PoStnlna plačana v gotovini
Maribor, torek 13. novembra 1934
Stev. 268 Let6 Vm' <xv->
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoakaul.il/ Telefon uredništva 2440, uprava 2468	UP	UP	J?;:®,'
Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 1®-ur' 1 Velja meaeSno prejeman	M	B	MjljSk
v upravi ali po poSti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaal po ceniku I Oglaae ^	JB	Šji
»prejema tudi oglaani oddelek ..Jutra" v Ljubljani * Poštni čekovni račun St 11.409	7™	^	“*
V atentat so zapletene visoke oselnosti
Nove senzacionalne ugotovitve preiskave o atentatu v NarseiSleu — Prački „Narodni Listy“ o sankcijah, ki jih zahteva gnusno delanje
v Marseilleu
\r
Čudna avdienca in odiskovanle
Za časa Gombdsevega bivanja v Rimu *>e je dogodilo nekaj, kar je pri nas ostalo skoraj neopaženo, je pa vzbudilo zato temveoje zanimanje na Češkoslovaškem, v Romuniji in drugod. G o m b o s tokrat namreč ni razpravljal samo z Mussolinijem, ampak je bil tudi v avdienci pri papežu, ki niu je podelil svoj blagoslov in obenem visoko cerkveno odlikovanje! Ne vemo sicer, o čem sta politični voditelj Madžarske in vrhovni poglavar rimske katoliške cerkve razpravljala, in tudi tega ne verno, s čim si je Gombos zaslužil visoko odlikovanje te cerkve, kaj je storil zanjo tako pomembnega in koristnega, vemo pa, da se je vse to zgodilo v trenutku, ko tega nihče ne bi bil pričakoval, v trenutku, ko je Preiskava o atentatu v Marseilleu ugotovila, da je ta isti Gombos častni Predsednik madžarske organizacije, ki je gmotno in moralno podpirala atentatorje, in v trenutku, ko je prišel k Mussoliniju intervenirat za duhovne očete atentata!
V času torej, ko je madžarsko prijateljstvo neljubo celo posvetnim i?oliti-kom, je rimski papež sprejel in odlikoval madžarskega predsednika ter najvidnejšega predstavnika tiste politike, ki je ustvarila sedanji položaj. Človeku se zdi to, četudi morda nehote, kot nekakšna demonstracija, kot natanko premišljen akt! Ako pa je to demonstracija za nekoga, je istočasno tudi Proti nekomu! Za koga in proti komu pa ni težko uganiti, ako vemo, da so obsto-i iaie med Vatikanom in dunajskimi ter I budimpeštanskimi legi timi s ti in s tem seveda tudi revizionisti najtesnejše vezi in ako prištejemo k temu še najidealnejše sodelovanje cerkve >n fašizma v vseh italijanskih zunanjih in notranjih zadevah, posebno še glede zati ranja in preganjanja Slovanov v Italiji. I-egitimisti in revizionisti so pa bili in so še glavni zaščitniki tistih mednarodnih zločincev, ki so pripravili in izvršili mar-seilleski atentat!
Kdo se ne spominja več neštetih kombinacij, v katere je bil vedno zapleten tudi Vatikan, kombinacij glede obnovitve »katoliške« monarhije Habsburžanov v Podonav ju, ali pa vsaj ustanovitve velike »katoliške« nemške države proti Aro testa litovski Prusiji? Gotovo se jih še Vsi dobro spominjamo, kakor tudi tega, je bila na njihovi podlagi zasnovana m vodena akcija naperjena vedno v prvi Vrsti prav proti — Jugo sla vi Ji! K ‘obnovljeni katoliški monarhiji« so le-Kitimisti in revizionisti prištevali vedno fudi slovenske in hrvaške pokrajine sedanje kraljevine Jugoslavije. V končnih ciljih se te želje seveda nikoli niso strinjale z željami fašističnega Rima, taktika pa je vsaj začasno koristila pred vsem Kvirinalu. V tej zvezi se nam odkrivajo kaj čudni pogledi in nam zato Prav nihče na vesoljnem svetu ne more in ne sme zameriti, ako zapišemo, da sta bila Goniboseva avdljenca in odlikovanje s strani Vatikana vsaj dva skrajno nepremišljena in neumestna čina, ako že ne nič več.
Kot člani ljudstva, ki pripada tisti cerkvi, katere središče je Vatikan, imamo Oolno pravico zahtevati pojasnila! Vatikan ni samo središče katoličanov (3ržav, ki jih vežejo rimski protokoli, am-l,ak vseh vernikov Evrope in vsega &veta. Vsako središče pa mora postopati ?aPram vsem svojim delom enako, tem °lj seveda središče rimske katoliške cerkve, ki sloni na temeljih vzvišenih l'r'stusovih naukov o enakosti vseh
PARIZ, 17. noveimbra. Preiskava o mar seilleskem atentatu je dognala nove podrobnosti, ki so še tajne, so pa nekatere podrobnosti vendarle že znane. Atentat ni bil pripravljen le v Marseilleu, ampak tudi v Parizu in Versaillesu. Atentatorji so imeli nalog kralja Aleksandra na vsak način umoriti. Ako se atentat v Marseilleu ne bi bil posrečil, bi se ponovil v Parizu ali Versaillesu. Atentatorjem so bile svečanosti sprejema v Franciji dobro zna ne in bili so skrbno pripravljeni. Ker so vedeli, da bo v Parizu in Versaillesu močnejša straža in samokresa ne bo mogoče rabiti, je imel vsak atentator tudi 3 bombe, napolnjene s strahovitim eksplozivom in bi bile zahtevale še več žrtev, kot v Marseilleu. Atentati so pa bili zasnovani tudi na razne druge visoke oseb-
nosti, med njimi na predsednika Lebru-na. Preiskava še ni čisto zaključena, zato se zatrjuje, da se bodo dognale še senzacionalne podrobnosti, ki bodo dokazale, da so bile v zadevo atentata zapletene tudi zelo visoke osebnosti. Ta vest je vzbudila v francoski javnosti največjo pozornost.
PRAGA, 13. novembra. »Narodni List^« objavljajo daljši članek o sankcijah za umor kralja Aleksandra v Marseilleu in pišejo med drugim: Po gnusnem atentatu je pretekel že en mesec molka, toda ne zloveščega molka kot po atentatu v Sarajevu 1. 1914, ko se je Dunaj pripravljal na uresničenje svojih imperialističnih načrtov. Jugoslavija prenaša svojo boi mirno, moško in ne misli na slabo. To pa še ne pomeni, da bo šel Beograd
molče preko vse manevre, ki so bili organizirani v tujini od onih, ki se pehajo za revizijo mirovnih pogodb. Dosedanja preiskava je jasno pokazala, kjer so idejni organizatorji atentata. Marseilleski atentat pride pred Društvo narodov in tu bomo videli, kakšno stališče bodo zavzeli zaščitniki morilcev in kako bodo opravičevali svoje postopanje. Jugoslavija bo predložila dokaze in iniciatorji zločina se bodo morali zagovarjati pred svetovnim forumom. Naj pa se razprava v Ženevi konča kakorkoli, ves kulturni svet si je svojo sodbo že ustvaril in ni obsodil le gnusnega zločina, ampak tudi visoke protektorje, ki se zaenkrat še skrivajo v ozadju.
FranciH srozi državljanska voina
OGROMNE MANIFESTACIJE ZA DOUMERGUEA. — LEVIČARJI NAPOVEDUJEJO DRŽAVNI PREVRAT
PARIZ, 13. novembra. Desničarske skupine so priredile v Parizu take manifestacije za bivšega ministrskega predsednika Doumerguea in njegovo reformo ustave, da bo o njih morala razpravljati vsekakor tudi vlada, a odgovorila bo nedvomno tudi levica. Manifestanti so defilirali tudi pred Doumergueovim stanovanjem. Doumergue se je prikazal na balkonu in manifestantom odzdrav-ljal. Po tej manifestaciji, ki je vzbudila med levičarji največje vznemirjenje in zahtevo, da se v bodoče take prireditve preprečijo, ker bodo sicer tudi oni organizirali protideinonstracije, jfe sprejel Doumergue zastopnika nekega desničarskega lista in mu podal izjavo, v kateri je nastopil najostreje proti sedanjemu francoskemu parlamentarizmu in parlamentarcem, ki oigražajo interese Francije samo zaradi svojih osebnih koristi. Dejal je,
Ida je reforma ustave nujno potrebna ‘in bo francoski narod v najkrajšem času prisiljen zahtevati jo tudi proti volji vseh parlamentarcev. Pariški desničarski tisk prinaša na uvodnem mestu to Dctimerguejevo zadnjo izjavo pred odhodom v pokoj, iz katerega so ga bili ob začetku letošnjega leta izvlekli, da reši Francijo v najkočljivejših trenutkih, ko se je po ulicah že prelivala kri. Levičarski tisk pa smatra to izjavo kot provokacijo desnice, ki je bila poražena v svojih načrtih in hoče sedaj ovirati delo vlade in boj levice za republikansko svobodo. S tem v zvezi so združeni socialisti in komunisti napovedali velike akcije in pripravljanje na državni udar, s katerim hočejo, po njihovih izjavah, preprečiti namere desničarjev, ki se baje tudi pripravljajo na državni prevrat.
Eden o neusoehu razoroževania
AKO BI SE NEMČIJA VRNILA V ŽENEVO, BI JO ANGLIJA PODPRLA V VSEH ZAHTEVAH.
LONDON, 13. novembra. Lord Eden je Imel predvčerajšnjim govor, v katerem je dejal, da je Anglija poizkušala vse, da doseže razorožitev in s tem zagotovitev miru. Anglija je dolgo verjela, da bo vse to mogoče izvesti, naposled se je pa le morala prepričati, da so bili njeni upi prenagljeni. Namesto razoroževanja se je svet lotil oboroževanja in s tem ogražanja miru. Anglija je verujoč v razorožitev znatno skrčila svoje Izdatke za vojsko i,n je tako precej zaostala. Sedaj je treba naglo nadoknaditi zamujeno.
pred Bogom ter torej tudi pred njegovim zastopstvom na zemlji. Avdienca Gom-bosa in odlikovanje v sedanjem trenutku sta nas napolnila s strašnim dvomom, ki ubija v nas vero v tisto, kar bi nam moralo biti najsvetejše, tembolj še, ker le dopolnjuje že dosedanje dokaze očitih krentevi s potov božjega nauka. -r.
V političnih krogih se zatrjuje, da je bil ta Edenov govor namenjen v prvi vrsti Nemčiji, ker se v Angliji splošno smatra, da je neuspeha razoroževanja kriva Nemčija. Nemčija bi se morala po angleškem mnenju vrniti v Ženevo In na razorožitveno konferenco, nakar bi Anglija storila vse, da se ta prchlem reši. Anglija bi v tem primeru bila pripravljena podpreti Nemčijo, gospodarsko in finančno, pa tudi njene zahteve po enakopravnosti. V tem smislu je včeraj Eden obvestil tudi Hitlerjevega odposlanca Ribbentropa.
MUSSOLINI NE OBIŠČE BUDIMPEŠTE.
BUDIMPEŠTA, 13. novembra. Tukaj se zanikajo vesti pariške agencije Four-nier, po katerih naj bi nameraval Mussolini vrniti Gdmbosu obisk in prileteti v Bud#npešto v letalu, katerega bi sam pilotiral.
Nova aret^ciia
RIM, 13. novembra. Na zahtevo Francije je bil v Genovi aretiran znani hrvatski pisatelj in emigrant dr. Mile Budak. Budaka so na njegovo lastno željo zaslišali tudi organi francoske policije, katerim je opisal natanko svoja potovanja in izjavil, da je sicer emigrant, da pa ni bil v nobeni zvezi z marseilleskiini atentatorji in atentatom. Zanimivo pa je, da je Budak prispel v Italijo s ponarejenim češkoslo vaškim potnim listom.
Friedrichov junaški klic
BUDIMPEŠTA, 13. novembra. Bivši ministrski predsednik Štefan Friedrich objavlja v »Pesti Naplu« senzacionalen članek, v katerem ostro napada sedanje razmere na Madžarskem in sedanje mogotce ter obsoja njihovo politiko. Sedanji položaj, pravi, spominja zelo na strahovlado Ti* sze pred 30. leti. Ljudstvo zahteva energično, da se konca sedanja politika, ki vodi v pogubo. Madžarska mora živeti z vsemi svojimi sosedi v miru in prijateljstvu in delati za ohranitev miru. Pred vsem pa je treba dati madžarskemu ljudstvu priložnost svobodne odločitve. Potem bomo videli, kako zelo je ljudstvo proti sedanjim mogotcem.
Usoda Posaaria
ŽENEVA, 13. novembra. Saarski problem vznemirja vedno bolj mednarodno diplomacijo. Ker so vsi splošno prepričani, da bo plebiscit izpadel v korist Nemčije, je treba že sedaj poskrbeti za to, da se po dnevu plebiscita postavi na čelo prepreči konflikt med Nemčijo in Francijo. Zaradi tega se sestavlja predlog, da se po dnevu prebiscita postavi na čelo Posaarja posebna nemška vladna komisija, ki bo poslovala pod okriljem Društva narodov tako dolgo, da bo Nemčija izpolnila finančne obveznosti in bo mogla Posaarje popolnoma prevzeti. Kakor je znano, bo morala Nemčija odkupiti v Posaarju vse francoske rudnike in zamenjati sedaj krožeči francoski denar, kar bo znašalo skupno okoli 3.5 milijard francoskih frankov.
M
Čuvajte Jugoslavijo!“
Dnevne vesti
Romanje na Oplenac
■ Ji'i »Putniku« se je že prijavilo večje število občin za udeležbo hvaležnega poklon itveneg a potovanja na Oplenac, vendar sporočila vseh občin še niso prispela, kar tehnične priprave posebnega vlaka zelo ovira. Pozivajo se vse občane in posamezniki, da najkasneje do jutri 14. tni. ob 18. uri prijavijo ali pismeno, ali ustmeno, ali telefonično svojo udeležbo.
Skrb Maribora za najbednejše. Ožji odbor Pomožne akcije, ki mu nadvse požrtvovalno predseduje že od njegove u-stanovitve mestni župan g. dr. Lipold, je imel sinoči v mestni posvetovalnici svojo sejo, ki so se je udeležili tudi predstavniki mariborskega gospodarstva. Med drugimi so bili navzoči predsednik Združenja trgovcev g. Ferdo Pinter, pred sednik oblastnega odbora NO g. dr. Jančič, predsednik Društva hišnih posestnikov g. Otmar Meglič, predsednica ženskega društva ga. Maistrova. Uvodoma je predsednik ožjega odbora župan g. dr. Lipold podal izčrpno in skrbno sestavljeno poročilo o delovanju Pomožne akcije v lanskem letu, nato pa še o njenih uspehih od ustanovitve pred 4 leti. Prispevki lanske Pomožne akcije so znašali nad 1 milijon Din in se je podpora podeljevala po pravilniku Pomožne akcije najbednej-šim in pomoči nujno potrebnim. Po svojem poročilu je predlagal župan dr. Lipold, kako naj bi se letos izvedla Pomožna akcija. Po njegovem mnenju naj bi se zbiranje po hišah, ki lani ni imelo zaželjenega efekta in bi bil celotni efekt letos še manjši, opustilo. Kot župan mesta bo tudi letos izdal oklic na vse prebivalstvo, naj daruje po svojili močeh in naj pomaga najbednejšim v sili in stiski. Prepričan je, da se bodo meščani, velikodušni kakor prejšnja leta, odzvali njegovemu apelu. Ker je bila sprožena misel o posebnem socialnem davku, oziroma o posebni dajatvi, je župan naglasil, da ne bi bila ta dajatev pravična, ker bi prav tistega, ki ima manj, hudo zadela, dočim bi bila za tiste, ki lahko dajo, premila. Apeliral je nadalje na navzočega predsednika Društva hišnih posestnikov, naj bi kakor lani uvedel nabiralno akcijo med hišnimi posestniki. Razvila se je nato daljša in stvarna debata in je bilo sklenjeno, da bodo razna stanovska združenja in organizacije po svojih močeh potom članstva prispevala k Pomožni akciji. Podrobnejše poročilo o poteku včerajšnje seje in o delovanju Pomožne akcije v lanskem letu, bomo še objavili.
Nov upravnik našega dvora. Za nove ga upravnika našega kraljevskega dvora je imenovan pehotni polkovnik Jovan Le ko.
Iz poštne službe. Z Mute je premeščena k pošti Maribor I. poštna uradnica Danica Miklavčičeva.
Iz veterinarske službe. Za veterinarskega pripravnika pri okrajnem glavarstvu v Korenici je imenovan Marijan Koritnik, doslej veterinar občine Rogaška Slatina.
Smrt v vrstah črnih umetnikov. V Mariboru sta umrla te dni črkostavca Bo-štijan Ferk in Rajmund Locardi. Pokojni Boštijan Ferk je bil dolga leta zaposlen v Cirilovi tiskarni in je že pred 6 leti sto Pii v zasluženi pokoj. Tudi pokojni Rajmund Locardi je bil nekaj let uslužben v Leonovi tiskarni, prednici Cirilove, dru gače pa je služboval večinoma po drugih mestih. Bodi obema pokojnikoma ohranjen lep spomin!
Komemoracijski koncert Ipavčeve žu-pe. Ipavčeva župa v Mariboru je imela te dni svojo sejo, ki so sc je udeležili delegati vseh v župi včlanjenih društev. Na seji so soglasno sklenili, da bo priredila župa 3. marca prihodnje leto velik koncert v počastitev spomina blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja. Določen je bil tudi program koncerta in bodo vsa' včlanjena društva izvajala skupno eno glasbeno delo.
Žalne znamke. Povodom surartl blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja je izdala postna uprava v Beogradu spominsko žalne znamke s črnim okvirnim robom. V promet so prišle daai pred pogrebom znamke po 25,
ŠQ in 75 par ter po 141.®), 1.75» 3 in 3.50
Din, in sicer v Beogradu, Zemunu in Pančevu. Naknadno so bile izdane še znamke po 4, 5, 10, 20 in 30 Din ter v začetku novembra še po 15 Din, ki se v barvi razlikuje od prejšnje znamke enake vrednosti. Žalne znamke so sedaj v prometu tudi že v Zagrebu in jih bodo dobile tudi naše pošte. Znamke bodo v prometu 6 mesecev.
Kredit za asfaltno cesto Beograd — Za greb. Za moderno asfaltno cesto, ki bo vezala Zagreb z našo prestolnico preko novega zemunskega visečega mosta, je odobren kredit v znesku 800 milijonov Din. Cesta bo najmodernejša in bo dolga okrog 400 km. Graditi jo bodo pričeli že prihodnjo pomlad. Pri gradnji bo zaposlenih ogromno število delavcev in bo s tem mnogo pomagano brezposelnosti.
Obsojena zločinska tihotapca. Pred velikim kazenskim senatom mariboskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala včeraj dopoldne 18-letni posestnikov sin Maks Ferš in 221etni mehanik Alojzij Ledinek, oba iz Brestovice, obtožena, da sta neke noči letos poleti napadla Otona in Friderika Jurančiča ter jima s silo od vzela 3500 Din, kilogram saharina in 4 zavojčke vžigalnih kamnov. Brata Jurančiča sta izpočetka nekaj časa o napadu molčala, pozneje pa sta se ojunačila in prijavila zadevo orožnikom, ki so Fer-ša in Ledineka aretirali. Pri včerajšnji razpravi sta oba obtoženca odločno zanikala vsako krivdo, vendar pa ju je kazen ski senat na podlagi dokazilnega materiala spoznal za kriva in obsodil Alojzija Ledineka na 4 leta težke ječe, Maksa Ferša pa na 5 let strogega zapora. Razpravo je vodil okrožni sodnik gosp. dr. Tombak, obtožnico je zastopal državni tožilec g. Sever, obtoženca pa je branil odvetnik g. dr. Rosina.
Revna dijakinja brez zimskega plašča in sredstev, da bi si ga nabavila, se obra ča do dobrih src s prošnjo, da bi jo rešili pred prezebanjem v nastopajoči zimi. Naslov je na razpolago v uredništvu »Večernika«. Gosposka ul. 11.
Poplave. Po zadnjem kratkem nalivu so se razlile naše reke in potoki ter ponekod poplavile precej ozemlja. Pod vo do je ves spodnji del Slovenske Bistrice in je ponekod voda vdirala v hiše in o-gražala varnost prebivalcev. Slovenska Bistrica je bila popolnoma odtrgana od kolodvora. Poplavila pa je tudi lokalno progo in je bila ponekod voda čez 1 m visoka. Pod vodo je tudi vsa okolica Pra gerskega. O večjih poplavah poročajo iz Celja, pa tudi iz drugih slovenskih krajev, vendar pa tokrat poplave ne bodo katastrofalne, ker se vode naglo odtekajo.
Zakaj ne gorijo elektriške svetiljke na Pobrežju in na Teznem? Tako nekako je izzvenela pritožba nekaterih občanov Pobrežja in Teznega. V njihovem imenu smo tudi v našem listu apelirali na merodajne činitelje, da odpravijo nedostat-ke. Obrnili smo se tudi na vodstvo mestnega elektriškega podjetja, ki nam je zadevo pojasnilo. Na Pobrežju in na Teznem ne prižigajo elektriških svetiljk u-službenci mestnega elektriškega podjetja, marve so za to določeni posebni pri-žigalci izmed tamkajšnjih občanov. Zato tudi ne zadene mestnega elektriškega podjetja nikaka krivda, če svetiljke na Pobrežju in na Teznem ob pravem času ali pa celo sploh ne prižgo. Toliko prizadetim v vednost.
Avtobusne vožnje po Gosposki ulici. Prejeli smo: Od nedelje naprej vozi mestni avtobus skozi spodnji del Gosposke ulice proti Glavnemu trgu, kjer je največji promet in so ulico tudi najožje. Ne samo, da so pasanti, posebno pa otroci in starejše osebe vedno v življenjski nevarnosti, ampak so tudi vsi trgovci s tem prizadeti, ker si bodo morali nastaviti človeka, ki bo ob slabem vremenu blato, pri suhem pa prah brisal s šip. Koliko pa bo zaradi prahu trpelo blago v izložbah se sploh ne da preceniti. V tem oziru uvidevno vodstvo mesta je prepovedalo prej vsako vožnjo skozi Gosposko ulico, kar je bilo v interesu vseh pa-santov in prebivalstva v tej ulici prepotrebno. Vodstvo mestne občine se naproša, da ukine takoj vožnje z avtobusi, da prepreči v tej prometni in najožji ulici ncizjQgifc£}c nesreče in škodo.
Opozorilo davčne uprave. Dne 15. novembra 1934 poteče skrajni rok za plačilo m IV. tromesečje v plačilo dospele zgradarme, pridobnine, pavšali ranega dav ka na poslovni promet in luksuiz, rentniue, družbenega davka in vojnice brez stroškov. Po tem roku se bo izvršilo postopanje, prisilna izterjatev ter se bodo računali tudi eksekutivni stroški in zamudne obresti.
Društvo pravosodne straže kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, podružnica v Mariboru, daruje namesto venca za pok. tov. Ivanom Peterinom in Alojzom Lon-ginom za reševalni avto v Mariboru 50 Din za vsakega, to je skupaj 100 Din. Denar naj se dvigne pri naši upravi.
KAVALKADA?
pride v GRAJSKI K I M O
Pričetek pogajanj za kolektivno pogodbo v Trbovljah. Včeraj so se pričela v Ljubljani pogajanja med Trboveljsko premogokopno družbo in zastopniki ru darjev o kolektivni pogodbi, ki bi naj sto pila v veljavo 1. januarja 1935. Rudarji zahtevajo nekatere priboljške, zlasti povečanje količine debutata premoga in drv, nadalje zboljšanje položaja kopačev, zboljšanje stanovanjskih prilik itd.
Kako si upokojenci pomagajo. Odbor društva jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru je na svoji zadnji seji razdelil razpisane gmotne podpore vsem bednim upokojencem. Vsak prošnjik je dobil kurivo, v vrednosti 280 Din. Če bi pa pomotoma kateri prošnjik ne dobil nakazane podpore, naj to javi takoj tajništvu društva, ki ima svoje prostore v Vrbanovi ulici št. 59.
Kolesarska zveza kraljevine Jugosla vije, podzveza Maribor bo imela dne 18. novembra t. 1. v dvorani hotela »Novi svet« v Mariboru svoj redni letni občni zbor ob 20. uri.
Znižane cene!
Sveži svinjski kare	—	—	—	kg	Din	10'—
Sveže svinjske glave	—	—	—	kg	Din	4'—
Teletina brez privage	—	kg od Din 6— naprej
Svinjska mast, čilta	—	—	—	kg	Din	16'—
Vsi mesni in delikatesni izdelki po najoižjih cenah. Vsak dan sveže blago! Solidna postrežba!
Jos. Benko, Aleksandrova cesta 19
Ri/iko dela. V neki mariborski tvorni ci se je včeraj hudo ponesrečil 271etni delavec Ignac Domanjko. Po nesrečnem naključju je prišel z levo roko v stroj, ki mu je zmečkal prste in dlan. Domanjko je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici.
Izginil je brez sledu. Pred dnevi je prišel v Maribor iz Kotora Metni France Jurkovič, sin pokojnega podpolkovnika Jurkoviča. Svojo prtljago je shranil v garderobi na glavnem kolodvoru in de jal nekemu znancu, da bo obiskal svojo mater. Ko so se njegovi znanci drugi dan zanimali za njega in ga hoteli obiskati na materinem domu, ni bilo materi nič znanega o sinu. Jurkovič je izredno velik in je 197 cm visok. Zadeva je bila prijavljena policiji, ki poizveduje za njim
Grajski kino. Do vključno srede krasen film po romanu H. Sudermanna »Visoka pesem«. V glavni vlogi Marlena Dietrich. Naš prihodnji spored »Kavalka-da«, gigautično veledelo ene generacije.
Kino Union. Danes torek zadnji dan Maškarada«, ker je upravi kina uspelo zaradi ogromnega uspeha predvajanje filma še za en dan podaljšati. Prihodnji spored krasen film petja »S križem in mečem« s slavnim španskim tenorjem donom Josejem Mojico.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 14. tm.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče; 18.20: nasveti za naše ljudske odre; 18.40: pogovor s poslušalci; 19.10: nacionalna ura: Peter II. Petrovič Njegoš; 19.35: plošče; 19.50: jedilni list, program za četrtek; 20.00: orgeljski koncert Stanka Premrla, vmes poje Tone Petrovčič; 21.: vojaška? godba 40. pehotnega polka; 22, čas, poročila, plošče.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Joseiove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
Spominjajte t« CMD
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 13. novembra ob 20. uri: »Hlap ci«. Red C. Znižane cene.
Sreda, 14. novembra ob 20. uri: »Hamlet«. Red A.
Četrtek, 15. novembra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red B.
Petek, 16. novembra: Zaprto.
Sobota, 17. novembra ob 20. uri: »Gugalnica«. Premiera.
Prva veseloigra letošnje sezone bo »Gugalnica«. Delo je napisala češka igral ka in pisateljica Olga Scheinpflugova, ki naziva »Gugalnico« deflacijsko veseloigro. Igra se res godi v dobi večnih finančnih prevratov ter v sedmih zabavnih slikah prikazuje bogato vdovo in njeno kuharico, ki menjaje se izkušata vse slad kosti, a tudi skrbi bogastva in revščine. To je tista gugalnica, ki se nagiblje zdaj na to, zdaj na ono stran. V kolebanje te gugalnice so še zapletene druge osebe: bogata hči, dva postarna samca, mlad monter in drugi. Režija je Kovičeva. Zasedba: bogato gospo Mery igra Zakraj-škova, njeno kuharico Dragutinovičeva, hčer Anamarijo Starčeva, služkinjo Ma-rijanco Kraljeva, sobarico Mariono Sa-vinova, gospod Vaclav je Gorinšek, notar Furijan in Vena Blaž. Premiera bo v soboto 17. tm.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Joseiove« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« vo* da se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iii špecerijskih trgovinah.
Beg iz življenja. Davi so našli ljudje v Magdalenskem parku v bližini jezuitske cerkve na nekem drevesu med grmovjem obešenega 43-letnega v neki mariborski tvornici zaposlenega uradnika Romana Krecbaherja. Vest o njegovi smrti se je naglo raznesla po vsem okraju in je bila o, tem obveščena mariborska policija, ki je poslala tja svojega uradnika in zdravnika. Ljudje so biii med tem že odrezali vrv, na kateri je visel in so si prizadevali, da bi ga spravili k življenju. Uradni zdravnik je ukrenil vse potrebno, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Nesrečnež je bil že mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na magdalensko pokopališče. Kaj je gnalo moža v tako nesrečno smrt, ni točno znano. Nekateri pravijo, da je obupal nad družinskimi razmerami.
Ukradeno kolo. Steklarskemu pomočniku Dragoitnu Pibautu je neznan tat odpeljal izpred neke trgovine na Akksan drovi cesti 1200 Din vredno kolo, znamke »Diirkop«. Kolo ima evidenčno števiU ko 77457
Drobna policijska kronika. Noč v policijskih zaporih je prespal neki Anton Mali, ker je pijan rogovilil po mestu iti se grdo vedel, nadalje neki Anton K. zaradi prepovedanega povratka ter Josip S. zaradi suma tatvine. Prijavljen pa jc bil Milan Z. in tovariši zaradi kaljenja nočnega miru, Eliza R. zaradi prekoračenje policijske ure, Daniel V. in Dušan J. pa zaradi kršitve cestno-policijskega reda.
Na meji so ga prejeli. Med avstrijskimi emigranti v varaždinskem taborišču je bil tudi 33-letni avstrijski begunec lo* sip Stadler iz Gradca. Stadler je neke uoči vlomil v taboriščno blagajno in odnesel okrog 15.000 Din. V Varaždinu je najel avto in skušal pobegniti v Avstrijo. Toda na meji pri Št. liju so ga prejeli varnostni organi in ga zavrnili. Stadler je popival na to nekaj dni po Mariboru, kjer je zapravil skoraj ves denar. Ko so ga aretirali, so našli pri njem samo Šc 1000 Din in 100 šilingov. Pri zaslišanju je priznal vlom, zatrjeval pa jc, da je bilo v blagajni samo 6000 Din. Izročen bo sodišču.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 8.2 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura jc znašala 6.9 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 728, reduciran na ničlo pa 726. Relativna vlaga 89, vreme je oblačno, vremenska prognoza:	snremrnliiva	n1
oblačno.
V Mari H o’ r u, cfhel3. XT. 1934.
vatMtamBmstsssEaMKn
Mariborski *Vc Čer ntlr« 'Ttrtra-
iiLi rrsi\ynaa
Stran 3.
Po bridkih tednih žalovanja in preizkušenj je dudi naša Ljudska univerza pričela z nadaljevanjem svojega
dela
Naše ljudsko izobraževališče
ŽALNA PRIREDITEV LJUDSKE UNIV ERZE IN PREDAVANJE PROF. LJUD. HAUPTMANA O SITUACIJI EVROPE LETA 1914.
Francijo (1891). Nasprotje Avstrije in Rusije v vprašanjih balkanske politike je menil spretno izrabiti v sklepanje tro-zveze Nemčije, Avstrije in Italije. Svetovno politično obdobje sta zmagovito otvorila ruski in angleški imperializem, kateremu sledita Francija in Nemčija. Nemška koncesija za gradnjo bagdadske železnice, njena morska politika in rastoče poseganje v svetovno gospodarstvo, jo napravijo za najnevarnejšo tekmovalko. Pijana zmage po 1. 1870-71, ni zamogla odvrniti morfine osamelosti, v
ter priredila pomembno predavanje našega rojaka prof. Lj. Hauptmana o »Situaciji Evrope leta 1914.«.
Pred predavanjem se je posvetila 'Ljudska univerza po svojem predsedniku inž. J. Kukovcu manom mučeniško preminulega vladarja Aleksandra I. Zedini-telja. Ves oder je odela naša vzorna blagajničarka, gospodična Ažmanova, v žalno črnino ter okusno in resno okrasila okolje kipa blago pokojnega velikana.
V to zbrano, svečano tišino je govoril inž. J. Kukovec svoje globoko občutene besede neminljivemu spominu kra lju, ki je v svoji junaški odločnosti prešel pot neprestanega žrtvovanja do nru-čeniške smrti in se bas v svoji moški polnosti namenil seči po sadovih truda in dela.
Na moč ganjeno občinstvo je z verno vdanostjo manifestiralo svoja čuvstva, ki so se zlivala z besedo govornika v mogočen akord dostojanstvenega žalovanja.
Marsejski dogodki so dali g. predavatelju priložnosti, da je obširneje zasnoval svoje predavanje. V krepkih orisih je prikazal geopolitično situacijo Evrope po 1. 1815, ko se je razdrobila od Baltika do Mesine v 46 držav in že tako samo po sebi pričela živeti nepomirljivo tragično usodo. Tekmovanje zapada in vzhoda (Francije, Rusije) za gospodarsko oblast, tekmovanje Hohenzollerncev in Habsbur Žanov ter naposled Savojčanov za uveljavljenje neprestano razgiba politično ozračje Evrope ter sili države k sklepanju, prememjanju in iadovezanju novih zvez iu antant. Prusija si osvoji politični koncept malonemške ideje: nemško carstvo pod Hohenzollernci proti velikonem ški ideji Habsburžanov: združenih nemških držav pod svojim vodstvom. Da odnehajo neznosljivi vzponi evropskih zapetljajev se vržejo veliki imperiji Fran cija, Anglija, Nemčija in Italija v sporazumno razdelitev kolonij v Afriki in Aziji.
Mogočni politični voditelji usmerjajo usodo Evrope: knez Sčtnvarzenberg, Bruck, Ferry, pozneje Bisriiarck, Cecil Rhodes, Isvolski itd.
V splošnem se more reči, da so neposredni vzroki svetovne vojne reakcija evropskih velesil proti kljubujoči nad-moči viljemske 'Nemčije. Kolonijalna ekspanzija je le za kratke presledke odvračala konflikte, ki so se vedno znova pojavili. Bismarck je uničil pridobitve Rusije v sanštefanskem miru na berlinskem kongresu ter odprl vrata razvoju, ki je uničil lastno »trocesarsko« politiko, ker je prisilil Rusijo k teshemu naslonu na
kateri se je znašla 1. 1914. Kljub vsem ■nasprotjem se združita v skupni odpor proti Nemčiji Anglija in Francija v »en-tente cordiale« (srčno zvezo), ki ji pristopi še Rusija.
In iskra je zadostovala — da je zažarela Evropa v svitu svetovne vojne.
S preobilnimi dejstvi podkrepljeno pre da vanje, učinkujoče kot grandiozna slika politične Evrope pred svetovno vojno, je dva večera privabilo obilo občinstva, ki je z vzorno napetostjo sledilo izvajanjem učenega predavatelja 'ter se mu izredno prisrčno zahvalilo.
Slovanski ciklus Ljudske univerze bo pa gotovo še nadalje deležen onega izrednega zanimanja naše javnosti, ki jo povsem zasluži.
Junaki Dumasovih dram v luči
zgodovine
RESNICA O SLAVNIH TREH MUŠKETIRJIH.
Dumasovi zgodovinski romani so prevedeni na vse svetovne jezike in jih danes z velikim zanimanjem čita že peta generacija. Malo pa je čitateljev, ki bi jim bilo znano, da so junaki Dumasovih romanov prave zgodovinske osebnosti ih da niso samo plod pisateljeve fantazije. Tri mušketirje pozna francoska zgodovina in je še danes mnogo zgradb, v katerih so bivali in ki resno spominjajo nanje. V Latinskem kvartu v Parizu stoji še danes zgradba z velikimi kamenittori oboki v katerih je stanoval D’Artagnan. Prav tako so še dobro ohranjeni dvorci mušketirjev v nekaterih drugih mestih Francije. Zgodovinar sicer ne pozna legendarnega prijateljstva mušketirjev in tudi nima nobenih zanesljivih dokumentov, da so res kdaj živeli. Točno pa je, da Athos nikdar ni mogel biti prijatelj Artagnanov, ker je bil mnogo starejši in je umrl kmalu nato, ko je stopil Arta-gnan v kraljevsko vlado.
Athos je bil rojen v Bretagni in se je pravilno imenoval Armand. Bil je potomec zelo bogate trgovske družine, ki je pozneje kupila neka plemiška posestva in si pridobila plemstvo. Athos je bil častnik v četi kraljevih mušketirjev in ni nikdar dosegel posebno visokega čina. Iz tega torej lahko sklepamo, da so Atho-sovo prijateljstvo z angleškim kraljem kakor tudi razna visoka odlikovanja le plod bujne Dumasove fantazije. Če bi se bil Athos v resnici udeležil vseh velikih dogodkov, o katerih piše prvi del slavne Dumasove trilogije, bi bil takrat popolnoma sam, ker so bili njegovi trije tovariši v romanu v tisti dobi še otroci. V krstni knjigi cerkve sv. Sulpice v Parizu je zapisano, da je umrl Athos 21. decembra 1643. in da ni bil oženjen ter ni imel nobenih otrok.
Portos je pripadal čisto drugi generaciji. Rojen je bil v Pau leta 1617. in je živel za časa Aramisa in Artagnana. Nje-
govo pravo ime je bilo Isak de Portau. Njegovi starši so bili siromašni plemiči in je torej vse njegovo bogastvo, ki ga opisuje Dumas, le na papirju. Aramis pa se je imenoval s pravim imenom Ara-mitz, in je bil rojen v vasici istega imena v dolini Baretous. Njegov oče je bil častnik v četi mušketirjev. Že zaradi tega ni mogel Aramis postati škof v Va-nesu, niti general jezuitov, ker se je, kar je zgodovinsko znano, oženil 1. 1650. z Jeanno Bonasse, ki mu je rodila dve hče ri in dva sinova.
Take so torej zgodovinske resnice junakov Dumasovih del in taki so Dumasovi »Trije mušketirje« v luči zg^ri-ne.
Materino mleko zdravilno sredstvo.
V neki dunajski bolnišnici so pričeli zadnje čase zaustavljati kri s tamponi, namočenimi v materinem mleku, ki se je izkazalo kot izborno sredstvo za ustavljanje močnih krvavitev. Dunajski zdrav uiki pa uporabljajo to sredstvo tudi pri drugih nevarnih operacijah, pri katerih izgubi človek mnogo krvi.
Pet človeških žrtev prepovedane ljubezni.
V Saafeldu na Turinškem je imel neki 30-letni Herman Papst, ki je bil oče 6 otrok, ljubavno razmerje z neko 14letno deklico. Zaradi tega ga je nekdo ovadil državnemu tožilstvu, ki ga je klicalo na zagovor. Papst je osumil tega dejanja svojo sesedo, ki ji je pognal kroglo v glavo. Po zločinu pa se je zabarikadiral s svojimi otroci na podstrešje in se branil z revolverjem v roki pred aretacijo. Ko je uvidel, da je izgubljen, je postrelil vse svoje otroke in si končno sami pognal kroglo v ©lavo.
Najhitrejši vlak na svetu.
Severnoameriška železniška diružba »Union Pacific Rail Road« je priredila te dni poskusno vožnjo z ekspresnim električnim vlakom M 10001. Vlak je moral prevoziti pot med Los Angelesom in Newyorkom. Ogromno pot je prevozil v 56 urah in 55 minutah ter s tem potolkel vse dosedanje rekorde, ki so bili doseženi v hitrosti na železnici. Ekspresni vlak M 10001 je vozil s hitrostjo okrog 165 km na uro. Ko je prispel v Newyork, ga je na kolodvoru Grand Central Terminal pričakovala ogromna množica ljud stva in najodličnejših predstavnikov oblastev Newyorka in Washingtona. In-ženjer, ki je vodil lokomotivo, se je na cilju onesvestil zaradi prevelikega napora. Lokomotivo goni motor 900 konjskih sil. Železniška družba bo zgradila še dva taka ekspresna vlaka, toda še z močnejšimi motorji.
Na teto čaka.
Teta: Mihec, saj me boš spremni! do avtobusa, kaj ne?
Mihec: Ne morem, teta. Cim odideš, prinese mama kavo.
Dunajske kavarne so pocenili.
Obisk kavam na Dunaju je znatno padel. Redukcija plač in brezposelnost o-mogoča ljudem, da ne morejo več zahajati v kavarne kot poprej. Stopetdeset dunajskih kavarnarjev se je zato odločilo, da znižajo v svojih kavarnah cene od 10 do 35%. V bodoče bo tudi stregel goste samo en natakar, tako da si na ta način gost prihrani napitnino.
Stenografija pri starih Grkih.
Že davno je znano, da so se tudi stari Grki posluževali stenografije. Za očeta grške stenografije smatrajo Xenofona. Od leta 1877. hranijo v muzeju na Angleškem 7 z voskom prevlečenih plošč, ki izvirajo iz tretjega veka pred Kristusom. Na ploščah so razni stenografski znaki, ki jih je razkril zgodovinar Milen. Ves sistem stare grške stenografije je bil precej logičen in zelo jasen, čeprav je bil zelo kompliciran. Dokaz torej, da so tudi stari Grki že cenili hitrost pisave.
Umetna kava.
Brazilski kemik dr. Castileros se je že več let bavil s poizkusi, da bi iznašel sredstvo, ki bi popolnoma nadomeščalo kavo. Iznašel je neko zmes, ki se prav nič ne razlikuje od prave kave. Zanimivo je, da so pričeli proizvajati umetno kavo v Braziliji, ki je naj večja pridelovalka naravne kave in kjer jo vsa ko leto zaradi nadprodukcije uničijo več tisoč metrskih stotov.
Grožnja.
Zapomni si, mož, če mi ne kupiš za ločitveno razpravo novega klobuka, ne pristanem na ločitev.
Laž.
Pravijo, da so profesorji pozabljivi, toda to je laž. Še nikoli niso pozabili na konferenci vreči mojega fanta.
B. Krotkov:
ZRCALO
Bilo je čisto navadno zrcalo, majhno in okroglo. V skrajnem primeru bi dal zanj 5 kopejk. Trgovec jih je vzel kakšen ducat s seboj v stepo. Menil je:
»Pokupili jih bodo Katoliki, ki se dado ogoljufati. Saj ni greh. Kalmik vendar ni človek, temveč žival. Njegova duša je kakor duša psa. Žival, kakor jo opisujejo knjige.«
Trgovec se je odpravil na pot k svojemu prijatelju, Katoliku Argainaju, s katerim je sklenil že marsikako kupčijo.
Proti večeru je prispel tja. Debel in močan jo sedel Argamaj v svojem šotoru. Sedel je sam ob ognju, obiral jarčevo kost in potihoma brundal pesemco predse. Pel je o tem, kako se odpravi jutri zarana na pot proti snežnim goram, kjer je trava tako sočna in slastna — pravi raj njegovi živini.
»Esenj!« je pozdravil trgovec.
»Ese n j. esenj!« je odgovoril Argamaj in uprl v gosta pozoren pogled.
»A-a-a... glej! Drag prijatelj...« je vzkliknil veselo in odkazal gostu lastni prostor.
Sam si je dal opravka z ognjem in 'Ogenj je močno zagorel. Položil je pol twna v kotel in pripravil čaj po katoli-
škem običaju: z mlekom, praženim ječmenom in soljo.
»Ženske so proč... Dna je zbolela, drtt ga je odšla k očetu na obiske.«
»Imaš žganje?«
»Da, seveda...« in mu je podal steklenico z žganjem, ki si ga je bil sam pripravil iz mleka. *
Sedela sta skupaj in kramljala. Veselo je prasketal ogenj. Žganje, ki jima je šlo tako v slast, se je pretakalo vroče po žilah, stopalo v glavo in sproščalo jezik.
Kalmik se je krohotal, trgovec pa je posnemal, ga je trepljal po rami in se mu prilizoval:
»Nihče nima tako dobrih konj, kakor ti. Imaš tudi najboljše bike. Tudi tvoje ovce so najboljše. Bogat si, imaš lepo ženo.«
Tako je govoril in pil žganje ter pri-. grizoval jarčevino.
Argamaj je bil zadovoljen, poslušal je, so smejal in da bi ga gost ne prekosil, je odvrnil:
»Ti si pa najboljši... najzvestejši... Moj prijatelj si...«
Trgovec sc je spomnil ogledalca in pomislil:
»Eno mu darujem. Kaj zato? Gre vendar samo za pet kopejk.«
Izvlekel srcalce inmuga pokazal.
»Tu imaš, poglej se!«
Angamaj se je zastrmel v zrcalce. To je zvleklo njegovo pozornost nase.
»Kdo je to?«
»Nu ti... seveda!...«
»Kako, jaz? To je hudič!«
»■Pa ne vendar, ti si!«
Argamaj je molčal, pogledal še pozorneje v zrcalo, potem nezaupno na trgovca in menil končno:
»Čemu lažeš? Ta kožuh je pač moj, toda tega obraza še nisem videl nikoli v življenju.«
Trgovec se je zadovoljno režal. Kalmik se je pa nestrpno premikal na svojem sedežu sem iti tja, njegove roke so trepetalo in sc trdno oklepale čudežnega ste kla.
»Daj kapo na glavo... Nu, vidiš sedaj? Ti si!«
Kamnik je videl, da je bila to njegova kapa v zrcalu; pogledal je kito, tudi kita s trakom je bila njegova in bradavica na nosu prav tako.
»Hahaha!... Prodaj mi ga!... Bodi tako dober in mi ga prodaj!«
Trgovec je od smeha ves oslabel, svojemu prijatelju bi rad storil uslugo m je dejal:
»Toda saj ti ga hočem vendar...«
»Bodi tako dober, prodaj mi ga... Zahtevaj zanj kar hočeš!«
In hipoma se je trgovčeva duša zakotalili v prepad.
»Nemogoče!« je dejal trgovec in glas mu je drhtel.
»Vzemi si bika... Otrokom in ženam bi pokazal, da si ogledajo enkrat svoje obraze... Hahaha!«
»Ne, ne morem!« je menil trgovec odločno in mu hotel vzeti zrcalo.
Argamaj pa ni popustil.
»Dva bika, tri! Najboljše!«
Trgovčeva duša je pljusknila ob tla prepada in čofotala tam v blatu.
»'Kaj pa misliš!? Sam sem več plačal ... Iz Moskve sem ga prinesel. Veš kje je to?«
Argamaju, velikemu otroku je šlo na jok:
»Vzemi si štiri bike ... Prosim, vzemi si jih, dragi prijatelj!«
»Ali naj bike ujameva?« je vprašal trgovec pohlepno.
Argamaj se je smehljal lokavo, skrbno je skril ogledalce in nezaupno pogledal trgovca; ali mu ni dal zrcalca prepoceni, ali ga ne bo zahteval nazaj?
In dejal je s svojim tenkim glasom:
»Ti si najboljši, najzvestejši... Moj prijatelj si!«
Pozno ponoči se je vračal pijani trgovec domov. Zibal se je v sedlu in premišljeval glasno in veselo;
»Saj zato je tudi Kalmik, ki se more še tnnogočesa naučiti. Saj zaradi tega je tudi takšen pogan.«
A. K. Grin:
Bogasfuo
Roman.
V dvorani ob stopnicah je čakal, da pride. Kmalu je zaslišal šum njenih oblačil in stopil je takoj njej nasproti.
»Oprostite signorina,« je rekel in obtičal. Na njenih grudih je videl cvetice, ki jih je poslal on, ki ga je sovražil.
»Mojega pisma niste citati,« je zaklicala prestrašeno in pregledala boječe vse kote in vrata.
»Sem čital iji hočem vašo voljo izpolniti, če mi zagotovite, da so to vaše zadnje besede in da se poslužujete tega sred stva, da se iznebite nevšečnega tekmeca. Govorite naravnost, tega dvoma ne morem več prenašati; ne prenesem, da gledate z iskrenim pogledom cvetice, ki jih je poslal oni človek, ki...«
»Kako?« je vz-kliknila vsa bleda in se zganila, kakor da hoče odvreči cvetke, ali niste bili vi tisti, ki mi jih je poslal? Mislila sem, da so od vas. Košarica je stala pri okrni, brala sem ime in mislila samo na vas.«
Glas besed ga je navdal z navdušenjem, moral se je bradati, da je ni pritisnil na srce.
Nagradno športno tekmovanje, ki ga vsak teden prireja uredništvo športne rubrike v »Večerniku« vzbuja vedno večje zanimanje in je število izpolnjenih kuponov vedno večje. Tako je za pretekli teden razpisano tekmovanje dospelo na uredništvo 506 rešitev! Seveda je bila izbira tokrat precej težka, ker jih je bilo precej, ki so pogodili zmagovalce nedeljskih nogometnih tekem, seveda z različnimi rezultati. Izbrali smo izmed vseh najboljše in sicer:
Topel zimski sveater dobi g. Drago Štibler, natakar v Mariboru, Glavni trg
19.	Prvo darilo je poklonila znana mariborska tvrdka F. Mastek, na Glavnem trgu. — G. Štibler je predvideval naslednje rezultate: Rapid:l linija 2:1 (1:0), ČSK : Maribor 4:2 (1:1), Železničar:Celje 3:2 (1:2), Hermes:Svoboda 4:1 (2:0).
Drugo nagrado in sicer pollitrsko steklenico fine kolonske vode, darilo parfumerije Branko Sučevič, Slovenska ulica, prejme g. Franjo Podpečan, modelni mizar, stanujoč v Mariboru, Jan Kolarjeva ul. 8. — Podpečana poznamo vsi kot a-gilnega športnika in funkcionarja, pa se mu je tokrat po pravici nasmehnila sreča. Njegova napoved je bila: RapkLIliri-ja 2:1 (1:0), ČSK:Ma<ribor 4:2 (2:0), Že-
Mariborski smučarski klub si je postavil za zimsko sezono 1934/35 jako pester program, ki obeta poživeti zimsko-sport-no delovanje v Mariboru in v njegovi okolici. Upoštevajoč željo mnogih interesentov, bo v prihodnjih dneh začel s smučarsko gimnastiko. Dostopna bo za vse prijatelje zimskega športa ter se bo poučevalo po najnovejših priznanih metodah. Začetek gimnastičnih večerov bo objavljen v dnevnikih. Sezona smučarskih tečajev pa se otvori 25. decembra. Predviden je tečaj za začetnike in že izvežba-nc smučarje pri »Pohorskem domu« na Pohorju. Ta tečaj, ki je postal že tradicionalen, bo stalen ter se pričakuje tudi letos velika udeležba, posebno, ker nudi »Pohorski dom« prvovrstno udobnost. Za one tečajnike, ki bi radi bili daleč od mestnega šuma ter bi se radi smučali pod okriljem Uršlje gore, se bo vršil tečaj na Brezju (Pirkhof) pri Kotljah, železniška postaja Guštanj.
Ker kaže Rogaška Slatina vsako leto večji interes, se bo priredil tudi letos v zdravilišču samem tečaj za goste, kakor tudi za domačine. Za člane in prijatelje kluiba so v programu prvovrstne krmar-
*0, odtegnite se nevarnosti«, ga je rotila, »izpolnite mojo prošnjo! Ne varajte se! Četudi prebiva na videz radost in nedolžnost v tem raju, vendar čaka tukaj smrt, in vi ste trsti, ki si ga je izbrala za žrtev. V mrežo sem ulovljena iti moram se na svoj način oprostiti iz nje. Ne samo, da se rešite sami, tudi moja sreča je odvisna od tega.«
»•Vedno nove tajnosti.«
Pešal ji je pogum.
»Ali res nočete oditi?« je zaklicala s prosečo kretnjo; prsi so se ji dvigale nemirno, oči so begale sem in tja, komaj se je držala pokoncu.
On ni razumel njenega razburjenja, njen out se mu je zdel bolestno pretiran.
»Kar vam je povedal sluga gospoda Degrawa, vas razburja več, kakor je treba,« je rekel.
Ona se je tresla; najgroznejši strah se ji je zrcalil na licu.
»Sluga Degrawa?« je ponovila brez glasu.
»Da videl sem ga včeraj v razgovoru z vami. Tudi sem potem še z njim govoril in vem natanko, česa se nam je bati.«
Sklonila je glavo in se zamislila.
Bila je nad vse lepa, ko je stala pred njim s povešenimi trepalnicami in zardelimi lici; čar lepote ga je prevzel tako, da ni spregovoril niti besedice. Ako jo
lezničar:Celje 3:1 (1:0), Hermes :Svobo-da 3:2 (1:1).
Z zalogo lovskih klobas, ki jih je darovala delikatesna trgovina Julij Crippa, Slovenska ulica, se bo mastil trgovski pomočnik ig. Silvester Šeutjurc, stanujoč v Mariboru, Sernčeva ul. 3. — Predvideval je naslednje izide: Rapid:Iiirija 2:1 (1:0), ČSK:Maribor 4:2 (2:1), Železničar: Celje 4:2 (2:1), Hermes :Svoboda 3:2 (2:1). — Želimo mu dober tek!
Sedaj pa še nekaj statistike. Poraz Ra-pida je predvidevalo 438 tekmovalcev, zmago 42, neodločeno pa 16. — Zmago ČSK je napovedalo 397 tekmovalcev, poraz 103, ostali pa neodločen izid. — Zaupnico Železničarjem je izreklo 481 tekmovalcev! Pač lepo zaupanje, ki pa bi se skoraj izprevrglo v razočaranje. — Poraz Svobodašev je predvidevalo 376 tekmovalcev, zmago 106, ostali pa neodločen izid. — Neveljavnih je bilo 10 rešitev. Nekatere niso bile na predpisanih kuponih, pri nekaterih pa je manjkalo ime tekmovalca.
Vse športnike in ostale čitatelje in prijatelje našega lista opozarjamo na prihodnje nagradno tekmovanje, ki ga razpišemo v četrtek, 15. bm. Opozarjamo, da bomo tokrat objavili kupon samo enkrat.
ske vožnje v najlepši smuški svet. Strogo športni program obsega sledeče prireditve: 13. januarja tekmi na daljavo 8 in 16 km za prvenstvo kluba na tradicio-nelnih progah med Ruško kočo in Baj-gotom, s startom in ciljem Ruška koča.
20.	januarja bo po enoletnem presledku ena naših največjih tekem v Jugoslaviji: viztrajnostna tekma na daljavo 50 km. Tekma, ki je vedno vzbujala največje zanimanje, obeta tudi lotos postati višek sezone. Tehnično vodstvo kluba je v zadnjih dneh že proučilo deloma novo traso, ki bo vodila po krasnem smuškem svetu ter kar mimo štirih planinskih koč, zlasti štirih različnih podružnic Slovenskega planinskega društva. Proga je projektirana od Ruške koče mimo Klopnega vrha, Peska, Treh kraljev in nazaj na Ruško kočo. Tekma bo posebno važna za tekmovalo«, ki jih bo zveza poslala ita prireditve flIS na Češkoslovaško, ker jim bo s to tekmo dana možnost prvovrstnega treninga.
Da pride tudi mariborska športna publika na svoj račun, priredi klub monstre-tekino v smuku s startom Razgledni stolp, cilj strelišče v Radvanju. Na tej progi,
izgubi, kje mora upati, da najde ljubezen in poezijo zopet poosebljeno kakor tu? Nikjer — o tem je bil prepričan. Ko je njegovo notranjost še pretresala ta misel, se je okrendl in pogled mu je obstal nehote pri odprtih vratih dvorane, kjer je stala Hilary Aspinvvallova, s pomenljivim smehljajem na ustnicah. Tudi njo je krasila izredna ljubkost. Zakaj se je pač njegovo srce oklenilo ženske, ki mu po svojem zagonetnem bistvu povzroča neprestane bolesti in si ni izvolil one plemenite gospe, katero spremljata odkrit značaj in vesela narava, kraljice njenega spola?
Ni si znal odgovoriti na to vprašanje. Z vzdihom je pogledal zopet proti signo-rini.
»In kaj vam je povedal Degrawov sluga?« je zašepetala.
»Nič, kar bi vas moglo prestrašiti,« ji je odgovoril umetnik. »On je vendar naš prijatelj in brez njegove vednosti se nama ne more zgoditi ničesar.«
Krčevito se je oklenila ograje in ga vprašala: »Ali vas nikakor ne morem pripraviti, da bi vsaj za teden dni odpotovali v New York?«
»iNikakor ne!«
»Molčiva!« je rekla in se pripravila,da zbeži zopet po stopnicah navzgor. »On prihaja, slišim v veži njegove korake.
ki je najbolj znana vsem mariborskim smučarjem, se bo tekmovalo v vseh mogočih kategorijah, od mladine do starine, od dijaštva do vojaštva itd. Tekma je predvidena na nedeljo, ko bodo snežne razmere nadvse ugodne ter se bo vršil start popoldan, da si tekmovalci prihranijo vse izdatke za prenočnino in prehrano, ker zadostuje, da se podajo iz Maribora nekaj ur pred startom. V kolikor bodo snežne razmere in prosti termini dopuščali, bo klub svoj program še razširil. Člani in drugi interesenti dobe vse ostale informacije pri tajništvo kluba: Maribor, Jurčičeva ulica 8 (Stoječ, športni oddelek). Smuk!
ISSK Maribor, nogometni odsek. Jutri, v sredo 14. tm. ob 19.30 sestanek vseh aktivnih igralcev v hotelu »Mariborski dvor«. Pridite vsi in točno!
Tekmovanje za prvenstvo LNP se nadaljuje v nedeljo 18. t. m. z naslednjimi tekmami: v Mariboru ISSK Maribor:SK Železničar, v Čakovcu ČSKMIirija in v Ljubljani Hermes :Rapid.
Anglija:Italija. V Londonu bo jutri, v sredo 14. t. m. meddržavna nogometna tekma Anglija .italija. Potek igre bo ob 19.20 oddala radio postaja Dunaj. Govoril bo prof. Schmiger.
Sapo mu je zapri.
Oče: Sinko, če mi prineseš še enkrat tako slabo izpričevalo, me ni več treba smatrati za očeta.
Sin: Očka, ali je vredno za to malenkost siliti v nevarnost, da začno ljudje zopet govoriti o tej kočljivi zadevi?
Slabo je za naju. Odkod naj vzamem moči...«
»Pomirite se,« je odgovoril odločno, »ravnati hočem, kakor se zame spodobi. Kar zdaj stopim predenj in razkrinkam lopova na mestu. Ne bojte se, kmalu ga vidite, kako odhaja osramočen odtod.«
Hitel je svojemu protivniku nasproti. Toda preden ga je dohitel, je stopila go* spodična Aspinwallova pred njega.
»Tukaj čitajte: to pismo je prispelo po pošti pred eno uro od Morrisa.«
Sledil ji je v sobo, razgrnil list in čital:
»Spoštovana gospodična!
Gospod Hamilton Degraw je tukaj v mestu dobro znan; je izobražen, pameten in pošten mož iz ugledne rodbine ter neomadeževanega imena. Toliko sem vam že sporočil. Je visoke rasti in v vsakem oziru prijetna osebnost, ima temne lase, sive oči in močno brado. Ako bi dvomili, da je gospod, ki vam je prinesel priporočilno pismo isti, za katerega se izdaja, tedaj ga vprašajte po imenu moje hčerkice, ki je pred tremi meseci rojena. Ako vam pove, da se imenuje Friderika, tedaj je vse v redu; to ime smo ji namreč dali pred njegovim odhodom, pa ga pozneje spremenili v Dorotejo, o čemer mu ni nič znano.
S prijateljskimi pozdravi, Vam vdani Herbert Morris.«
Sokolstvo
Iz meddruštvenega odbora mariborskih sokolskih društev. Po sklepu zadnje seje meddruštvenega odbora priredi vsako društvo proslavo 1. decembra za sebe po navodilih, ki jih je pravkar prejelo od zveze. Obvezna 4 predavanja za ono članstvo, ki je pristopilo k sokolskemu društvu šele tekom zadnjega leta in ki še ni položilo sokol, zaobljube, se vrše 18. in 25. novembra ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vsa prizadeta društva opozarjamo, da morajo voditi strogo evidenco vsega novopristopivše-ga članstva in da se bodo vsi ti tudi v resnici udeležili predpisanih obveznih predavanj. Bratje matrikarii vseh društev meddruštvenega odbora morajo biti navzoči, da morejo voditi točno evidenco svojega novopristopivšega članstva.
Dobra kuharica.
Zena: Pred vrati stoji berač. Ali naj mu dam ostanke današnjega obeda?
Mož: Seveda, ker ga potem nikoli več ne bo k nam.
Iskrenost.
Zdravnik sreča na ulici ženo. katere moža leči, in jo vpraša:
No, gospa, kako se pa kaj počuti vaš mož?
Hvala, gospod doktor, te tri dni, ko vas ni bilo, mu je močno odleglo.
Tudi ovira.
Čujte, mladi mož, rad bi vedel, kaj je med vami in mojo hčerko. .
Vi, gospod ravnatelj.
Izid tretjega nagradnega tekmovanja
OGROMNO ŠTEVILO 506 REŠITEV. NAGRAJENCI DRAGO ŠTIBER, FRANJO PODPEČAN IN SILVESTER ŠENTJURC.
Šport
Pred zimsko športno sezono
Stanovan/e
IŠČEM stanovanje
sobo in kuhinjo, solnčno, z električno razsvetljavo, v mestu, s 1. decembrom^ Ponudbe pod »Državna upokojenka« na upravo »Večernika«. 4640
Slutbo dobi
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddani Kospodu. Vprašati v trgovini <lanjšek, Glavni trg. 463’!
DIJAKA
sprejmem v separirano sobo s pranjem perila, mesečno 130 Din, luč prosta, v bližini Sole-Naslov v upravi lista. 4643
RAZNAŠALCA ZA KRUH
■/. neka! kavcije sprejmem. Naslov v upravi > Večernika«. 4641
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam takoj dvema osebam;’ Tržaška cesta 5. :>geli Primor ske. __________________ 4646
SOBO
oddam v bližini kolodvora-Naslov v upravi lista- 4642
Kupujte svoje po* rebitlne pri nailh inserentih l
Zahvala.
Najiskrenejša hvala »tem onim, ki so se udeležili zadnje poti našega nepozabnega soproga in očeta
Antona Goršeta
Zlasti se zahvaljujemo č. gg. duhovščini, predsedniku IV. m. okr. J. N. S. za njegov v arce segajoč govor, kakor tudi gg- poštnima upravnikoma pošte Maribor I. in II , poštnemu godbenemu in pevskemu društvu, pevskemu društvu „ jadran" ter vsem njegovim tovarišem, ki so ga nesli k zadnjemu počitku in vsem darovalcem vencev m cvetja.
Žalujoča družina Gorše.
Izdaja konzorcij »Jutrac v Ljubljani; predstavnik izdajatelja urednik: RADIVOJ REHAR v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maaiboui.