svoje orodje, mojster pa ne gre prej z dela, ko se le-to konča, dokler ni vše pospravljeno in očiščeno. V Kristall-Krisli delajo z zelo mehkim steklom, ki dobro zaliva. Pri njih pa je to mogoče, saj imajo peči z enim loncem, za ogrevanje pa skrbijo sami. Zanimivo je tudi, da znajo vsi vse delati - steklarji, ključavničarji, poslovodje, topilničarji itn., zato se lahko zamenjujejo. In priznati jim je tudi treba, da so mojstri svojega dela, da Imajo mnogo izkušenj. Kot zanimivost naj omenim še to, da začenjajo z delom ob 5. uri, da si pred pričetkom, torej pred to uro, pripravijo vse nujno. Delajo neprekinjeno do 11.30. ure in ta čas nimajo malice. Vse sobote so delovne! Prav tako jim niso na voljo ne kisla voda, ne čaj, pa tudi ne kakršna koli alkoholna pijača. Imajo le avtomat s toplimi napitki! LEOPOLD OGRIZEK čelno nameščena vrata, ki se jih da hermetično zapreti. So pa tudi taki, ki imajo vrata na bočnih straneh. Kontejnerska konstrukcija predstavlja dodatno zaščito za blago pred nesnago, prašnimi delci in vlago. V notranjosti je mogoče pritrditi opremo, ki se jo v kontejnerju prevaža, tako da se blago ne poškoduje. ___da lahko steklo izteče! - foto Z. Novak Vpeljali smo kontejnerski prevoz surovin Pomembni prihranki pri transportu Paletizacija blaga pomeni novo razvojno stopnjo v mednarodnem transportu. Posredno je standardizacija transportnih sredstev pripeljala do nove oblike transporta - do kontejnerjev. Kontejner je v svoji osnovi velik zaboj, ki ga napolnimo s paletiziranim blagom, nakar tak zboj s kontejnerskim dvigalom naložimo na transportno sredstvo - kontejnerski vagon, kamionski vlačilec ali ladjo. Manjše kontejnerje pa je mogoče prevažati tudi z letali. Dostava od vrat do vrat zgradba pa so standardizirani po me- dnarodnih standardih ISO (Intematio-V svetu so razvili več vrst kontejner- nal Standardization Organization). Po-jev; pač glede na vrsto blaga, ki ga v navadi je kontejner dolg 6,05 metra ter njih prevažajo. Njihove izmere in visok in širok 2,435 metra. Večina ima V peči se je nabralo preveč stekla, zato je treba narediti odprtino,... Na skicah so prikazani nekateri tipi kontejnerjev po njihovi izvedbi! Poleg že navedenih prednosti in ugodnosti pri transportu za naročnika prevoza in za prevoznika je treba poudariti še to, da je kontejner mogoče dostaviti neposredno v obrat, kjer se blago ali surovino naloži oziroma raztovori. Stroški za prekladanje blaga in za prevoz na dislocirano ali izločeno železniško postajo pri tem odpadejo, če je v delovno organizacijo speljan industrijski tir in če so na voljo naprave za praznjenje kontejnerjev. Navedene prednosti kontejnerskega prevažanja blaga že dolgo poznamo in smo se jih v steklarni delno že posluževali. Prevoz razsutih tovorov Za prevažanje razsutih tovorov v kontejnerjih pa so se lansko leto ponudile nove možnosti ŽTO - železniška transportna organizacija v Celju je naredila posebno dvigalo za pretovarjanje kontejnerjev z vagonov na kamionske vlačilce. Povezali smo se s Celjani in s predstavništvom za Nemške železnice pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana ter z mednarodno organizacijo Inter-container s sedežem v švicarskem me- Kontejner tipa ISO 20’(Box) po naše »zaboj« Kontejner tipa ISO 20’(Open top) - po naše »zgoraj odprt» Kontejner tipa ISO 20’(Tank) - cisterna stu Basel, ki je njen center za področje vse Evrope. Naročili smo nekaj poskusnih kontejnerskih prevozov posebnega kremenčevega peska, ki ga dobivamo iz Zvezne republike Nemčije. Raziskati je bilo treba tudi način nakladanja te surovine pri dobavitelju. Sad skupnih prizadevanj je bil, da je naš nemški dobavitelj investiral v napravo za nakladanje kontejnerjev, kakršna je prikazana na pričujoči fotografiji. Za poskusne prevoze smo uporabili posebne vagone, dolge 23 metrov. Na tak vagon je mogoče postaviti tri standardne kontejnerje in tako prepeljati 55 ton surovine. Izbrali smo kontejnerje, ki so služili za prevoz pšenice. So izredno čisti, imajo čelno nameščena vrata, ki se hermetično zapirajo. Na vrhu imajo tri odprtine. Skoznje se kontejnerje polni s tovorom. Da se jih nepredušno zapirati. Praznjenje pa je mogoče skozi čelna vrata... In ugotovili smo, da ti kontejnerji povsem odgovarjajo našemu namenu. Seveda pa moramo v steklarni namestiti mehanično lopato za hitrejše raztovarjanje. Prevozništvu Donat smo dali ustrezne načrte in obljubljajo nam, da bodo predelali enega izmed kamionskih vlačilcev za razusti tovor, ki bo imel vgra- jeno napravo za enostransko dvigovanje kontejnerja. Tako se bo kremenčev pesek iz enostransko dvignjenega kontejnerja sam iztresal v skladišče zanj. Interes je obojestranski Menimo, da je bilo dosedanje sodelovanje z omenjenimi delovnimi organizacijami in spredstavništvi uspešno in da smo se vsi v glavnem držali dogovorov. Organizacija Intercontainer nam je celo ponudila, da lahko uporabljamo vedno iste kontejnerje za eno vrsto surovine in da smemo nanje tudi natisniti znak ter naziv steklarne »Boris Kidrič«. Dosedanje izkušnje so pokazale, da prihaja surovina v rednih časovnih presledkih brez zastojev na železnici in da nam dobavljajo silicijev pesek vedno v istih zaprtih kontejnerjih. Nemške železnice in Intercontainer so za ta prevoz izredno zainteresirani. Zvezna republika Nemčija je velika izvoznica opreme in blaga. Večino pošiljk že odpremljajo in dostavljajo naročnikom s kontejnerji na posebnih kontejnerskih vlakih v nemška pristanišča, kjer jih pretovarjajo na kontejnerske ladje za čezmorski transport. V smereh k pristaniščem so dosegli dober izkoristek teh vlakov, medtem ko je ta slabši v obratnih smereh, po katerih se kontejnerji vračajo v notranjost dežele. Tako jim je dobrodošel tudi naš kontejnerski prevoz surovine in nam dajejo precejšnje ugodnosti ter devizne popuste, kar pomeni velik devizni prihranek, če stroške primerjamo z nekdanjimi kamionskimi prevozi. Proces preusmerjanja prevoza surovin na kontejnerski transport pa še ni končan. Sedaj raziskujemo možnosti, da bi transportirali vlažen pesek in prevažali nekatere surovine s kontej- nerskimi cisternami ter uvedli praznjenje kontejnerjev s pnevmatičnim transportom. Prvi izračuni kažejo, kako je tak način prevoza očitno cenejši od kamionskega. Prevoz 55 ton silicijevega peska iz ZR Nemčije s kontejnerjem nas stane 71.921 deviznih dinarjev, prekladanje in prevoz iz Celja v Rogaško pa nas velja še dodatnih 21.507 dinarjev. Tako je prevoz za kilogrma peska 1,70 dinarja. Kamionski prevoz 22 ton silicijevega peska pa nas stane 54.901 devizni dinar in 9.855,70 dinarja, to je 3,24 dinarja za kilogram. Torej nas stane pri kontejnerskem prevozu kilogram sili- cijevega peska le 52,5% vrednosti prevoza kilograma peska s kamionom, pa tudi devizni prihranek je za 52% večji. Ker letno prepeljemo kakšnih tisoč ton suhega silicijevega peska, pomeni to ob navedenih razmerjih cen prihranek 1,540.000 dinarjev v enem letu! Naj se na koncu še zahvalim sodelavcem iz nabave, tehničnega sektorja, zmesarne in iz servisnih dejavnosti, ki so pomagali pri poskusnem uvajanju kontejnerskih prevozov in ki so spodbujali tudi druge sodelavce, da nam pomagajo v naših nadaljnjih prizadevanjih! PETER RASPOTNIK Zaposlovanje v ospredju družbenega dogajanja V steklarni dinamično Po sedanjih podatkih je v Jugoslaviji nezaposlenih 800.000 za delo sposobnih občanov, po vsej verjetnosti pa bo število takih kmalu doseglo milijon. In kakor je to pri nas, narašča nezaposlenost tudi drugod po svetu, saj je gospodarska recesija povzročila zmanjševanje proizvodnje in s tem neposredno naraščanje števila nezaposlenih ljudi. Diagram o gibanju števila zaposlenih v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti steklarne - risba A. Rebolj 1.349 Steklarja "B.Kidrič ,. c snovna zdelava 402 40= 1 14 — K — ristal J 3i >1 36 2 32o 321 _JLj D 1 r Dod« elovna e kupnoat H 166 1' r0 V nr-iöi |RUdl69 ®>|147-* Dekor lava ql-, _lt 51—] 8 —-f" k T •£*——J r—4H ‘S Servisne 'dejavnosti 1 J— 1 ----1--------1—------1------------1— iet,S P s s $ (V OJ OJ OJ ^ H f—I H iH ro ro ro fO Zaposlovanje je eno izmed tistih vprašanj, o katerih so govorili zadnje čase tudi na vseh kongresih družbenopolitičnih organizacij pri nas ter na sejah in zasedanjih najvišjih organov v federaciji in v republikah. Iz vseh sprejetih listin izhaja, da je treba ustvarjati pogoje za zaposlovanje in to zlasti mladih izšolanih kadrov, ki si iščejo prvo zaposlitev. To dolžnost imajo tudi delavci, ki že imajo delo in ki torej že združujejo svoje delo z drugimi delavci v kateri koli temeljni ali drugi organizaciji združenega dela. S podpisom oziroma s sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v svojo organizacijo združenega dela so se namreč zavezali, da bodo nenehno ustvarjali gmotno osnovo svojega in celotnega družbenega dela ter s tem omogočali zaposlova- nje novim delavcem. To svojo obveznost smo delavci steklarne »Boris Kidrič« uspešno izpolnjevali. Glede na možnosti in pogoje smo namreč omogočali zaposlovanje novih delavcev tako, da se je število zaposlenih nenehno povečevalo. To kažeta tudi tabela št. 1 in iz nje narejen diagram, ki predstavljata število delavcev in naraščanje tega števila v steklarni od 31. decembra 1978 do 30. junija letos. Iz obeh prikazov je razvidno, da se je skupno število zaposlenih v primerjalnem obdobju povečalo za 151 delavcev, vendar v tem številu niso vštete tako imenovane nadomestne zaposlitve. Razumljivo je, da se je zadnje čase zaposlenost najbolj povečevala v tozdu Dekor v Kozjem, saj je bilo tamkaj treba izpopolnjevati nove proizvodne zmogljivosti. Večje povečevanje zaposlenosti pa so zabeležili še v tozdih Kristal, nekaj manjšo v tozdih Dodelava in Servisne dejavnosti, število delavcev pa se je povečalo tudi v delovni skupnosti skupnih služb. Najmanj se Tabela 1: Število zaposlenih v steklarni »Boris Kidrič« na dan 31. decembra v leti 1978-1981 in 30. junija 1982 Temeljne organizacije Število delavcev 31. 12. Indeksi 1982 1978 1978 1979 1980 198130. 6. 1982 Osnovna izdelava 402 400 411 420 414 102,9 Kristal 302 321 332 361 362 113,1 Dodelava 152 156 161 168 169 111,1 Dekor Kozje 80 93 108 130 147 183,7 Servisne dejavnosti 70 72 72 76 76 108,6 Delovna skupnost 174 166 170 175 181 107,1 Skupaj steklarna 1.198 1.208 1.254 1.330 1.349 112,6 l V je število zaposlenhi povečalo v tozdu Osnovna izdelava - samo za 2,9%. Vsekakor spodbudna je ugotovitev, da je zaposlenost v povprečju bolj naraščala v proizvodnih temeljnih organizacijah in manj v delovni skupnosti. To je, namreč, v skladu s širšimi družbenimi prizadevanji. Pa še to velja omeniti, da je med nanovo zaposleni- mi v delovni skupnosti skupnih služb kar 15 invalidov, ki so bili zaradi svoje zdravstvene nezmožnosti nesposobni opravljati svoje dotedanje delo, pa so bili na svojo prošnjo prekvalificirani in razporejeni. Prav tej kategoriji delavcev bo treba v bodoče namenjati več skrbi in nameniti vso možno pozornost njihovemu produktivnemu za- poslovanju. Skladno s sprejetimi razvojnimi načrti se bo število zaposlenh v steklarni v naslednjih letih še občutnejše povečalo. Pri tem pa bo treba namenjati več skrbi tudi kadrovski sestavi zaposlenih v našem kolektivu, ki mora ustrezati naravi našega dela! ALOJZ JUHART Vtisi našega delegata s kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije Naredimo, kar je v naši moči! Učitelj praktičnega pouka v tozdu Kristal Jože Horvat se je kot delegat občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah udeležil 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Pred nami so nje-fc govi vtisi s tega pomembnega srečanja najširše organizirane delavske organizacije. Napisal jih je Jože Horvat! Sindikat v boju za stabilizacijo Kakor veste, je bil sindikalni kongres v Beogradu od 11. do 13. novembra. Udeležilo se ga je 1334 delegatov, 162 gostov in članov 110 tujih delegacij. Bil pa je prvi zvezni kongres brez Tita, ki je začel svojo revolucionarno pot prav v sindikatu. Toda njegove misli in njegova odločnost, da vztrajamo, so bila vidne na vsake koraku. V otvoritvenem govoru je predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Bogoljub Nedeljkovič poročal o delovanju sindikata med kongresoma, v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije pa je kongres pozdravil Mitja Ribičič. Poudarek obeh govornikov je izzvenel v smeri, da je pred sindikati v trenutkih sedanjih težkih razmer velika naloga: svojemu članstvu nakazati smeri delovanja, da bi čim prej našli izhod iz sedanjih neugodnih gospodarskih razmer. Nedeljkovič je še posebej poudaril kazalce, iz katerih je bilo mogoče videti, kako zelo je bilo delovanje sindikata učinkovito v minulem obdobju. Pokazal je na uspehe pri graditvi stanovanj, pri zaposlovanju, pri izboljšanju življenjskih pogojev naših delovnih ljudi in pri dvigovanju strokovne usposobljenosti delavcev, saj je med 5,850.000 zaposlenimi v družbenem sektorju kvalificiranih delavcev kar 65 odstotkov. Vendar, je dodal, bo treba še naprej voditi razredni boj, da bi strli žilav odpor birokratskih in te-hno-menežerskih sil. Odgovornosti pravo mesto! Krepitev kolektivne ali skupne in individualne ali posameznikove odgovornosti za vse delo in za vse odločitve, kar naj še posebej velja za naše nadaljnje delo, mora postati prevladujoče pravilo. Preseči bo treba, je opozoril Bogoljub Nedeljkovič, dosedanji način dela, ko praktično nihče ni bil nikomur odgovoren. Posledice takšnega dela pa sedaj vsi še kako čutimo. Boj za večjo produktivnost, za uveljavitev dela in za večji dohodek na zdravih temeljih morajo biti nadaljnje smeri delovanja sindikata. In zavzel se je tudi, da moramo končno vendarle že začeti pravilno vrednotiti delo in preseči uravnilovske apetite v mnogih okoljih. Predsednik Zveze sindikatov Slovenije se je dotaknil tudi vprašanja o nezadostnosti izkoriščenosti naših proizvodnih kapacitet ali zmogljivosti, našega težkega gospodarskega položaja in v zvezi s tem tudi zaposlovanja naših delavcev, ki so na začasnem delu na tujem, pa bi se radi vrnili na delo v domovino... V Ribičičevem govoru pa je vse izzvenelo v smislu gesla, ki bi nam moralo biti vodilo za bodočnost: Delu čast in oblast! Kongresno delo se nadaljuje v tovarniških halah... V nadaljevanju je kongresno delo potekalo v osmih komisijah. Sam sem sodeloval v komisiji, ki je obravnavala probleme naših delavcev, ki so na začasnem delu na tujem. Spoznal sem vso resnost in zaskrbljenost naših delavcev v tujini za njihovo nadaljnjo usodo in za možnost, da bi se vrnili na delo domov. Naš kongres - kot delovni, demokratični in samoupravni dogovor celotnega delavskega razreda Jugoslavije je poudaril zahtevo po nadaljnji poglobljeni vsebinski preobrazbi naše družbe pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije. To zahteva od nas, da vztrajamo pri nadaljevanju Titove poti in da prispevamo vsak svoj delež za nadaljnji nemoteni razvoj samoupravljanja in za uresničitev dogovorjene politike gospodarske stabilizacije. Kongres je podčrtal Titove misel, da mora sindikat kot najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda biti enotna v akciji z zvezo komunistov. Zaostriti odgovornost za politiko ekonomske stabilizacije, res delovno nadaljevati z uresničenjem kongresnih smernic v vseh tovarnah, organizacijah, občinskih in republiških, torej v vseh delovnih okoljih. To bo tisti težji del našega dela, ki je pred nami in ki ga moramo odgovorno opraviti, da se ne bi izneverili sami sebe! Cenimo ljudi po delu in po njihovi pripravljenosti za krepitev samoupravljanja! Naredimo vse, kar je v naši moči! Učitelj praktičnega pouka v tozdu Kristal Jože Horvat je bil delegat občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah na nedavnem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu Srečni bomo, če v nesreči ne bomo sami...! Zakaj solidarnostni dan Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah je pred nekaj meseci začel s pobudo in z načrtom, kako odpraviti posledice neurja, ki je prizadejalo šmarsko občino v letošnjem letu. Potrkano je bilo, kot že nekaterikrat, na našo zavest in na našo solidarnost. Ocena škode v občini, ki se kaže na poškodovanih poljščinah, vinogradih in komunalijah, je večja od 20 starih milijard dinarjev. Republiška solidarnost, to je tista, po kateri se zbirajo sredstva iz naslova vsakoletnega solidarnostnega dneva delavcev v združenem delu, ni zmožna pomagati zaradi stalnih in večjih elementarnih nesreč. Zaradi tega je mogoče iz tega naslova pokriti le nekaj več kot 10 odstotkov škode in to po kriterijih republiške konference SZDL Slovenije. Njeni kriteriji pa so takšni, da spodbujajo pridelavo hrane, torej kooperantske odnose in družbeno pridelovanje hra- • ne. In vemo tudi, da predstavlja pri večjih pridelovalcih hrane zavarovanje škode pri zavarovalni skupnosti določeno socialno varnost. Kako pa je s tistimi, ki vseh omenjenih pogojev ne izpolnjujejo? Kaj je s socialnimi primeri prebivalcev, ki jim je pridelek na zemlji edini vir za preživljanje? No, to je pobuda našega občinskega sveta zveze sindikatov! Naša družba je poznana kot solidarna. Res je sicer, da imamo včasih tudi zaradi tega določene gospodarske težave. Toda vsega le ni metati v isti koš! Se zadnjič je treba preveriti kakovost izdelka... foto Z. Novak Bili so že tudi očitki na razdelitev in porabo solidarnostnih sredstev v preteklosti. Toda v tem primeru, za katerega se zavemamo, smo na občinskem svetu zveze sindikatov bolj previdni. Sestavili smo komisijo, jo razširili še na krajevne skupnosti in na socialno skrbstvo. Spiske o porabi zbranih solidarnostnih sredstev želimo dobiti vsi, jih preveriti in natančno videti, kam bo šel sleherni dinar. Seveda pa je težko tu na široko zagotavljati, kako bi se sredstva, to je kakšnih 550 milijonov starih dinarjev, delilo. Zagotavljamo le, da bo imel vsak občan možnost do dinarja natančno videti. In pri tem vztrajamo. Večina v občini je to z razumevanjem in navedenimi pogoji sprejela ter obveznost oddelala. Med našimi temeljnimi organizacijami nekateri tega še niso opravili, kar mislim, da ni prav, V tem sestavku ne polemiziram, zdi pa se mi potrebno vse člane kolektiva seznaniti z razlogi, zaradi katerih zakoncema Pešič stanovanjsko posojilo ni bilo dodeljeno. Člen 45 pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, ki je bil sprejet na referendumu 25. junija letos, pa zato ne more še biti zastarel, med drugim določa, da je do stanovanjskega posojila upravičen delavec, ki gradi stanovanjsko hišo do največ 20 kilometrov daleč od kraja svoje zaposlitve, da se tako lahko brez večjih stroškov in naporov vsak dan vozi na delo in z dela. ker smo vendarle vodilna organizacije združenega dela. Z denarjem, ki ga bomo zbrali, želimo pomagati zlasti ostarelim in socialno šibkim kmetom, kmetom-nekoope-rantom, ki za druge oblike pomoči nimajo pogojev. In taka solidarnost, menim, da je pravilna. To je tista, ki pomaga in spodbuja tega najbolj potrebnim! Zato naj nam ne bo težko opraviti solidarnostnega dne, če tega še nismo storili! Saj vendarle prijatelja najbolj spoznaš v nesreči. Našim krajanom oziroma občanom, ostarelemu kmetu ali drugače prizadetemu kmetovalcu, se bomo tako zares pokazali kot humana družba, katere vrednost je prav v tem in v družbeni skrbi za prizadete. Ne pozabimo, da se jutri morebiti lahko znajdemo tudi mi na seznamu prizadetih - naj bo zaradi požara, poplave ali druge ujme - in srečni bomo, če v nesreči ne bomo sami! JOŽE BOŽIČEK, predsednik zbora krajevne skupnosti in član občinskega štaba Prav 45. člen omenjenega pravilnika pa je bil edina ovira, da zakoncema Pešič stanovanjsko posojili ni bilo odobreno. Gradita namreč hišo v Cisti Veliki, ki je kakšnih 450 kilometrov oddaljena od Rogaške Slatine, pa je zaradi tega nemogoče, da bi se od tam vozila dnevno na delo v Rogaško Slatino. Odbor je upošteval tudi dejstvo, da je imenovanima že bilo dodeljeno stanovanje steklarne v Rogaški Slatini in da bi morala v primeru dodelitve stanovanjskega posojila to - družbeno stanovanje izprazniti. Tega pa sedaj praktično ni mogoče zagotoviti, saj Pe- Odgovor na prispevek »Zakaj tako?« Potrjeni sklepi V zadnji izdaji »Steklarja« je bil objavljen članek z naslovom »Zakaj tako?«, v katerem delavca Stipe in Zora Pešič zatrjujeta, da jima zaradi nepravilnega dela odbora za družbeni standard in zaradi prevelikega vpliva posameznikov na delo organov samoupravljanja ni bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo, do katerega sta po svojem mnenju vsestransko bila upravičena. Vsa zadeva je dobila pred nedavnim tudi svoj epilog ali sklepno besedo pred sodiščem združenega dela v Celju. ♦ # V 4 šičema ostaja do upokojitve še kakšnih pet let dela. Ddbor za družbeni standard je tako z večino glasov vseh članov odločil, da se zakoncema Pešič iz omenjenih razlogov stanovanjsko posojilo ne dodeli. Ta odborov predlog je potrdil tudi delavski svet steklarne pri prvem odločanju in pri drugem, ko je obravnaval njuno pritožbo. Ker z odločitvijo v delovnem okolju, kjer delata, Pešiča nista bila zadovoljna, sta vložila predlog za varstvo pravic pred sodiščem združenega dela. V njem ponovno zatrjujeta, da jima je bilo stanovanjsko posojilo po krivem odbito. Navajate celo, da je odbor za družbeni standard smatral, da sta do posojila upravičena. Taka trditev pa je povsem neresnična, saj bi bil odbor v takem primeru sprejel pozitiven sklep! Pred glavno obravnavo pred sodiščem združenega dela v Celju je vso zadevo ponovno obravnaval izvršni odbor osnovne organizacije sindikata v delovni skupnosti skupnih služb in ugotovil, da so organi samoupravlja-' nja v steklarni ravnali v skladu s pravilnikom, ko zakoncem Pešič niso dodelili stanovanjskega posojila predvsem tudi zato, ker imata svoje stanovanjsko vprašanje zadovoljivo rešeno. Sodišče združenega dela v Celju je zahtevo za dodelitev posojila zavrnilo kot neutemeljeno, hkrati pa je potrdilo sklepe delavskega sveta, s katerimi je Pešičema bilo stanovanjsko posojilo odklonjeno. Svojo odločitev je sodišče oprlo predvsem na dejstvo, da gradita stanovanjsko hišo na območju Zadra, odkoder nimata prav nobenih možnosti za prihajanje na delo v Rogaško Slatino in odhajanje z dela. Vsak delavec v združenem delu ima pravico, da uveljavlja svoje pravice. Za to je določen tudi predpisan postopek. V tem postopku pa ni prostora za omalovaževanje in zanikanje dela organov samoupravljanja, ki zlasti v primerih, v katerih se odloča o gmotnih pravicah delavcev, ni najbolj lahko. Zlasti še, če so možnosti za zadovoljevanje teh pravic omejene! Pri dodeljevanju stanovanjskih posojil je treba upoštevati poleg drugega predvsem stanovanjske razmere, v katerih prosilec za posojilo ali za stanovanje živi, in ne le formalno upravičenost do takega posojila! ALOJZ JUHART Programsko-volilna konferenca učencev Steklarske šole Svojo mladinsko besedo moramo držati! V drugi polovici oktobra letos smo učenci pripravili In izvedli programsko-volllno osnovne organizacije Zveze socialistične mladine na Steklarski šoli. Novo predsedstvo sedaj sestavljajo predsednica Marta Rep, podpredsednik Darko Rupret In sekretarka Marija Hustič. Interesne dejavnosti dobro zaživele Poročilo o delu osnovne organizacije v šolskem letu 1981-1982 je povedala predsednica Marta Rep. Poudarila je, da so delovale v organizaciji mladih na šoli številke komisije in sicer: komisija za IPD (za idejno-politično delo), komisija za MDA (za mladinske delovne akcije), kulturna komisija, športna komisija, komisija za informacije in komisija za SLO in DS (za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito). Zlasti delovna je bila komisija za IPD, ki je organizirala razna predavanja, kot so: »Marksizem in vprašanje naroda«, »Jugoslavija in politika neuvrščenih« itn. Letos v juliju je občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah organizirala mladinsko delovno akcijo v Beli krajini, ki so se je udeležili učenci šole: Brigita Cerovski, Ivan Horvat, Ivan Pavlekovič in Marta Rep. Brigada XIV. divizije je dosegla zelo dobre rezultate. Kulturna komisija je prirejala skupaj s šolsko skupnostjo proslave ob kulturnih praznikih, za 8. februar je pripravila kviz, organizirala pa je tudi čajanko s plesom in s humorističnim programom za Novo leto ter ob dnevu mladosti. Tudi letos je izdala glasilo učencev Steklaske šole »Utrinki«. V športu je osnovna organizacija ZSMS Steklarske šole dosegala zelo dobre rezultate, saj je prejela bronasto odličje republiškega zavoda za šolstvo. Učenci so se udeležili tudi igre mladih steklarjev ter dosegli 4. mesto, nasto- Direktor Steklarske šole Franc Tkavc je v razpravi na programsko volilni konferenci mladih poudaril pomembnost mlade generacije v interesnih dejavnostih in nasploh v družbi. Poleg njega sta člana delovnega predsedstva konference Marija Hustič in Boris Ceraj. pili so v nogometnem tekmovanju za pokal mladosti in bili drugi. Sodelovali še na drugih tekmovanjih ter organizirali medrazredna tekmovanja v nogometu, rokometu, košarki, šahu itn. Sedmega aprila smo izvedli tudi kviz »Tito-revolucija-mir« med razredi, ki smo ga posvetili devetdeseti obletnici Titovega rojstva. Štirje najboljši tekmovalci: Marija Hustič, Josip Horvat, R,uža Špoljar in Franci Valen-čak so se udeležili še občinskega kviza, ki je bilo v aprilu letos v Mestinju. Vsi so se uvrstili med deset najboljših, Josip Horvat pa je sodeloval še na območnem kvizu. Volitve in nov program Po poročilu o delovanju osnovne organizacije ZSMS na šoli v šolskem letu 1981-1982 so bile volitve v novo vodstvo. Kakor je že napisano, so za predsednico soglasno izvolili Marto Rep, podpredsednik bo Darko Ru-pretz, sekretarka pa bo Marija Hustič. Člani predsedstva so še: Boris Ceraj, Rudolf Ceraj, Ksenija Gorjup, ki je blagajničarka, Jožica Kropeč, Nada Kučiš in Nedo Stjepanovič. Po volitvah je predsednica delovnega predsedstva na konferenci Marija Hustič prebrala predlog delovnega programa osnovne organizacije za šolsko leto 1982-1983. Tisti njegov del, ki se nanaša na september in oktober, smo že uresničili, ker smo se udeležili po poteh Kozjanskega bataljona in Kadrovske zanimivosti športnih iger mladih steklarjev, izdelali smo delovni načrt osnovne organizacije, izvedli programsko-volilno konferenco, ustanovili aktiv v osnovni organizaciji ter spremljah delo XI. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije v Novem mestu. Pred nami je še veliko nalog in sicer: v novembru moramo izvesti tekmovanje v šahu, streljanju in namiznem tenisu, mlade moramo vključiti v mlade enote teritorialne obrambe, v planinsko društvo itn., pripraviti predavanje z naslovom »Problemi sodobne mladine in njena vzgoja« ter proslavo za 29. november - dan republike. V decembru in januarju morajo imeti predsedstvo in aktivi osnovne organizacije ter posamezne komisije svoje seje. Pripraviti moramo proslavo za 22. december - dan JLA, pripraviti pa moramo tudi družabni večer s plesom za Novo leto. V februarju morajo imeti aktivi spet sestanke, na katerih bodo obravnavali poročila o svojem delu v prvem polletju šolskega leta, osnovna organizacija pa mora pripraviti proslavo za 8. marec - slovenski kulturni praznik. V marcu moramo pripraviti proslavo za 8. marec - dan žena, pripraviti moramo predavanje »Pojem odgovornosti v samoupravnem združenem delu«, predsedstvo in komisije morajo imeti svoje seje, izvedli pa bomo tudi delovno akcijo (ureditev okolja šole in doma). V aprilu imamo načrtano vključevanje mladincev in mladih v MDA, sejo predsedstva in seje aktivov, pripra- viti bomo morali kulturni program za 27. april - dan OF ter za 1. maj - praznik dela, naša naloga je tudi pripraviti predavanje »Mladinsko prostovoljno delo«. V maju bomo izvedli kviz - Tito-revolucija-mir«, kulturni program za 25. maj - dan mladosti, predsedstvo in komisije bodo imele svoje seje, pripraviti pa nameravamo še predavanje »Titovo delo, socialistična revolucija in kulturni razvoj jugoslovanske družbe«. Tisti čas moramo tudi predlagati nekatere mladince za sprejem v zvezo komunistov. V juniju bo sestanek aktivov osnovne organizacije ZSMS, na katerih bodo ocenili svoje delo v preteklem obdobju. Seveda bo osnovna organizacija ZSMS učencev Steklarske šole sodelovalo z občinsko konferenco ZSMS Šmarje pri Jelšah in z osnovno organizacijo ZSMS delavcev Steklarske šole, ter steklarne »Boris Kidrič«, z osnovno organizacijo ZSMS krajevne skupnosti Rogaška Slatina ter z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti ter v občini na kulturnem, športnem in rekreacijskem področju. Na programsko-volilni konferenci smo tudi sklenili, da noben učenec ob polletju ne bo imel več kot dveh negativnih ocen. Moramo se potruditi in svojo mladinsko besedo držati, ker je prvi cilj konference ustvarjalno sodelovanje in uresničevanje zastavljenih nalog. MARIJA HUSTIČ V oktobru 1410 delavcev V oktobru je prišlo med nas 12 novih delavcev, zapustilo pa nas je devet delavcev. V tozdu Osnovna Izdelava je bilo zaposlenih 426 delavcev, v tozdu Dodelava 167, v tozdu Kristal 370, v tozdu Dekor Kozje 152, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 23, v tozdu Naše Staklo Beograd 12 In v delovni skupnosti 184. Skupaj Je bilo zaposlenih 1.410 delavcev. Prišli V oktobru je prišlo v steklarno 12 delavk in delavcev in sicer: v tozd Osnovna Izdelava za odnašalce Dražen Bukovšak, Adolf Drevljak, Roman Gajšek, Robert Jutriša in Tomislav Lorber ter za vlagalca zmesi Nuo Jun-čaj; v tozd Dodelava za brisalko Elizabeta Bračun (premeščena iz delovne skupnosti skupnih služb); v tozd Dekor Kozje za steklobrusilca I. delovnega področja Ivan Preskar, v tozd Servisne dejavnosti za pripravnika Bogdan Lepan in za transportnega delav- ca Janka Cujež; v delovno skupnost skupnih služb za čistilki Ljuljana Ka-rovič in Slava Polajžer ter za pripravnika Zvonimir Junež. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem delovnem okolju! Odšli V oktobru nas je zapustilo 9 delavk in delavcev in sicer: iz tozda Osnovna izdelava krogličarji Josip Droždan, Ivan Ožvatič in Vladimir Vrbovški, ki so odšli v JLA, in mojster Slavko Rak, ki se je upokojil; iz tozda Dodelava posluževalka rezalno-brusilnega stroja Marija Jutriša, ki se je upokojila; iz tozda Kristal vodja vezalnice Dragica Čoh, ki se je upokojila; iz tozda Dekor Kozje brusilec II. delovnega področja Ivan Pavlekovič, ki je odšel v JLA; iz delovne skupnosti skupnih služb prevzemna kontrolorka I Valerija Mik-ša, ki se je upokojila, skladiščna delavka Jagoda Nikolovska, ki ji je delovna doba potekla, in čistilka Elizabeta Bračun, ki je bila premeščena v tozd Dodelava. Rodili so se V oktobru so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Nives Justin -hči Štefanije, Ljuljana Selitaj - hči Marije in Toma in Andrej Zupan - sin Eme. ) Staršem za veseli dogodek čestitamo, novorojenčkom pa želimo obilo sreče in osebnega zadovoljstva v življenju! Poročili sta se V oktobru sta se poročili Ivanka Štruklec - poročena Korbar in Zdenka Mlinar - poročena Simunišek. Obema sodelavka želimo na novi življenjski poti obilo sreče in osebnega zadovoljstva! ZDENKA SITER Delavci na začasnem delu v tujini se vračajo... Med nami je Božo Cucin Zadnje čase pogostokrat slišimo, s kakšnimi težavami se ubadajo naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Na prvem mestu je med njimi vsekakor velika nezaposlenost v državah na zapadu, kjer je naših delavcev tudi največ na začasnem delu. Seveda bi lahko med težavami našteli še druge, od varstva majhnih otrok do njihovega šolanja itn., toda namen tega sestavka je drugačen... Vsa Jugoslavija in mi vsi se trudimo, da bi moglo čim več naših delavcev, ki so na začasnem delu na tujem, dobiti delo doma in se tako vrniti v domovino... Tako je tudi naš, steklarski kolektiv že sprejel nekaj takih delavcev, med njimi - na primer Boža Cucina, ki ga tokrat predstavljamo! Božo Cucin se je rodil 9. februarja 1939 v Zemunu pri Beogradu. Po končani osnovni šoli v letu 1955 je prišel v Steklarsko šolo, jo uspešno končal in postal kvalificiran steklopihalec. In ker je bil štipendist skopske steklarne, je po končani šoli odšel tja na delo ter delal v njej štiri leta. Potem je pot zanesla Boža v steklarno Hrpelje, kjer je delal dve leti. V tem času se je tudi poročil. Ker stä si z ženo želela ustvariti lasten dom, ju je pot popeljala v širni svet. Najprej v Švico. Božo je povedal, da spočetka v Švici ni bilo lahko, ker je treba tam bolj in več delati kot pri nas. To še zlasti velja za tujce. Tudi Božo in žena Martina sta morala krepko poprijeti za delo. Bila sta pridna in petnajst let varčevala ter vse, kar sta si ustvarila v tem času, vložila v gradnjo hiše v Rogaški Slatini. No, aktualni v tem prispevku ravno nismo, vendar nam bo Božo najbrž oprostil, če ga predstavljamo sedaj, kajti med nas je prišel oktobra lansko leto in začel delati v tozdu Osnovna izdelava. Sedaj je krogličar pri peči in, reči moram, da smo z njegovim prihodom v steklarno rogaški steklarji marsikaj pridobili. Steklenice'smo pričeli izdelovati na mnogo lažji način, kot smo jih izdelovali prej! Na vprašanje, kako se počuti v našem kolektivu in kako so ga steklarji v našem okolju sprejeli, je Božo Cucin odgovetril: »Dobro se počutim! Okolje, v katerem delam, me je tudi dobro sprejelo. Vsaj tako se mi zdi, da bi mogel reči za večino delavcev. Na posameznike, nekatere seveda, pa se pač ne oziram!« Božu želimo pri delu kar največ uspehov, doma pa njemu in ženi, da bi kar najbolj uživala v svojem domu, ki sta si ga postavila v našem kraju! FRANCI ŽUPANIČ Sodelavci iz Kozjega so sklenili... Sporazum z osnovno šolo v Lesičnem Na zadnjem zboru delovnh ljudi tozda Dekor v Kozjem smo soglasno sklenili, da podpišemo samoupravni sporazum o sodelovanju z osnovno šolo »Tončka Čeč« iz Lesičnega. Samoupravni sporazum daje pisno obeležje določenega sodelovanja med šolo in združenim delom, ki ga je opaziti že nekaj časa, vendar do sklenitve sporazuma ni bilo zadosti jasno opredeljeno. Osnovna šola iz Lesičnega že nekaj let »daje« oziroma kadruje učence iz 8. razreda za steklobrusilce, pa tudi sicer se kažejo številne oblike medsebojnega sodelovanja. V sprejetem samoupravnem sporazumu je v glavnem doseženo, da bomo mlade seznanjali s steklarskimi poklici in a bomo delavci našega tozda poglobili svoje zanimanje za delo in razvijanje šole. In katere so temeljne točke sodelovanja, ki jih bosta predstavnika šole in našega tozda slavnostno podpisala 29. novembra letos? Osnovna šola »Tončka Čeč« se zavezuje: da bo v počastitev dneva žena pripravljala kulturni program za de-lavke-matere v obratu Dekorja, da bo vsako leto enkrat v osnovni šoli v Lesičnem likovna dejavnost usmerjena na področje s steklarskimi motivi in da bo osnovna šola enkrat letno pripravila likovno razstavo v proizvodnih dvoranah tozda Dekor. enkrat letnik organiziral proizvodno delo v okviru poklicnega usmerjanja za učence 8. razreda osnovne šole v Lesičnem, da bo v okviru poklicnega usmerjanja tehnično pripravil in izvedel predstavitev steklarskih poklicev v osnovni šoli, da bo omogočil v okviru predmeta SDN (spoznavanje narave in družbe) predstavitev proizvodne- ga dela za učence 3. razreda osnovne šole, da bo sodeloval v okviru JPI (Jugoslovanskih pionirskih iger) pri srečanju pionirjev celjske osnovne šole in pionirjev iz Lesičnega in da bo sodeloval pri sofinanciranju programa za posodabljanje tehničnega pouka ter šole v naravi." Točke sporazuma so tako zapisane dogovorjene. Ze dosedanje sodelovanje in dosedanja resnost v pristopu obeh partnerjev pri oblikovanju sporazuma pa zagotavljata, da bo sodelovanje za zgled, kako naj se povezujeta šola in združeno delo. To je, namreč, zapisano tudi v usmeritvah za razvoj osnovne šole! JOŽE BOŽIČEK Kako mladi šmarske občine ocenjujemo svoje delo? Premalo povezani z bazo... Izteklo se je obdobje po desetem kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije. Pred nami je novo obdobje, ki nam poleg že zastavljenih nalog ponuja in hkrati zahteva od nas nove oblike dela ter razširja naš interes na nova področja. Naša sedanja naloga je, da ob tej priložnosti še posebej predstavimo ugotovitve in izkušnje iz preteklega obdobja - tako dobre kakor slabe, saj se bomo potem lažje lotevali novih nalog. Za nami je obdobje, ki je pokazalo na nekaterih področjih delovanja mladinske organizacije nove brazde in ki je nakazalo, čemu bo treba v bodoče namenjati več oziroma veliko pozornosti. V predkongresnih aktivnostih smo veliko razpravljali o družbenoekonomskem položaju mladih. Že dolgo se nismo tako zavzeto, kakor sedaj, ukvarjali z vprašanji o štipendiranju, zaposlovanju, kadrovski politiki, stanovanjski problematiki itn. Žal pa je bilo ta utrip vse premalo čutiti v tako imenovani mladinski bazi, to je med mladimi v njihovih osnovnih organizacijah v združenem delu in v krajevnih skupnostih. To bi mogli reči tudi za našo delovno organizacijo, za steklarno »Boris Kidrič«. Na ravni občine Šmarje pri Jelšah smo imeli mladi programsko-volilno konferenco, ki naj bi pokazala, kako smo delili v preteklem obdobju, in ki naj bi nakazala smeri delovanja mladih v prihodnje. Svoje delovanje smo obravnavali po delovnih področjih.., Mladi v združenem delu Na ravni občinske konference ZSMS je bila ustanovljena konferenca mladih delavcev, ki jo sestavljajo delegati iz posameznih osnovnih organizacij v občini. Žal pa konferenca ni dosegla svojega namena. V zadnjih dveh letih opažamo upadanje življenjskega standarda in zaposlovanja, kar je tudi vplivalo na manjšo aktivnost mladih v združenem delu in na njihovo zapiranje vase, oziroma v premajhno zani- manje, da bi posegli na tista delovna področja, ki bi mladim odprla možnosti za večje vplivanje in uveljavljanje na področju stanovanjske politike, štipendiranja, zaposlovanja, večje produktivnosti dela. Vse to, seveda, v smeri za izboljševanje standarda delovnih ljudi, predvsem pa za zagotavljanje socialne varnosti mlade generacije. Kljub temu, da smo opozarjali, kako nujno je odpravljati probleme, š katerimi se spopadajo mladi v združenem delu, in povečati njihovo dejavnost, nismo zaznali niti poskua za razreševanje morebitnih težav. Kljub temu, da delo osvobaja človeka, pa ne smemo pozabiti, kako prav socialistično samoupravljanje in delegatski sistem omogočata, da je to delo plodnejše. V tej smeri mora zato v bodoče težiti vsa družbenopolitična dejavnost mladih v v združenem delu. Mladi v krajevnih skupnostih Vsaka krajevna skupnost ima svojo osnovno organizacijo ZSMS, povezavo med temi osnovnimi organizacijami pa tvori konferenca mladih v krajevnih skupnostih... Tudi za konferenco mladih v krajevnih skupnostih moramo reči, da ne deluje zadovoljivo. Osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih so v neenakopravnem položaju, kadar gre za zastopanje mladih v organih samoupravljanja, v delegacijah in predvsem v tistih okoljih, v katerih si ne prizadev jo, da bi mladi skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami to pomanjkljivost odpravili. Zaradi premajhne prisotnosti mladih v reševanju problemov, ki nas tarejo in s katerimi se ubadamo v krajevnih skupnostih, prihaja do pojavov odtujenosti mladih. Mladi v vzgoji in izobraževanju V to delovno področje spada tudi vključitev mladih v javno razpravo o zakonu o usmerjenem izobraževanju. Premalo smo se mladi zavzeli za njegovo nastajanje in premalo zavesti smo pokazali, da zakon vendarle poskuša razrešiti vrsto negotovosti, ki mlade pričakujejo v prihodnosti. Res pa je, da smo bili mladi premalo seznanjeni o tem, kaj novega sistem prinaša. Premalo je tudi čutiti aktivnosti mladih iz osnovnih šol, zato moramo storiti čim več, da bi se mladi iz osnovnih šol vključevali v najrazličnejše izobraževalne oblike, saj je tako v mnogo-čem mogoče oblikovati mladega človeka in ga usmerjati. Mladi v kmetijstvu Mladi so v naši občini organizirani tudi v šestih aktivih mladih zadružnikov. V zadnjih dveh letih so dosegli lepe uspehe na področju izobraževanja, saj so v tekmovanju iz kmetijskih veščin zmagali enkrat na republiški in dvakrat na območni ravni. Znanje, ki so si ga pridobili v pripravah na tekmovanja, jim bo v veliko pomoč pri njihovem vsakdanjem delu. Ugotavljamo pa, da v celoti nismo uspeli, čeprav so sedanje težnje mladih v kmetijstvu usmerjene k odpravljanju slabosti in težkega družbenoekonomskega položaja kmetijstva. Zagotoviti moramo, namreč, pogoje, da se bo več mladih začelo odločati za nadaljnje šolanje na kmetijskih šolah. Obveščanje in propaganda Pri, občinski konferenci ZSMS deluje center za obveščanje in propagando, ki pa zaradi malo prispelih gradiv, sestavkov in drugega informativnega materiala ne more delovati, kot bi moral. Prav tako ta center izdaja bilten, ki pa zaradi že omenjenega problema ne izhaja redno. Bolj uspešni so pri pripravljanju tedenske radijske oddaje za radio Šmarje, ki spremlja in obvešča o delovanju mladih v občini. Mladinsko prostovoljno delo Na tem področju dosegamo pomembne rezultate! Mladinska delovna brigada XIV. divizije, ki je polnoštevilno sodelovala na zvezni mladinski akciji PARTIZANSKI PUT 81 v Vojvodini in republiški mladinski delovni akciji BELA KRAJINA, je skoraj v celoti opravičila izkazano ji zaupanje. Priznanje in pohvale so dokaz za uspešno delo na trasi in v naselju ter na področju interesnih dejavnosti. Prav tako so nas mladi uspešno zastopali še v drugih mladinskih delovnih Kako deluje... akcijah, kot so STEKLAR YU, lokalne delovne akcije itn. Mladi v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite Delovanje mladih na tem področju ter razvijanje in negovanje revolucionarnih tradicij NOB je pomembno področje delovanja ZSMS. Dobro sodelujmo z osnovno organizacijo zveze borcev NOV, zveze rezervnih vojnih starešin in z občinskim štabom teritorialne obrambe. Sodelovali smo pri ustanovitvi aktivov ZSMS v enotah teritorialne obrambe, pri pohodnih akcijah, kot sta pohod po poteh borcev XIV. divizije in pohod po poteh Kozjanskega odreda. Izvolili pa smo tudi novo vodstvo... Ker je mandat dotedanjemu vodstvu v občinski organizaciji ZSM Šmarje pri Jelšah potekel 13. oktobra, smo izvolili novo vodstvo. Predsednik konference je Hinko Žekar, sekretar pa je Slavko Javorič. V predsedstvo konference je bila izvoljena tudi naša sodelavka Zvezdana Dangubič. Novemu vodstvu mladine v šmarski občini želimo veliko uspehov v prihodnjem delu! BORIS FIRER Svet potrošnikov v Rogaški Z ustavo Iz leta 1973 smo dobili potrošniki večje možnosti za neposredni In posredni vpliv na urejanje življenja krajanov v krajevni skupnosti. V vsaki krajevni skupnosti naj bi, namreč, delovali sveti potrošnikov, ki Jih Izvoli svet krajevne skupnosti, tako povezani pa naj bi delovali organizirano potrošniki po svojih delegatih tudi na ravni vsake občine, regije In v republiki. To je sicer lepo zamišljeno, a - žal -slabše izpeljano v praksi. Kolikor vem, je edini svet potrošnikov v občini, tisti, ki stalno deluje v Rogaški Slatini. široko področje dejavnosti... Morda še ne veste, da je naloga sveta potrošnikov ne samo posredovati v zvezi z založenostjo ali nezaloženostjo trgovin, ampak da je področje njegovih dejavnosti v krajevni skupnosti zelo široko. Naš svet potrošnikov v Rogaški Slatini sodeluje s trgovino tako, da na sestanke vselej vabimo poslovodje, ki poročajo d založenosti in o težavah pri preskrbi s potrebnim blagom. Potrošniški svet pa daje svoja mnenja in daje tudi ocene o morebitnih potrebah po kakšni obratni storitvi, če se pojavi zanjo kandidat z vlogo. Podobno mora dobiti tudi delovna organizacija naše soglasje, če želi odpreti kak lokal za skupne potrebe krajanov. Svet tudi razpravlja in dogovarja delovni čas trgovine ter ugotavlja kakovost ter ceno blaga oziroma storitev. Seveda bi bilo v naši občini mnogo več narejenega, če bi delovali potrošniški sveti v vseh krajevnih skupnostih... še več bi lahko naredili Naš potrošniški svet se redno sestaja in poudariti moram, da je vedno sklep- čen, kar ni mogoče reči za sestanke na občinski ravni. Tako je bil sklican trikrat, vendar ni bil nikdar sklepčen, tako da se sploh ni mogel konstituirati, to je izvoliti predsednika in druge odgovorne zadolžitve. In na vseh treh sklicanih sestankih so vselej prišli delegati iz Rogaške Slatine. Iz petindvajsetih krajevnih skupnostih je vedno prišlo po deset do dvanajst delegatov. Predsednica našega, rogaškega potrošniškega sveta je Silva Vrhovnik, ki je zelo delovna in prizadevna, tako da tudi drugi delegati ne moremo stati ob strani. Na sestankih razpravljamo o problemih zaradi nepreskrbljenosti trgovin in sestankov se poslovodje v glavnem redno udeležujejo iz naših trgovin, medtem ko tega ne bi mogli reči za poslovodjo Trgoprometa-Slavije in Mesnine Hmezad. Na take sestanke vabimo tudi predsednike sindikata vseh tozdov v krajevni skupnosti, vendar tudi iz teh vrst ni pravega odziva, ali pa vabila ne prihajajo pravim ljudem v roke. Ker potrošniški svet obravnava res pomembna vprašanja, kot so: preskrba, pridobivanje novih poslovnih prostorov, delovni čas, cene servisnih storitev in podobno, delovne organizacije, kakršna je naša, ne bi smele stati ob strani. Eden izmed pogojev za uspešno delovanje, sveta je tudi sodelovanje predstavnikov delovnih organizacij v kraju. Seveda je pomembno za delovanje potrošniškega sveta, kako se nanj obračajo občani. Svetujem vsakomur, naj vsako nepravilnost, ki jo opazi v trgovinah ali pri tistih, ki nudijo kakršne koli storitve, sporoči ustno ali v pisni obliki na naslov potrošniškega sveta krajevne skupnosti Rogaška Slatina. Le tako je mogoče zahtevati ustrezne ukrepe ipšpekcijskih služb. Seveda pa velja pravilo, da nepodpisanih prijav na svetu ne obravnavamo! Prav bi bilo, da bi se tudi delegati v občinski skupščini bolj redno udeleževali vseh sej in tam spregovorili, kadar se obravnava kakšno pomembno vprašanje v zvezi z delovnim časom trgovin in obratov za razne storitve. Koristno bi bilo tudi postaviti delegatsko vprašanje, kadar gre za take zadeve. Na primer, koliko stane hotel v Šmarju in ali sploh je rentabilen? Upreti se moramo vsakršnemu lokalizmu! V Rogaški Slatini se ponuja graditev potrebne veleblagovnice s tehničnim blagom, ki naj bi jo postavila celjska Tkanina, vendar je podjetje Jelša nastopila s predlogom kot soinvestitori-ca, ker pravijo, da je Jelša nosilka trgovske mreže v občini. Toda, vprašajmo se samo, česa sploh smo na območju naše krajevne skupnosti glede na promet, ki ga opravljajo njene trgovine, deležni? Najbrž o tem sploh ne bi kazalo izgubljati besed... Že prav, da se pojavlja kot soinvestitorica, vendar se lahko hkrati tudi upravičeno bojimo, da bodo vse skupja le prazne bese- de in le prepreka oziroma zapora, da ne bi pri nas zgradil ustrezne veleblagovnice nekdo drug ter prinesel v kraj resno in tudi zdravo konkurenco naši Jelši na »njenem« območju?! In res veseli bi bili, če smo se sedaj s takšno oceno glede Jelše zmotili, kajti njihov direktor obljublja Rogaški Slatini trgovino s tehničnim blagom že vrsto let tako, da so šle mimo že mnoge ugodne ponudbe drugih zainteresiranih trgovskih delovnih organizacij na račun Jelše! Vabimo vas, torej, k čim bolj zavzetemu sodelovanju. Potem uspehi zagotovo ne bodo izostali! Tudi naša sindikalna organizacija bi morala navezati s svetom potrošnikov pristnejše stike. Prav bi bilo, da bi se sestali izvršni sveti osnovnih organizacij, če se že ne sestane sindikalna konferenca, in podrobno proučili problematiko, ki zadeva delovno področje našega sveta. In določili naj bi tudi delegata, ki naj bi v svetu zastopal interese delavcev! ANDJELKO BENDELJA Prošnja Inštituta za slovensko narodopisje Sodelujte pri zbiranju V sekciji za ljudsko slovstvo, ki deluje v okvirih Inštituta za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani pripravljajo zbirko slovenskega slovstvenega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri katerih želijo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevajo si, da bi bila zbirka kolikor je mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da njihov klic ne bo zaman, obračajo tudi na bralce našega »Steklarja« z naslednjo prošnjo: 1. Prosijo in vabijo nas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v našem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje v Ljubljano, 61000 Ljubljana, Novi trg 3. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem inštitutu obogatil s kakšnim našim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulture - v tem primeru slovenske dediščine. Naše delo bodo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili, kadar bo predvidena izdaja pač izšla. Pri tem pa opozarjajo, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imajo in jih bodo vsekakor primemo upoštevali! 2. Druga možnost sodelovanja pa je, da jim sporočimo naslove ljudi, za katere vemo, da z njimi ljudsko oziroma ustno sporočilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi poslali na magnetofonski trak. V vsakem primeru prosijo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, pa tudi njegovi rojstni podatki in poklic ter tudi naslov zapisovalca, njegovi rojstni podatki in poklic ter datum zapisa oziroma pripovedovanja! V svojem priporočilu ali prošnji zanesljivo pričakujejo našo pošto in nas v tem upanju prav lepo pozdravljajo. Pismo je podpisala Marija Stanonik 1. oktobra 1982. Uspešno delovanje šolskega športnega društva Tudi letos uspešno? Lansko šolsko leto je bilo za športno društvo Steklarske šole zelo uspešno, saj smo prvič osvojili bronasto plaketo šolskih športnih društev v Sloveniji. Zelo uspešno pa smo začeli v društvu tudi letos. Po letni konferenci smo začeli delati v številnih sekcijah, kot so: košarka (za fante in dekleta), mali nogomet (za fante), odbojka (za fante in dekleta), rokomet (za dekleta), šah (za fante in dekleta), namizni tenis (za fante in dekleta), streljanje (za fante in dekleta) ter taborništvo (za fante in dekleta). Udeležili smo se raznih tekmovanj. Sodelovali smo na steklarskih igrah mladih steklarjev v Slovenski Bistrici. Dosegli smo naslednje rezultate. V malem nogometu 2. mesto, potem ko smo izgubili s Samoboröm po streljanju enajstmetrovk; v streljanju dekleta prvo mesto in fantje peto mesto; v pikadu dekleta peto mesto in fantje šesto mesto; v kegljanju fantje peto in dekleta šesto mesto ter v namiznem tenisu fantje peto mesto. Tekmovali smo tudi na mladinskem krosu v Šmarju pri Jelšah. Mlajši mladinci so bili dragi, starejši mladinci ter mlajše in starejše mladinke pa so dosegli po prva meta. In naši najboljši so se uvrstili tudi na republiški kros v Titovem Velenju. Med štiridesetimi občinskimi mladinskimi ekipami smo zasedli 10. mesto. Dekliška košarkarska vrsta je odigrala dve prijateljski tekmi z drugo selekcijo Rogaške. V prvi je izgubila z 10:24, v drugi pa je zmagala za 28:26. Uvedli smo tudi medrazredno tekmovanje v atletiki. Učenci so dosegli precej dobrih rezultatov. Med najboljšimi posamezniki so bili: Mladen Ge-ček in Ljubo Jorgič pri fantih in Jožica Kropeč pri dekletih. V nogometni ligi domov celjske regije so naši zasedli četrto mesto. V streljanju smo bili 3. v enaki konkurenci. Čaka pa nas še veliko dela in tekmovanj in upamo, da bomo letos še bolj uspešni. Zlasti v domskih tekmovanjih! MILAN BASTASIČ, mentor ŠŠD n vrnili s URAN SESALEC Z RILCEM TOVARIŠ (KRAT.) VRSTNI RED ČRK IME (NOMEN) ZASTOPSTVO; TELO VLEČENJE, VLEČENJA NARODNOST (KRAT.) IVO KIRIGIN Trn 'f - mm 1 SP n % 1 1 1 1 ~1 TENIŠKI UDAREC IZRASTEK NA KOŽI Cjpfi SUKANEC ZMLETO ŽITO ZV i.XI. DUŠIK ZVERINA POLMER ŽUPNIJA VEZNIK ANGLEŠKI POMOREC ZAKLJUČNI RAČUN ObdobJh KILO- AMPBR KMEČKO ORODJE UČINEK PEKRSKA GORA VILHELM EKELLUND VELIK KOS PAPIRJA KULTURNA RASTLINA STOTINKA DINARJA h2o ALIJIH ZAL PRODAJA- LEC KULTURNA RASTLINA ČASOVNA ENOT* KILOGRAM ROMUNSKO MESTO PRIDELEK; IZKUPIČEK REČNI NANOS BARIJ INDIJAN. LOVSKO ORODJE NAČRT BOR MORSKA ŽIVAL STRUPEN PLIN UKROJI- TEV LITER PROIZVOD RASTLINE „ DEL SESTILA KILO- LITER ZMRZNJENA VODA ARAFATOVA FRONTA • TEČAJ INDOEVR. PLEMENA DEBELA DESKA PREDLOG HEINRICH MAGNUS PRISLOV POZIVA SNEŽNA KROGLA LES ZA ŽAGANJE AMERIŠKA REVIJA AMPER OGLJIK SAMOSTAL- NIŠKA PREDPONA '.1 30G LJUBEZNI MESTO OB SAVINJI Za razvedrilo Nagradna križanka št. 100 Med reševalce nagradne križanke št. 100 bomo z žrebom razudelili 360 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 90 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 65250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 100«! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva časopisa »Steklar« ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis najpozneje do srede, 15. decembra letos! Za nagradno križanko št. 99 v roku ni prišla nobena rešitev, pa uredništvo zato tudi nagrad ni moglo razdeliti. Upamo, da bo rešitev v tej izdaji objavljene križanke dovolj!? Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.