ISSN 0351-6407 Ko se Hrvati iz nas smejijo © stran 3 Računsko sodišče med kršitelji navedlo tudi murskosoboško bolnišnico stran 4 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Bolečina iz življenja stran 7 Murska Sobota, 13. november 1997, leto XLIX, št. 46, cena 190 SIT VREME V petek in soboto bo deloma jasno, v nedeljo poslabšanje. | 13. november, čet., Stanislav 14. november, pet., Nikolaj 15. november, sob., Leopold 16. november, ned., Jera : 17. november, pon., Elizabeta ; 18. november, tor., Roman ; 19. november, sreda, Izak | I Elizabeta na belem konju prijezdi. Lunine mene: 11. novembra bo sonce " vzšlo ob 6. uri in 57 minut, zašlo pa ob I | 16. uri in 35 minut, dan bo dolg 9 ur in | | 38 minut. V petek, 14. novembra, bo lu- | j nin ščip ali polna luna. Ve© Jk®4 5® mff ©imov Itow ^storil rf©g wiw Vsi ukrepi naj bodo naravnani tako, da uvoz vina iz Makedonije ne bo dodatno rušil bilance porabe jn predelave vina v Sloveniji stran 3 IV dneh okoli martinovega, ko se je mošt spremenil v vino, se je dogajalo marsikaj in v ta čas spada tudi kronanje slovenske I vinske kraljice. V Sloveniji smo jo tokrat izbirali tretje leto Spored, čast za njeno razglasitev pa je pripadla Gornji Radgoni oziroma tukajšni sejemski prireditvi Sadje 97. Sklepna sejemska prireditev in torkov večer sta tako minila v znamenju kronanja nove kraljice in dveh princesk, po Belokranjki Lidiji I Mavretič (1996) in Primorki Selmi Lukač (1997) bo imela naslov slovenske vinske kraljice za leto 1998 22-letna Katarina Jenžur iz Leskovca pri Krškem. Krona slovenskega vina je najžlahtnejši simbol odličnosti , slovenskih vin, Katarina Jenžur, ki je študentka 3. letnika ,On»mske fakultete v Ljubljani in tudi sicer izhaja iz vinograd-J"ške družine, pa bo to odličnost predstavljala doma in v tujini. Prvo spremljevalko je bila izbrana 20-letna študentka Mateja Radej iz Sremiča pri Krškem, za drugo pa 18-letna dijakinja Tanja Papež iz Morja pri Framu. > tri izbranke so naslove osvojile na osnovi razpisa in kasnejšega izbora pred strokovno ROn*isijo. Za te naslove seje letos potegovalo šest kandidatk iz vseh slovenskih vinorodnih “bniočij, pri izbiri pa sta prevladala znanje s področja vinogradništva, vinarstva in trženja ^venskih vin ter splošna razgledanost kandidatk. Novo vinsko kraljico za letro 1998 sta °kronala Branko Vodušek, direktor Slovenske vinske akademije, in Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma. L. KOVAČ, fotografija NATAŠA JOHNOV Vinska kraljica za leto 1998 Vse poti vodijo v Od 13. do 22. novembra Akcijska Dodaja Y z dobaviteljem '^arno olja GEA iz ženske Bistrice. ^E, RASTLINSKO, ’ steklo 205,00 SIT Rajali ga bomo v vseh naših poslovnih enotah z živili. Sam se ne štejem k ne vem kako velikemu poznavalcu nogometa, priznati pa moram, da mi kar prija, ko ob ponedeljkih pri jutranji kavi rečemo kakšno na račun najdonosnejšega postranskega »biznisa« na tem svetu. Tema o nogometu sodi že k neke vrste slovesnemu obredu, tako kot so slovesni obred za redne obiskovalce nedeljske nogometne tekme. O nogometu in navijačih je bilo narejenih že ničkoliko psihosocialnih analiz. Ne glede na analize je dejstvo, da gre za sprostitev množic vseh socialnih ravni, zato ni čudno, da ga, nogomet namreč, vse bolj b Arni I postme »mukm izkorišča - industrija. Če odmislim ta, recimo mu, pozitivni vidik, pa je tudi dejstvo, da postaja vse pogosteje zatočišče obrobnih, predvsem mladostniških skupin, ki so v družbi socialno izvise-le in iščejo svojo identiteto znotraj posameznih klubov, predvsem kot navijaške skupine. Dogodkov, povezanih s temi skupinami, ki so se zgodili ali pa se še dogajajo na evropski sceni, ni potrebno posebej osvetljevati. Spomnimo se samo j Angležev. Toda v tem trenutku niso v ospredju navijaške skupine, ampak konkreten dogodek, ki se je zgodil na samem »oltarju« - nogometnem igrišču v Mariboru. Samo režiserju tv-pre-nosa se lahko zahvalimo, da je šel do konca (do I slačilnic) in razgalil bedo zakulisja fenomena, imenovanega nogomet. Ob upoštevanju dejstva, ■ da sodoben nogomet »funkcionira« na robu do- voljenega, je bilo to, kar se je zgodilo na tekmi med Muro in Mariborom, škandal, ki postavlja celo vrsto vprašanj. Incindenta namreč ni mogoče opravičiti zgolj z demagoško floskulo, ki | smo Je v nogometu vajeni kot »balkanska po- sla«. Prav tako je popoln nesmisel pristati pri razlagi, da je vsega kriv le en človek, v tem primeru sodnik. Kljub objektivni sliki, ki si jo je l lahko ustvaril vsakdo, kije tekmo spremljal ob televizijskih ekranih, je spet več kot presenetljiva reakcija preostalih medijev, ki so incident in nebrzdanost Mariborčanov poskušali prej ublažiti kot objektivno predočiti. Sam incident pa krepko presega meje nogometnega. Ni mi namreč jasno, kako lahko trener Prašnikar z akademsko in pedagoško izobrazbo (z dolgoletnimi pedagoškimi izkušnjami med drugim na vodilnem mestu) pristane na logiko masakra, v katerem cilj posvečuje sredstvo, četudi bi nogometeš Mure Ristič lahko končal začetek svoje poklicne poti na najbolj tragičen način. Še toliko bolj ostaja to vprašanje brez odgovora, ker je nogomet kljub vsemu posel z močnim socializacijskim in identifikacijskim nabojem mlade generacije, ki je toliko večji, kolikor večji so socialni stresi. O tem ameriške pa tudi evropske izkušnje dovolj zgovorno pričajo. Zato mi ni jasno, da tudi osrednja organizacija NZS gleda na probleme z viška in jih tlači pod preprogo, in tako bi storila tudi v tem primeru, če ne bi bilo tv-kamer. Tudi gospoda na NZS bi se morala zamisliti nad svojim početjem, saj je definirana mnogo širše kot zgolj kapitalsko »klanovska« organizacija. Ko gre za zaščito njihovih kapitalskih, »klanovskih ali bratovskih« interesov so še kako odločni, ko pa gre za zaščito igre in posredno tudi mlade generacije v tem poslu, pa ostaja nema in na ravni deklarativnega ukrepanja. O klubskih velikaših pa tako ali tako ne kaže izgubljati besed. Če so pri Muri to tekmo stoično prenesli in objektivno niso nič krivi za to, kar se je zgodilo, pa je njihovim funkcionarjem lahko kljub vsemu v opozorilo transparent njihovih navijačev v Mariboru, kar samo opozarja, da jim zadeva prav tako lahko zdrsne iz rok. J. VOTEK J vestnik, 13. november 1997 I * Srečanje predstavnikov z obeh strani meje, ki jih povezuje mejni prehod Prosenjakovci - Magyarszombatfa Kakšno je stanje in kako naprej? Županom občin Moravske Toplice (bila je gostitelj), Hodoš -Šalovci, Magyarszombatfa in Szentgybrgyvdlgy se je pridružil tudi predsednik skupščine Železne županije dr. Gyla Pustai Velik dogodek, rekli so mu tudi zgodovinski, ki se je zgodil 24. avgusta letos, ko sta predsednika Slovenije in Madžarske Milan Kučan in Arpad Gone slovesno odprla mejna prehoda Kobilje - Nemesnep in Prosenjakovci - Magyarszombatfa, prav gotovo še dolgo ne bo pozabljen, zlasti med ljudmi, ki živijo na obeh straneh meje. In kaj so pokazale dosedanje izkušnje v primeru »obratovanja« prehoda pri Prosenjakovcih? O tem so preteklo sredo pripravili v Moravskih Toplicah skupen sestanek predstavnikov slovensko-madžarskega obmejnega sodelovanja. Obenem so spregovorili, kaj bi kazalo storiti v prihodnje. pridobitev sredstev iz skladov Phare in Čredo, so sprejeli še nekaj skupnih usmeritev. Tako si bodo na obeh straneh prizadevali za izdajo skupnega turističnega prospekta, k čemur naj bi pritegnili tudi obmejno avstrijsko območje, spodbujali bodo ustanovitev skupne ekonom- Po besedah župana Občine Moravske Toplice Franca Cipota gre za neke vrste prehodno stanje na tem mejnem prehodu, in to predvsem glede opremljenosti pa tudi odpiralnega časa. Ker obe državi, Slovenija in Madžarska, trkata na evropska vrata, pa se postavlja vprašanje, kako bo pravzaprav z nadaljevanjem gradnje objektov na mejnem prehodu, pri čemer obe strani računata tudi na sredstva iz evropskega programa Phare. Predsednik skupščine Železne županije dr. Gyla Pustai je med drugim dejal, da ni nič hudega, če z odprtjem-mejnega prehoda niso počakali do asfaltiranja cestne povezave, kajti podobno je bilo tudi v zvezi s prehodom Martinje - Gornji Senik, kjer so se razmere medtem uredile. Zdaj je že čas tudi za odprtje mejnega prehoda Čepinci - Verica (Ketv61gy), prehod Prosenjakovci - Magyarszo-mabtafa pa bi morali prekategorizirati v mednarodnega in podalj- Župan občine Magyarszombatfa Laco Laszlo je med drugim povedal, da so imeli pred dnevi na madžarski strani mejnega prehoda precejšnje težave v zvezi z električno energijo, ki jo sicer dobivajo iz Slovenije. Zaradi preslabe napetosti se delavci obmejnih organov namreč niso mogli greti, tako da jih je precej zeblo. Po posredovanju pa so ta problem že odpravili. Prav tako je omenil, da bi lahko kmetovalci s slovenske strani prevzeli v obdelavo večje površine neobdelanih kmetijskih zemljišč v njihovi občini. Se bodo našli interesenti? sati odpiralni čas. ki je sedaj od 8.00 do 16.00. Na madžarski strani pa se pripravljajo tudi na posodobitev ceste v Bajansenyju, tako da bo mogoč tovorni promet čez prehod Hodoš - Bajansenye. Zavzel se je tudi za uresničitev zamisli o ustanovitvi skupne gospodarske obmejne regije. Potem ko so spregovorili o vsem tem ter nekaterih drugih temah še preostali gostje in ko jih je vodja sekretariata Phare v M. Soboti Andrej Horvat seznanil z možnostmi oziroma kriteriji za ske regije ter se zavzemali za podaljšanje »odpiralnega« časa na mejnem prehodu Prosenjakovci -Magyarszombatfa (od 8.00 do 20.00) ter za prekategorizacijo, tako da bi ga lahko prestopali tudi turisti Evropske unije, prav tako pa je skupen interes tudi odprtje mejnega prehoda Čepinci -Verica. Poleg tega se bodo medsebojno podpirali ali celo nastopali skupaj pri pridobivanju sredstev iz programov Phare in Čredo. JOŽE GRAJ Hrvaška in njeni načrti z BiH Hrvaška je predstavila osnutka sporazuma o vzpostavitvi posebnih odnosov med Hrvaško in hrvaško-muslimansko federacijo ter o oblikovanju sveta za sodelovanje Hrvaške z Bosno in Hercegovino, je povedal vodja kabineta hrvaškega rpedsednika Hrvoje Šarinič. V skladu z ustavo BiH lahko muslimansko-hrvaška federacija in Republika srbska vzpostavita posebne odnose, prva s Hrvaško druga pa z ZRJ, vendar morajo posebne odnose prej odobriti oblasti v Sarajevu. Pedofilska mreža Milanski tožilec Pietro Forno je povedal, da so italijanske oblasti odkrile mednarodno pedofilsko mrežo, ki deluje med Kitajsko in Zahodom in bi lahko bila največja takšna mreža v Evropi. Po besedah milanskega tožilca so v okviru te mreže v zadnjem mesecu v prostitucijo prodali najmanj 15 kitajskih otrok, ki sojih prek evropskih letališč poslali v ZDA. Sodne oblasti so že izdale sodne naloge za tri osebe, domnevno italijanske državljane, ki so osumljeni vpletenosti v ta primer, na Japonskem pa so že aretirali tri domnevno vpletene Japonce. Tretji svet Države v razvoju, združene v skupini G-15, so ob koncu vrhunskega srečanja v Kuala Lumpurju zahtevale boljši dostop do svetovnih trgov. Tretji svet bo le tako lahko povečal gospodarsko rast in se spopadel z revščino, poudarjajo v sklepni izjavi srečanja. Industrijsko razvite države vedno bolj omenjujejo uvoz iz držav v razvoju, tako na primer izražajo zahteve glede delovnih razmer ali sprejemajo proti-dumpinške ukrepe. Na prihodnjem srečanju G-15, ki bo,maja 1998 v Kairu, se bodo članice med drugim ukvarjale z oblikovanjem določil devizne menjave. Izraelsko-palestinska pogajanja V Washingtonu se nadaljujejo izraelsko-palestinska pogajanja o oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Stališča obeh pogajalskih delegacij o ključnih vprašanjih, zlasti o umiku izraelskih enot iz Zahodnega brega in ustavitvi gradenj judovskih naselij, tudi po dveh dneh pogajanj ostajajo nespremenjena. V Španiji in na Portogalskem Neurje, ki je prejšnji teden prizadelo Španijo in Portugalsko, je zahtevalo najmanj 32 smrtnih žrtev, porušilo pa je tudi številne hiše. Po zadnjih podatkih je v Španiji v silovitem neurju umrlo 21 ljudi, na Portugalskem pa 11. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v tuji ni 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Husein že četrtič »ne« Clintonu Ameriški obrambni minister VVilliam Cohen je posvaril Irak, da bo mednarodna skupnost uvedla gospodarske in vojaške ukrepe, če bo Irak še naprej kršil resolucije VSZN. Pred tem je iraški predsednik Sadam Husein komisiji ZN za nadzor razorožitve v Iraku že četrtič prepovedal vstop v Perzijski zaliv, kjer naj bi izvedli preiskavo o biološkem in kemičnem orožju. Cohen je dodal, da se mora Irak podrediti pravilom ZN. »O tej temi se ne da pogajati,« je izjavil ameriški obrambni minister. Husein trdi, da Američani v Iraku le vohunijo. Staroavstrijska manjšina V koroškem deželnem zboru so prejšnji četrtek nadaljevali razpravo o manjšinskem vprašanju med Slovenijo in Avstrijo. Omenjeno temo so z ostrimi besedami, naperjenimi proti Ljubljani, močno pogreli svobodnjaki (FPO). Fritz Schretter, predstavnik manjšine pri FPO. je ocenil ravnanje slovenskega zunanjega ministra Borisa Frleca do Staroa-vstrijcev in Koroške kot »cinično, brezobzirno in nespoštljivo«. Drugi predsednik deželnega zbora Joerg Freunschlag pa je poudaril, da »dežela, ki ne spoštuje temeljnih demokratičnih pravic, v EZ nima kaj iskati«. Schretter je dejal, da so slovenski politični predstavniki koroško deželno vlado po sprejetju resolucije o varovanju pravic nemško govoreče manjšine v Sloveniji označili kot »provincialne politike, ki nimajo kaj povedati«, zato FPO od slovenske vlade zahteva opravičilo in priznanje nemško govoreče manjšine. Vodji poslanskih klubov Socialdemokratske stranke (SPO) in Ljudske stranke (OVP), Herbert Schiller in Ferdinand Sablatnig, pa sta pozvala k zmernosti v pogovorih med Ljubljano in Celovcem. Koroški deželni glavar Christof Zernatto je znova poudaril, da se bo Koroška še naprej zavzemala za interese nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Zernatto je pojasnil, da resolucija ne pomeni napada na Slovenijo, temveč gre predvsem za to, da Koroška oziroma Avstrija pojasni svoje stališče do tega vprašanja.« Francoska stavka Zaradi stavke francoskih avtoprevoznikov je 40 odstotkov od skupno 18.000 bencinskih črpalk po državi ostalo popolnoma ali delno brez go j tjji «« h Pri: »ot mu tek zač Oč: »en Jih So j antt sam tudi Us j inp riva. Prvič od začetka stavke pa je na nekaterih letališčih, še zlasti na jugu države, začelo primanjkovati kerozina. Najbolj prizadete regije so Provansa - Ažurna obala, območje mest Bordeaux in Toulouse, kjer je ostalo brez goriva 90 odstotkov bencinskih servisov, ter Normandija. Medtem pa se nadaljujejo tarifna pogajanja z delodajalci. Evropska komisija v Bruslju je ocenila, da so francoske oblasti storile vse, kar je v njihovi moči, da bi izboljšale razmere, nastale zaradi stavke francoskih voznikov tovornjakov, zato komisija ne namerava sprožiti postopka proti Franciji pred evropskim sodiščem. Veleposlaniki članic unije, ki so se sešli v Bruslju, pa niso zahtevali posebnega sestanka evropskih ministrov za promet, na katerem bi razpravljali o stavki francoskih avtoprevoznikov, saj so tudi oni manili, da si francoska vlada zelo prizadeva rešiti krizo. Aretirali Mišiča Srbska policija je aretirala nekdanjega pripadnika srbskih paravojaških sil Slobodana Mišiča, ki je novinarjem priznal, da je med vojno na Hrvaškem in v BiH pobil 80 hrvaških in bosanskih civilistov. Kot poroča agencija Beta, so Mišiča aretirali v prostorih časnika Vranjske v Vranjem na jugovzhodu Srbije. Omenjeni časopis je v sredo objavil njegovo izpoved. Mišič v svojem pričevanju piše, da je bilo med operacijami t. i. etničnega čiščenja v muslimanskih vaseh na vzhodu ZN in Kuba Bosne ubitih med 4000 in 5000 Muslimanov. Samo v eni vasi so v treh ali štirih urah pobili več kot tisoč Muslimanov, je povedal Mišič, ki ni na seznamu 76 ljudi, osumljenih vojnih zločinov, ki ga je julija objavilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Generalna skupščina Združenih narodov je ponovno z veliko večino podprla resolucijo, ki predvideva ukinitev ameriških gospdoarskih, trgovinskih in finančnih sankcij proti Kubi, uvedenih pred 35 leti. Resolucijo je podprlo 143 držav, sedem držav več kot lani, zavrnile pa so jo ZDA. Po sprejetju prve resolucije ZN o ukinitvi ameriškega embarga proti Kubi leta 1992 je glasovanje o tem vprašanju v organizaciji postalo že tradicija. Število držav, ki podpirajo resolucijo, je vskao elto večje. rr/z Monoštra piše Referendum Ko se otroci igrajo vojsko in streljajo, ponavadi rečejo »bum, bum«. Referendum o včlanitvi Madžarske v Nato -16. novembra - ne bo »bum, bum« le zato, ker gre za vojaško zadevo (čeprav tokrat ne za otroško igro), temveč zato, ker je povzročil precej »streljanja« tudi v madžarskem parlamentu. Pravzaprav ne referendum o Natu, kajti po dolgem času je to skoraj edino vprašanje v našem parlamentu, pri katerem so vse stranke enotnega mnenja. V skupščini je pokalo zaradi drugega referenduma, ki naj bi ga državljani opravili skupaj z referendumom o Natu. Gre za referendum o kmetijskih zemljiščih. Vlada je namreč predložila skupščini predlog zakonskih sprememb o kmetijskih zemljiščih. Po mnenju opozicijskih strank predlog ne zaščiti dovolj madžarske zemlje, torej ne preprečuje, da bi kmetijska zemljišča kupovali tudi tujci bodisi kot fizične bodisi kot pravne osebe. Opozicijske stranke - predvsem Stranka malih posestnikov in mladi demokrati - so takoj začele zbirati podpise in jih zbrale približno tristo tisoč, izmed katerih mora biti najmanj dvesto tisoč verodostojnih. Toliko so jih pa vseeno zbrali, čeprav so našli precej podpisov neobstoječih oz. že pokojnih občanov. Med preverjanjem verodostojnih podpisov je vlada pripravila pravo presenečenje. »Prehitela« je opozicijo in skupščini predložila svoj predlog referenduma o kmetijskem zemljišču. Le daje malo spremenila vsebino vprašanj, na katera naj bi volivci odgovorili. Medtem ko je opozicija postavila vprašanje, »ali se strinjate s tem, da tujci na Madžarskem pod nobenimi pogoji ne bi smeli^u-povati kmetijska zemljišča«, je bilo v vladnem vprašanju temu dodano, da »do takrat, dokler se na referendumu ne bo odločalo o včlanitvi Madžarske v Evropsko zvezo. Formulacije »pod nobenimi pogoji« v vladnem vprašanju seveda ni bilo. Po mnenju vlade je opozicijski predlog v nasprotju z mednarodni- Van den Borek o širitvi EZ Skupina Evropskega Par*a' menta za širitev se je sestala z evropskim komisarjem za za113 nje zadeve Hansom van den Br°e kom. Na vprašanje Garyja poslanca v Evropskem Par mentu, ali je nedavna izjava kega uradnika EZ, češ da bo® rala Slovenija za vkljub-unijo počakati na Polj^0'^ če bo pred to državo izP0^. pogoje za članstvo, uradi® lišče Evropske komisij^ ;e ropski komisar zagotovil’ ■ uradno stališče Evropsk6" sije nedvoumno; kandid^j. do postale članice gMLj« stne zasluge. Osebna®”^ uradnikov so lahko razlitje dtem ko uradno stališče Izostaja nespremenjeno ® ® no, je še zatrdil van den ®r Judovska skupnost Cio*61"'1 Judovska skupnost s dii ima novo vodstvo. Nas so za predsednika izv° ^jjj5 dreja Kožarja, podpredse ja postal Ninoslav Verbet’ pa Marija Rabič. »bum-bum<( mi protokoli. In ker ima pač vladna koalicij0 lamentu dvotretjinsko večino, je bil njen Pre ? sprejet, čeprav so opozicijski poslanci pri S vanju enotno zapustili dvorano. ref Na podlagi skupščinskega odloka je pote01 P g sednik države razpisal dvojni referendum, in 51 Natu in kmetijskem zemljišču. Opozicija se je takoj obrnila na ustavno s°° češ da vlada krši ustavnost in zakon o raž?'50 renduma, nakar je ustavno sodišče preseneti g do. Ugotovilo je namreč, da je odlok S^UP5 jak odbor Mesne industrije Pomurka pred poldrugim • ečai Cn'!' da Podpira predlog stečajnega upravitelja Milana Korena, V,eyilne ^jetja končali s prisilno poravnavo, zdaj potekajo v tej smeri %^ensk Seveda je pogoj za prisilno poravnavo, da največji up-razyojna družba, ki je pravna naslednica Sklada za razvoj, (i?v sPfemeni v lastniške deleže. To pomeni, da Slovenska razvojna ick kot P^topkih ne bi nastopala več kot upnik, pač pa naj bi se krediti, S Lru^ben'K dajala Pomurki, spremenili v premoženje. Tudi sodišče ž^Zat j* razs°d*io, da Slovenska razvojna družba ne more biti up-V°^ločit° ^red't’ spremenijo v premoženje. vUo sodišča so tako na- tak konec stečaja tudi ugodnejši od ^reaiti spremenijo v pr hiogCltv*j° sodišča so tako na-r,'P SteAn?st' za nadaljnje pogovo-ajni upravitelj Milan Ko-jpte možnostih prisilne pora-i?X]<(>P0g0Var.jal z direktorjem razv°jne družbe, ki tak-ev načelno tudi podpira. CjeOd|°ra f°murka pravilnost VanCoOč'tVe potrd't' z revidira-^StanUspeba in revidirano bi-Lte-Vp ’ 'n t0 zdaj že pripra-rd °kn °niUr't' upajo, da bodo s t\Pora?ent' dokazali, daje pri-5 lak. nava primerna in bi se Cihončal- ° v Postopkih prisilne Vr^ potrebno doseči, da bo ^ih^iti i ^a'a finančno močna, bo Potrebno tehnološki y%iensk' tazvoj. kakovosten V3 Priv! 'n dobre lastnike. Pre- n° poravnavo bo nara-V'erjata k°d° uPn*k> večji del V’! p ev sPremenili v osnovni s čimer se bo astn'ška sestava in šte-^'kov, za upnike pa je prodaje. Pri slednji namreč po mnenju stečajnega upravitelja ne bi dosegli takšne stečajne mase, da bi upnikom lahko poravnali dolgove. Ker je za tovrstne odločitve seveda potrebna tudi politična podpora, potekajo ustrezni pogovori tudi na tej ravni. Po srečanju s kmetijskim ministrom Cirilom Smrkoljem in pogovorih s posebno skupino v državnem zboru, do katerih je prišlo na pobudo poslacev Ferija Horvata in Geze Džubana, bo predvidoma že prihodnji teden tudi pogovor z ministrom Metodom Dragonjo, ki ga organizirata župan Anton Slavic in poslanec Andrej Gerenčer. Ob vsem tem velja še zapisati, da v Mesni industriji Pomurka proizvodnja ves čas teče, tekoče poslovanje je uspešno, podjetje pa ima še vedno vse licence za izvoz na najzahtevnejše svetovne trge. LUDVIK KOVAČ Letos smo v Sloveniji pridelali 143 tisoč ton grozdja in iz njega pridobili 100 milijonov litrov vina, smo slišali na redni tiskovni konferenci, ki so jo v začetku tedna pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Največji delež, 53.561 ton, odpade na podravski vinorodni rajon, v Posavju so ga pridelali 40.440 ton in na Primorskem 48.685 ton. Količinsko je letošnji pridelek približno enak lanskemu, bistveno večji je v podravskem zaradi spomladanske pozebe pa precej manjši v primorskem vinpro- dnem rajonu. Ob upoštevanju letošnjega in lanskega pridelka ter izvoza in uvoza vina v lanskem letu na ministrstvu ugotavljajo, da bodo zaloge vina presegle tehnološko in ekonomsko sprejemljive količne, zato bo za stabilizacijo trga potrebno sprejeti nekatere ukrepe. Normalne zaloge vina ob prehodu iz enega v drugi vinski letnik znašajo okoli 40 milijonov litrov, letošnje zaloge starega vina pa so 51 milijonov litrov, zato v ministrstvu že pripravljajo nekaj ukrepov. Tako naj bi pomoč pri izvozu kakovostnega ustekleničenega'vina dvignili na 60 tolarjev za liter, pri neustekleničenem kakovostnem vinu pa bi ta pomoč znašala 30 tolarjev za liter. Povečali naj bi tudi sredstva za promocijo vina, po zgledu Evropske zveze bi zagotovili sredstva za dolgotrajno skladiščenje vina, skupaj z drugimi vladnimi resorji pa bodo poskrbeli, da morebitni uvoz makedonskega vina ne bo dodatno porušil bilance porabe in predelave vina v Sloveniji. Čeprav z Makedonci še niso našli skupnega jezika, se uvozu vina iz te države ne bo mogoče izogniti, saj slovenski izvoz v Makedonijo presega uvoz za 100 milijonov dolarjev, zmanjšanje deficita pa Makedonci povezujejo tudi z večjim izvozom vina v Slovenijo. Pogajanja o kvotah za uvoz oziroma izvoz kmetijskih pridelkov v naslednjem letu so potekala v začetku novembra, slovenska pogajalska skupina je ponudila makedonski več različic, vendar slednja ni sprejela nobene. Ker pa je sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama izredno pomemben, se bodo pogajanja še nadaljevala. Slovenska poraba vina dosega 80 milijonov litrov na leto, upoštevajoč domačo pridelavo in uvoz bo treba zato več skrbi nameniti izvozu naših kakovostnih vin. Seveda bodo morali na tem področju več narediti predvsem vinarji sami, saj Slovenija zdaj izvozi le en odstotek celotne domače pridelave, to je okoli milijon litrov vina. Iz občine Hodoš - Šalovci Skoraj 40 milijonov za kmetijstvo in ceste! Da v hodoško-šalovski občini ne držijo križem rok, dokazujejo nekateri konkretni primeri. Tako so na nedavni seji občinskega sveta med drugim odobrili denar za nadaljnje posege v kmetijstvu. Odločili so se, da bodo 17 milijonov tolarjev namenili za komasacije v Šalovcih, 5,6 milijona SIT pa za zemeljska dela na melioracijskem sistemu Šalovci 3. Poleg tega je do njih pricurljala spodbudna novica iz Ljubljane. Zvedeli so namreč, da je ministrstvo za promet in zveze sprejelo sklep o dodelitvi - 17 milijonih tolarjev za sanacijo cest v tej občini. Gre za posodobitev lokalnih cest, na katerih ravnokar potekajo obsežna dela. To sta cestna odseka Šalovci-Domanjševci in Čepinci-Lucova. M. J. Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi o zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki ga je državni zbor sprejel konec oktobra. Postopki za sprejem tega zakona so se začeli že v letu 1994, z njegovim sprejetjem pa delo na tem področju še ni končano, saj bo za njegovo izvajanje potrebno sprejeti še 17 podzakonskih predpisov. Po besedah ministra Smrkolja je zakon evropsko naravnan in je prvi iz paketa zakonov, ki se prilagaja evropski zakonodaji. Med podzakonskimi predpisi bo najzahtevnejši predpis o vodenju registra pridelovalcev grozdja in vina ter kataster vinogradov in absolutnih vinogradniških leg. Ministrstvo je skupaj z ustreznimi inštitucijami že začelo pripravljati program za izdelavo katastra trajnih nasadov, prav tako pa tudi nov obširnejši seznam geografskih oznak, ki bodo zaščitene. L. KOVAČ 4 ^gospodarstvo vestnik, 13. november 1997 Vlada našla Delavske terjatve SGP Pomgradu Visokogradnje rešitev za koruzo Se bo preračunljivost izšla? Kaže, da je težav, s katerimi so se v zadnjem času srečevali predvsem pomurski pridelovalci koruze, končno le konec Zaradi dobrega pridelka so pridelovalci letos ponudili tržišču nekoliko več tržnih presežkov, prav tu pa se je zapletlo. Nižji odstotek vlage, ki je bil posledica dokaj lepega vremena ob spravilu, je sicer omogočil hitrejši prevzem, do težav pa je prišlo ob koncu žetve, ko v sušilnicah niso več prevzemali koruze zasebnih pridelovalcev. Mešalnice močnih krmil in drugi uporabniki so namreč za svoje potrebe odkupili dovolj koruze, v blagovnih rezervah pa za odkup niso pokazali pravega zanimanja. Zaradi zastojev pri odkupu je nemalokrat prihajalo do vroče krvi pri pridelovalcih, v vladi in ustreznih ministrstvih .pa kar nekaj časa niso reagirali na zahteve pomurskih pridelovalcev. Zagato so rešili pred tednom, ko je vlada sprejela sklep, da državne blagovne rezerve odkupijo 5 tisoč ton letošnjega pridelka koruze po 16,5 tolarja kilogram. V pomurskih sušilnicah so tako prevzeli vse ponujene količine koruze, ki pa niso dosegle 5 tisoč ton, saj so nekateri pridelovalci med tem že poiskali druge rešitve. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano pravijo, daje prišlo do nereda na tržišču zato, ker so nekateri prav v času žetve uvozili večje količine koruze iz Madžarske. V Sloveniji namreč ne pridelamo dovolj lastne koruze, zato kvota 160 tisoč ton iz Madžarske ni pretirana, je pa do njene realizacije prišlo ob nepravem času. V omenjenem ministrsvu tudi trdijo, daje madžarska koruza slabše kakovosti in zato kljub nižji ceni glede na njeno hranilno vrednost dražja od domače koruze. L. KOVAČ, foto: J. ZAUNEKER Registracija društev Nekaj časa je še V torek, 4. novembra, je potekel rok, do katerega so morala društva vložiti na upravnih enotah zahtevek za izdajo odločbe o spremembi registracije, zapisnik o spremembi oziroma usklajenosti statuta društva z določili novega zakona odruštvih ..., sicer bodo, kot smo zapisali v članku v prejšnji številki, črtana iz registra in ne bodo mogla več legalno delovati. Glede na to, da je do določenega roka vložilo zahtevke le nekaj več kot polovica slovenskih društev, država pa je zainteresirana, da društva delujejo še naprej, so te dni prejeli na upravnih enotah navodilo ministrstva za notranje zadeve, naj pisno opozorijo vsa društva, ki do določenega roka še niso uskladila svojih aktov z določili zakona o društvih, da to storijo v 30 dneh, sicer jih bodo črtali iz registra društev. Nekaj časa je torej še, da društva zadovoljijo formalnostim in preprečijo črtanje iz registra. Mogoče pa je seveda ustanoviti tudi nova društva, ki jih je prav tako treba registrirati pri ustreznem organu upra- Pisali smo že, da so delavci SGP Pomgrad Visokogaednje s tem, da niso sprejeli ponudbe uprave za pobot pred prisilno poravnavo, sedaj z njeno pravnomočnostjo uvrščeni v upniški razred B, to pomeni, da bodo njihove terjatve, ki bodo to postale po pravdanju, poravnane v višini 50 odstotkov , Če pa bi pred prisilno poravnavo pristali na umik tožbe, ki so jo vložili za varstvo svoje pravice, bi jim predlagatelj prisilne poravnave izplačal 75 odstotkov tiste terjatve, ki jim jo je sam pripravljen priznati. Iz povedanega kajpak sledijo vprašanja: ali ne bi bilo smotrneje, da bi sindikat, ki mora imeti v vidu najboljše za delavce, prek svojega odvetnika, ki je zastopal delavce, le-tem predlagal, da odstopijo od tožbe za svoje terjatve in sprejmejo ponujeno? In še: v čem je bil smisel pritožbe delavskega zastopnika zoper sklep prvostopenjskega sodišča o prisilni poravnavi? Ali ne bodo zaradi tega delavci potegnili kratko? Če ponovimo: v stečajnem postopku SGP Pomgrad Visokogradnje je delavske terjatve stečajni upravitelj delno prerekal, in sicer v tistem delu, ki segajo več kot tri leta nazaj. To svojo odločitev je pojasnil, da so terjatve, stare več kot tri leta, že zastarele. Preostali del delavskih terjatev pa je prerekal zastopnik stečajnega dolžnika, tako da delavcem najprej ni bilo priznano ničesar. Odločitev delavcev za tožbo na delavskem sodišču je bila zato seveda razumljiva. Odločili so se za tožbo tako zaradi terjatev, ki jim jih je prerekal stečajni upravitelj, in zaradi terjatev, ki jim ji je prerekala njihova družba. Te tožbe, kljub pravnomočnosti prisilne poravnave, še trajajo oziroma bi bile umaknjene tiste, ki so Zoper družbo, če bi delavci sprejeli ponujeni pobot. Delavsko odločanje s senco In zakaj ni prišlo do številčnejšega pobota (za to se je odločilo manj kot deset delavcev)? Ker so se delavci tako odločili. Pa vendar, čeprav so se delavci o tem, ali bodo odstopili od tožbe in sprejeli ponujeno, odločali posamično, po svoji volji, je bilo »v ozadju« dogovarjanje ali kar pogajanje med predsednikom sindikata v SGP Pomgrad Visokogradnje Nikolajem Kuharjem ter direktorjem SGP Pomgrad Tibor-jem Čarnijem, na dogovorih pa je sodeloval tudi odvetnik, ki zastopa delavce, Branko Lutarič. Zadnji predlog, ki sta ga Kuhar in Lutarič prinesla na dogovor, je bil, da skupaj pregledajo prijavljene terjatve in opravijo primerjavo, SGP Pomgrad pa naj bi potem priznal polovico vrednosti prijavljene terjatve z obrestmi vred ter polovico pravdnih stroškov za vložene tožbe, saj so prerekali z druge strani. Dogovora ni bilo, saj je bil Čarni pripravljen priznati le tiste delavske terjatve in po izračunih, ki sojih opravili na SGP Pomgradu. Ti njihovi zneski pa so seveda nižji od izračunov, ki so jih pripravili za delavske terjatve na sindikatu. Do teh razlik pa je prišlo predvsem zaradi nejasnega ali kar dvojnega načina obračunavanja in izplačevanja plač v firmi. In prav zaradi te velike razlike v izračunanih zneskih so se delavci, najverjetneje po nasvetu njihovega zastopnika, odločali »za najboljše« ali pa tudi špekulirali. Izračun izpod peresa odvetnika Branka Lutariče je namreč naslednji: delavcu XY bi bilo ob njegovem umiku pravde priznanih 102 771 tolarjev in izplačanih 75 odstotkov tega zneska. Njegova terjatev z obrestmi vred pa znaša v glavnici 420 232 tolarjev in k temu je potrebno prišteti še letne obresti po letni 30-odstotni stopnji. In po takem izračunu delavec utegne prejeti 210 116 tolarjev, dosedanje velike zamudne obresti in nadaljnje obresti do plačila. V tako pripravljenem izračunu kajpak manjka tisti veliki ČE, če bodo terjatve v pravdi v celoti sploh priznane. Če ne, je izračun kajpak povsem drugačen, s tem da še vedno ostane le 50- odstotno plačilo priznanega. Sicer pa: karkoli reči o verjetnosti izida pravde je lahko samo ugibanje. In sedaj še enkrat vprašanje, zakaj seje zastopnik delavcev Branko Lutarič sploh odločil glasovati zoper prisilno poravnavo? V svojem dopisu, ki ga je poslal na območno organizacijo Svobodnih sindikatov, je zapisal, daje bil osebno prepričan, da delavske terjatve niso naključno prerekane, temveč iz razloga, da bi se delavci, za primer prisilne poravnave, če se z njo ne bi strinjali, izločili od glasovanja. »Ponavljam, da gre za moje osebno mnenje, ki ga nisem nikjer posebej uveljavljal, saj nimam dokazov in konkretnih dogovorovna Pomgradu ne poznam,« je še zapisal. V svojem zadnjem delu pa je še dodal: »Podpisa take prisilne poravnave, torej soglasja z izračunom SGP Pomgrada, odpovedi s tem preostalim zneskom in umika tožbe v lastno breme pa nisem mogel in ne hotel svetovati še zato, ker glede na ekonomsko stanje dolžnika kljub papirno zadovoljivemu mnenju nisem bil prepričan o dokončnem plačilu.« Gre torej za izrečen dvom o sposobnosti predlagatelja prisilne poravnave, da bo svoje obveznosti tudi poravnal. In prav k slednjemu moremo pripomniti: za tokratno prisilno poravnavo tudi s svojim premoženjem (ki ga sploh ni mak) stojijo kar tri družbe, zato je verjetnost, da do plačila terjatev ne bi prišlo (če seveda zaupamo v pravno državo), zelo majhna. In prav zaradi teh in še nekaterih pomislekov ob odločitvah delavskega zastopnika še vedno ostane vprašanje, ali ne gre pri vsej zadevi tudi za pričakovani odvetniški zaslužek? »Torej, v zadevi ne gre za odvetniški zaslužek ... Zadeve so v tožbi iz navedenih razlogov,« jev svojem dopisu murskosoboški območni organizaciji ZZSS zapisa' odvetnik Branko Lutarič. To, da so za delavce, ki so člani sindikata, odvetniške storitve brezplačne, so pa plačane iz pogodbe, je seveda v kontekstu gornjega vprašanja nepomembno. Je pa seveda osnova za vprašanje Janezu Kovaču, pre^' niku Območne organizacije ZS> • ali ima sindikat (še vedno) zaupanje v delo Branka Lutariča? gov odgovor je bil pritrdilen, saj s® noben delavec še ni pritožil čez™ ali postavljal vprašanj, s kateri®1 ’ dvomil o njegovem delu. MAJDA Računsko sodišče med kršitelji navedlo tudi murskosoboško bolnišnico Mar sodi v isti koš Pred dnevi so televizijski novinarji prvi poskrbeli, da smo izvedeli za imena tistih bolnišnic, zdravstvenih domov in še nekaterih drugih javnih zdravstvenih zavodov, v katerih so revizorji računskega sodišča lani opravili kontrolo in ugotovili nepravilnosti. Z naštetimi imeni so lahko kar dvakrat zapolnili ekran in med črnimi ovcami smo zasledili tudi murskosoboško bolnišnico. Poročilo računskega sodišča so povzemali še nekateri drugi tiskani mediji, vsi po vrsti pa so imenovane »grešnike«, razen morda nekaj največjih kršiteljev, za katere je bila tudi podana ovadba kaznivega dejanja in katere so tudi imenovali, zmetali v isti koš. Zato smo se odločili iz njega potegniti našo regijsko bolnišnico in odgovorne vne enote, na območju katere imajo društva sedež. S. S. povprašati, kaj so kršili in zakaj. Še pred tem pa je dobro vedeti, da je bil nadzor računskega sodišča opravljen na zahtevo takrate-ga zadravstvenega ministra predvsem z namenom, ugotoviti, kako so bili zdravniki plačani za tisti čas, ko so stavkali. Nadzorniki so potem kontrolirali še druge postavke, in sicer izplačilo plač ter osebnih prejemkov in povračil, plačevanje storitev po pogodbah o delu ter izplačevanje avtorskih honorarjev, obračunavanje potnih nalogov ter plačilo zdravnikom za tisti čas, ko so stavkali. Revizorji so svoje delo v murskosoboški bolnišnici opravili oktobra lani, za kontrolo pa so vzeli podatke iz prvega polletja za devetnajst naključno izbranih zdravnikov ter direktorja. Revizorji so ugotovili... V bolnišnici se izplačuje veliko različnih dodatkov in revizorji so pregledali, po kateri osnovi so lete izplačevali. Ugotovili so, da so v murskosoboški bolnišnici pri tem uporabljali nekoliko višjo osnovo kot bi po njihovem tolmačenju smela biti. »Od več kolektivnih pogodb v zdravstvu smo mi izbirali in uporabljali tisto, kije bila ugodnejša grešnik^ mreč zahtevali, da je v ® g /apj-ni pogodbi z njim po^ ।dišati, koliko časa bo rektor in koliko kotz^3. to seveda dela. Do se . ^al tako, da je direktor P1^ |ači-rektorsko plačo in povrh S Lvi! lo za tisto delo, ki ga 0 kot zdravnik. Ugotovi^ zorjev na to temo so Potp0Sle * vorni za računovodske P »Neke manjše kršitve so bde ugotovljene, v gl^^^gd bile odpravljene že pred prihodom revizorja racU/qnijota sodišča. Slednje je za Splošno bolnišnico Murska izdalo mnenje s pridržkom, to pomeni, da ni bilo vljenih takih nepravilnosti, zaradi katerih bi mor ovadbo,« je poročilo in ugotovitve računskega sodi*c nil direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan b z Dejal je še: »Omenjanje naše bolnišnice v s^uP,ieinfniSliinl vsemi kršitelji meče nanjo negativno luč. Vendar‘ da se bo le vedelo, da so te naše kršitve manjšega -■kar potrjuje tudi dobljeno mnenje s pridržkom-« Ali se bodo ob ugotovitvah računskega sodišča, da je do kršitev pogostokrat prihajalo predvsem zaradi različnih in nejasnih tolmačenj z vrha, ti kaj naučili? »Za to ni nobenih jamstev. Še vedno bodo prihajala navodila, enkrat takšna, drugič drugačna,« je ugotavljal Štefan Vučak. za delavca. S tem v zvezi, od česa dodatke računati, pa so bila dana tudi različna tolmačenja, enkrat takšna, drugič drugačna, prihajala pa so od odborov ali od ministrstva za zdravstvo,« je ugotovitev revizorjev pokomentiral Štefan Vučak. Sicer pa so ugotovljeno nepravilnost v bolnišnici odpravili ali izplačila uskladili s tolmačenjem, kot so ga zastopali revizorji, že avgusta, torej pred njihovim prihodom. Drugo, kar so revizorji podčrtali z rdečo, so bila izplačila za delovno uspešnost v višini 1,55 odstotka enako za vse zaposlene. Ta so prejeli le za prva dva meseca lanskega leta. Linearnost izplačil po mnenju kontrolorjev ni bila dobra, pravilnika o tem pa v bolnišnici takrat še niso imeli. Slednjega so pripravili, vendar sedaj, a že od marca lanskega leta zaradi slabega poslovanja bolnišnica tega ne izplačuje. Zdravniški dodatek so v murskosoboški bolnici izplačevali v skladu z navodili ministrstva za zdravstvo, toda po mnenju revizorjev neustrezno. Takšno ugotovitev so zapisali tudi v svojem , poročilu. Govora je bilo seveda tudi o plači direktorja. Revizorji so na- --------- ~ Ljubl^' bolnišnici na Po®ov?ijtVho,da ni zavračali z uternJ deje t rektor mora biti dir ® jset Up d potrebno, tudi štir^ pravi, da zanj m m ®ednjem P . delovnega časa. P « t0 ug^ jasnjevanju so reviz vitev kot nepravilnost končnega poroči a.0 zar* In sedaj tisto osn°dVJee spj Cesarje računsk jzplaC bilo napoteno na de stavka zdravnikom za c Q tern da Že takrat smo prša )ede z ministrstva pošg1^ na navodila.» r za ta z nikom izplačah P kef sin j višini 80odsto‘ko to ks analizami ugotov । . °bSVllZ^ dnevnico, vendar s od tega ^'^anine-^frošk1 akontacijo ^^"šnico s‘r na ni. da so za bo ni večji, medtem k« l nja da istem, korist od pa ima seveda dr VA1 MAJDA h ^nik, 13. november 1997 ospodarstvo da z našimi lokalnimi iniciativami nekaj najbrž ni vredu. Nemi sogovorniki j^urje in programi EZ Poslanec DZ Feri Horvat je bil glavni pobudnik prvega regionalnega sr«anja predstavnikov misije evropske komisije in predstavnikov slovenske vlade z lokalnimi iniciatorji »vsesplošnega« razvoja. Čeprav bi Pheakovali, da se bo po uvodnih referatih v kongresni dvorani hotela "ttiin začela živahna razprava na temo regije, gospodarstva, lokalnega tazyoja in lokalnih iniciativ, smo slišali samo tri vprašanja. davnim prišla pod Bavčarjevo ministrstvo za evropske zadeve, pred tem pa je delovala v okviru ministrstva za zunanje zadeve. Tako je Bavčar postal tudi nacionalni koordinator za Phare. Povedal je, da namenja finančni profil državnega programa letošnjega programa Phare za lendavski pi- Pa ne samo zato, ker ni bilo npr. regijskih poslancev LDS-a (čeprav bi od lokalnih poslancev pričakovali enoten nastop v parlamentu, ko gre za regionalna vprašanja) - navsezadnje govori največ o regijah, njihovi podobi, povezovanju itd. prav ZLSD, medtem ko vladna stran še vedno čaka (očitno zopet zeleno luč SLS, ki zaenkrat v regijah še ne vidi lastnih koristi) -, temveč ker so bili tudi vsi tisti, ki Izobraževanje Obrtne zbornice M. Sobota Marketinško znanje za obrtnike in podjetnike Po uvodnem nagovoru Ferija Horvata smo v prostem spisu Franca Pucka z GZS OGZ za Po-slišali med drugim tudi to, daje Prekmurje žitnica Slovenije ® da je lokalna samouprava zavrta danski razvoj, pa še o tem, kako je Pomurje po BDP-ju na zadnjem ™estu, nič pa npr. o tem, na kate-točkah GZS OGZ za Pomurje Huje kot konstruktivni iniciator kalnega gospodarskega razvoja, o torej pokrajina kot upravnoad-“"nistrativna enota že sama po s®bi zagotovila celostni razvoj re-8>je? Veleposlanik Amir Naqui, vo-misije komisije EZ v Sloveniji, spregovoril o EZ in njenih odno-Slovenijo. Slovenija že s po-Wsom predpristopne izjave v lan-ern letu uveljavlja pravila trgo-nja od letošnjega januarja na-ej. Sam pridružitveni sporazum , 0 določa prosto trgovanje do ^2002, predvideva liberalizacijo | ,ia kapitala štiri leta po rati-f^iji, nalaga prilagajanje zakono-Je jn standardov,” določa nedis-®natornost javnih naročil, pro-0 uveljavljanje podjetij ter eko-®sko sodelovanje. Čeprav bo že r.^cembrskem vrhu padla od-'tey o novih članicah, pa dotič-, Uržave lahko pričakujejo večjo Romsko moč šele po letu 1999. . jl^o takrat bo Slovenija lahko Ipobivala s pomočjo programov vate, po tem letu se bodo sred- Povečala za približno 500 mi-fov ecujev letno, po priključitvi 1®’ bodo dostopni vsi strukturni sredstva bomo lahko upo- Za®gdnjo lokalne infrastruk-luroč^evanje okoljevarstvenih ■ spOc] ern°v, razvoj drobnega go-I izobr r-StVa’ promocijo investicij in ' sre(lstev pa l3*1' str^' s pomočjo pripravljene hoieh regi°na,ncga razvoja, tir-L. v ’•> 50-odstotnega sofinan-1aSoJa'Veleposlanik je poudaril, iHa z? delovanje tega mehaniz-skua rebne institucije, njihova j s8j n a, ^lužba in koordinacija, llidj J na lokalni ravni potekalo kola P^ljanje. uporaba in kon-nruk®redstev. Deja[ Je: »Vprašanje 'llijl^^lb skladov torej ni indivi- ’ arnPak Je vprašanje, kaj $ avate storiti vsi skupaj.« d^"' ie prav lak° >zraz*l uPa’ 0 a komo kmalu dobili zakon-^avl*0'0 za rcg'je’ °btem pa n' ^ida Povedati, da imamo kot ob-bj d^gija na nekj način srečo, 'W».blVamo že prej sredstva iz ^ktUrnih skladov. Bojan Suvorov, ekonomski ataše pri misiji evropske komisije, je spregovoril o dosedanjih izkušnjah in prihodnosti programov Phare, ki sojih uvedli leta 1989 kot pomoč Poljski in Madžarski pri prestrukturiranju njune ekonomije, pozneje pa je Phare postal največji instrument podpore državam srednje in vzhodne Evrope. Programi Phare se pojavljajo v štirih oblikah: nacionalni (pomoč pri prestrukturiranju gospodarstva, finančnega sektorja, prilaganja zakonodaje), čezmejni (t. i. programi crossboar-der, s pomočjo katerih so mogoča tudi vlaganja v infrastrukturne projekte), večdržavni (financirani s strani Evropske komisije za spodbujanje sodefovanja in odpravljanje težav) ter horizontalni. Spreminjajo se tudi prioritete programa Phare: od leta 1990 do 1994 je bila pomoč v glavnem namenjena ekonomskemu prestrukturiranju, socialnemu razvoju in razvoju človeških potencialov, precej sredstev pa je bilo namenjeno tudi za humanitarna pomoč; v letih 1995 in 1996 pa je bilo največ pomoči namenjene infrastrukturi, ekonomskemu prestrukturiranju, socialnemu razvoju pa tudi vzpostavitvi javne uprave in civilne družbe. Državni podsekretar v Uradu za evropske zadeve RS je spregovoril o programih Phare kot instrumentih vključevanja Slovenije v EZ. Nastopil je v imenu vladne službe za evropske zadeve, ki je pred ne- lotski projekt milijon ecujev, torej investicije v mikro in mala podje-:;tja, da bo 3 milijone ecujev letno za sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo na področju infrastrukture, okolja in gospodarskega sodelovanja ob sodelovanju ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Ob tem je omenil še 700.000 ecujev za krajinski park Goričko in regionalni razvoj Pomurja. In kar se je zdelo bistveno: obljubil je, da bo služba urada EZ vedno na voljo. Andrej Horvat, vodja sekretariata Phare - Obmejnih programov v regiji je predstavil »Vključevanje Pomurja (Prekmurja in Prlekije) v programe Phare za obmejno sodelovanje« in projekte krajinski park Goričko, program Čredo (povezovanje z Madžarsko) in pripravo tristranske regije med Pomurjem, J Gradiščansko in JV Štajersko ter madžarsko Zalo. Prve konkretne podpise pogodb za programe, ki se pripravljajo za naslednje leto, pa naj bi podpisali že v prvem četrtletju. Do srede novembra naj bi prišel odgovor iz Bruslja, katere programe bodo odobrili, decembra bo nato reden razpis programa Čredo in v začetku naslednjega leta podpis prvih pogodb. so vključeni v programe Phare, od posameznih občinskih mož do ljudi, ki bodo sodelovali s svojimi projekti, tiho ali pa jih morda sploh ni bilo tam. So tudi tokrat zamudili možnost, da bi predstav-, nikom EZ povedali kaj več o problemih in razvojnih načrtih, za katere bi bilo smiselno, da jih podpre tudi EZ, ali da bi jim v živo dokazali, da lokalna iniciativa je. Niti enega ni bilo, ki bi utemeljeval, zakaj je (ali pa ni) povezovanje Prekmurja in Prlekije smiselno. Ferija Horvata je zanimalo, ali lahko s pomočjo programa Phare gradimo avtocesto med Mariborom in Madžarsko. Odgovoril mu ^isti in njihove pritožbe Vprašanja In ko veleposlanik EZ Arnir Na-qvi pravi, da regije potrebujemo predvsem kot območje, od koder bodo prihajale lokalne iniciative, ne moremo kaj, da ne bi pomislili, je Naqui, ki mu je povedal, da so viri iz tega naslova premajhni in da se nam bolj splača vlagati v majhna podjetja, da pa vprašanje avto-• ceste lahko rešujemo z različnimi krediti, npr. evropske investicijske banke ali evropske banke za razvoj. Seveda pa lahko s pomočjo tega denarja podpiramo gradnjo obmejnih prehodov. Veleposlanika pa je zanimalo, ali imajo gospodarstveniki neposreden vpliv na carine in izvajanje carinskih predpisov. Odgovora ni dobil. Iz občinstva postavljeno vprašanje se je nanašalo na vprašanje financiranja podjetniškega krožka v OŠ. Denar bi bilo mogoče najti v posebnem programu predvidenem za mladostnike, je pogumnemu spraševalcu razložil vladni predstavnik. A. P., foto: N. J. £o napihnjen balon poči L^Pišite ničesar, česar niste prebrali ali razumeli - to pravilo ^^Potrošnikov še posebno velja za »potrošnike« turističnih storitev ^^Ijuh da ste v katalogu gledali same lepe fotografije, poslu-<”1% h ° ^“dovinti plaži, čistem in lepem hotelu, prijaznih domači-p* ko pa ste Prišli na cilj svojega potovanja, za katerega • ^Indane vse leto, ste bili krepko razočarani? Res je, da je vi žari.p.ovsem tako, kakor je na fotografijah, to se razume. Težko Veod r. j’ da ste bil’ sploh kdaj povsem zadovoljni s počitnicami, spr'S^‘e te ”normalne<< nevšečnosti. Do določene mere pač tole-prjt Limete slabšo storitev, kot ste pričakovali. Toda: ali ste se i?, ker ker so vas nastanili v sobo, ki ni bila obrnjena v pravo JSo. 4° bi*0 v bližini gradbišče, ker je bila kopalnica umazana in ^tes , °Venc< smo nadvse potrpežljiv narod, zato morajo biti nevšeč- I K stremne, da se kdo pritoži. V^ci t^iti?0 drugačtii, pri njih V'Vs; ’Se !ako’ kot si predsta-» ciji v®č'ni. Če so jim v JI d0Kp’ da bodo za petsto ' ,to *n t0’ potem to ffi!obe r °' ^ajsl gre za hra- MnaSploh kraJ počit' |(' Nemci na leto opra-1'brit ^1 milijonov poto-| z' Pa se jih okrog 610 tisoč, torej 1 odstotek. Ker so Nemcj natančni in zahtevni, se po navadi nad neprijetnostmi pritožijo takoj, še na počitnicah, tako da si že v začetku počitnikovanja izborijo svoj prav ali dodatne usluge in ugodnosti. Če pa tega ne dosežejo, sledi tožba na sodišču po vrnitvi s počitnic. Le okrog polovica vseh pritožb je upravičena. Nasploh je najbolje, da se o vseh nepravilnostih turisti posvetujejo z vodniki na kraju samem - tako svetujejo pravniki. Nemška zveza potovalnih agencij ima že uvedenih kar nekaj varovalk. Na primer: če stranka že v pogodbi izrecno ne zahteva, da mora biti soba mirna, in če se ni pritožila že med dopustom, ko jo je noč in dan motil hrup z gradbišča, ima malo možnosti za uspeh na sodišču. Če so razmere na dopustu res tako pereče, je najbolje sestaviti seznam vseh pomanjkljivosti in ga neposredno pisno predložiti odgovornemu; prav tako je dobro, če stranka vse slabosti fotografira in si zapiše imena morebitnih prič, ki bi lahko potrdile njegove izjave. Če ponudnik na kraju samem ni bil pripravljen storiti ničesar za iz- Zimski čas je pri obrtnikih in podjetnikih najprimernejši čas za dodatno usposabljanje - Izredno veliko zanimanje za večerno marketinško šolo in predavanje Rojeni za zmagovalca Da je le znanje ključ do uspeha in neprecenljiva vrednost, ki ti je ne more odvzeti ali ukrasti nihče, se zaveda tudi vse več podjetnikov in obrtnikov, predvsem mlajših. Tudi Obrtna zbornica Murska Sobota posveča dodatnemu izobraževanju svojih članov veliko pozornost, tako da vsako leto v zimskem času pripravijo vrsto predavanj in delavnic z različnih področij. Ker sta prav trženje in prodaja nadvse pomembna za uspešnost in končni zaslužek obrtnika ali podjetja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, temu področju že nekaj časa posvečajo posebno pozornost. Tudi to zimo pripravljajo nadaljevanje že dve leti uspešno sklenjene večerne šole podjetništva s področja marketinga in prodaje. Do sedaj jo je obiskovalo dvakrat po dvajset slušateljev predvsem iz proizvodnih dejavnosti - zanimivo je, da je vse manj trgovcev, vse več pa mladih obrtnikov in podjetnikov. Večerno šolo bo tudi tokrat izvajala Gea Colleges svojimi uspešnimi svetovalci in predavatelji; pouk poteka v obliki delavnic s pomočjo številnih praktičnih primerov. Šola se bo začela 24. novembra in bo dvakrat tedensko oziroma 14 večerov, razdeljena pa je v dva sklopa. V prvem delu se udeleženci učijo marketinških pristopov, drugi del pa je namenjen izboljšanju tehnik prodaje, vodenja poslovnih pogovorov, vzpostavljanja zaupanja in zaključevanja prodaje v zadovoljstvo prodajalca in kupca. Izredno veliko zanimanje je tudi za predavanje Nikola Gru-biše Rojen za zmagovalca; že lani ga je poslušalo okrog 40 slušateljev, nekaj prijav pa je že za letošnje, saj poučuje nadvse zanimivo, kako razmišljati podjetniško in kako delovati, da bodo ves čas motivirani - kako izkoristiti vse svoje potenciale, PRIJAVNICA za seminarje □ VEČERNA ŠOLA MARKETINGA IN PRODAJE □ ROJENI ZA ZMAGOVALCA [Nikola Grubišal □ ANGLEŠČINA □ NEMŠČINA RAČUNALNIŠKI TEČAJ □ a/ZA ZAČETNIKE □ b/NADALJEVALNI (word) □ DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO (marec ’9S) • □ VODENJE RASTI PODJETJA TIMSKO DELO (januar ‘98) □-____________________ TEČAJI SE MED SEBOJ NE PREKRIVAJO Ime in priimek:....................... Naslov:_______________________________ Telefon:---------------------:-------- Datum; ------------------------------- Pošta: Fax: Podpis: Nadvse domiselno so na Območni obrtni zbornici M. Sobota (odgovorna Marija Rogan) pripravili prijavnice za seminarje: v obliki dopisnic, na eni strani je naslov, na drugi pa našteti seminarji in tečaji, da bi uživali v delu, bili vedno nasmejani in spremenili življenje v užitek in zabavo. Vse to bodo lahko izvedeli na peturnem seminarju 28. novembra z naslovom Spremenite poraz v zmago in Tudi vi ste rojeni za zmagovalca. Poleg tega bodo organizirali tudi tečaje angleščine (uči jih Branka Božič s pomočjo sugestije in komunikacije) in nemščine ter s pomočjo podjetja B2 začetne in nadalevalne računalniške tečaje. Predvidoma januarja bo organizirano predavanje Vodenje rasti podjetja in Timsko delo, marca pa praktično usposabljanje o dvostavnem knjigovodstvu. Pred začetkom izpolnjevanja davčnih napovedi vsem, ki to želijo, pomagajo z nasveti. Vsakemu članu Obrtne zbornice, ki bo želel obiskovati katerega od izobraževalnih programov, bodo poravnali del stroškov (okrog 15 tisoč), Grubiševo predavanje pa bo zastonj. BERNARDA B. PEČEK v svojih prospektih, navadni turisti niti ne vidimo, kaj šele, da bi lahko na njih uživali. boljšanje razmer, se mora turist povezati s svojo agencijo po telefonu ali ji po faksu sporočiti pritožbe Tako v tujini. V Sloveniji se le malo ljudi odloči za pritožbe. Seveda pa vsem priporočajo, da je potrebno vedno pravočasno natančno prebrati pogodbo - še pred odhodom na potovanje, ne pa po vrnitvi. Kdor še ne ve: z debelim tiskom so zapisane ugodnosti, z drobnim pa pasti v škodo stranke. Tvegano je lahko tudi kupovati izdelek iz druge roke, torej skle-nati oosel z agencijo, ki ie drugi ali tretji posrednik. Ni odveč, da še enkrat zapišemo zlata pravila Zveze potrošnikov, ki veljajo tudi za vse turiste, željne potovanj: -ne podpišite dokumenta oziroma pogodbe, ne da bi je prebrali; nikoli ne podpišite ničesar, če besedila ne razumete; - kupljen izdelek (storitev) temeljito preglejte takoj ob nakupu oziroma prevzemu; kasnejše reklamacije pošljite naslovniku pisno; - shranite račune in druge dokumente, ki jih dobite ob nakupu blaga; - ko sklepate pogodbo za izvajanje storitev, ne vplačajte vnaprej prevelikega zneska,- vedno zahtevajte predračun in vnaprej plačajte le manjši del, saj boste tako lažje reševali morebitne nesporazume za nekakovostno opravljeno delo. "La potovanja in počitnikovanja pa še velja: potujte s tistimi, ki jim zaupate ali pa vam jih priporočajo najboljši znanci, kjer je urejeno zavarovanje in kjer veste, da boste po pritožbi dobili ustrezno rešitev. Nikar ne nasedajte le lepim fotografijam in nizki ceni. Zelo nizka cena in dobra storitev - le redkokdaj dobimo oboje! BERNARDA R PFCRv vestnik, 13. november 1997 Presenečenje v Rogašovcih: sprejeli proračun Zakaj bi se slepili? Scile in Karibde nove lokalne samouprave Čas bo najboljši sodnik! »Realno je, da obravnavamo proračun glede na porabo v prvih desetih mesecih s sklepanjem za prihodnja dva meseca, ne pa se držimo začetnih postavk,« je bil odločen predsednik občinskega sveta Franc Knaus. Mnoge postavke v osnutku odloka občinskega proračuna ze letošnje leto so namreč že sto- ali celo večodstotno realizirane, zato bi se bilo nesmiselno držati prvotnega odloka o proračunu. Tako so na presenečenje mnogih svetnikov obravnavali na seji predložene amandmaje in proračun s štirimi amandmaji tudi sprejeli. Nekateri svetniki še po spejetju niso mogli verjeti, da se lahko po nekaj mesecih odlašanja proračun sprejme v petih minutah. Za nami so že skoraj skoraj tri leta, odkar je v Sloveniji 147 novih občin, ki so nekaterim bolj, drugim manj po volji. S sprejetjem zakona o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij so namreč odprte možnosti za njihovo novo nastajanje, združevanje ali samo za nekatere manjše spremembe, kot so »preselitev« določenega naselja iz ene v drugo občino, sprememba sedeža ali imena občine. Do novih lokalnih volitev je še več kot leto dni - konec prihodnjega leta namreč poteče štiriletni mandat občinskim svetom -, v tem času pa naj bi dokončno potrdili vse morebitne spremembe v organiziranosti občin. Proračun s štirimi amandmaji Z amandmaji so v proračun vključili sofinanciranje mrliških vežic, fasado VGD Nuskova, obnovo vaških in krajevnih cest v treh KS ter sredstva za požarno varnost. Čeprav so se zavzemali, da bodo pri odloku proračuna upoštevali letos že porabljena Vodstva, so na primer amortizacijo osnovnih šol z amandmaji zmanjšali za milijon, nova postavka je visoka 800 tisoč tolarjev, niso pa upoštevali, da so v prvih desetih mesecih že porabili 860 milijonov, čakata pa jih še dva meseca. Eden zanimivejših amandmajev pa je bil, a mu je zmanjkal en glas do sprejetja, da bi na področju investicijskega vzdrževanja družbenih dejavnosti zmanjšali postavko za 600 tisočakov in sredstva namenili za centralno kurjavo NK Serdica. Z amandmaji so odvzemali družbenim dejavnostim, kulturi, predvsem iz namenskih sredstev, s čimer pa se ni strinjal Branko Novak. V predloženih amandmajih si je prizadeval, da bi družbena dejavnost in kultura ohranili dobljena namenska sredstva. Ker amandmaji niso bili popolni, jih niso obravavali, sam pa je sejo zapustil. Mandat se končuje, torej... Glede na to, da se leto izteka, so obravnavali smotrnost dveletnega investicijskega plana, in sicer do konca njihovega mandata, ki seje že prevesilv drugo polovico. Začeli so premišljevati, da je ostalo še bore malo časa za izvedbo kakšnih večjih projektov, po katerih se bodo prihajajoče garniture svetnikov spominjale predhodnikov. Zatorej se bodo morali odločiti, katere investicije bodo prednostne. Ceste tako ali tako prevladujejo, vendar nekateri že ugotavljajo, da bo potrebno vlagati tudi v druge projekte. Knaus je tako poleg cest omenil še osnovno šolo, potrebno pa bo sprejeti tudi podrobnejše odločitve o vrtcu. Anton Haužar pa je dodal in s tem so se strinjali mnogi svetniki, daje potrebno investicije omejiti,, saj si občina ne more privoščiti, ’ da bi imela za. 150 milijonov odprtih investicij ter da bi potem dolgove poravnavali prihodnji svetniki. Herman Kisilak pa je pripomnil, da naj ne bi naredili tako kot rogašovska občina, kije dobila občino s 100 milijoni dolga. Zavzeli so se za dokončanje že začetih investicij. V Gornji Radgoni zaprli sejem Sadje '97 Prireditev, ki smo jo pogrešali Sejem bo zaenkrat vsako drugo leto, čas pa bo pokazal, kako naprej Po dveh uspelih mednarodnih sejmih, gradbenem in kmetijskem, je Pomurski sejem pred dnevi s 1. mednarodnim sejmom Sadje zaokrožil letošnje sejemske prireditve. Ideja o organizaciji tovrstnega sejma je stara že nekaj let, prvega pa so pripravili prav v času, ko evropsko in slovensko sadjarstvo preživlja precejšnjo krizo. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, je s tem zasajeno prvo drevo, ki ima dobro zemljo in dobre korenine, s tem pa tudi vse možnosti, da se bo razvijalo. Tovrstno sejemsko manifestacijo so doslej v Sloveniji pogrešali, kmetijski sejem pa je nekoliko prezgodnji, da bi vanj lahko bolj vključili tudi sadjarsko razstavo. Sejem bodo vsaj zaenkrat pripravljali vsako drugo leto, čas in potrebe pa bodo pokazale, kako v Nekaj se sprejme, drugo izvaja Svetniki so si očitali, da so že januarja sprejeli odlok o začasnem financiranju dvanajstin, mnoge postavke pa so bile zaradi tega bistveno prekoračene. Mnenja so bili, da bi morali zagotoviti financiranje le za tri mesece, potem pa bi odločali za naprej. Predsednik občinskega sveta je ugotovil, da je prišlo do izrednega neskladja in da župan ni spoštoval sklepov in odločitev občinskega sveta. Vprašal se je, zakaj se je zapletlo pri cestah, kdo podpisuje pogodbe za gradnjo, zakaj se je ustavila gradnja ceste Fikšinci-Večeslavci, zakaj niso dovolj informirani. Župan odgovarja na očitke Halb je uvodoma utišal svetnike z informacijo, da se bo gradnja ceste Fikšinci-Večeslavci nadaljevala, saj je v Ljubljani podpisal pogodbo za sofinanciranje omejene ceste v višini 8 milijonov tolarjev iz naslova demografsko ogroženih, to pa je žal manj, kot so pričakovali. Kljub temu pa lahko poravnajo ves dolg, ki je nastal z gradnjo ceste. Zavrnil je Kisi-lakovo trditev, da so dobili občino s 100 milijoni dolga, ampak pojasnil, daje šlo za realizacijo srednjeročnega programa, ko nekatere investicije niso prišle na vrsto. »Trditev, da se nisem sposoben prijaviti na državne natečaje, je izmišljena, zlagana in nesramna,« se je branil župan. Letos je dobila občina v proračun tudi nekaj teh sredstev, čeprav manj kot v prihodnjem letu. Poleg že prej omenjenih osem milijonov so dobili še milijon za sofinanciranje prostorske dokumentacije, za poškodovana cestišča zaradi zmrzali pa dobijo 9,3 milijona tolaijev, nekatere vloge pa še rešujejo. Sicer pa je imel župan na mnoge trditve svetnikov s tokratne in tudi prejšnjih sej ter informacije iz medijev takoj pripravljene odgovore in mnoge opredelil, da so laži. Podrobnejša vprašanja svetnikov Svetniki so po njegovih razpravah ostali brez besed, konkretne komentarje in podrobnejša vprašanja pa so verjetno prihranili za drugo priložnost in kakšno od prihodnjih sej. A. NANA RITUPER RODEŽ prihodnje. Na 4 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin seje tokrat predstavilo 145 razstavljal-cev, ki so prišli prek različnih predstavnikov iz 8 držav, organizatorji pa so prepričani, da se bo tudi ta sejemska prireditev iz skromnih začetkov razvila v moč- V čakalnici jih je veliko Kot smo lahko zvedeli, je bilo sprva 48 zahtev za ustanovitev novih občin. Pri tem pa se veliko pobudnikov sklicuje na stari zakon, pri čemer je večina teh pobud brez stvarne osnove, saj marsikateri kraj ne izpolnjuje osnovnih pogojev za ustanovitev lastne Zanimivo je, da je poslanec državnega zbora Feri Horvat sprožil pobudo za ustanovitev pokrajine Pomurje ali Prekmurje in Prlekija. Z njo je seznanil župane in predsednike občinskih svetov vseh 18 pomurskih občin, s čimer naj bi se začeli poglobljeno pogovarjati o skupnih interesih in možnostih za tesnejše sodelovanje. S tako organiziranostjo bi omogočil ustrezno povezavo in močnejši vpliv na državne institucije, lažje bi pospeševali gospodarski razvoj Pomurja in omogočili pridobitev sredstev iz programa Phare. Poleg tega bi vzpostavili učinkovitejše sodelovanje z drugimi regijami doma in v tujini. Če vemo, da Evropska skupnost vedno bolj poudarja regionalizem in medregionalno sodelovanje, se zdijo te ideje povsem umestne. Prav tako kot najnovejša pobuda župana murskosoboške mestne občine Antona Slavica, ki je predlagal, naj bi v Pomurju resno razmislili o ustanovitvi pokrajine in s tem o tesnejšem povezovanju in sodelovanju 18 prekmurskih in prleških občin. Na ta način bi se lažje uprli državnemu centralizmu. občine. Najbolj jih seveda omejuje zakonska določba, po kateri mora imeti vsaka novonastala občina vsaj pet tisoč duš. Roko na srce: tolikšnega števila nima tudi precej sedanjih občin. Zanemariti seveda ne gre tudi drugih pogojev, ki posameznim krajem ali območjem odpirajo vrata do samostojne občine. To so predvsem popolna osnovna šola, osnovno zdravstveno varstvo, trgovina z živili in mešanim blagom, komunalna opremljenost, gospodarski razvoj z odprtjem manjših zasebnih podjetih in obrtnih delavnic, pošta, vsaj bankomat, splošna izobraževalna ali šolska knjižnica pa tudi razvito kulturno življenje in šport. In ne nazadnje: prostori, ki jih potrebuje občina. Pri vsem tem pa zakon dopušča izjeme, kot so obmejna območja, geografski, narodnostni, zgodovinski ali gospodarski razlogi. Po zadnjem vladnem predlogu bi lahko začeli postopek za ustanovitev 22 novih občin, v desetih primerih naj bi spremenili območja občin, v šestih pa spremenili imena oz. sedeže občin. V zvezi s slednjim je omenjena občina Grad - Kuzma s sedežem pri Gradu. Kot je znano, vladna služba za lokalno samoupravo v najnovejšem predlogu državnemu zboru za ustanovitev novih občin ni upoštevala nobene druge pobude iz pokrajine ob Muri' Zato so razumljiva razočaranja ljudi, ki si že dolgo želijo imeti lastno občino. Tako so padli v vodo številni »poizvedovalni« referendumi za no sejemsko manifestacijo. V slovenskem sadjarstvu in vinogradništvu je bilo doslej veliko nihanj, ki so prispevala k vzponom in padcem teh dejavnosti, to pa zagotovo ni dobro, saj dolgoročni nasadi potrebujejo dolgoročno in stabilno razvojno strategijo. Po besedah slavnostnega govornika, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja, v tem ministrstvu prav zdaj aktivno pripravljajo 4-letni kmetijski razvojni program, v njem pa bo tudi sadjarstvo dobilo svoje mesto. Za obnove nasadov so v pro oblikovanje območij novih občin, čeprav seje večina prebivalstva po demokratičnih principih odločila za svojo pot. Mar v Pomurju nobene nove občine? Puške še vedno niso vrgli v koruzo v krajevni skupnosti Veržej, kjer vse glasneje zahtevajo od pristojne vladne službe za lokal no samoupravo, da resneje prouči njihovo že dvakrat jasno izraženo željo po ustanovitvi nove občine. Zatrjujejo namreč, da znaša njihov proračun v nekaj zadnjih letih 20 do 35 milijonov tolarjev na leto. Na ta način naj bi bilo zdajšnje premoženje KS Veržej okrog 300 milijonov SIT. Zanimivo je, da znaša letni delež ljutomerske občine, kamor spadajo, le borih 1,8 milijona tolarjev. Preostali denar so krajani združevali s krajevnim samoprispevkom in drugimi vlagafiji v gradnjo komunalne infrastrukture in drugih objektov, ki so prispevali k dvigu življenjskega standarda prebivalcev. Zato so prebivalci Veržeja, Bunčan in Banovec poslali že pred časom na devet različnih naslovov - od vladne službe za lokalno samoupravo do predsednika vlade, parlamenta in države ter celo na Svet Evrope -svojo protestno noto. V njej zatrjujejo, da jim je omenjena vladna služba ob neupoštevanju njihovih pobud in želja za ustanovitev lastne občine storila veliko krivico, kršila ustavo in kratila njihove temeljne človekove pravice. Pri tem se opirajo na primere ustanovitve nekaterih novih občin leta 1995, ko marsikje niso izpolnjevali večine pogojev, pa so s svojimi zahtevami vendarle uspeli. Tudi v razkriški krajevni skupnosti se še vedno potegujejo za lastno občino, saj so prepričani, da so kot obmejno območje za marsikaj prikrajšani. Med drugim računu že letos zagotovili nekaj sredstev, vendar zanje ni pretiranega zanimanja, to pa kaže, da je ta dejavnost v krizi. Ob strokovnih razstavah in spremljajočih prireditvah so se v času sejma zvrstila še številna strokovna posvetovanja in okrogle mize, v nedeljo pa so prišli na svoj račun tudi obiskovalci, saj so jim bili za njihova vprašanja ves čas na voljo ustrezni svetovalci. Kot je za sejemske prireditve v Gornji Radgoni že značilno, so tudi v okviru sejma Sadje pripravili strokovna ocenjevanja, na katerih so ocenili sadne sokove, sadne destilate, brezalkoholne pijače in slovenski med. Najboljšim so podelili zlate in srebrne plakete ter priznanja. L. KOVAČ ljutomerski občini najbolj zamerijo, daje v minulem obdobju vlagala premalo denarja na njihovem območju. Zato naj bi se zaostanek za razvitejšimi deli še povečeval. Rešitev vidijo le v ustanovitvi nove občine, saj naj bi potem, kot poudarjajo, lažje in učinkoviteje gospodarili z zbranim denarjem. Primer cankovsko-tišinske občine, kjer so nekateri prebivalci krajevne skupnosti Cankova znova načeli pobudo za ustanovitev lastne občine, ker so prepričani, da bi v tem okviru smotrneje in učinkoviteje gospodarili s proračunskim denarjem, priča, da se nam obeta še vroča politična jesen, posebno, ker so svoj glas za novo občino povzdignili tudi v krajevnih skupnostih Bogojina in Dobrovnik, pridružujejo pa se jim še pri Gradu, na Hodošu, v Veliki Polani, kije zdaj del občine Črenšovci, in še kje. V primežu resnice o sebi Tako v Bogojini pripominjajo, da se počutijo kot nekakšen »nacionalni in verski otok« v mora-vskotopliški občini. Med najbolj gorečimi zagovorniki bogojinske občine je njen krajan in občinski svetnik Jože Vugrinec. Po njegovem mnenju je zahteva krajevne skupnosti Bogojina legitimna vse dotlej, dokler ne bo spremenjen zakon o lokalni samoupravi. In to kljub odgovoru vlade in komisije državnega zbora za lokalno samoupravo, ki je vlogo KS Bogojina za ustanovitev lastne občine ocenila kot neargumentirano za začetek postopka ustanavljanja nove občine. Veliko bolj pa je nesprejemljiv predlog že nekdanje KS Martjanci iz leta 1994, po katerem naj bi se občina Moravske Toplice preimenovala v občino Martjanci -Moravci, njen sedež pa se preselil iz Moravskih Toplic v Martjance. Ker nekdanje KS Martjanci ni več v prvotni obliki, saj je razdeljena na več novih krajevnih skupnosti, vas Markišavci pa so medtem priključili k murskosoboški občini, je tak predlog seveda neuresničljiv in s tem nezakonit. Sicer pa taka zahteva ni zapisana nikjer v zapisniku ali drugem dokumentu organov prejšnje KS Martjanci. V Dobrovniku želijo občino Svojo občino pa očitno želijo tudi v narodnostno mešani KS Dobrovnik. Tako se vsaj opredeljujejo krajani Dobrovnika in Žitkovec, medtem ko bi v Strehovcih. kjer živijo samo Slovenci, radi še naprej živeli v zdajšnji lendavski občini, čeprav načeloma soglašajo s postopkom za ustanovitev nove občine Dobrovnik. V najbolj neprijetnem položaju se je seveda znašla predsednica KS Dobrovnik Katica Kovač. Ta si je namreč vseskozi prizadevala za ustanovitev občine v Dobrovniku, saj je bila taka težnja jasno izražena že na referendumu, nato pa sojih enostavno priključili k lendavski občini. Kot pravi, je sodelovanje z županom Jožefom Koconom zgledno, saj ji skupaj z lendavsko občinsko upravo pomaga pri organizaciji opravil, potrebnih za odločanje o ustanovi tvi samostojne občine. VerJ je želja po ustanovitve do niške občine toliko večja, ta obstaja že v sosednjem lju. Očitno pa jim pri uresničit želje po novi občini ne o lali težav v zdajšnji lendavsk občini, kjer se strinjajo Z za kom postopka za nastanek ne Dobrovnik/Dobronak. Večinsko voljo prebiva c bi uveljavili tudi v KS G ra< so se od vsega začetka zavzemaj za lastno občino. P° za _ ]a predlogu naj bi vendare občina Grad -Kuzma s sedežem pri Gradu. Tega bi blla ®jkKo. najbolj vesela župan Ludvik J-čar in predsednica obcinsk sveta Elizabeta Klemen , . oba iz KS Grad. Svojo obenj seveda radi tudi na Ho 0 , >e naj bi obsegala območje s .. KS Hodoš, kamor soditam Hodoš in Krplivnik. sedež F bi bil na Hodošu. Pritern ie bil rajo na podatek, po katerem^ Hodoš že nekdaj uprav • sre. darsko, kulturno in cerkv tra(ji-dišče z bogato zgodovins 0 cijo. Kot narodnostno .jtj območje pa bi želelo ^^nji lastno usodo, ker se občini Hodoš - Šalovci s v Šalovcih počutijo utesnJazVOja. načrtovanju nadaljnjega Ker sta bila nekoč dv ^a|a in sicer Velika Pniu^V^posti Polana, so v Krajevni sW (udl Velika Polana, ki vklja™ ie Malo Polano in Brezo-zdavnaj sprožili akcijo t ayijo. vitev lastne občine. K° .jjnj se v zdajšnji lendavski počutijo oškodovane za bi jim omogočil hitreJ5 sv°ji Poleg tega zatrjujejo, da občini lažje uresniči jnja med katere spada tu ® sjste-obsežnega kanalizacij ^ilijo-ma, vrednega okrog1 ^ustre nov tolarjev, in si pri«0’ dsteV. zen delež republiškihs Še trši oreh bod° pokrajine w Kaj se bo izcimilo iz ovr predlogov in pobud z‘l jjni0" tev novih občin v P° zkoH3 Muri, je v tem trenutku dopovedati. Dejstvo Pa^’vaine53 ni službi za reformo nakl° mouprave niso p°se q|Ovenije' njeni nadaljnji deli^ jn nata temveč samo za pri s .je vZe ne občine, ki jih bo ”porske za svoje. Od državn ayo, misije za lokalno sa .na pr je do konca minuleg za spr jela pravcato goro gr loka1" membo organizif3” ZI1jh Je1 samouprave v posai ^si države, bo v prih J radiv° odvisno. Dopolnjen v|ad• namreč kmalu pr eCilog ki bo oblikovala ^em1* * nove teritorialne spr tem pa bo k°mlslJ‘’ jjia v P moupravo le-to PžaVnega zb" fl-sojo poslancem jj0 r^e Tako bi lahko s P« } spreri'j dumov o teritor začetku pr e bah, ki naj bi bdi dnjega leta, Pris11 pri nas- .. podobe novih obe n P Mnogo trši °r^ P konz j. pokrajine. Tovrstmzprjp avl vnimi tezami Je zavetji Pri tem se je tre ^fe . lokalne samoup druge r‘ 0-brez organizir ^vo- fCj med občinami in d |i či^P v meni. d. preiti iz prevelike n. decentralizacij ven6gapo e, področju so b j zadeva j po-štin naloge- prenesla ^j^ ki jih bo držav P naloge. * krajine, druge ravne j 58 zdajopravljajo ptelT1,da .jih Razmišlja se cel ih m upravnih enot z jorbO P3 h v bilo le toliko, ioge,k' jin. Tretje s P^ imenumajhnho otlStjtile pokrajine, cetr J j bl ob ge P^-^tSIovenO6.^]^ raznolikost o jetnik, 13. november 1997 »Sociala, šolstvo, zdravstvo 7 Otroci in mladostniki z motnjami v osebnosti in vedenju vzgoji zanje Bolečina iz življenja Učenka vzgojnega zavoda je Mem, ko je že odrasla, spraševa-asvojo učiteljico, zakaj je mora-lo biti tako, da so bili v prevzgojam zavodu skupaj tisti, ki so še lmeli željo postati drugačni, se osvoboditi spon preteklosti, ter dmgi, ki jim to ni bil cilj. Ti sle-“nji so bili potem liderji skupin ,er so določali pravila ravnanja in obnašanja za vse. Uporniško ve-denJe jim je bil moto, kateremu So se morali ukloniti vsi v skupi- Hotenje nekaj več ali drugače. ^°r ga je imela ta učenka, je 110 v najstniški skupini žigosano, 'aznovano. Sledi - vprašanje . Ali naj bodo zavodi, ki spre-^majo otroke in mladostnike z ^enjskimi in osebnostnimi mot-Wtni, razvrščeni glede na to, ka-»vrste« otrok in mladostnikov sprejeli? Takšna diferencia-। je namreč pred časom še velja-^ Ali naj bo diferenciacija oziro-1,13 možnost različnih obravnav z ^j ali bolj strogimi pravili vz-^ie in ukrepov glede na motnje r Potrebe varovancev le notranja, .Si v zavodu? To so se namreč na svojem letnem srečanju v Ljutomeru spraševali slovenski defektologi iz zavodov za otroke in mladostnike z motnjami v vedenju in osebnosti. Enoznačnega odgovora na zastavljeno dilemo zaradi kompleksnosti problema niso mogli dati, vedo pa nekaj: tako kot je sedaj, da centri za socialno delo otroka ali mladostnika, ki ima vedenjske in osebnostne težave, napotijo v tisti zavod, ki ima še kaj prostora, ne more biti. Na hitro najdejo zanje socialne službe prosto posteljo v zavodu, brez poprejšnjih priprav, ker je »situacija že nujna«. In prav na to »urgentnost« so na svojem zboru opozarjali slovenski defektologi, združeni v sekcijo društva MVO. Otrok in mladostnik prideta v zavod, ko so nad njim »dvignile roke« že vse druge službe, ko ni uspeha, zabre-denost otroka v težave pa se samo še stopnjuje ter se je nadenj zgrnilo že vse hudo. Obteženost otrok in mladostnikov, ki prihajajo v zavod, je vedno težja, zato je vprašanje delovanja zavodov, tudi razvrščanja ali njihovo diferenciacijo glede na obravnavo varovancev ter vzgojne prijeme potrebno doreči na ravni države, so se zavzeli na zboru. Na resorno ministr-- stvo, torej šolsko, so naslovili tudi opozorilo in pričakovanje, daje zaradi kompleksnosti problemov, s katerimi se srečujejo, potrebno vzpostaviti sodelovanje njihovega ter zdravstvenega in socialnega ministrstva. | Učenci OŠ Kapela bi radi imeli tudi občinski otroški parlament Odkritosrčni glede Liberalnost, popustljivost ali debeli zid in kaznovanja Kako si pojasniti to, da moramo živeti v času spodbujanja integracije za osnovnošolske otroke s strokovno utemeljitvijo v različnosti skupaj in ne narazen, ko tudi kazenska zakonodaja nasploh postaja pri nas vedno manj kaznovalna, defektologi pa sprašujejo in opozarjajo na nujnost diferenciacije. Gre jim prisluhniti v ugotovitvi, da v svoje roke dobijo mlade, ki so že bili »precejeni« skozi vse druge obravnave, da nekateri med njimi že imajo za sabo toliko kaznivih dejanj, da so v primerjavi s kazensko zakonodajo za odrasle zreli za zapor. Toda kot drugi pol razmišljanja se postavlja naslednje vprašanje: ali nas bodo mar debeli zidovi, za jhedsebojmh odnosov______________ bi se dobili ŠE na skupnem pogovoru tudi vsi učenci in delavci šole Judi na OŠ Kapela so se zbrali učenci in (kateri učitelji ter obravnavali letošnjo osrednjo 61110 otroških parlamentov Odnosi med vrstniki. Prav zanimivo jih je bilo poslušati, predvsem ® s° Presenetili z odkritosrčnostjo glede med-v b?jnih odnosov. Ob tem, da so si vrstniki ^.^oma prijatelji, so med njimi tudi taki, ki a 'jo medsebojne odnose. To so učenci, ki iz-- °Pajo z negativnimi primeri obnašanja in sku-. vplivati tudi na druge. Udeleženci otroškega parlamenta so med drugim dali pobudo, da bi bilo zelo koristno, če bi organizirali tudi skupen pogovor vseh učencev in delavcev šole. Njihova želja je še, da bi končno tudi v občini Radenci organizirali občinski otroški parlament, na katerem bi se širše pogovorili (tudi z učenci OŠ Radenci) o medsebojnih odnosih in izvolili delegacijo, ki bi se udeležila republiškega otroškega parlamenta v Ljubljani. B. M. katerimi bomo prevzgajali mlade, pripeljali do uspeha? In še: ali je res problematika vedenjsko in osebnostno drugačnih otrok in mladine »vse težja« ali pa sem jaz postal v tem času toliko starejši in manj uspešen pri reševanju problemov, ki jih je predme postavil spreminjajoči se svet? Da, tudi za to gre, so na zboru defektologov pritrdili nekateri, v nas samih je potrebno rešiti problem, kaj storiti, da bomo uspešni pri vzgoji mladih z drugačnim vedenjem. In iz tega je potem sledil apel državi, da naj vsem, ki delajo z drugačno mladino in otroki, zagotovi takšne razmere za delo, da bodo lahko uspešni. MAJDA HORVAT Foto: NATAŠA JUHNOV Dijaška skupnost Gimnazije M. Sobota dokaj kritična do vodstva šole Večina profesorjev pa po dijakih? Obiskala jih je vlada Dijaške organizacije Slovenije, njeni predstavniki pa so bili začudeni nad (ne)sodelovanjem ravnateljice Če bi držalo vse, kar smo slišali na skupnem sestanku dijaške skupnosti na soboški gimnaziji ter predstavnikov vlade Dijaške organizacije Slovenije - navzoči so bili predsednica, sekretar in minister za izobraževanje -, potem je na tej »elitni« srednješolski ustanovi marsikaj narobe. Dobili smo namreč občutek, da vodstvo šole nima posluha za pobude in predloge dijakov, pa tudi v profesorskem zboru naj bi prevladovalo mnenje, češ kaj imajo dijaki povedati, saj so še nedorasli in nesposobni, zato bi morali biti pod večjim nadzorom. In kaj naj bi bilo (je bilo) narobe po prepričanju predstavnikov dijaške skupnosti, ki jo vodi učenec 4. letnika Matjaž Titan, skupnost pa so ustanovili lani? Najprej so opozarjali, da so cene prehrane v šolski kuhinji (s prodajalno), ki jo je prevzel zasebnik, previsoke. Ker opozorila niso zalegla, so izvedli bojkot nakupovanja in po dveh ali treh dneh so se zadeve le nekako uredile. Naslednja stvar, s katero dijaki niso bili zadovoljni, je bil čas maturantskih izletov. Menili so, da bi jih morali izvesti še med poukom, kajti kasneje naj ne bi bilo pri tem prave zavzetosti in resnosti. Tudi to so si izborili. Še najbolj pa je završalo med dijaki, ko so zvedeli za nov umik v tem šolskem letu, po katerem je bilo najprej predviden izmenični pouk za vse letnike (en teden dopoldne, en teden popoldne). Dijaška skupnost je predlagala drugačne rešitve, in ker njihovega predloga vodstvo šole ni želelo (moglo) upoštevati, so organizirali bojkot pouka. Potem seje dogajalo še marsikaj, nazadnje pa je obveljalo, da ima vsak razred le enkrat tedensko pouk v popoldanski izmeni. Dijaški skupnosti se zdi, da so s tem izbojevali svojo pravično zmago. Vprašanje pa je, ali je to res tudi najboljša strokovna rešitev, kajti taka organizacija dela je zelo zahtevna in nemalokrat motena. In vse to naj bi dijaki nekako izsilili, ker da sicer ni bilo dovolj posluha za njihove pobude in predloge. Še vedno pa čakajo, da bo svet zavoda potrdil mandat še enemu dijaku, ki so ga izvolili na to funkcijo, vendar seje zapletlo, ker njihove volitve naj ne bi bile neposredne. Ravnateljica pa jih je označila celo za nekakšen cirkus. S tem se v dijaški skupnosti nikakor ne strinjajo. Prav tako so nejevoljni, ker jim vodstvo šole še ni dodelilo oz. predlagalo mentorja, ki bi se bil pripravljen skupaj z njimi »boriti« za dijaške pravice, ne pa jih morebiti nadzirati, kot bi si to nekateri želeli. Dokaj kritični so tudi do šolske svetovalne službe, ki da jim ne stoji ob strani. Ni vse napad na vodstvo Kazalo je, da bodo dijaki o teh problemih pripovedovali predvsem sami sebi, potem pa se jim je za krajši čas pridružila predsednica sveta zavoda Nadja Ivanc Miloševič. Jasno in glasno so ji povedali, kaj jih moti in s čim se na šoli ne strinjajo. Med drugim jim je odgovorila, da se tudi njej ne zdi prav, ker ni pravega dialoga med dijaško skupnostjo in vodstvom šole. Dijake je potrebno poslušati, seveda pa upoštevati tudi zakonodajo. Njihovih pobud pa ne bi smeli jemati kot napad na vodstvo šole. Kot predsednica sveta šole ni mogla odločilno vplivati na potrditev mandata dijaku, ki je predlagan za novega člana v tem organu, saj je večina drugih glasovala proti. Po mnenju ravnateljice konfliktov sploh ni Nazadnje je prišla na pogovor še ravnateljica Regina Cipot. Potem ko jo je sekretar vlade dijaške organizacije Matevž Frangeš seznanil s kritičnimi pripombami na račun vodstva šole, ki da pravzaprav blokira delovanje dijaške skupnosti na gimnaziji, je odgovorila, da vsega tega ne želi komentirati, ker da je niso povabili na pogovor kot bi bilo potrebno - s pisnim vabilom in navedbo vsebine. Po njenem konfliktov sploh ni, vodstvo šole ne onemogoča dela dijaške skupnosti in tudi ne izvaja nobenega pritiska. Osnovna skrb vodstva šole pa mora biti namenjena temu, da bodo dobili dijaki kakovostno izobrazbo. Če bi ga. Cipotova slišala komentar enega od predstavnikov dijaške vlade na svoj račun, bi bila gotovo zelo prizadeta, še posebno zato, ker se ji zdi, da se ji dela krivica, da v ozadju vsega tega stojijo še drugi in da nekateri skušajo napeljati vodo na svoj mlin. Kdor bolje pozna razmere na soboški gimnaziji, bo temu najbrž pritrdil. Prav gotovo pa bi bilo napetosti manj, če ne bi imeli na gimnaziji tako velike prostorske stiske, za katero pa sedanje vodstvo ni krivo. Dialog, a ne z dveh’različnih bregov, pa je vsekakor neizbežen. JOŽE GRAJ pomočjo donatorjev si je Tomislav Špilak kupil avtomobil V hotenju postaviti se na lastne noge h . Nhisk^^vali so nam, da ga doslej še poznali niso, S in Va ^P'*aka iz Bratonec. Skoraj vse svoje otro-je preživel po bolnišnicah in zavodih ; vid^S ^'brim letom vrnil domov. Potem so ga že ^i hOjj S!1'’ ?a opazili zaradi hodulje, ki mu pomaga Si?.'. ^orda s0 takrat že spraševali po njem, se ,rt’dst *’ kod je hodil doslej, sedaj pa se jim že sam t ?ot študent, kije s pomočjo dobrih ljudi ? ,vt<) fj1*1 uspc' zbrati toliko denarja, da si je ku-^biL Ključe že ima v rokah, toda pomoč v 111,1 bo še potrebna, kajti vrniti mora spo- 4pr T’ samo stopnica do cilja, potreben je hotenja ■ hotenja uspeti, doseči. Do- f Je’ čim bolj se osamosvojiti, se postaviti 5 Sed- n°8e' Za to pa mi je bil potreben avtomo-COvi/1 Sern dosegel nekaj, kar imajo ljudje, ki po e aa' Pri gibanju. In od tu naprej je moja pot °Vredna z drugimi študenti. Želim si, da Jkaj. začeti študij in se zaposlil kot menedžer Sobnega. To je moj cilj prihodnosti, želim bom usPek ste uspeli kupiti s pomočjo donatorjev, J So & in ki še bodo pomagali. Pa vendar, Čd11105^0 n'ma vseld nekaj trpkega in ali S01 "^a k razmišljanju vzeti ali ne vzeti, biti Staline? IV1 "ali Seveda to drži. Se posebno zato, ker se | »j. 0 ki ti kakorkoli oporekajo ali pa ti I «, tj s; na ivLnricti! « Amnak če bom osebno gledal na te stvari, potem vem, da ne bom prišel nikamor. S® ljudje, ki ti povedo to in ono, toda nisem človek, ki bi svoje življenje gradil na tem, kaj ti kdo reče. Poslušam različna mnenja, to že, ampak potem pretehtam, kako in zakaj so bila tako izrečena. Je pa res, daje malce grenak priokus. Toda pred sabo imam cilj, osamosvijitev, in za dosego tega cilja je moral nastopiti ta avto. - Koliko lažje je cilje dosegati neinvalidom ali koliko težje je invalidom? Poti do doseganja ciljev so res različne. Jaz sem si moral najprej kompenzirati noge in sedaj šele se počutim enakega, kot ste jih imenovali, neinvalidom. Sedaj sem enakovreden, pri enaki začetnici, sedaj pa pride za vse enako, pot študija in naprej. - Vi ste že kot otrok začeli živeti zavodsko, domsko Življenje v tujem kraju. V zadnjem času pa si nekateri starši obolelih otrok, tudi s cerebralno paralizo, prizadevajo, da bi otroci ostali doma, p domačem Donatorji so Zavarovalnica Triglav, Radenska, Občina Beltinci, Pomurka banka ter del izkupička od dobrodelne prireditve p Salovcih. Denarne prispeveke pa so tudi že napovedali Lions klub ter Karitas Beltinci. kraju. Zaradi življenja na dveh koncih si postanejo tujci ter so ob vrnitvi tujci p domačem kraju. Resje. Vsaj pri meni je tako, da tam, kjer sem telje doma in tam okoli zavoda in če se redno vračaš domov, potem lahko ohranjaš oboje stike. Medtem pa, ko začneš zamujati, se odnosi počasi oVrknin i« oj nncfnnamn tnii "Mir V P 7 tP n P, vlPCC V Tomislav Špilak je študent prvega letnika ekonomske fakultete, smer visoka poslovna šola. Srednjo ekonomsko šolo je končal na srednješolskem centru v Kamniku, pred tem pa še osemletko v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. tisti konec. S srcem in dušo in telesom si potem tam, kjer si preživel večino svojega življenja. - V ljudeh je še vedno globoko prepričanje, stereotip, da so telesno prikrajšani bolj nesrečni. Ali so res? Človek ipia v sebi, recimo temu predsodek, saj sem na vozičku ali imam hoduljo. In potem si seveda postavlja vprašanja, ali se bom sploh lahko vključil v normalno življenje ali mi bo to uspelo ali ne. Res je tudi, da ljudje imajo, ko te vidjo, neki »predznakec«. Toda na koncu vendarle moraš biti toliko močan, da se odločiš in rečeš: pa kaj, meni je vseeno, kaj si kdo o meni misli, takšen pač sem. Kar se pa sreče tiče, mislim, da ni sreča v kupu denarju, življenju v razkošju, saj si kljub vsemu, kar imaš, še vedno lahko nesrečen. Tudi to ni vedno tako, da je zdrav vedno srečen in nezdrav nesrečen. - Kaj vam pomenijo besede iz slogana živeti polno življenje? Zame polno življenje pomeni, biti vedno v nekem početju, da nisi v brezdelju ter da postaneš samostojen, neodvisen. - Študij sedaj postavljate na prvo mesto. Kaj pa je še tisto, kar vam zapolnjuje življenje? Moj hobi je šahiranje pa malo glasbe. MAJDA HORVAT Fntn- N ATA Č s niuvmr intervju vestnik, 13. november 1997 Intervju z veleposlanikom EZ Amirjem Naqvijem V EZ z regijami ali brez njih? Približuje se decembrski vrh EZ - nas bo EZ povabila na pogajanja o polnopravnem članstvu ali se nam bo ponovila julijska zgodba z Natom? Koliko let lahko trajajo pogajanja? Je v očeh predstavnika EZ problem slovenskega kmetijstva, težke industrije itd, ob naši morebitni vključitvi sploh relevanten? Ali bomo prišli v Evropo brez regij? Čemu je EZ uvedla programe Phare in kaj se zgodi, če lokalni politiki nimajo posluha za projekte?Kakšna je razlika med italijanskimi in avstrijskimi zahtevami? Z nami ali brez nas? V decembru bodo države članice na evropskem vrhu odločale, s katerimi državami bodo začele pogajanja o polnopravnem članstvu v EZ. Bodo pri tem v celoti upoštevale poročilo komisije ali se bo zgodilo nekaj podobnega kot pri vključevanju v Nato in bodo v prvem krogu Poljska, Češka in Madžarska? Evropska komisija je pripravila predlog za pogajanja o polnopravnem članstvu z državami, imenovanimi pet plus ena. V predlogu, kije del Agende 2000, je tako na eni strani Ciper in na drugi Poljska, Češka, Madžarska, Slovenija in Estonija. Po mnenju komisije naj bi se torej pogajanja začela s tistimi državami, kjer obstajajo dejanske možnosti za dokončanje celotnega procesa pogajanj. Seveda obstajajo v Evropski zvezi različna mnenja. Nekatere države menijo, da bi morali začeti pogajanja z manjšim številom držav, druge pa, da bi morale začeti z vsemi desetimi, ki so izrazile pripravljenost za vstop v EZ. Vse to smo morali pretehtati v Luksemburgu. Toda moje osebno mnenje je, da bo svet najbrž sprejel predlog komisije in začel pogajanja s pet plus eno državo. Bistveno je, da je odločitev za pet in ne za vseh deset držav predvsem tehnične narave. To ni razlikovanje med bolj in manj pomembnimi državami. EZ zanima vključitev vseh deset vzhodnoevropskih držav, ki bodo postale polnopravne članice takrat, ko bodo sposobne izpolniti vse pogoje, med katerimi je zagotovo zelo pomembna ekonomska reforma. Trajanje pogajanj je različno. Avstrija in Švedska sta potrebovali manj kot tri leta, Švedska samo osemnajst mesecev, Portugalska in Španija pa okrog osem let. Ali lahko države računajo, da se bodo pogajale med osemnajstimi meseci in osmimi leti? Čas pogajanj je odvisen'Od prilagojenosti države, od njene ekonomske reforme, od usklajenosti zakonodaje itd. Od vsake države posebej je odvisno, koliko lahko sprejme zahteve skupnega trga, izpelje del, imenovan acqui com-; munitaire itd. Avstrija, Finska in Švedska so se resda pogajale samo osemnajst mesecev, toda te države so se na vključitev v EZ pripravljale več kot deset let — urejale so standarde, norme, načine poslovanja —, da bi lahko nastopile na skupnem trgu. Skupni trg je namreč ključno področje, ki ga bodo Slovenija in druge države morale sprejeti, ob tem pa zadovoljiti tudi zahteve s področij, kot je npr. okoljevarstveni sektor. Žato je pogajanje in napredek pogajanj odvisen od vsake države posebej. V paketu?! Torej omenjena peterica ne ho vstopila v EZ v paketu, temveč individualno? Komisar gospod Van den Bro-ek je v nekem intervjuju pred nedavnim povedal, da se bodo začela pogajanja istočasno, vendar to ne pomeni, da bodo države hkrati sprejete v EZ. To je odvisno od vsake države posebej, od njenega napredka, od reform pa tudi od tega, do kod se neka država želi pogajati. Pri vstopanju posameznih držav pa najverjetneje vse le ni odvisno od njih samih, temveč tudi od prilagoditve Evropske zveze same, reforme njenih institucij, sprememb na področju skupne kmetijske politike itn. Seveda. Agenda 2000 vsebuje pomembne predloge za reformo Evropske zveze, še posebno skupne kmetijske politike. V Agendi so navodila za sklade pa za spremembo institucij EZ. Vendar ni nujno, da bodo te reforme speljane v paketu. Spremembe v EZ in v posamezni državi, ki bo začela pogajanja z EZ, morajo potekati paralelno. Odločitev, ki bo padla 14. decembra, se bo nanašala tako na reformo v EZ kot na njeno širitev. Samo če pogledate skupno kmetijsko politiko - takšna, kot je zdaj, bi težko delovala v okviru petindvajsetih držav. Podobno velja za sklade in institucije, ki so bile oblikovane za delovanje v okviru šestih držav, in so že zdaj, v okviru petnajstih težav, povzročale težave, kako bi delovale šele v okviru petindvajsetih držav! Prav imate, ko pravite, da se morajo prilagoditi tako države, ki hočejo vstopiti v EZ, kot EZ sama. Vendar te prilagoditve ne pomenijo, da se bo širitev ustavila. Nasprotno. Po mnenju nekaterih, seveda če se bodo v Luxembourghu s tem strinjali, naj bi se pogajanja začela že v začetku prihodnjega leta. To pa pomeni, da ni več dosti časa in da je potrebno začeti delati. Čemu regionalizacija? V Sloveniji nimamo vmesne instance med centralno vlado in posameznimi občinski predstavniki oblasti. Ali je z vstopom Slovenije v EZ pogojena tudi njena regionalizacija in s tem na neki način decentralizacija države? Kakšen tip regionalne organizacije boste izbrali v Sloveniji, je odvisno samo od vas. Dejstvo pa je, da bo morala ta ureditev odsevati značilnosti vaše države. Na primer, ni nujno, da bi bila nemška organiziranost pokrajin primeren tip regionalizacije pri vas, morda je predraga, preveč zapletena itn. Regionalizacija pa je seveda pomembna, saj so bili ustanovljeni skladi namenjeni za pomoč na lokalni ravni. Gre za pomoč na območjih s skupnimi značilnostmi, npr. ekonomskimi, na območjih, kjer obstaja koncept lokalne samouprave in kjer je ta lokalna samouprava sposobna spraviti v pogon lokalne potenciale. Regija se torej pojavlja kot neki mehanizem, ki na določenem območju zagotavlja skupno vizijo in strategijo razvoja, hkrati pa omogoča povezovanje nosilcev posameznih dejavnosti. V regiji morajo usklajeno delovati občinske uprave, šolske institucije, gospodarske in druge organizacije, privatni sektor, velika podjetja itd. Vsi ti morajo biti povezani, saj le tako postane jasno, kaj je pomembno za ekonomski razvoj in kakšne so prednosti tega razvoja. Potrebno je sodelovanje institucij, saj le tako lahko dobite denar iz skladov. Zato so pomembne regije, kot sem že rekel, tip regije pa boste morali izbrali glede na značilnosti vaše države. Toda neko obliko regijske organiziranosti potrebujete in to ne samo za to, da boste dobili sredstva iz skladov, temveč predvsem za to, da boste lahko ta sredstva koristno in najbolje uporabili. Evropska zveza se najbrž ne bo pogajala z vsemi osemnajstimi občinami. Ne, seveda ne. V načelu se ne bo pogajala neposredno z njimi. S stališča EZ sta pomembna dva dejavnika. Prvi je, da so fondi namenjeni za regije in da se ta sredstva uporabijo za potrebe regije in ne da jih usmerja vladna politika na nacionalni ravni. Za to pa potrebujete določene lokalne strukture, institucije, ki bodo to nalogo sposobne opravljati. Drugi, prav tako zelo pomemben dejavnik, pa je zagotavljanje nadzora nad uporabo teh sredstev, za to pa potrebujete mehanizme in strukturo tako na regionalni kot državni ravni. Šele to namreč zagotavlja, da bo denar pravilno upravljan in da bo šel tja, kamor je bil namenjen. Da bi dosegli oboje, pa potrebujete strategijo, politiko, določene razvojne regionalne programe, to pa vključuje vse akt-erje, ne samo centralno oblast, vladne agencije itd. Iniciativa ne sme prihajati od zunaj ali od zgoraj, temveč iz regije. Nav- sezadnje v regiji sami najbolje veste, kaj je za vas najboljše, kakšne so potrebe, kakšni so problemi in kako težko jih je rešiti. To veste bolje od tistih, ki sedijo v Bruslju, in od tistih, ki sedijo v Ljubljani. Phare ... Zakaj je EZ začela s programi Phare? Program Phare je bil predvsem namenjen kot pomoč državam pri transformiranju njihove ekonomije v tržno eknomijo. Ko veste, Phare so začetnice »Poland - Hungary - Aid fot the -Recon-struction of the - Economy« (Pomoč Poljski in Madžarski pri rekonstrukciji njihove ekonomije). Poljska in Madžarska sta bili prvi, ki sta začeli z reformami, in EZ seje odločila, da jima pomaga. Ko je začelo z reformami tudi preostalih enajst držav srednje in vzhodne Evrope, smo se v EZ odločili, da bo Phare namenjen tudi njim. V začetku je bil Phare namenjen za uvedbo tržnega gospodarstva. Pred dvema letoma in pol pa seje njegov namen spremenil. Zdaj je njegov glavni namen pomoč državam, da bi lažje pristopile k EZ, še posebno se s programom Phare zagotavlja pomoč pri prilagajanju tega, kar imenujemo acquis communitaire, ki vključuje tako zakonodajo kot tudi do neke mere načine financiranja in investicij, kijih morate implementirati. Npr. za prilagoditev industrije določenim okoljevarstvenim smernicam potrebujete določen model investicij. Kakšne so vaše izkušnje z lokalnimi politiki pri uresničevanju programa Phare v Sloveniji? Izkušnje v Sloveniji so na splošno zelo dobre. Sredstva ste v primerjavi z drugimi državami zelo dobro ip pravilno uporabili. V prvih dveh letih je bila pozornost programa Phare usmerjena predvsem na finančni in bančni in nato na gospodarski sektor. Po dveh letih se je pozornost z ekonomske tranzicije prenesla na območje sektorjev, ki so za vašo pridružitev prav tako pomembni, torej od zakonodaje do adaptacije različnih standardov, do transporta, energije itd. Pozornost je tudi zdaj usmerjena na te sektorje. Če boste med pogajanji odkrili določene pomanjkljivosti, sive lise in boste začutili, da potrebujete pomoč pri približevanju, se bo Phare usmeril na reševanje teh problemov. Seveda pa ni vse odvisno od njega. Glavni vir, tudi finančni, mora biti v državi kandidatki. Phare lahko samo sofinancira. Konkretno, na lokalni ravni so npr. problemi s sofinanciranjem čistilne naprave. Občinski svet namreč noče dati zelene luči za sofinanciranje programa. Bo denar programa Phare zato izgubljen in bo šel nazaj v Bruselj? Pri velikih programih, kot je Phare in pri podobnih progra-/ mih zveze, je pomembno predvsem to, da so dobro pripravljeni, da je dobro opravljen tehnični del. Prav tako je pomembno, da se vse institucije strinjajo s programom, saj gre za paralelno sofinanciranje. Tehnična, organizacijska in finančna plat projekta morajo biti usklajeni. Phare je lahko samo pomoč, ne pa glavni vir. Institucijskih odločitev pri tem ne smemo podcenjevati, tudi ko gre za naložbe v zasebni sektor. Konkurenčni Slovenci Kakšne perspektive ima Slovenija v EZ? Ali ho z nastankom skupne denarne unije posamezna država proizvajala povsem določene artikle, npr. Nemci bodo proizvajali kolesa, Francozi dobra vina itd ... Kakšno mesto v tej zgodbi ima Slovenija? Odgovor, je preprost: bistvo tržnega sistema je, da tržno gospodarstvo odloča o tem, kaj bodo ljudje v tržnem sistemu proizvajali. Ne vem, zakaj bi morala biti Slovenija zaskrbljena, saj že zdaj 55 odstotkov svojih izdelkov izvozite in od tega kar 70 odstotkov na zahodni trg. Na evropskem trgu imate torej okrog 40 odstotkov vseh svojih proizvodov že zdaj. Evropski trg pa je trg, na katerem vlada ena najhujših konkurenc. Ni vam potrebno skrbeti za prodajo vaših proizvodov. Specializacija proizvodnje pa bo samo naravna posledica reflektiranja potreb na tržišču. V Evropi imamo skupni trg od leta 1958, ne glede na to, da se je Velika Britanija vključila leta 1963. In če pogledate Francijo in Nemčijo, ne morete reči, da je Francija posebej specializirana, npr. avtomobile proizvajajo tako v Nemčiji kot v Franciji. Nauk je, da prednosti trgovanja naraščajo s produkcijo različnih izdelkov. Seveda pa se produkcija izdelkov mora prilagajati zahtevam tržišča. Nekateri bodo uspeli, drugi bodo manj uspešni. Kmetijstvo ali samo 5 % BDP Toda kapital se seli. V prejšnji državi smo bili prvi na vasi, v EZ pa bomo zadnji. Najbrž še nismo povsem pripravljeni. Tako ne bomo mogli zaščititi določenih sektorjev, saj ti v EZ ne bodo konkurenčni. Npr. kmetijstvo, težka industrija. Toda kmetijstvo predstavlja samo pet odstotkov vašega bruto nacionalnega dohodka. Težka industrija pojema povsod po svetu. Ni vprašanje, kako narediti težko industrijo učinkovitejšo, temveč, kako bodo ljudje nadzorovali škodo, ki nastaja s problemi težke industrije. Če opazujete dinamični del ekonomije, potem vam ni treba biti v skrbeh. Zaradi globalizacije pa je še vedno bolje, da ste v EZ kot da ste država iz tretjega sveta. Izkušnje so pokazale, da tiste države, ki so v petdesetih in šestdesetih letih uvedle zaščitno politiko, na koncu niso uspele, saj je njihova ekonomija postala neučinkovita. Nauk je, da z zaščito določenih panog industrije lahko uspete, vendar le kratkoročno, saj so stroški previsoki, produktivnost pa prenizka. Na tak način ne morete biti konkurenčni. To so izkušnje Indije, Kitajske in tudi veliko bolj razvitega trga, kot je npr. egiptovski. Uspešne so države, ki so se pripravljene odpreti, ki sprejmejo liberalizacijo. Odprta ekonomija s tržno konkurenčnostjo na koncu prinaša dobro za vse. Toda v prejšnjem sistemu nismo bili navajeni, da podjetja kar propadejo, da kmetije izginjajo... To že. toda vedno imate dve možnosti: da bodisi čakate na bankrot ali se pripravite na spremembe, ki jih morate izvesti. Na primer, v Veliki Britaniji so razmere v rudarstvu postale nevzdržne. Toda za umetno vzdrževanje nečesa nekdo mora plačati. In kdo? Vi sami morate na koncu to plačati. V obeh primerih morate sami plačati. Kaj storiti z ljudmi, ki nimajo več dela? Potrebno je razvijati druge panoge, tudi turizem, potegniti ljudi tja. saj samo tako lahko ostanete konkurenčni. Ekonomski razvoj se dogaja, zato določene industrijske panoge, ki so preživele pred dvajsetimi leti, zdaj več ne bodo itn. in jih bo zato potrebno nadomestiti z drugimi. Včasih so spremembe težke in boleče, toda lažje jih je prenesti, če so skrbno načrtovane, tako na regionalni kot na državni ravni, kjer mora usklajeno potekati preusmerjanje ljudi na področja, ki se bodo razvijala. Po Italijanih še Avstrijci Kako bodo vplivali na slovensko približevanje EZ odnosi Z strijo, predvsem zahteve koros deželne vlade po priznanju s a nemške manjšine. S stališča Komisije ste izpo m li vse pogoje s sprejemom • španskega kompromisa, U res vprašanje lastništva tujcev m P vice do nakupa tujcev privas' je osnova, na kateri bomo daljevali. O Avstriji vem le to, * sem prebral v časopisu, in z . mi, daje to povsem dvostran problem. Tudi stališče avstnj ga premiera g. Klime, ki Je P nedavnim obiskal SlovenUl • . bilo, da ni povezave med stv ki jih je potrebno urediti na stranski ravni, in priklju Slovenije Evropski zvezi-Toda dvostranski so bili tudi problemi z Italijo. n. Toda to ni bil dolgo t^05 :e. ski problem. Vi niste imeli “ < nih stvari. Tisti, ki hoče v more imeti diskriminators e ve. Ko pa gre za zahteve P° nih individuumov, pa sete reševati na dvostranski Ali bodo »napeti« odnos1’ je. ustvarja predvsem ko^Mje želna vlada, vplivali na 11 programa Phare in na ske programe? jke Ne, med zahtevami J deželne vlade in izvajani1 jarmov Phare ni nobenih P vOr-Programi Phare so ^'''p^opslte jeni na ravni države in11, p^r« zveze. Po 1999. se botu e rOsta spremenil, toda tu velja Pf v torej logika: če hočete sodelo^^ j jokaj dobiti, morate sodel° rej tudi kaj dati. Zakaj EZ daje denar dn ki niso njene članice. Odgovor je preprost: me, da je njena širitev ^e(j. njeno varnost, za njeno P jjnd teto in kohezijo. To je politično vprašanje- E t jn iz ustanovljena iz politic no. nobenih drugih razlog0v- n mija je bila samo meha pb udejanjanje politične 1 Oi da koncu hladne vojne je J se bo EZ razvijala in da sta-širiti, saj bo samo to Pn gVf-mo z določenimi spo’ ilT1i m EZ sodeluje tud. s severne o diteranskimt drža a vk[jucUJ nomskem območju- |žirijo 'j Maroko, Tunis tsčim Ekonomska stabiln pfOsP odprtim trgom in °b )itičnaP riteta in varnost ko . dlaga. . , Biznismen EZ je ° sebičnimi nameni- jeflism Ne. Individualni JobfoA deluje samo v svoj de|a za^L. hoče narediti pos nkurjratl uj-pri tem poskusa k rezaP e tiko petnajstih ar odločile za njeno p^l^ foto: N- vestnik, 13. november 1997 ^Culturna obzorja Izkopavanja pri Dolgi vasi Gre za rimsko naselbino Zadelo na polju je sredi novembra nekoliko prepozno, ampak če se pelješ iz Murske Sobote proti Lendavi, lahko na levi strani dolgovaških polj opaziš ^upino ljudi, ki se ubada z zemljo __________________________ Štirideset delavcev, osem tehnikov in štirje arheologi Pokrajinske-■a muzeja Murska Sobota skorajda centimeter za centimetrom od-s "Muje prst, da bi se dokopali do zgodovinskih ostankov, le-te pa J^ivirajo in zabeležijo vsak košček keramike in najdbe, ki niso novo-। ""ega nastanka. Najdene predmete tudi sproti očistijo in obde-"Jejo, navzoč pa je tudi konzervator. O njihovem delu in najdbah s"'° se pogovarjali z vodjema projekta Ireno Šavel in Brankom Kerinom. Pokopališča še nismo našli. Kot zanimivost in v pojasnilo naj dodamo še to, da je v bližini naselja tudi rimska cesta. Najprej smo mislili, da gre za srednjeveško naselbino, ker pa je bila keramika precej mešana, smo dvsem pa tudi sredstva, da se ukvarjajo z najbolj razburljivim področjem svojega dela - izkopavanjem, raziskovanjem, odkrivanjem in pričakovanjem. ANRR Najprej so prehodili območje ^nikilometrske trase lenda-W obvoznice ter opravili in-e®zivni in ekstenzivni pohod, ^'tem pobirali keramiko in Medmete, ki so na tej trasi le-!.' 'n bi lahko pričali o more-ltnem aktivnem življenju v prebosti. Po terenskem ogledu locirali naselbino in se od-bli, da je potrebno izkopati ,/0 kvadratnih metrov do glo-lne 50, 60 centimetrov, kjer je ptebno, pa še nekoliko glo-Do sedaj so izkopali pri-polovico ozemlja, kjer so l^li naselbino. Jn kaj konkretnega so našli ^Panega v zemlji? »Večino-našli vkope, eno lepo Jišče, vodnjak, več temnih lis. k. ko kažejo na vkope ali na Ip Predvsem pa je veliko vsa-pje rimske keramike, veliko (snovi, ki ostane od pre-železa), po čemer predvi-■Vamo, da bi naj tu stala kak-a kovačija ali talilnica.« Kak-0 naselje je bilo to? »To je bil prosto vaško naselje iz dru-|a, tretjega stoletja našega /ja, naselbini pravimo tudi Akaprovincionalna naselbi- na. O tem priča tudi v glavnem preprosta hišna lončevina, ki ni glazirana. Mogoče pa bonio našli tudi kakšno fino z vzorci. ^likarji na Jeruzalemu ki torka, 11 .novembra, samega dneva svetega Martina, Vo’re«>inja mošt v vino, pa do petka, 14. nov. 1997, poteka HiurCjU Djutomersko-Ormoških goric - v taverni na Jeruzale-' ena letošnjih slikarskih kolonij. rje J 0 bi čudno, če bi bila na tem kraju vsebinsko usme-?la,a v kaj druga kot v upodabljanje na temo vinogradi, "o p13 vanska kapljica in vse drugo, kar je s tem še poveza-^ilo Pa tud* za del°vno slikarko srečanje, ki seje prilago-tj n°vim časom, ko družba ni več pripravljena toliko odše-i"ia j turo- Zato si slikarji poiščejo pokrovitelja - tokrat 0 vl°g0 Taverna Jeruzalem, ki poskrbi za prehrano, Poki n° Ivanje in atelje, slikarji pa se oddolžijo s po enim p0| °njenim delom. Gostinski obrat je tako v teh dneh dogo^1 SV°j° P°nu(lbo še z obiskom v ateljeju, kamor imajo likov' ll1ožnost pokukati in od blizu spremljati nastajanje Jož rf®3 dela' Tokratne slikarske kolonije se udeležujejo: Ptdj ~enko in Adolf Pen iz Murske Sobote, Jože Foltin s Kr 3! ^onrad Krajnc od Lenarta, Matjaž Mauser iz okolice DajpJp’ Stane Petrovič iz Celja, edini predstavnik iz tujine Tropper iz Avstrije. A. P. mnenja, da je naselbina prazgodovinska, srednjeveška in tudi rimska. In po zadnjih izkopih in podatkih vse kaže, da je bila rimska.« Na terenu bodo delali do božiča, rezerviranih imajo namreč sedemdeset delovnih dni, da najdišče naselbine do konca izkopljejo. Ko bo nekoliko hladneje, bodo dobili še šotor, da bodo imeli območje izkopavanja pokrito, morebitne padavine pa ne bodo vplivale na delo. Potem ko se bodo končala izkopavanja na območju lendavske obvoznice, pa bodo začeli podrobneje pregledovati še celotno traso avtoceste in poskušali locirati morebitna naselja in večja najdišča tudi na tem območju. Tako jih še čakajo kakšni dve, tri leta intenzivnega izkopavanja. Arheologi pa imajo ob izkopavanjih znova priložnost, pre-MKI četrtek, 6. novembra, odprli razstavo, na kateri so predstavljena Zavarovalnice Triglav so v četrtek, 6. novembra, odprli razstavo, na mucu3U pi VUJIUIIJVOM a’ k'so nastala na slikarski koloniji. Le-to je organiziralo Slovensko protestantsko društvo Primoža /delovali pa so Martina Fajt, Apolonija Simon, Črtomir Frelih, Marjan Gumilar, Herman Gvar-Huzjan, Zmago Jeraj, Janez Knez, Franc Mesarič, Franc Novinc in Vladimir Potočnik, neka-Se Predstavljajo tudi na našem posnetku. Razstava je na ogled do 10. decembra. TOMO KOLES, foto.: NATAŠA JUHNOV Razstava slik Vojka Pogačarja Gole slikoknjige Soul in koža, Vojko Pogačar, 1996 Nekoliko nenavaden koncept sije za otvoritev svoje razstave v murskosoboški galeriji izbral akademski slikar Vojko Pogačar, ampak zato toliko zanimivejšega. Že v spremnem katalogu je morda rie-koliko neobičajno, da je recenzijo in biografijo svojega dela opravil kar avtor sam, ne vidimo pa pogosto, da so slike v galeriji obešene brez okvirjev. Razlog za to je po Pogačarjevem mnenju čisto enostaven: »Če je slika dobra, je njen okvir lahko tudi zid galerije, če pa je slika slaba, si tako ali tako ne zasluži okvirja.« S postavitvijo te razstave je bil avtor izredno zadovoljen: »Želja po takšnem eksperimentu je v meni tlela že dolgo in mislim, daje postavitev teh slik v Murski Soboti najboljša doslej.« Zanimivost, ki jo velja omeniti, je tudi, da na uradnem vabilu na otvoritev razstave sploh ni bil zapisan njen naslov, tega je slikar v uvodu povedal kar sam: »Zakaj naslov Gole slikoknjige'1. Gole zato, ker ni okvirjev, slikoknjige pa zato, ker je za mene vsaka slika tudi neka optična knjiga, kajti slikarstvo je komunikacija. Nimam rad tudi delitve na realno in abstraktno. Tudi če kdo reče za kako sliko, da je realna, so to vseeno še vedno samo figure na platnu, ki so odvisne od subjektivnih percepcijskih zmožnosti dojemanja sveta.« Razstava Gole slikoknjige, ki je gostovala že v razstavnem salonu Rotovž v Mariboru in v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, je vsekakor vredna ogleda, čeprav se na otvoritvi ni zbralo veliko ljudi. Toda avtorja to ni motilo: »Raje vidim, da vas pride manj, pa ste tisti resni, kot pa, da pridere množica neresnih ljudi.« Razstava Gole slikoknjige bo na ogled do 30. novembra. TOMO KOLES Kdo je bil Mihael Kuhar? Prepustimo vse to zgodovinarjem! - Halo, tu smo zgodovinarji, ki znamo oba potrebna jezika za raziskovanje slovensko-madžarskih stikov in razmerij, kajti čez desetletja takih zgodovinarjev po vsej verjetnosti ne bo! Torej poglejmo, kaj trdi in »ve« madžarska stran v osebi »zgodovinarja« T. Zsige v knjigi o Prekmurju in Trianonu - o nekem Mihalyu Kuharju. On, Zsiga, nikakor ne sramoti - skupaj z lendavsko kulturo - Slovencev, le laže - hote ali nehote, iz zgodovinarskega neznanja - o Slovencih, ki so se borili za odcepitev Prekmurja 1918-1919 od tedanje kraljevine Ogrske ... Eden teh je bil Mihael Kuhar, le petkrat počaščen v tem veledelu, ki se za pravilno pisanje imen in citiranje virov prav nič ne zmeni. Najbolj nazorno in »stvarno« na 66. strani: »Drugi odposlanec je bil Mihael Kuhar (z Jeričem v Ljubljano k narodni vladi, V. N.). Kuhar se je podobno (kot Jerič, V. N.) udeležil v novembrskih beltinskih nemirih, v ropanju (trgovin, graščine, V. N., gl. o Jeriču isto na isti strani, V. N.). Pred pozivom na odgovornost je tudi on pobegnil, bil je delaven udeleženec za pdtrganje ozemlja (Prekmurja od Ogrske, kot legionar, V. N.). Po ukinitvi naglega sodišča seje vrnil v Prekmurje (kdaj?). Pomagal je v tujini organizirajočim se pri odtrgo-vanju (odcepitvi) Prekmurja« (kje? komu? V. N.). Isto o pobegu v Ljutomer na 67. str., na 68. str. je omenjen kot udeleženec posveta z generalom Maistrom v Ljutomeru na začetku maja 1919 in končno na 70. str., daje »vstopil tudi M. Kuhar« v »prekmursko prostovoljno legijo ... ki je imela nalogo nekaj mescev kasneje zasesti Prekmurje« (tu navaja vir: Kleklovi spisi p. 5. in V. Šiftar). V Bratoncih 1893. rojeni Mihael Kuhar, mlajši brat ljudsko izročilo zbirajočega Števana (gl. Š. Kuhar - V. Novak, Ljudsko'izročilo Prekmurja, Pomurska založba 1988), je že pred prvo svetovno vojsko, ko po vedenju g. Zsige ni bilo nikakih stikov Prekmurja s Slovenci onstran Mure, dokončal v Ljubljani, tedanji Avstriji, šest razredov gimazije, kot tudi (pri Zsigi navedeni Mihael Erjavec z Brato-nec in še drugi), postal železniški uradnik v Ljubljani, nato v Soboti, kjer gaje zajela zasedba 1941. Še isto leto je tožilstvo sprožilo kazenski postopek predvsem zoper Jožefa Klekla, obenem pa zoper Ivana Jeriča, Mihaela Kuharja, M. Erjavca, Marka Godino in še pet drugih članov delegacije, ki je šla v Beograd, ki jih našteva M. Slavič v razpravi v mojem zborniku »Slovenska krajina« (Beltinci, 1935) - da, ta rdeče vezana knjiga (kak izziv za nepismene bike, kot rdeča krpa! V. N.) je ležala povsod, od tožilca do preiskovalca sodnika in do vrhovnega sodišča v Gydru. Obžalujem svojo nehoteno krivdo, da sem Slavičevi razpravi objavil - toda ves postopek zavoljo »žalitve veličanstva, zločina proti madžarski državi« itn., kije trajal od 1941 do 1944 razen kon-finacije za Klekla in dvojnega prisilnega dela za Mihaela Kuharja, skupno kar 309 dni v letih 1943 in 1944, ni prinesel hujše obsodbe, ker se je moral ustaviti zavoljo zastarelosti dejanj in pomanjkanja dokazov pri nekaterih. Toda madžarski zgodovinarje v knjigi, izdani 1996 v Lendavi z našim denarjem, »dognal« brez natančne navedbe vira, daje tudi M. Kuhar iz Bra-tonec 1918 ropal v Beltincih, čeprav so tako zanj kot za z njim sodelujočega Ivana Jeriča priče že tedaj potrdile, da »sta mirila ih odvračala ljudi od ropanja«. Toda o ljudeh, ki so delali za »krivično« odcepitev Prekmurja od Ogrske, je treba zapisati čimveč laži, umazanosti - kako grde besede uporabljam ... -,ker to ni nikak napad na slovenstvo Prekmurja, ne delovanje proti integriteti Republike Slovenije, ki bi ne smela po pravici dobiti tega svojega dela od imperialistične in potem fašistične države Madžarske! Kdo se bo opravičil za to sramotenje Kuharjevima otrokoma, Ireni, dipl. inž. gradb., in sinu ekonomistu, kdo se jima bo vsaj opravičil v imenu lendavske založbe, ker avtor knjige ne ve, kaj dela, direktor založbe pa noče priznati nikake neresnice. Mogoče se bo opravičil g. Balasko?! Bil sem Kuharjev prijatelj, pomagal mi je zbirati zapuščino, ki se nanaša na bratovo delovanje (madžarski historik pripisuje to neobstoječemu beltinskemu župniku Jožefu (!) Kuharju, v resnici Štefanu, ki z bratonskima ni bil niti v sorodu, zato kot njegov prijatelj ostro obsojam, kljub moralnim naukom lendavske gospode, tako pisarjenje »na pamet« ali iz fašistične zasedbene madžarske zaloge, ki ni znala niti brati niti pisati). In njihovi zagovorniki danes v Lendavi nočejo priznati, da je to in vse podobno napad na slovenstvo, ne le v Prekmurju, marveč v vsej Republiki Sloveniji, kar vse naše poslance in ministre prav nič ne zadeva ... Napad na žive ljudi, zdaj že pokojne, toda njihove žive otroke, Jeričeve nečake in nečakinje, pranečakinje in - na vse nas, njihove prijatelje in sodelavce! Gospodje in gospe v Lendavi, po zaslugi Števana in Mihaela Kuharja so iz Ljubljane v tistih letih okoli 1910 - ko ni bilo med nami nikakih stikov?! -pošiljali v Prekmurje razne slovenske liste, ki sojih madžarske pošte vračale z napisi: »Ne sprejme, nazaj« in podobno. Dokler ni v dunajskem parlamentu slovenski poslanec dr. Janez Ev. Krek (da, tisti Krek od Majske deklaracije! V. N.) ostro zavpil na ogrskega notranjega ministra, kakšna svoboda je to itd. - toda bilo je že prepozno, svetovna vojna je to »demokracijo« zbrisala in prinesla novo, ki je prinesla svobodo tudi nam, vsaj do 1941., ko smo začasno spet morali poslušati tuljenje volkov iz daljnih step. Čast in priznanje poštenjaku Mihaelu Kuharju, ki sta ga popljuvala (o, kakšna grda beseda iz mojega stroja!! V. N.) madžarska zgodovina dvajsetega stoletja in Zavod za madžarsko kulturo v Lendavi, vzdrževan s slovenskim denarjem in podprt pri madžarski vladi, ki ne ve, kaj dela. Dr. VILKO NOVAK ... ker mi pri nakupu znajo svetovati. ? r - ker z Merkurjevimi karticami nakupujem še ceneje, ker lahko nakupujem tudi na 12 obrokov, ... ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, ... ker lahko najamem orodje in stroje za domača dela. £ ■ MURSKA SOBOTA: TC MERKUR. I CANKOVA: KZ Zadružni center. ORMOŽ: Merkur v Hardeku. MERKUR JE MOJ SVET. OBIŠČITE MERKURJEVO PRODAJALNO IN MERKURJEVI FRANŠIZNI PRODAJALNI ALI MERKURJEVE SPLETNE STRANI: WWW.MERKUR.SI. magnetni nosilec za 2 para smuči, FAPA, 3D980 brivnik, PHILIPS, HQ 2425, sistem PHILISHAVE “rota action", vgrajeno rezilo za daljše dlačice, samodejna prilagoditev na omrežno napetost ,, tfFAL. Be5'5’a ponev za palačinke, Tt garnitura meril, KOVINE, hbe a 40 cm m meter z zaponko: 3 m televizor, GOLDSTAR, CA 21 E20X, ekran 55 cm, teletekst, 80 programskih mest, OSD: prikaz vseh funkcij na ekranu, možnost sprejema kabelskih in satelitskih kanalov hlevska lopata, DOLENC, PVC, nasajena medeninasta kljuka na ključ ali cilinder, ARIENI, Alcor 5040 hidravlično zapiralo, DORMA, 3 ... ker ima pestro izbiro dobrega blaga, _ r Z Merkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU nad5.000 SIT ŠE OD 4 DO 10% CENEJE! Pri plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4% CENEJE. Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom: do 5 čekov BREZ OBRESTI! Pri nakupu na posojilo: do 5 obrokov BREZ OBRESTI! Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje: 6-1%, 7-2%, 8-3%. 9-4%, 10-5%, 11=6%, 12-7%. ^3 - ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, cvrtnik, BOSCH, TFB 2001. posoda iz nerjavnega jekla, do 2,51 olja, pokazatelj nivoja olja, okolju prijazen filter za maščobo prenosni radiokasetofon s CD-gramofonom, GOLDSTAR, CD 670, 2 x 7 W izhodne moči, digitalni radio, dvojni kasetofon, hitro presnemavanje, daljinsko upravljanje glasbeni stolp, PHILIPS, 335, glasbena moč 2 x 30 W, RDS, možnost nastavitve 20 radijskih postaj, DBB: dinamično ojačanje basov, DSC: digitalna nastavitev zvoka, dvosistemski bas refleks zvočniki vibracijski vrtalnik, ISKRA ERO, SRE 5-813, moč 800 W, elektronsko stikalo L/D, 600 in 1700 vrt/min, vrtalna glava 13 mm skobeljnik, iskra ero, SK175, moč 800 W, hitrost 1300 vrt/min, širina reza 82 mm, globina reza od 0 do 2,5 mm žaga lisičji rep, SANDVIK, 246 - 400, 400 mm lestev, FRAMAR, Major 150, 3 stopnice, bela rezalni stroj, SIEMENS, MS 48506, moč 110 W, elektronska nastavitev števila obratov, brezstopenjska nastavitev debeline rezin do 20 mm, varnostno stikalo za trenutni in trajni vklop, zavarovan pred možnostjo ponovnega vklopa električni agregat, UEUROPEA, HG 1700, izhodna napetost 230 V, izhodna moč 1,5 kWA, motor Honda G 150, moč 2 kW, teža 25 kg, mere: 530 x 580 x 465 mm nosilec za 4 pare smuči, FARA, 3D700 spenjalrnk, BLACK & DECKER, KX 418 E, moč 1500 W, za sponke od 6 do 14 mm in žebljičke 14 mm petrolejka, 865, višina brez ročaja: 300 mm ' ■ ur 555^’ palični mešalnik, BRAUN. moč 200 W, regulator hitros 7-delni čokoladni fondue F vroče cene veljajo od 6- d0 29 novembra 199^ izdelke v zaloBU parni likalnik, B0SC^Ja^ moč 1320 primeren za upor sUper W Lnjesparoah*^ vertikalna para, sa za vod" z ločenim rezervoarjem Pr( vestnik, 13. november 1997 Tegobe dokležovskega gostinca j/tronika Odrezana okrepčevalnica Mura faradi gradnje mostov ob reki Muri in prepovedi prometa za vsa vozila bo gostinski ^kal okrepčevalnica Mura eno leto ob promet Skorajda ne moremo verjeti, kar nam je povedal zgrožen lastnik go-' iškega lokala ob reki Muri z imenom Mura: o zapori ceste in mostov *eUeko Muro od Dokležovja do Veržeja je izvedel šele iz Vestnika (30. „ • D®7) in drugih medijev. Ne moremo namreč verjeti, da Vilka . ažica najbolj odgovorni niso obvestili o načrtovani gradnji, najsi bo z ®istrstva za promet in zveze ali odgovorni izvajalci Cestnega podjetja 4. novembra so kar postavili zaporo in oznake za prepoved prome-Ma gre zares, so pokazali tudi policisti, ki so ustavljali in kaznovali Atelje«, tudi če so želeli priti le do okrepčevalnice ob Muri. Cestno podjetje Celje je z deli šele v soboto, 8. novembra. l°rek, ko smo obiskali gospoda 'ka Balažiča, lastnika okrepče-alnice Mura, prvega lesenega ^stu ob reki Muri ni bilo več; s mehanizacijo so razbijali ^ostanke betona in ravnali te-'en' Pripravljali vse za gradnjo 0Ve8a širšega in trdnejšega mo-Drugi šok je g. Vilko doživel, °je izvedel, da bo novozgrajena (esta 1,5 metra višja od sedanje, Orej bodo njegovo dvorišče in Mbe ob malo večjem nalivu in V^nju gladine vode pod vodo? Sedo danes še ni videl načrtov 'ln' dobil uradnega obvestila, pičila ali ponudbe za povrni-?^°de. Saj ne bo socialni pro-lC?’ Poudarja, čeprav bodo tež-,Zlyeli; soproga je zaposlena kot ^jiteljica, na davčni upravi pa k dogovoril za odlog plačila, a ,ek ni problem, ker se ta plača ^Prometa. Vseeno bo težko, id pri hiši sta tudi dva šoloob-/na otroka, eden hodi v šolo v p^žovje, drugi v Bakovce, pla-7 Pa je potrebno tudi vse prispe-V (socialno, pokojninsko, Zdravko zavarovanje), stroške elek-e'n kurjave. Vkozi gozd je nekakšna obvoz-t"’, verjetno se bomo vozili po M na glavno cesto pa pridemo i/^nji gostilni pred farmo. Fm cesl° uretWin u,r^'^ ne Lo', 0 P« potrebno, ker moramo e Votiti v šolo, cesta pa mora biti tudi zaradi gasilcev in delavcev. Te dni so v gostilni le ti delavci, promet je zaradi zapore manjši za več kot 80 odstotkov. Kaj vse slabega nam bo zapora prinesla, se bo videlo, ko bodo podrli še ta drugi most in ko bo minus 10 stopinj Celzija. Prej sem imel v glavnem goste iz »tranzita«, po tej cesti je peljalo dnevno tudi po 2 tisoč vozil, pa tudi nekaj gostov iz vasi je bilo,« je povedal g. Balažič. Po poklicu je strojni tehnik, dolga leta je bil zaposlen v ljutomerskem Tehnostroju. Ko je Teh-nostroj doletel stečaj, seje 1991. odločil in začel tukaj z gostinsko dejavnostjo; s peto stopnjo izobrazbe je takrat lahko začel tudi z Okrepčevalnica Mura bo samevala, dokler ne bodo do konca zgradili novih mostov in obnovili ceste. Kdo bo povrnil stroške zaradi izgube pro- meta, kdo uredil obvozno cesto? gostinsko obrtno dejavnostjo. Če bi danes prekinil z obrtjo in jo hotel čez leto ponovno oživiti, več ne bi mogel, dokler ne bi izpolnil pogojev iz novega zakona o gostinstvu (tudi izobrazbenih). Cestno podjetje Celje je z deli začelo v soboto, 8. novembra. Mostove bodo porušili in poskušali narediti, kar se bo dalo glede na zimski čas. Prva posledica je bila, daje 1. novembra moral odpustiti natakarico. Saj je vedel, da bodo tukaj gradili, najprej se je govorilo, da bodo začeli spomladi, nato septembra ... Toda nihče mu ni nič sporočil. Začeti s tako gradnjo pred zimo je skorajda nelogično, vmes bo skorajda zaman 4-mesečna zapora, saj zaradi neprimernega vremena ne bodo delali. Na Območni obrtni zbornici M. Sobota se trudijo, da bi mu pomagali, skupaj so poslali dopis na ministrstvo za promet in zveze. Po vseh pravilih bi moral biti problem okrepčevalnioce Mura vključen v stroške celotne gradnje in obnove. To je izreden primer, mu odgovarjajo povsod, tega zakon ne predvideva. Pošiljajo ga od vrat do vrat. Se bo našel poleg stanovske zbornice še kdo, ki mu bo tudi zares pomagal? BERNARDA B. PEČEK FOTO: JUREZAUNEKER obisk na UNZ Murska Sobota ^posredna seznanitev s problematiko * 1 ljudje, ki živijo v bližini. Brž ko urediti kontrolne kabine za delo ljudje, ki živijo v bližini. Brž ko urediti kontrolne kabine za delo vasi še težave S'ni J' so obiskali murskosoboško upravo za notranje zadeve: Siiiape^eZar MNZ za javno varnost Borut Likar, direktor Uprave sluzbe MNZ Marjan Pogačnik in direktor Uprave poli- I Steuislav Veniger. ^stav Je b*' deloven. Visoki SsreH11'^ so se narrireč želeli ‘^r,- no seznaniti s problemi, '°v2a n'Se ubadajo delavci orga-^icjSfjtranje zadeve, zlasti pa %L,.',na terenu. Komandirji Postaj so predstavili pr-določenih območij in V ospredju sta vsekakor Promet’ zastoji na mej' -Us' 'legalnega prehajanja , V ^^o-slovenske meje. mesecih letošnjega Cez mednarodni mejni pre-I^olgi vasi zapeljalo dvornih vozil. Glede na SeCaSla do konca leta še dva '' Pro ’V štetih se utegne tovor-^Sm''181 še povečati, bo letos Srn;11,0 lansko število 252.147 %j v- Dokaz, da je prehod l r Zadeva prehajanje tovor- nih vozil) še naprej ozko grlo, je čakalna doba, ki je na dan obiska gospodov iz Ljubljane (6. novembra) znašala 19 ur pri izstopu iz Slovenije in 17 ur pri vstopu v našo državo. Čez mejni prehod v Dolgi vasi seje tudi povečalo število potnikov. V desetih mesecih sojih našteli 2.446.160, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem lanskem obdoju. Ugotavljajo, da prihaja kar 70 odstotkov tujcev iz tako imenovanih rizičnih držav, zato ni dovolj običajna, ampak temeljita kontrola. Za zdaj še ni zaznati, da bi nova prehoda v Kobilju in Prosenjakovcih občutneje prispevala k manjšemu številu prehajanj v Dolgi vas. Ta prehod še naprej uporabljajo potniki iz notranjosti Slovenije in seveda bodo spet smeli voziti čez ta prehod še avtobusi, ki so zdaj preusmerjeni na druge prehode, bo v Dolgi vasi še večja gneča. Vodstvo UNZ Murska Sobota je v zvezi s probemi v Dolgi vasi dalo nekaj predlogov za kratkoročne rešiteve: zagotoviti je treba dodatne prostore za delo policije. pri vstopu za tovorni promet z dvignjenim platojem, razšiti obstoječi most na vstopu v državo za tri steze ... Dolgoločno rešitev v Dolgi vasi pa vidijo v zgraditvi sodobnega mejenega prehoda, ki bo omogočal delo vseh služb na mejnem prehodu in imel zagotovljenih dovolj parkirnih mest na Po pogovoru z vodstvom UNZ Murska Sobota in komandirji policijskih postaj je bila krajša tiskovna konferenca, na kateri so gostje iz Ljubljane pohvalili učinkovitost pomurskih policistov in kriminalistov. - Foto: J. Z. L Slivna akcija policije 'lobu si pod drobnogledom i $l)da+ . nega »tehničnega« prekrška. Pa vozniki? 1(1) dtDe kazni — za »tehničnega« prekrška. Pa vozniki? Dva so preizkusili z alkotestom, vendar je bil rezultat preizkusov negativen. No, avtobusni šoferji pa le niso ušli kaznim: tri so mandatno kaznovali zaradi ' —M———M—f— —' ^ir^ 'hšpektorata policije Milan Horvat nas je UL n0 0 Preventivni akciji, ki so jo opravili v četr-« ep ?ra’ mt“d 6- in l4- uro' V ,em času s0 P°ostrcn nadzor cestnega prometa w akcj- ^Z, še posebno pa »šolskih« avtobusov. 1 ^Pjiho^0 Pregledali 51 avtobusov. Ugotovili so, K 0 stanje zadovoljivo in niso odkrili nobe- prehitre vožnje. Kaj pa drugi udeleženci v prometu? Ti pa so kar »pridni« kršilci cestnoprometnih predpisov, zlasti avtomobilisti. Zoper 29 voznikov bodo podali predloge za kaznovanje pri sodniku za prekrške, 107 pa so jih kaznovali takoj. Bo kaj pomagalo? Pri enih že, drugi pa bodo spet vozili po »starem«. Š.S. mejnem platoju. Sicer pa so se pogovarjali na srečanju v Murski Soboti tudi o vsebini predloga novega zakona o policiji, po katerem naj bi imeli organi za notranje zadeve več pooblastil. Kakovostno policijo pa potrebujemo tudi za odkrivanje mamil. Čez našo državo namreč vodi skrivnostna pot, zato so še in še potrebni napori pri odkrivanju tihotapcev. Na državnih mejah je mogoče odkriti kakih 20 odstokov mamil, ki »potujejo« od izdelovalcev do kupcev oziroma preprodajalcev. Sicer pa smo na pogovoru slišali, da je v Sloveniji okrog 5.000 zasvojencev z mamili. Š. SOBOČAN Zgodilo se je ... Gornja Radgona: Kolesar je obležal Daniel B. seje v ponedeljek, 3. novembra, ob 13.45 peljal s kolesom po magistralni cesti, ki vodi po Partizanski cesti v Gornji Radgoni. Ko je pripeljal do odcepa ceste proti Črešnjevcem, ga je dohitel neznani avtomobilist, ga prehitel in takoj zavil na desno predenj ter se zapeljal na lokalno cesto proti Črešnjevcem. Avtomobilist, ki je prehiteval v ovinku, je kolesarja zadel, da je le-ta padel na desni rob vozišča in se poškodoval. Ako je kdo videl to nesrečo, si morda zapomnil registrsko številko avta ..., naj sporoči policiji, kajti avtomobilist je pobegnil, ne da bi pomagal ponesrečencu. Belvinci: Vlomilec v Železnini V noči s ponedeljka na torek je neznanec s kleščami preščipnil ograjo na dvorišču Potrošnikove Železnine v Beltincih in si tako naredil »prosto pot« do trgovine. Potem je z železno palico odstranil kovinske rešetke z okna, ga odprl in splezal skozenj v trgovino, iz katere je ukradel: dva oljna gorilnika, tri motorne žage in brezvrvični telefon Panasonic. Škode je za več kot 400.000 tolarjev. Mala Polana: Vlom v logarnico Prav tako v noči s 3. na 4. november je neki vlomilec »operiral« v malopolanskem zaselku Bukovje, kjer je tako imenovana logarnica (stanovanjsko in gospodarsko poslopje za gozdarja in družino). Neznanec je s silo odprl vhodna vrata in iz pisarne revirnega gozdarja odtujil telefonski aparat in radio z budilko, iz sosednje sobe pa je ukradel motorno žago. Škode je za dobrih 50.000 tolarjev. Murska Sobota: Spet ponarejeni »denar« V torek, 4. novembra, je občanka Š. B. izročila blagajničarki v Potrošnikovi blagovnici v Slovenski ulici 10.000 tolarjev, da bi plačala nakupljena živila in drugo »robo«. Blagajničarka pa je kar hitro ugotovila, da gre za ponarejen denar. Potem je seveda prišla policija, ki je ponaredek zasegla. Izkazalo se je tudi, da Š. B. še zdaleč ni pona-rejevalka ali razpečevalka ponaredkov, kajti omenjeni bankovec je bil med tistimi, ki jih je dobila ob izplačilu plače. Vitomarci: Obrcani umrl Prejšnji teden smo poročali o pretepu v gostišču v Vitomarcih, kjer je A. H. iz Maribora pretepel, nato pa še obrcal v glavo svojo žrtev: 38-letnega Franca S., nato pa izgnil, a so ga policisti kmalu prijeli. Poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer pa je žal umrl. Ljutomer: Ponarejene marke Na ljutomerskem območju ne krožijo le ponarejeni bankovci za 10.000 tolarjev, kijih odkrivajo (mnogi prepozno) tudi na drugih območjih Pomurja, ampak tudi ponarejene marke. Bankovec za 100 mark je prinesel na policijsko postajo uslužbenec Ijtomerske banke in povedal, da so ga našli pri kontroli denarja v bančnem trezorju. Zani-movo. Murska Sobota: Platana je gorela 5. novembra okrog 17.45 je izbruhnil požar na stavbi nekdanje pohištvene industrije Platana v Murski Soboti. Še dobro, da so hitro pritekli gasilci in pogasili začetni požar, zato škoda ni ravno velika. Vzrok požara še ugotavljajo. Desnjak: Z bokserjem na domače Ta je pa huda! 5. novembra je bil hudo kršen javni red in mir v Desnjaku. Ljutomerski.policisti, ki so bili poklicami zaradi umiritve razgrajača, so zapisali v poročilo, daje F. D. pretepal domače in si na roko nataknil celo bokser, ki velja za hladno orožje. Policisti so »pripomoček« zasegli. Trnje: Dvigalo je izginilo V noči s 5. na 6. november je bil Jože S. iz Trnja oškodovan za 110.000 tolarjev. Toliko je namreč vredno konzolno dvigalo, ki gaje ukradel nezanec, za katerim seveda poizvedujejo. Storilec je bil celo tako predrzen, daje šel iskat dvigalo v zaklenjeno garažo. Lendava: Ponarejeni tolarji 6. januarja je neznanec vnovčil v trgovini Slavice K. v Lendavi 10.000-tolarski bankovec, za katerega so pozneje ugotovili, daje ponarejen. V Pomurski banki v Murski Soboti so policisti obravnavali tujca Toborja H., ki je nameraval menjati 100 ponarejenih ameriški dolarjev. Borejci: Našli plinsko pištolo Pri hišni preiskavi pri C. V. v Borejcih so policisti našli sicer skrito plinsko pištolo kalibra 9 milimetrov in vojaški nož, kije imel 24,5 centimetra dolgo rezilo. Vse to so zasegli in moža, ki ni imel dovoljenja za orožje, prijavili sodniku za prekrške. Ljutomer: Zbogom, muzika! K. D. iz Veržeja nekaj časa v avtu ne bo poslušal glasbe, kajti 7. novembra ponoči, ko je avto pustil pred gostiščem Aladin v Ljutomeru, je nekdo vlomil vanj in ukradel avtoradio, vreden 31.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Če radia ne bodo našli, bo treba kupiti novega. Murska Sobota: Zagorel je alfa romeo 7. novembra ob 2.40 je nenadoma zagorelo pri motorju starejšega avta znamke Alfa Romeo, s katerim seje na cesti zunaj Murske Sobote peljal italijanski državljan A. M. Ogenj seje hitro razširil na celotno vozilo, ki je povsem zgorelo. Požar so pogasili soboški gasilci. Pomurje: Avti izginjajo ponoči Kar zadeva krajo avtomobilov, je bilo nekaj časa zatišje, zdaj pa spet začenjajo izginjati. Samo 7. novembra sta bila ukradena dva: prvi je znamke VW Pasat karavan višnjevo rdeče barve, registrska številka MS 54 50C, drugi pa mazda MX3 kovinsko zelene barve, registrska številka MS 70 86H. Če bi kdo kaj vedel o njiju, naj sporočil po telefonu 113. Gornja Radgona: Vlom v parkiran avto V noči s 7. na 8. november je nekdo vlomil v osebni avto, ki gaje Alojz M. pustil na parkirišču v Gornji Radgoni. Iz vozila je izginil avtoradio. Bakovci: Gorel je prizidek V Bakovcih je gorelo! 8. novembra ob 21.30 je izbruhnil ogenj na prizidku gospodarskega poslopju Antonije L. Prizidek je povsem zgorel, z njim vred pa tudi kmečko orodje; delno pa je zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja. Še sreča v nesreči, da so pridrveli soboški in bakovski gaslici, sicer bi bilo gmotno prikrajšanje prav gotovo večje. Š. S. vestnik, 13. november 1997 | Pokal NZS___________________________ Mura v polfinalu V povratni četrtfinalni tekmi za pokal nogometne zveze Slovenije je Maribor Teatanic premagal soboško Muro z 1 : 0. Kot je znano, so Sobočani na prvem srečanju v Murski Soboti s 5 : 0 prepričljivo premagali Mariborčane, kar je bilo več kot dovolj, da se uvrstijo v polfinale. Mura je tokrat igrala previdno v obrambi in uspešno odstranjevala vse nevarnosti. Zlasti seje izkazal vratar Nemec, kije bil najboljši igralec na tekmi. Mariborčani so imeli lepo priložnost za zadetek v prvem polčasu, ko seje Pačo sam znašel pred vratarjem Nemcem, vendar je varuh mreže preprečil nevarnost. Nekaj minut zatem je nevarno streljal Fricelj, Nemec pa je žogo porinil v kot. Sobočani so imeli najlepšo priložnost za gol v začetku drugega polčasa, ko je Adamo Baranja zadel prečko. Tekmo je odločil pet minut pred koncem Siljanovski, ki se je v gneči najbolje znašel. Pred okrog 1.500 gledalci je dobro sodil Mitrovič (Ljubljana). Mura je igrala v naslednji postavi: Nemec, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Ilič, Dominko, Cipot, Dejan Baranja (Cirkvenčič), Adamo Baranja, Vogrinčič (Bukovec), Gutalj (Gabor). (FM) | Nogometni komentar Ob škandalu v Ljudskem vrtu bi se morali zamisliti Prva državna nogometna liga______________________________ Maribor : Mura 1 : 3 Maribor - Igrišče v Ljudskem vrtu, gledalcev 1.500. Sodnik: Horvat (Domžale). Strelci: 1 : 0 Cvikl (1), 1 : 1 Cipot (11), 1 : 2 Ilič (79 -Hm), 1 : 3 Lukič (89). Mura: Nemec, Lukič, Ošlaj, Alihodžič, Ilič, Domonko, Cipot, Cirkvenčič (Vogrinčič), A. Baranja (Ristič), Škaper, Gutalj. Potrošnik : Gorica 1 : 1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.200. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca: 0 : 1 Vogrič (19), 1 : 1 Dvoršak (30). Potrošnik: Kuzma, Godina, Tratnjek, Zemljiič, Bajič, Dvoršak, Mirtič, Zec (Forjan), Kečan, Franko (Markovič), Zver (Kotnik). Druga državna nogometna liga_____________________________ Nafta : Rudar 2 : 2 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 350. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strrelci: 0 : 1 Milinovič (7), 1 : 1 Utroša (21), 1 : 2 Žlak (48), 2 : 2 Šabjan (60). Nafta: Zver, Tratnjek (Horvat), Gaševič, Novak, Bedo, Drvarič, Bur-sač, Šabjan, Gabor, Utroša, Baša (Pal). Tretja državna nogometna liga____________________________ Črenšovci: Goričanka 1 : 0 Črenšovci - Igrišče Crenšovec, gledalcev 250. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelec: 1 : 0 Vori (20). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Hartman, B. Horvat, Pucko, Hotko, Plej, Voroš (Kreslin), Vesenjak (Graj), Vori, Dejan Horvat (Damjan Horvat). Goričanka: Nemec, Horvat, Smodiš (Kovač), Kren, B. Šalamon, Kolar, Suša, Gomboc (Skledar), Žilavec, A. Šalamon, Kosednar. Usnjar : Bakovci 2 : 3 Šoštanj - Igrišče Usnjarja, gledalcev 100. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 1 : 0 Čanič (19), 1 : 1 Mesarič (57), 2 : 1 Fenko (64), 2 : 2 Ristič (76), 2 : 3 Prekazi (89). Bakovci: Šiftar, Papič, R. Berendijaš, Živič, Žekš, Kokaš, Ristič, Mesarič, Prekazi, Krančič (Baler), B. Berendijaš. Turnišče : Pobrežje 3 : 3 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 50. Sodnik: Teršek (Laško). Strelci: 1 : 0 Mujdrica (12), 1 : 1 Kobler (31), 1 : 2 Štraus (42), 2 : 2 Litrop (61-1 Im), 2 : 3 Labaš (76), 3 : 3 Čizmazija (89). Turnišče: Senica, Ternar, Albin, Lackovič, Pucko, Mujdrica, Lutar, Albert Lackovič, Litrop, Vegič, Bukovec (Lebar), Kovač (Čizmazija). Pohorje : Odranci 4 : 1 Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 200. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Jovanovič (31), 1 : 1 Dobrijevič (62), 2 : 1 Majcen (65), 3 : 1 Majcen (76),.4 : 1 Majcen (82). Odranci: Marič, Kreslin, Marinič, S. Kavaš, Ulen, Jovanovič, Puhar, Vegič, Baranja (P. Kavaš), Cenej (Zakojč), Radikovič. Kovinar : Variš 1 : 0 Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 100. Sodnik: Kranjc (Gornji Grad). Strelec: 1 : 0 Robnik (19). Variš: Pahor, Žalik, Bažika, Kepe, Bukovec, Podgorelec, Horyath, Žalik, Sankovič, Lebar (Kovač), Gyurkač, Pal (Balantič). Med športnimi dogodki minulega konca tedna je vse zasenčil nogometni' škandal na prvenstveni tekmi med kandidatoma za naslov Jesenskega prvaka v prvi državni nogometni ligi med Mariborom Te-atanicom in soboško Muro v Mariboru. Kar se je zgodilo v Ljudskem vrtu in kar so posnele televizijske kamere., zasluži najostrejšo obsodbo, hkrati pa terja ostre kazni. Da so Sobočani trd oreh za državne in pokalne prvake Mariborčane, je nogometni javnosti znano, saj nogometaši izpod Pohorja v Murski Soboti niso okusili zmage že pet let, letos pa so jih Sobočani premagali s katastrofalnim rezultatom (5:0) in jih izločili iz pokalnega tekmovanja. Sobočani so povrh tega v odlični formi, saj že devet kol prvenstva niso izgubili. V povratni četrtfinalni pokalni tekmi je Maribor Teatanic sicer premagal soboško Muro (T.0), vendar ta zmaga ni imela velike vrednosti, saj so si Sobočani zagotovili pot v polfinale za slovenski pokal že na prvi tekmi. Pričakovati Je bilo, da bo prvenstvena tekma v Ljudskem vrtu zelo težka, saj bi bilo zmagovalno moštvo na vrhu lestvice in blizu naslovu jesenskega prvaka. Po dveh začetnih zadetkih je vse kazalo, da se bo tekma končala brez zmagovalca. Toda zgodilo se je tisto, česar ni nihče pričakoval. Zavrelo je dvanajst minut pred koncem tekme, ko je sodnik Darko Horvat z Vrhnike upravičeno dosodil enajstmetrovko za Muro, saj je Šarkezi v kazenskem prostoru zrušil svojega sovaščana Adama Baranjo. Na takšno odločitev so nogometaši Maribora reagirali nešportno, s pluvanjem, žalitvami in grobostmi, zaradi česar je prišlo do izključitva Šarkezija, kasneje pa še Drobneta. Sodnik Horvat pa v svo-jih odločitvah ni bil dosleden, saj bi moral izključiti še vsaj dva igralca Maribora - Židana in Vuksanoviča. To pa še ni bilo vse. Poraza poleg igralcev niso mogli prenesti tudi na klopi za rezervne igralce. Nešportno je reagiral pomočnik trenerja Maribora Teatanica Branko Šarenac, ki je udaril sodnika Horvata, ko je ta odhajal v slačilnico. Razgreti navijači pa so s kamenjem poškodovali soboški avtobus in obmetavali tudi osebne avtomobile.s soboško registracijo. Tako nešportno početje nima nobene zveze s športom in upajmo, da bo NZS tudi ustrezno ukrepala, saj meče slabo luč tudi na druge klube, ki pošteno delajo in tekmujejo, a so zaradi takšnih ali drugačnih špekulacij večkrat neupravičeno izigrani in oškodovani. Feri Maučec Badminton - Na državnem ---- prvenstvu v badmontonu za dečke in deklice do 15 let, kije bilo v Lendavi, je sodelovalo 32 igralcev in 16 igralk iz vse Slovenije. Med njimi so bili tudi Lendavčani in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejša je bila Simona Koncut, ki je zasedla dve drugi mesti - med posameznicami in v dvojicah skupaj z Ljubljančanko Žibretovo. Tretji so bili Ketler - Skledar in Pal - Toplak pri moških dvojicah ter Ketler - Koncut pri mešanih dvojicah. Toplak, Skledar in Pal so se uvrstili od 5. do 8. mesta. (B. Seke- reš) Atletika -Na tekaškem M --------Frankfurtu v I---1 ratonu v Frankfurtu v mčiji je med okrog 8.500 tekmovalci z vsega sveta uspešno nastopila članica TS Radenske Lučka Zadravec iz Murske Sobote. Maratonsko progo je pretekla z osebnim rekordom 3:31,55. Med 730 ženskami je v absolutni kategoriji zasedla 109., v starostni skupini članic pa je bila 29. To je bil doslej njen najvačp uspeh. (G. G.) □ Atletika - V Koprivnici je bil tradicionalni ulični tek. Branko Permej (AK Lendava) jev teku na 5.200 m med veterani zasedel prvo mesto. Anita Perme je bila med deklicami v teku na 500 m druga, Daniel Peremepa med dečki v teku na 1500 m osmi. Prva medobčinska nogometna liga Murska Sobota Kerna Puconci jesenski prvak Končan je bil jesenski del prvenstva v Prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Naslov prvaka so osvojili nogometaši Kerne iz Puconec v zadnjem kolu, ko so v Rakičanu premagali Univit, Carda iz Martjanec je nepričakovano izgubila z Lesopla-stom v Križevcih, Beltrans iz Veržeja pa je izgubil s Piramido v Bratoncih. Nogometaši Kerne, ki Ljutomera, ki sta na zadnjih dveh mestih. Najbolj disciplinirano moštvo v Prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je Beltrans iz Veržeja, ki je s 64 kazenskimi točkami na prvem mestu, sledijo Piramida iz Bratonec, 66, Vega s Tišine, 70, Čarda iz Martjanec, 79, Kerna iz Puconec in Univit iz Rakičana, po 80 kazenskih točk. Nogometaši Kerne iz Puco-nec - jesenski prvaki v prvi MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Urbančič (predsednik), Š. Kuhar (teh. vodja), Banko, Sapač, Čerpnjak, Varga, Kardoš, Rakar, Maučec, Budja (gospodar), Ga-vrilovič (trener); čepijo: Gjer-gjek, Zelko, Maček, A. Kuhar, Kuplen, Bočkorec, Pučko, Gomboši, Sarka. Manjkata: Ervin in Jernej Kutuš, Fotografija: N. Juhnov Najbolj nedisciplinirana Pa bila moštva Tromejnik iz ^uZ 93, Serdica, 88, Ljutomer in kovci, po 87, Lesoplast Knze ’ 84, in Roma iz Vanče vasi, kazenskih točk. t ga Najboljša strelca jesens . dela prvenstva v murskos° . prvi medobčinski nogomet sta bila Danijel Kovač (R^ Kristjan Kerec (Čarda), dosegla po 22 zadetkov, s* Robert Titan (Čarda), m' vjd nardo Pestner (Roma) in^p Ropoša (Beltrans), po 81 g nčR Časar (Univit), 7, Robed ^at. (Beltrans), Franc Molnat joda), Drago Rakar (KemaU gf. žef Brunec (Ižakovci), pR0^an vin Kutuš (Kerma)in QfagO Donša (Univit), p° 5’ §erdi-Horvat, Janez Šadl (. ca), Damir Gerendaj, Horvat (oba Univit), p Osterc (Beltrans), Sim011 .pe (Tromejnik), Valter Ku u ,jst), bert Kerčmar (oba LesoP^z Zvonko Bogičevič (Romah pj-Miholič (Piramida), An pec (Ižakovci), Danil0 (Kerna) s po 4 zadetki- Feri V tekmovanju druge slovenske lige malega nogometa je Mizar-___ stvo Širovnik iz Voličine v zaostali tekmi premagalo Agrotim iz Ljutomera s 6 : 3 (3 : 2). Strelca za Agrotim Modlic 2, Štaman 1. V pokalnem malonogometnem tekmovanju je ekipa Interierja Meteorpla-sta v Novi Gorici premagala Avrigo bar s 7 : 4 (Vozlič 4, Makoter 2, Hošpel). Ljutomerčani so se tako uvrstili v četrtfinale. (NŠ) so že lani osvojili naslov prvaka in igrali kvalifikacije za vstop v tretjo državno ligo vzhod, a niso uspeli, so zasluženo na prvem mestu. Izgubili so dvakrat s Piramido v Bratoncih in Romo v Vanči vasi, neodločeno pa igrali doma s Čardo. Na drugem mestu so nogometaši Čarde iz Martjanec, kar je prijetno presenečenje, saj so novinec v ligi. Na tretjem mestu je Beltrans iz Veržeja, ki za jesenskim prvakom zaostaja pet točk. Z eno točko manj pa so uvrščeni Univit iz Rakičana, Piramida iz Bratonec in Serdica. Razočaranje letošnjega prvenstva so Ižakovci, ki so pristali na šele na osmem mestu, najbolj pa sta razočarali moštvi Vege s Tišine in 1. MNL MS jesen 1997 1 2 3 4 5 6 Z 8 9 1. Kerna 0:0 3:1 4:3 0:1 3:0 1:2 2:1 2:1 2. Čarda 0:0 0:3 7:3 5:2 1:0 4:3 0:1 0:2 3. Beltrans 1:3 3:0 0:6 0:2 2:2 11:2 1:1 2:0 4. Univit 3:4 , 3:7 6:0 1:1 2:0 4:2 1:1 0:0 5. Piramida 1:0 2:5 2:0 1:1 0:1 2:4 2:1 3:0 6. Serdica 0:3 0:1 2:2 0:2 1:0 0:1 2:1 2:0_ 7. Roma 2:1 3:4 2:11 2:4 4:2 1:0 3:1 1:3 2:2 2:2 8. Ižakovci 1:2 1:0 1:1 1:1 1:2 1:2 9. Lesoplast * 1:2 2:0 0:2 0:0 0:3 0:2 2:2 2:2 10. Tromejnik 2:3 0:1 2:3 2:2 3:2 0:1 0:4 0:1 2:1 I 11. Vega 0:3 1:2 1:4 0:1 2:4 2:3 2:2 0:2 0:3_ 12. Ljutomer 0:3 1:11 0:2 0:7 1:2 0:2 0:7 2:0 2:7 _ 1. SNL Rezultati - 15. kolo Maribor: Mura 1 : 3 Potrošnik : Gorica 1 : 1 Rudar: Korotan 3 : O Vevče : Publikum 1 : 3 Primorje : Olimpija 5 : 2 Mura 15 9 3 3 25:17 30 Gorica 15 8 3 4 24:13 27 Primorje 15 8 2 5 31:24 26 Maribor 15 8 1 6 22:13 25 Publikum 15 6 4 5 29:26 22 Olimpija 15 5 6 4 23:24 21 Rudar 15 5 4 6 19:16 19 Korotan 15 4 5 6 12:20 17 Potrošnik 15 4 2 9 15:27 14 Vevče 15 2 211 12:32 8 Triglav 1412 1 1 33:11 37 Koper 1410 3 1 41:8 33 Železničar 14 7 5 2 24:15 26 Domžale 14 7 4 3 19:14 25 Elan 14 6 5 3 23:21 23 Šentjur 14 5 5 4 17:17 20 Dravograd 14 4 6 4 19:17 18 Nafta 14 4 6 4 18:16 18 Aluminij 14 5 3 6 18:21 18 Jadran 14 4 4 6 15:21 16 Rudar 14 4 3 7 13:20 15 Šmartno 14 3 4 7 23:27 13 G. opekarne14 2 6 6 17:27 12 Zagorje 14 3 3 8 13:24 12 Drava 14 2 4 8 9:17 10 Črnuče 14 2 210 12.40 8 2. SNL Rezultati - 14. kolo Nafta : Rudar 2 : 2 Šmartno: Koper 0:1 Triglav: Drava 3 : 0 G. opekarne . Domžale O : 1 Dravograd : Elan 1 : 2 Zagorje : Črnuče 2 : 0 Aluminij: Železničar 3 : 3 Jadran : Šantjur O : O 3. SNL Rezultati - 12. kolo Črenšovci: Goričanka 1 : O Pohorje : Odranci 4 : 1 Turnišče : Pobrežje 3 : 3 Usnjar: Bakovci 2 : 3 Kovinar: Variš 1 : 0 Unior: Paloma 0 : 1 Kungota : Dravinja 3 : 1 Pohorje 1210 1 1 44:15 31 Črenšovci 12 9 1 2 29.13 28 Bakovci 12 8 1 3 34:18 25 Odranci 12 6 3 3 20:12 21 Goričanka 12 6 3 3 21:15 21 Paloma 12 6 1 5 27:17 19 Unior 12 5 2 5 13:20 17 Dravinja 12 5 1 6 21.25 16 Kungota 12 4 2 6 16:24 14 Turnišče 12 2 4 6 20:26 10 Usnjar 12 3 1 8 14:24 10 Pobrežje 12 2 4 6 14:33 10 Variš 12 2 2 8 13:31 8 Kovinar 12 1 4 7 8:22 7 1. MNL Lendava Rezultati - 13. kolo Polana: Panonija 1:4 Kobilje : Hotiza 1 : 2 Renkovci: Nedelica 5 : 1 Bistrica : Dobrovnik 2 : 2 Renkovci 13 9 2 2 42:15 29 Panonija 13 6 5 2 25:23 23 Polana 13 6 4 3 20:16 22 Hotiza 13 5 2 6 20:28 17 Bistrica 13 4 4 5 19:22 16 Nedelica 13 3 5 5 15:23 14 Kobilje 13 3 2 8 21:26 11 Dobrovnik 13 3 2 8 27:36 11 2. MNL MS vzhod Rezultati - 13. kolo Tešanovci: Hodoš 1 : 4 Mladina - 2. SML vzhod Rotunda : Bogojina 3 : 2 Prosenjakovci : Grad 2 : 1 Šalovci prosti Prosenjak. 1210 0 2 39:13 30 Hodoš 11 9 0 2 42:18 27 Grad 11 6 1 4 37:22 19 Šalovci 11 5 1 5 30:33 16 Tešanovci 11 4 1 6 24:33 13 Rotunda 11 2 1 8 22:48 7 Bogojina 11 1 010 20:47 3 2. MNL MS zahod Rezultati - 13. kolo Gančani: Cankova 4 : 6 Dokležovje : Slatina 4: 2 Apače : Lipa 2 : 1 Makoter: Pušča 1 : 0 Apače 13 7 4 2 29:27 25 Makoter 13 7 4 2 25:13 25 Lipa 13 7 2 4 27:17 23 Dokležovje 13 6 2 5 31:27 20 Pušča 13 6 1 6 24:29 19 Cankova 13 5 2 6 31:33 17 Gančani 13 4 2 7 25:26 14 Slatina 13 1111 19:49 4 Dravograd 1110 1 0 45:3 31 Železničar 118 2 1 42:10 26 Bakovci 11 7 1 3 40:23 22 Potrošnik 116 3 2 58:21 21 Starše 115 2 4 31:25 17 Krško 115 2 4 23:18 17 Nafta 11 4 1 6 20:27 13 Steklar 10 4 1 5 11:32 13 Kovinar 11 3 1 7 18:30 10 Pragersko 11 2 2 7 14:30 8 Šmartno 10 2 0 8 17:31 8 Dravinja 110 2 9 8:77 2 Kadeti ■ - 2. SKL vzhod Železničar 1110 0 1 54:13 30 Dravograd 11 9 2 0 80:8 29 Nafta 11 9 1 1 46:6 28 Šamrtno 10 6 2 2 45:10 20 Krško 11 6 1 4 30:17 19 Steklar 10 5 1 4 20:27 16 Potrošnik 11 4 1 6 37:27 13 Kovinar 114 0 7 18:40 12 Starše 112 0 8 20:54 9 Dravinja 11 2 1 8 16:45 6 Bakovci 112 0 9 8:80 6 Pragersko 11 0 1 10 9:56 1 Mladina a.c./7hod - 2. MNL MS ’ “ “ »11 26^' 22:30 19:30 29:35 Tešanovci Goričanka Grad Hodoš Šalovci Prosenjak. Bogojina Rotunda 7 7 7 7 7 7 7 7 Mladina - 2. MNL Slatina Makoter Dokležovje Apače Cankova Lipa Pušča Gančani 7 7 7 7 7 7 6 5 3 3 3 2 2 1 6 5 5 4 3 2 2 o 2 1 0 0 2 1 0 o o o o o 1 o 0 3 4 4 3 4 6 1 2 2 3 4 4 5 6 18 1? 10 9 9 e 1 3 1$ 1? 14:2® 22:Ž 10:51 ^gstnik, 13. november 1997 Odbojka Pomgrad Fužinar Salonit Gradis Olimpija Krka Šoštanj Kamnik Odbojka Branik Koper Sobota N; mesto 4dtomer Krim Bled SOU Odbojka Sled ^emberk wotner K Lubnik »ranit Izola Kočevje kovica 1. A moški plovce ■e|tinci fstanj n urbina Ježica ^nart avinja ^Peter 8 7 1 23:13 14 7 6 1 19:4 12 8 6 2 19:7 12 7 4 3 15:9 8 8 4 4 14:18 8 8 2 6 7:20 4 8 1 7 8:21 2 8 1 7 8:21 2 - 1. A ženske 8 8 0 24:3 16 8 7 1 22:5 14 8 5 3 17:14 10 8 4 4 15:15 8 8 3 5 13:16 6 8 3 5 12:17 6 8 2 6 10:22 4 8 0 8 3:24 0 - 1. B moški 8 8 0 24:1 16 8 6 2 20:7 12 8 5 3 15:13 10 8 4 4 14:14 8 8 3 5 13:18 6 8 3 5 9:18 6 8 2 6 9:18 4 8 1 7 7:22 2 - 3. moški 5 5 0 15:1 10 3 3 0 9:1 6 4 3 1 10:5 6 4 2 2 7:6 4 4 2 2 7:10 4 5 1 4 5:13 2 4 0 4 4:12 0 3 0 3 0:9 0 Odbojka Prvi poraz Pomgrada V osmem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Olimpija iz Ljubljane v Murski Soboti premagala oslabljeno ekipo Pomgrada, brez Fujsa (trije rumeni kartroni) in Bačviča (poškodba ramena), s 3 : 2 (13 : 15, 7 : 15, 15 : 13, 15 : 12, 10 : 15). Gostje so povedli z 2 : 0 in šele v tretjem nizu so Sobočani uspeli zaigrati bolje, nato pa rezultat izenačili na 2 : 2 . Žal so v petem odločilnem nizu naredili preveč napak, da bi lahko dosegli kaj več. To je bil prvi poraz Sobočanov v letošnjem prvenstvu. Pomgrad: Berdon, Tot, Ke-rec, Čeh, Marič, Tinev, Topov-šek, Poredoš. V naslednjem kolu gostuje Pomgrad pri Krki v Novem mestu. Zmagi Sobote in Ljutomera V osmem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je Sobota v Murski Soboti premagala Krim s 3 : 1 (15 : 5, 9 : 15, 15 : 4, 17 : 16). Sobočanke izni tenis so brez težav dobile prvi in tretji niz, medtem ko so gostje v drugem nizu večinoma vodile in zasluženo zmagale. Zelo razburljiv in izenačen je bil četrti niz, Odbojkarice Sobote, članice 1. A-lige. Stojijo od leve: D. Drevenšek (terener), Drevenškova, Morčeva, Kuharjeva, Oletičeva, Kopilova, Vrataric (pom. trenerja); čepijo: Časarjeva, Šlebingerjeva, Kerč-marjeva, Kolarjeva, Zaporožčeva. Fotografija: N. Juhnov saj sta imeli tako ena kot druga ekipa zaključno žogo. Sobočan-ke so bile uspešnejše in drugič premagale dobro ekipo Krima. Domačinke so nastopile brez poškodovane Oletičeve. Sobota: Zaporožčeva, Drevenškova, Ko-pilova, Šlebingerjeva, Kuharjeva, Visoki zmagi Radgončanov in Sobočanov Morečeva, Časarjeva, Kerčmar-jeva in Kolarjeva. Odbojkarice Ljutomera pa so doma s težavo premagale Špecerijo Bled s 3 : 0 (16 : 14, 15 : 13, 17 : 15). Lju-tomerčanke so igrale v končnici vseh treh nizov bolj zbrano, dosegle tretjo zmago in se oddolžile za poraz na Bledu. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodilo-va, Stankovičeva, Šoštaričeva, Kosijeva, Vrbnjakova, Pirher-jeva, Štumperjeva, Vrečkova. (FM, NŠ) Lv šestem kolu prvenstva prve Jenske članske namizhote-lige sta obe pomurski ekipi |Wi visoki zmagi. Radgončani , “tez težav premagali Vesno v saj je za gostitelje zmagal ^Jihov najboljši igralec Pavič, Je Premagal Kovača in Benka, ^arič in Benkovič pa sta dose-APtepričljivi zmagi. Igralci Mo-Toplic Sobote so v neza-Vvem srečanju z najvišijm re-gatorn premagali slabo ekipo ■e>j. Edini set za goste je dobil kije nekoliko namučil Un-W'-Nekhvedovič in Horvat sta AesljiVo zmagala. V naslednejm kolu gostujejo Sobočani pri vodečem in neporaženem Preserju, Radgončani pa gostijo novomeško Krko. Vesna : Radgona 2 : 5 (Pavič : Benko 18 : 21, 21 : 19, 21 : 19, Rakuna : Kovač 17:21, 13:21, Šemrov : Rihtarič 12:21, 16 : 21, Pavič-Šemrov : Kovač-Benko 6 : 21, 19 : 21, Pavič : Kovač 21 : 15, 18 : 21, 21 : 16, Kolarič : Benkovič 10 : 21, 7 : 21, Rakun : Rihtarič 13 : 21, 12 : 21); Moravske Toplice Sobota : Radlje 7 : 0 (Horvat: Krive 21 : 13, 21 : 11, Unger: Petar 21 : 19, 21 : 11, Nekhveddovič : Kus 21 : 7, 21 : ........................ .............. 1 ljubil Sekcija Radenske in Turistično društvo Bratonci sta organizira-21 ejni 15. tradicionalni Martinov tek ter pohod in kolesarjenje na »d t 0(3 Radenec do Bratonec. Sodelovalo je okrog 160 rekreativcev, M Pohodnikov> 40 tekačev in 30 kolesarjev. Štart je bil pred (ib ^art'ha Sreša v Radencih, cilj pa pri gasilskem domu v Braton-■ fefei^udeležence pričakal Martin Virag in kjer je bilo tudi ^^^srečanje. Tovrstna rekreacijska prireditev je kljub slabemu kč”11 lePP uspela, vsako leto pa privablja več udeležencev. (FM) k?rafUa: N. Juhnov 11, Unger-Nekhvedovič: Kus-Pe-tar 21 : 11, 21 : 14, Horvat: Petar 21 : 18, 21 : 16, Nekhvedovič Krive 21 : 17, 21 : 16, Ungej : Kus 21 : 19, 19: 21, 11 : 21). M. U. ŠD Cven je pripravilo dva pregledna turnirja. Na pr- vem je zmagal Marinič, na drugem pa Pihlar. (NŠ) ' 1 Na odprtem kadetskem pr-... J venstvu Varaždina so med 400 igralci iz treh držav sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote in se odlično odrezali. Med 58 ekipami je prva ekipa Sobote (Ocepek, Ropoša) zasedla drugo mesto. Drugi je bil tudi Bojan Ropoša, to je njegov največji uspeh med mlajšimi kadeti. Ocepek seje uvrstilmed šestnajsterico. Med najmlajšimi kadeti je-bil Roudi med šestnajstimi. (M. U.) Bled boljši od Ljutomera V osmem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je vodeči Bled po pričakovanju premagal Ljutomer s 3 : 0 (5 : 15, 9 : 15, 7 : 15). Ljutomerčani so tokrat povsem odpovedali. Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Šumer, Dobošič, Onišak, Savič, Horvat, Pirher, Rajnar. (NŠ) V derbiju zmagale Pucončanke V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige je ekipa Puconec v pomurskem derbiju v Radencih premagala ekipo Soni-meksa Radenci s 3 : 0. V tretji državni moški odbojkarski ligi pa so Beltinci v gosteh premagali Lenart s 3 : 0. Kegljanje Visoka zmaga Nafte in Mure burski derbi brez zmagovalca ih^^^ern kolu prvenstva v Sv^^^ni moški rokometni Se je pomurski derbi v Nu)!1116(3 Radgono in Po-M/ burske Sobote končal 27 : 27 (14 : 12). Rad-( V^an, Vajngerl 4, Vučak Nn« k1, Pintarič, Strah, X« N Sic, Žinkovič, Klun, : 'teli i ?skovec. Polet: Kuhar, M L’,Skraban 9, Lovenjak 9, ^l ^lamar 2, Šantavec, Čer-rtfj Merica 3, Manojlovič, ^škar. Rokometaši n0 Prernagali Razkrižje s Razkrižje: He-k Ljaž Zajnkovič 5, Ov-č^.^arko Zajnkovič 2, Škr-jNu^rnk in Rozmarič po 1. Wqs. Iz Rakovec in Krog sta a- V naslednjem kolu se igrata dva pomurska derbija med Razkrižjem in Radgono ter Pomurko in Poletom, krog pa gostuje v Vuzenici. (FM, NŠ) Poraz Mobixa v Šentjerneju V osmem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni Hgi so rokometašice Mobixa iz Črenšovec gostovale v Šentjerneju in izgubile tekmo z istoimenskim moštvom s 24 : 29 (11 : 16). Mobix Črenšovci: Sabo, Žalik. Kikel, P. Smej, Huber, Horvat 2, K. Pintarič 7, A. Pintarič 9, Hozjan 4, M. Pintarič, Jakopina 2. V naslednjem kolu igra Mobix doma s Šeširjem. Strelstvo SD Gančani in Hari Na sporedu je bil drugi krog tekmovanja v regijski strelski ligi. Po drugem vodi SD Gančani s 6 (2180) točkami pred Škorpijonom, 6 (2122), in Varstrojem, 6 (2101) točk. Med posamezniki je na prvem mestu Milan Hari s 734 krogi pred Robertom Čontalo, 734, in Janijem Horvatom, 724 krogov. (F. Horvat) V šestem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je lendavska Nafta z visokim rezultatom 7 : 1 (4985 : 4707) premagala Fužinarja z Raven na Koroškem. Pri Nafti je bil izvrsten Peric, ki je podrl 907 kegljev. Poleg njega so za Nafto zmagali še: Felšo, 854, Horvat, 839, Matko, 788, in Matjašič, 771, tekmoval pa je še Radako-vič, 826 kegljev. Druga ekipa mariborskega Konstruktorja pa je premagala Radensko s 6 : 2 (5094 : 4922). Za Radensko sta zmagala Lešnik, 880, in Mauser, 834, tekmovali so še: Drvarič, 776, Hojnik, 800, Steržaj, 820, in Emeršič, 812 podrtih kegljev. V drugem kolu prvenstva v tretji državni ženski kegljaški ligi je Mercator iz Trebnjega premagal Nafto iz Lendave s 7 : 1 (2270 : 2100). Za Nafto je zmagala Utroševa, 374, tekmovale pa so. še: Staničeva, 347, Tišle-rjeva, 169, Kaučičeva, 161, Novakova, 353, Ščapova, 340, in Žalikova, 356 podrtih kegljev. V tretjem kolu prvenstva v mariborsko-posavski moški kegljaški B-ligi je soboška Mura v Radencih premagala drugo ekipo Miklavža z 8 : 0 (3881: 3689). Zmagali so: Borovič, 671, Du-rič, 661, Šebjanič, 658, Gergyek, 644, Smolkovič, 624, Bojnec, 623 podrtih kegljev. (M. Žalik, R. Drvarič, S. Durič) | Košarka_________________________________________ Odločil drugi polčas V devetem kolu prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je Odeja Marmor iz Škofje Loke v Murski Soboti premagala Pomurje Skiny s 66 : 60 (27:29). Oslabljene Sobočanke, brez Gaborjeve in Orijeve, so bile v prvem polčasu boljše od gostij in ves čas vodile. V začetku drugega polčasa pa so si gostje s hitro igro uspele priigrali prednost desetih točk, s čimer je bila tekma odločena. Strelke za Pomurje Skiny: Jocičeva 22, Horvatova 13, Qlišičeva 10, Svetinova 8, Huzjakova 5 in Feferjeva 2. V naslednjem kolu igra Pomurje Skiny pri vodeči Ježici v Ljubljani. Poraz Radenske v Ljubljani V šestem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je mlada ekipa Olimpije premagala Radensko s 87 : 70 (48 : 38). Treba pa je reči, da Ljubljančani tekmujejo zunaj konkurence, saj v ekipi igrajo štirje tujci. V tej »prijateljski tekmi« je bila Olimpija boljša in zasluženo zmagala. Strelci za Radensko: Ulaga 19, Bratkovič 13, Ojsteršek 12, Karlo 7, Novak 5, Želj 5, Balažič 3, Banič 2, Pavlin 2, Rojko 2. V naslednjem kolu igra Radenska v soboto ob 19. uri v Radencih pomembno tekmo z Litijo, ki je še brez zmage. Mlade Sobočanke zmagujejo Mlade košarkarice Pomurja Skinyja iz Murske Sobote, varovanke trenerke Gaborjeve, so dosegle dve novi zmagi. Najprej so zmagale v Domžalah z visokim rezultatom 60 : 37. Strelke: Pušenjakova 21, Kolmanova 15, Kerečova 12, Moravčeva 10 in Meričeva 2. V Celju pa so Sobočanke v derbi tekmi premagale Ingrad in se oddolžile za poraz v Murski Soboti. Ker so zmagale z večjo razliko kot doma, so blizu uvrstitvi med prve tri ekipe v svoji skupini in s tem med šest najboljših v državi. Strelke: Kolmanova 18, Moravčeva 8, Kerečeva 8, Pušenjakova in Kozarjeva po 6. Camplin in Fišer na polfinalu EP Sobočana Tone Camplin, komisar FIDE, in Stojan Fišer, sodnik FIDE, bosta sodelovala na polfinalu EP. Tone Camplin bo komisar 26. novembra na tekmi Italija : Letonija, ki bo v Kataniji na Siciliji, in 29. novembra na tekmi Italija : Češka v Ferrariju; Stojan Fišer pa bo sodil tekmo Romunija : Poljska, ki bo 3. decembra v Bukarešti. To je vsekakor lepo priznanje za že uveljavljena mednarodna košarkarska delavca. (FM) " V šestem kolu prvenstva v tretji slovenski moški košarkarski ligi ___ vzhod je Kungota premagala Lindau Miarte iz Lendave z 90 : 82 (52 : 47), to je peti poraz Lendavčanov. Strelci: Feher 28, Zrna 15, Neuvirt 14, Granfol 8, Cor 8, Goreta 5 in Sijarič 4. (F. B.) Balonarstvo____________________________ Sobočani na SP na Japonskem V Sagi na otoku Kiošu na Japonskem bo od 15. do 26. novembra svetovno prvenstvo v tekmovanju s toplozračniijii baloni. Z balonom, katerega solastnik je tudi Zavarovalnica Triglav iz Murske Sobote, se bo tekmovanja udeležila skupina članov balonarske sekcije Berta pri Športnem društvu Triglav iz Predanovec, ki jo sestavljajo Rudi Cipot, vodja ekipe, pilot Štefan Bertalanič, kopilot Niko Hochstetter, Boštjan Bertalanič, ki bo skrbel za navigacijo in zveze, Anja Cipot, prevajalka, in Milan Regvat, vodja zemeljske ekipe. Na svetovnem prvenstvu bo sodelovalo 115 prijavljenih ekip iz 60 držav. Med njimi so tri četrtine profesionalnih pilotov, ki imajo pa voljo najmodernejšo balonarsko in navigacijsko opremo. Čeprav gre v našem primeru za amatersko ekipo, pričakujejo dobro uvrstitev ter dostojno predstavitev naše pokrajine in Slovenije. Štefan Bertalanič se je namreč že doslej uveljavil kot odličen tekmovalec, saj je med drugim državni podprvak, tako da se je neposredno uvrstil na svetovno prvenstvo. Poleg njega bo na tekmovanju s svojo ekipo nastopil tudi naš najboljši pilot Avi Šorn z balonom Slovenije. Udeleženci svetovnega prvenstva na Japonskem v tekmovanju š toplozračnimi baloni so zelo hvaležni donatorjem, ki so jim omogočili udeležbo v tej oddaljeni državi. (FM) Judo___________________________________ Borovšak in Zverova zmagovalca V Mattersburgu v Avstriji je bil tretji in hkrati sklepni turnir mednarodne judo lige Alpe -Panonija. Med 138 tekmovalci in tekmovalkami iz 11 klubov in 5 držav so sodelovali tudi soboški in lendavski judoisti in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezala Katarina Borovšak (MS) v kat. do 44 kg in Adriana Zver (Lendava) v kat. do 48 kg, saj sta zasedla prvi mesti. Drugi v svojih kategorijah so bili: Tadeja Rojko in Aleš Balažič (oba MS) ter Tadej Časar, Robi Hajdu in Rene Žunič (vsi Lendava). Tretja mesta so zasedli: Maja Uršič in Alen Rogan (oba MS) ter Ana Legčevič, Rok Dominko, Maja Časar in Aleš Nedelko (vsi Lendava). Pokale za osvojena tretja mesta so dobili Sobočani za tretji mesti pri deklicah (do 13 let) in mladincih ter Lendavčani za tretje mesto pri dečkih (do 14 let). Radenska Pomgrad tretja Na mednarodnem šahovskem turnirju treh dežel v Monoštru v Porabju je prva ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote (Kovač, Gabor, Radosavljevič, Jerše) s 24 točkami zasedla tretje mesto. Zmagal je Haladas iz Sombotela s 25,5 točke. Druga ekipa Radenske Pomgrada je zbrala 17,5 točke. V posamični konkurenci je zmagal Madžar Csonka z 8 točkami. Med Sobočani sta bila najboljša Gabor in Radosavljevič, ki sta zasedla četrto oziroma peto mesto s po 6,5 točke. Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organi-___ žira 10. jubilejno prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu. Tekmovanje se bo začelo v torek, 18. novembra, ob 17.30 v prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Naslov prvaka brani Boris Kovač, pri nižjekategornikih pa Tomislav Špilak. Judo - V Mariboru je bilo tradicionalno mednarodno tekmo L—J vanju v judu za memorial Staneta Iršiča. Med 98 tekmovalci iz petih držav sta sodelovala tudi Sobočana Ludvik Pavčič in Tonček Vehab. V kategoriji do 71 kg je bil Pavlič tretji, Vehab pa sedmi (TK) vo, na južnem delu zi pri odpravi okvare vozila na cesti doma ali v tujini, popust pri nakupu nadomestnih delov v pogodbenih servisih in trgovinah, možnost skupinskega ogleda dirk in razstav avtomobilov. Ustanovitev in delovanje društva sta nedvomno koristna, saj je vedno več ljudi, ki imajo ali pa si zelo želijo imeti terenski avto. Včlanijo se lahko seveda tudi taki, ki še nimajo terenca. Aro je kratica »avtomobili rodd off«, torej za avtomobile, ki ne vozijo zgolj po lepih cestah, ampak (ali pa predvsem) po neurejenem terenu (zunaj cest). Člani Po zagotovilih predsednika sveta Krajevne skupnosti Rakičan Ivana Karolija v kraju, ki se razprostira na površini 921 hektarjev in ima 1.232 prebivalcev. in simpatizerji trnjanskega društva so imeli 25. oktobra srečanje pri lovskim koči v Mali Polani. Po krajšem nagovoru predsednika društva je zastopniška firma Bransberger predstavila jeepe (džipe), firma Avto-commerce pa je poskrbela za predstvitev mercedesa A. Shod se je nadaljeval z družabnim srečanjem (piknikom), a so se v pogovorih še in še nizale teme iz sveta avtomobilizna, s posebnim poudarkom na priljubljenih terenskih vozilih. Š. S., fotografija: Š. Gyurica V skladu z zakonom o društvih so v Trnju ustanovili Društvo ljubiteljev terenskih vozil Aro. Društvo, katerega zastopnik je Jožef Sarjaš iz Trnja št. 40, je vpisano v register društev pri Upravni enoti v Lendavi. Desetim ustanovnim članom so se hitro priključili novi in sedaj jih je že 38. Namen društva oziroma ugodnosti, ki jih imajo člani, so: svetovanje pri izbiri (nakupu) terenskega vozila, možnost poskusne vožnje s terenskim vozilom, pomoč članom ZLATOPOROČENCA RANTASA - izseljenca iz naših krajev: Francis in Ludvik Rantasa iz Manhattna Beacha v ameriški zvezni državi Kalifornija sta pred kratkim praznovala 50 let skupnega življenja. Praznovanje je bilo nadvse lepo, saj so se na slovesnosti zbrali vsi sorodniki in prijatelji, čestitali k jubileju, se pogovarjali o nekdanjem in sedanjem življenju in delu, vendar za kakšne globlje »razprave« ni bilo časa, saj je orkester Joeya Tomsicka vabil na ples. Vsi gostje so hveležni za pogostitev. O zlati poroki brata in njegove žene nam je poročal Louis Rantasa, katerega družina (žena Mary in sinova Bill in Vicki) je še posebno hvaležna za lepo prireditev. Louis je tudi sporočil, da so zelo zadovoljni z vsebino Vestnika, ki ga imajo naročenega. Najrajši seveda prebirajo novice iz domačih krajev. - Š. S. Rakičan kot značilno prim streljaj oddaljeno od Mursl v zadnjem času pohvali z v Jože Kramberger od Negove posadi vsako leta semena okrasnih visečih buč, ki jim tam pravijo »ciigari«. Potem ko se buče posušijo in iz njih iztresejo semena, jih je mogoče uporabljati za vlečenje vina iz sodov. V marsikateri kleti še danes najdemo tak pripomoček. Največkrat pa ljudje obesijo podolgovate buče na kakem vidnem mestu za okras. Pa še to: letošnji dober pridelek visečih buč je bil (sodeč po izkušnjah starih ljudi) znanilec dobre vinske letine. Res je bila dobra! -Fotografija: L. Kr. — BREZOVCI - Ze ne-____ kaj časa obnavljajo zgradbo nekdanje podružnične osnovne šole, kjer bosta dva oddelka vrtca in prvi razred prihodnje devetletne osnovne šole. Poleg tega bodo na šolskem dvorišču zgradili pokrito učilnico na prostem in igrišča za rokomet, košarko in mali nogomet. Vrednost te naložbe, zanjo bosta denar prispevali Občina Puconci in država, znaša 70 milijonov tolarjev. M. J. V Martinju na Goričkem je bila prisrčna slovesnost, na kateri je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno kapelico srca Jezusovega in srca Marijinega. Gre za sakralni objekt, ki so ga zgradili 1946. leta po načrtih arhitekte Majde Nerime iz Murske Sobote. Kapelica je dolga 7,90 metra, široka je 4 metre, višina strehe je 6,15 metra; stolp, v katerem je 98-kilogramski zvon, pa sega v višino 13,80 metra. Denar za obnovo je zbrala kaka stotinja Martinčanov, nekaj pa je primaknila tudi občina. Izolirali so temelje, položili novo talno oblogo (ploščice), stene prebelili s toplimi barvami, elektrificirali zvon, zvonik pa prekrili z bakreno pločevino in naj postavili nov križ. Ob 50-letnici postavitve kapelice in ob sedanji blagoslovitvi so izdali spominsko sličico z nabožnim motivom (ljudje hranijo take podobice praviloma v knjigah). Fotografija: Š. Sobočan :e, se [obitev tudi v prihodnje načrtujči0 naložb. Tako še v tem sred® nem obdobju predvidevaj® dnjo plinskega omrežij potrebe tamkajšnjega* ayze-ga kluba. Hkrati se v majo za ločitev načrt°va ne cone južno od tijskega gospodarstva stanovanjskega dela in 8 kompleksa s parkom- In kako bo v dolgoroca p dobju? Načrtujejo Pr.^o^ asfaltiranih cestiščih, k1 radi gradnje plinovpda Prav tako nameravajo . no urediti del naselja. k' rilo skladno z urbanista : Črtom. Med drugim naj nem delu kraja zgradb Ul cono. Veliko dela pri obnovi gradu, v ^a »peni uzej, ponudbo pa b?S |cad«ja' strili konjeniška in Sostin ogljik vnost s prenočitvenim1 z strni. Ob siceršnji airlt*' vjjj nih dejavnosti bodo o -j^ji pelo in otroški vrtec r en oddelek. .« Naj dodamo, da je Rakičan že od nekdaj znan po kmetijske ms darstvu z bližnjo srednjo kmetijsko šolo. Ob njej sta se razvila s poljedelski center za severovzhodno Slovenijo in meteorološka P Na Miizgah pa je od leta 1958 Pomurski letalski center s liščem, ki je priljubljena točka za pilote, jadralce, padalce, mo« balonarje in zmajarje. Premorejo tudi vaško-gasilski dom, ki F * bljeno shajališče krajanov. Sicer pa se lahko pohvalijo z vodo’'00 zdravo pitno vodo iz soboškega mestnega vodovoda ter kanalih J ’ so jo dokončali lansko leto, ko so predali namenu tudi nove konjs* v gradu. V zaselku Jezera na jugu pa je prašičja farma. PUCONCI - Zadnje čase potekajo v občini dokaj raz----- grete razprave o gradnji prvega podzemnega skladišča za plin v državi. V ta namen želi ljubljansko podjetje Geoplin spomladi raziskati 24 kvadratnih kilometrov veliko območje v puconski občini. Le-ta terja trdna zagotovila za ustrezno odškodnino zaradi povzočene škode, ki bo nastala med meritvami na terenu, in še milijon nemških mark za motenje posesti in življenja ljudi. M. J. MURSKA SOBOTA - V letošnjem rebalansu mestr^ga ____ proračuna je predvidenih 14 milijonov tolarjev za sofinanciranje stroškov javne razsvetljave, kar je za 4,5 milijona manj, kot so prvotno načrtovali. Za nekoliko višji znesek, za 4,7 milijona SIT, pa se povečuje vzdrževanje javne razsvetljave, za kar naj bi skupno porabili dobrih 16,5 milijona tolarjev. Ta denar bo dovolj za zamenjavo in večja popravila ulične in novoletne razsvetljave. M. J. V soboto, 15. novembra, ob 8. uri bodo odprli v prostorih prve osemletke v Murski Soboti zanimivo razstavo pasemskih malih živali. Prvi dan bo razstava odprta do 18. ure, v nedeljo, 16. novembra, pa od 8. do 17. ure. Na razstavi, ki jo pripravlja soboško društvo gojiteljev pasemski malih živali, si bo mogoče ogledati okrog 450 primerkov razne okrasne perutnine, okrasnih fazanov, kuncev, golobov itd. Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi društveno tekmovanje. Spodbudno pa je, da so k sodelovanju pritegnili številne malčke iz soboških otroških vrtcev, ki so risali in izdelovali razne predmete na temo malih živali. Ne bo pa manjkal tudi srečelov. M. J. VEŽICA V VADARCIH - Čeprav Vadarci niso ravno velika vas, imajo celo dve pokopališči: katoliško in evangeličansko. Od pred kratkim pa imajo tudi dve vežici, saj so - podobno kot pred nekaj leti katoličani - tudi evangeličani zgradili novo mrliško vežico in jo pred kratkim predali namenu. Denar zanjo - 650 mark v tolarjih -je prispevalo 46 evangeličanskih gospodinjstev, svoj delež pa je primaknilo tudi pet domačij, katerih člani so pripadniki binkoštne cerkve. Poleg denarnih prispevkov so krajani opravili tudi veliko prostovoljnega dela; izračunali so, da ga je bilo 7.000 ur. Hvaležni so družini Nemeth, ki je darovala zemljišče, na katerem so postavili ------------------------------ vežico; Evangeličanski cerkveni občini Bodonci, ki je prispevala les za ostrešje; prav tako pa tudi šestim domačijam v zaselu Loga-rov brej, ki so dovolile priključi-tev vežice na njihov vodovod. Pre-dsednik gradbenega odbora Boris BL----------------------------Vlaj nam je povedal, da so vežico M 4" ^^BaK zgradili in opremili v rekordnem | času: v dobrih šestih mesecih. J ^^B^ Blagoslovil jo je evangeličanski duhovnik Ludvik Jošar, krajši na-** govor pa je imel tudi pastor va- darske binkoštne cerkve Anton T 1 Sukič. - Š. S., fotografija: Briili lastnik, 13. november 1997 iz naših krajev Krajevna skupnost Stročja vas Ljudi je nekaj več gre denar, ki ga zbirajo s samoprispevkom? Dobro leto dni je poteklo, odkar ima krajevna skupnost Stročja vas "”ega predsednika sveta. Za opravljanje te funkcije so izvoli Stanka Rakušo, ki je samostojni podjetnik, saj ima firmo za splošno Heparstvo zokrog 15 redno zaposlenimi delavci. Ker je moz v najlepsih letih Mega življenja, zmore uspešno vodenje biznisa in delo v krajevni skup-®°sti, uspe pa najti tudi čas za rekreacijo. To zadnje seveda, ko je »“čan delovni dan, torej v večernih urah. V takem času sva tudi kram-™ o delu krajevne skupnosti. 'Stanko Rakuša je povedal, da “ajevno skupnost sestavljajo Vasi: Stročja vas, ki je po številu Prebivalstva največja, saj so ob Popisu 1991. leta našteli 495 Iju-fTej »sledijo«: Pristava z 255 Mffii, Nunska Graba s 182 premici, Podgradje s 314 občani, pS'ka, kjer so popisali 156 Iju- Rinčetova Graba, koder je ”relo 108 ljudi. Če številke iz ^meznih vasi izpred šestih let Wmo, dobimo 1.510 prebi-wev, vendar je sedanje stanje rtačno; predsednik mi je pove-5 da v omenjenih štirih vaseh ?JV448 gospodinjstvih 1.580 so popisni podatki iz leta in sedanji (1997) točni, po- ,81 Ugotovimo, da se število pre-balstva ni zmanjšalo, kakor v . ^ih drugih krajih, ampak po-Cai°, kar je vsekakor spodbud-ipa tudi res, da ljudje ne . več v tolikšnem številu s Puhom za kruhom in se sku-10 zaposliti doma. Število zapo-Pih Z območja KS Stročja vas "advse spodbudno, saj je v de- Na prvem mestu je vodenje firme, vendar si podjetnik Stanko Rakuša uspe najti čas tudi za delo v krajevni skupnosti in za lastno rekreacijo. - Foto: Š. S. ?jei) a skupnost Cezanjevci je dala v uporabo novo mrliško vežico, h|a.s Prispevki krajanov KS Cezanjevci in KS Stara Cesta. Naložba Paj z ureditvijo okolice in parkirišča) 20.000.000 tolarjev, tr) Da,,cv ve?ice sta predvsem zaslužna (poleg občanov, ki so dajali h dsednik sveta KS Cezanjevci Jože Gorjak mlajši in predsednik i ara Miran Voršič, pohvaliti pa je treba tudi tajnika aaa L^upnosti Matijo Kavčiča. Vežico je blagoslovil v navzočnosti . an'je Ljutomer g. Zrima in ljutomerskega župnika g. Velebe-ikrj Jevski župnik Alfonz Kurbus. Na slovesnosti, ki je bila 2. no-iot^0 Malonedeljski fantje zapeli nekaj primernih pesmih. - J. iz starih kmečkih nasadov, a časi so se Stf in mars'kdo rad použije tak sadež, saj je da ni bil škropljen. V sadovnjaku Fran-^kovica v Spodnjih Ivanjcih so nabrali kakih lovnem razmerju okrog 500 ljudi. Na njihovem območju je 28 različnih obrtnikov oziroma samostojnih podjetnikov, ustanovljene pa so tudi štiri družbe z omjene-no odgovornostjo. V letošnjem juliju so v Stročji vasi, Nunski Grabi, Rinčetovi Grabi, Podgradju in Presiki izglasovali petletne krajevne samoprispevke, glasovanje pa ni uspelo v Pristavi. V Stročji vasi naj bi zbrali v petih letih 25.500.000 tolarjev; od zbrane vsote bodo tretjino namenili za poravnavo dolga, ki so si ga »nakopali«, ko so - ob modernizaciji regionalne ceste -položili kanalizacijske cevi. Društvena dejavnost je namreč na območju KS Stročja vas dokaj razvejena, zlasti gasilstvo. PGD imajo v Podgradju, na Pristavi in v Stročji vasi (člani so seveda tudi iz drugih vasi). Gasilci Stročje vasi so uspeli zgraditi prostran dom, ki ga že uporabljajo, akorav-no še niso uredili (ometali) vseh prostorov, prav tako še ni urejeno pročelje. Na humanitarnem področju delujeta tudi organizaciji Rdečega križa Nunska Graba in Stročja vas, na Pristavi pa je zelo delavno turistično društvo Mak. Ne gre pa prezreti tudi telesnovz-gojnega društva Partizan v Stročji vasi, saj ima več sekcij, od katerih naj omenimo le klub malega nogometa in »rekreacijo«. Ljudem, ki krepijo duha in telo, je na voljo šolska telovadnica. V Stročji vasi imajo »mlado šolo«, saj je bila ustanovljena šele 1958. leta, v novi zgradbi pa je pouk od 1963. leta. V poznejših letih so jo sicer obnavljali, vendar je zdaj že neprimerna za sodoben pouk, zato je na vidiku gradnja novega šolskega poslopja. Tačas obiskuje šolo 192 učencev, v štirih oddelkih otroškega vrtca pa je 63 varovancev. Š. SOBOČAN — PODGORJE - Me-____ sec požarne varnosti so v sektorju Apače sklenili pred gasilskim domom v Podgorju. Tam je bila namreč vaja z motorno brizgalno mokre izvedbe in metanju torbice na cilj. Najbolje seje odrezala ekipa PGD Lešane. V Očeslavcih pa je bila sklepna vaja za območje gasilskega sektroja Negova. Tam so namreč preverjali sposobnost gasilcev pri dovajanju vode iz doline na hrib. Svojo sposobnost so učinkovito demon-striurali gasilci gasilskega centra iz Gornje Radgone. (F. KI.) Breme je veliko in brez pomoči občine se ga ne bodo mogli otresti. Kanalizacija pa žal še ne deluje, saj ni čistilne naprave. V Stročji vasi imajo srečo, ker skozi naselje pelje asfaltirana regionalna cesta, ki jo je v glavnem financirala država, a to ne pomeni, da nimajo (ne bodo imeli) izdatkov za posodobitev cest: potrebno bo asfaltirati vsaj 400-me-trski odsek. Načrtujejo še ureditev ulične razsvetljave in drugo. V Nunski Grabi zbirajo denar v glavnem za sofinanciranje asfaltiranja cest pa za mrliško vežico in drugo. V petih letih naj bi zbrali 3.850.000 tolarjev. Referendumski program za Presiko predvideva v petih letih 4.300.000 tolarjev prihodkov in odhodkov. Največja postavka je modernizacija cest. V čimkrajš-em času bi radi asfaltirali vsaj 300-metrski odsek. V Podgradju nameravajo zbrati 10.656.000 tolarjev in kar 7.459.000 tolarjev so predvideli za komunalne zadeve (asfaltiranje 1.200 metrov cest, mrliška vežica itd.). Tudi v Rinčetovi Grabi namenjajo največ samoprispevka za ceste, ko pa 1.800 metrov dolga makadamska cesta kar kliče po asfaltu. Predsednik Stanko Rakuša je povedal, da bodo nekaj denarja, zbranega s krajevnimi samoprispevki, namenili tudi društvom. Iz Mestne občine Murska Sobota Za ceste in komunalo 351,1 milijona SIT Letošnji stroški vzdrževanja cestno-komunalne infrastrukture v mestni občini Murska Sobota znašajo po naj novejšem rebalansu proračuna dobrih 160,7 milijona tolarjev V primerjavi z načrtovanimi so se le ti povečali za nekaj več kot 10,7 milijona SIT. Največji delež gre za vzdrževanje mestnih ulic, čeprav so prvotni znesek znižali kar za 4,4 milijona tolarjev in sedaj znaša 42,3 milijona SIT. Za vzdrževanje lokalnih cest pa so namenili nekaj čez 41,1 milijona tolarjev. Pri tem se znesek povečuje za dobrih 15,8 milijona SIT, predvsem na račun večjega obsega del pri preplastitvah lokalnih cest Bakovci-Dokležovje, Černelavci-Polana in Polana-Predano-vci. Tudi za vzdrževanje vaških cest bodo porabili več denarja (dvig za 1,5 milijona SIT), kar je posledica večjih odhodkov za gramozenje vaških cest. In kako je z investiranjem na tem pomembnem področju? Za naložbe v cestno-komunalno infrastrukturo bodo porabili 190,4 milijona tolarjev. Ta znesek je sicer kar za 112,4 milijona nižji od prvotno načrtovanega, vendar je to posledica zmanjšanega obsega del pri projektu čistilne naprave v letošnjem letu. Tako znašajo naložbe v obnovo cest in prometno ureditev v krajevnih skupnostih mestne občine 36 milijonov, pri čemer so morali dodatnih 10,9 milijona zagotoviti za kolesarsko stezo Nemčavci-Murska Sobota, ureditev pločnikov v Rakičanu, preplastitev ceste in ureditve parkirišča v Bako-vcih pa tudi za ureditev cest v krajevni skupnosti Cernelavci in za cestni odsek Nemčavci-Markišavci. Investicije v cestno omrežje in prometno ureditev v mestu Murska Sobota pa znašajo 66 milijonov. Povečanje za 2,2 milijona tolarjev je bilo nujno zaradi povečanja del pri projektu križišča ulic Štefana Kovača, Mikloša Kuzmiča in Ševerjeve. Kar zadeva gradnjo kanalizacijskega omrežja v krajevnih skupnostih pa velja omeniti, da se prvotno načrtovani znesek sicer znižuje za 1,6 milijona tolarjev, še vedno pa je precej visok. saj dosega 9,4 milijona SIT. V tem letu so se namreč povečali stroški za pripravo idejnih projektov kanalizacije Pola-na-arkišavci in ureditev meteorne kanalizacije v Krogu (skupno za 2,4 milijona SIT). Prav tako se povečujejo stroški za gradnjo kanalizacije v Ledavskem naselju, naselju Plese in Ulici ob progi v Murski Soboti, saj je predvideni znesek v predlogu proračuna višji kar za dobrih 10,9 milijona tolarjev. MILAN JERŠE Flamin MS Industrijska 1, 9000 Murska Sobota TeL: (069) 36 600, fax: 36 610 novega prn Vas kot! novi pooblaščeni prodajalec vozittaftEVMOO vabi ^TVORITEV I [servisnega centra Pridružite se nam ' naDNEVIH ODPRTIH VRAT tudi v soboto, 15.1 J. 1997, od 8. do 17. ure, kjer Vas bomo presenetili z »II "1* — ' “ OTVORITVENIMI DEM. prodajo. Nekoč pa so jih predelali kar doma: iz njih so stiskali jabolčnik, kije bil svojčas - poleg vode -na kmetih edina pijača. Časi so se spremenili: sedaj ga ne pije skorajda nihče več. - Fotografija: L. Kr. Vse lastnike vozil DAEWOO do konca novembra vabimo na BREZPLAČNE PREVENTIVNE PREQLEDE pred zimo Rezervacije po telefonu: 36-600 ali 36-610 _ 13, knjižni sejem v Ljubljani Knjiga naj bo Na letošnjem 13. slovenskem knjižnem sejmu seje predstavilo štiriinsedemdeset založb, med njimi tudi dve domači, Pomurska založba in založba Franc - Franc V okviru petdnevnega sejma predstavijo založbe svoje nove in zanimive knjige, razpravljajo pa tudi o aktualnih problemih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo založniki, avtorji, knjigotržci in na koncu tudi porabniki - bralci. Mi pa smo si podrobneje ogledali sejemske police domačih založnikov in nekatere knjige, ki se navezujejo na domače avtorje. Dan Pomurske založbe V paketu so predstavili štiri knjige iz slovenske književnosti: obsežno literarnozgodovinsko študijo profesorja dr. Franca Zadravca, Slovenski roman XX. stoletja, pesniško zbirko našega rojaka pesnika Milana Vincetiča Tanin, za katero sodijo, da je eno njegovih doslej najboljših pesniških del, nov slovenski sodobni roman Borisa Jukiča Nekdo igra Nagrajen nemški učbenik Prva promocija založbe Franc - Franc klavir ter monografijo Bogojan-ske cerkve Gospodovega vnebohoda dr. Petra Krečiča. Poleg teh povsem novih knjig Pomurska založba predstavlja knjige letošnjega ter knjige iz dveletnega programa. Glede na to, da povprečno izdajo 35 knjig na leto, imamo na razstavi natančno sedemdeset naslovov. Manj je domačega leposlovja in tako imenovane Pannonice, iz leta v leto pa je tudi manj izvirnih slovenskih romanov. Založba Franc -Franc se predstavi Svojo založniško dejavnost so letos na sejmu predstavili prvič, in to v okviru Prešernove družbe, ker bodo prek te družbe prodajali Lainščkov roman Skarabej in vestalka. kije izšel tik pred sejmom. Na sejemski knjižni polici so bili tudi knjiga Ernesta Ružiča Deli-bab, ki je zanimiva kot likovno-li-terarni projekt, nekatera starejša kot eden od avtorjev profesorica nemščine na soboški Gimnaziji Marusja Uhernik, karikature je naredil domačin Marjan Vaupotič, ki sicer končuje magisterij iz biologije v Ljubljani, oblikoval pa ga je Željko Serdarevič. Učbenik je dobil nagrado za najlepšo znanstveno knjigo oziroma učbenik predvsem zato, ker je zelo pregledno narejen, vsebuje serije razpredelnic in veliko slikovnega gradiva. Kajti ljudje si vedno lažje predstavljamo s pomočjo vizualizacije, temu pa je potrebno prilagoditi tudi učbenike, in omenjeni učbenik s svojim oblikovanjem poskuša snov in znanje približati učencu po najkrajši poti. Negativne točke sejma Ko sem dan pred sejmom Jdi-cala v Cankarjevem dom, ali mi Lainščkova dela, predstavljena pa je tudi dosedanja dejavnost festivala literatov za mladino. Založba Franc - Franc je ena prvih v Sloveniji, ki je za promocijo na sejmu uporabila interaktivne medije. Posebej za sejem je Creativ na CD-romu upodobil roman Skarabej in vestalka. Gre namreč za kompleksno predstavitev avtorja, njegove biografije, za vse o novem romanu, na kratko so predstavljeni tudi prejšnji romani in njegova založba. Obiskovalci tako s tem dobijo priložnost, da se sami sprehodijo po CD-ju in si poiščejo področja, ki jih zanimajo. Izvedeli pa smo tudi, da je stvar uresničitve, da bi celoten roman v prihodnje izšel tudi na CD-ju. Konec dolgočasnih učbenikov Za Vestnik pa je bil zanimiv tudi učbenik in delovni zvezek Du und Deutsch založbe Obzorja, pri nastajanju katerega je sodelovala lahko povejo, kakšen je program knjižnega sejma, so mi po nekajkratnem prevezovanju povedali, da je bolje, da se kar sama sprehodim do blagajne sejma. »Iz Murske Sobote sem,« sem ji ponovila. »Pa se vseeno lahko sprehodite do nas.« Potem sem se samo najlepše zahvalila. Pa tudi sicer je bilo na sejmu težko dobiti kakšne osnovne podatke o sejmu in razsta-vljalcih. Delovali so po sistemu pošiljanja z enega na drugi konec, dokler se ni krog ponovil. Pa pravijo, da je CD neprimeren za knjižni sejem, daje premajhen. no očitno je enim še to območje težko obvladovati. Podatke o nekaterih domačih avtorjih pa smo vseeno dobili. A. NANA RITUPER RODEŽ Foto: JURE ZAUNEKER DOMAČA KNJIŽEVNOST peta največja založba v Sloveniji. i rn Od semena in sadike do sadeža Po petih dneh so v torek s kronanjem slovenske vinske kraljice za leto 1998 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni sklenili še zadnjo letošnjo sejemsko prireditev Sadje '97 Ali je bila sejem Sadje res priložnost za slovensko sadjarstvo, kot so zapisali njegovi organizatorji, bo pokazal čas, dejstvo pa je, daje tovrstna prireditev pri nas doslej manjkala. V teh dneh so se na sejmu srečali pridelovalci, strokovnjaki in kupci, pa ne le iz sadjarstva, pač pa tudi drevesničarstva, trsničarstva, semenarstva, vinogradništva, vrtnastva, čebelarstva in zeliščarstva. Prireditev je imela s tem širše razsežnosti, tako kot se je od svojih skromnih začetkov skozi leta in desetletja razvijal kmetijski sejem, tako naj bi se razvijal tudi sejem Sadje, ki je že ob svojem rojstvu mednarodni. Če je jesen čas, ko lahko ocenjujemo. kako nam je narava s sadovi poplačala celoletni trud, potem je sejem Sadje prireditev, ki se lepo vključuje v ta čas, ko tudi načrtujemo in se odločamo, kaj bomo sejali ali sadili v prihodnje. In če bo obiskovalcem sejma to kaj pomagalo pri njihovi odločitvi, potem je prireditev gotovo dosegla svoj namen. L. KOVAČ, fotografije: NATAŠA JUHNOV Sejem Sadje 97 je odprl Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Zdaj je čas, ko se pridelovalci odločajo, kaj 0 pr sejali prihodnje leto. Za sadno drevje, posajen0 vijo, da obrodi že prihodnje leto. Ob strokovnih so pripravili še spremljajoče razstave, kulinarično, razstavo pogrinjkov, lovsko razstavo... Prvič v zgodovini slovenskega vinogradništva so prvi dan sejma pripravili krst mošta iz vseh štirinajstih slovenskih vinorodnih okolišev. Čas okoli martinovega je najboljša priložnost za mladega vina, zato je bilo ob sodih vselej tudi najbolj ziv letnik, 13. november 1997 /eportaža acelo se je pred cerkvijo svetega Jakoba v Dobrovniku. Domači župnik g. Franc Režonja je blagoslovil škofa dal za en dan vsa pooblastila za opravljanje krstnega ceremoniala v njegovi fari. Pravzaprav je to dogodek, | 1 h ga morale zabeležiti svetovne poročevalske agencije. Samo v Dobrovniku se na sv. Martina dan zgodi, da i škofa... Naslednja postaja nedeljskega popotovanja Martinovega sprevoda je bila na Borshegyu pri Šticl-Meizlovi kleti. »Moštek«, ki mora poklekniti ob sodu z litrom v roki, je starejši gospodar Herman. Prisegel je, da se odpoveduje vsem svojim grehom, zapeljevanju ljudi, razuzdanosti, zahrbtnosti, prepirom v družinah in gostilnah, metanju ljudi na zemljo in z »biciklini«, prevračanju avtomobilov v jarke, vodi in ponarejanju. Poslej bo samo razveseljeval staro in mlado! krst od Dobrovnika do Strehovec ^godi se tvoja volja tak v lagvi kak v glavi... A>brovniško turistično društvo ostaja zvesto tra-P1 tudi z letošnjim ceremonialom krsta mošta, da P Pogansko tekočino spremenili v blagodejno I,°> ki naj krepi telo in razbistri glavo. To je bilo skupine na čelu s škofom (Erno Toplak), ministrantoma, mežnarjem, bobnarjem, muzikanti in fijakerjem, s katerim so se prevažali od kleti do kleti od Paphegya do Strehovskih goric. Sprevod je letos olepšala s svojo navzočnostjo prva prekmurska vinska kraljica Milena Toplak. Jko so v Dobrovniku za eno leto pospravili krajevni klopotec, se je slavnostni sprevod najprej usta-7« Meričnjakovih na Paphegyu. Gospodar Janez (s klobukom) je del bogate letine pnhraml za Mar-J”? trgatev in začela sta jo sam sv. Martin in prva prekmurska vinska kraljica. Zdaj ostaja samo eno ^anje: Kdo bo krstil ta mošt? Pri Sepovih na Fbl-sohegyu se je zgodba ponovila: prijazen sprejem, ceremonial, obložena miza in vino za vse. Mladi gospodar Jeno,seveda tudi zadovoljen z letošnjo letino, je bil, kot se spodobi, glavni pri sodu. Zdaj se je razživel tudi mali rithar Geza Mataič. Vestno je opravljal svoj posel, tudi sicer ga še vedno v Dobrovniku in tu in tam kakšnega zvrne - za čistejše grlo. Hj na Paphegyu je sv. Martin po ceremonialu z gospodarjem Ferijem stopil k sodom. S skup-sta naS,a Pravo P'P°in ,et°šnja kapljica se je točila vsem povabljenim in naključnim obisko-x ' O letini pravi gospodar, da je odlična, o količinah pa: »Pa vidite, nekaj sodov ga je ...« Malo utrujeno, vendar zelo dobro razpoloženo ekipo je čakala ta dan samo še ena klet. Pri Toplakovih v Strehovskih goricah se je zbrala množica ljudi, dobrih prijateljev družine, znacev in mimoidočih. Za to je bil poseben razlog - tu je doma prva prekmurska vinska kraljica Milena Toplak, diplomirana inženirka agronomije, sicer prava vinogradnica in kletarka, ki je v veliko pomoč stricu in drugim članom družine. »Letošnja kakovost je navdušujoča. In na zdravje mlademu vinu in sv. Martinu, da bi nas spremljala vse do naslednjega Martinovega,« je prijazno pozdravila zbrano družbo, potem pa se je pri Toplakovih jedlo in pilo dolgo v večer. Da je bilo pijače dovolj, ima zasluge tudi sam škof sv. Martin, ki je v kleti zadeve uredil, kot je treba. 18 i, saj se ti ni treba prav ničesar bati. In nikar se ne pritožuj, saj niso drugi prav v ničemer na boljšem;: kvečjemu obratno ... On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da boš doživel precej neprijetno prese-nečenje... RAK Ona: Skrajni čas je že, da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla V precej neprijeten prepir, ki se bo končal veliko bolje, kot boš pričakovala. On ^Tekanje okofi ti sicer ugaja, toda tvoji domači ga imajo že vrh glave. Pomisli vsaj tu in tam tudi na tiste, ki te imajo radi. Prijateljica se ti je začela oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi, vsaj kar se tiče ljubezni. LEV Ona: Bodi pozorna na dogajanja okoli sebe, saj se bodo začele dogajati prav čudne in nenavadne reči. Partner bo posumil v tvojo zvestobo, zato mu raje posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti bo to znal pošteno poplačati. On: Z lepo besedo ti bo uspelo precej več kot z grobostjo in nasiljem. Na koncu so pomembni samo rezultati, to pa seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagajati, a mu to mu ne bo ravno najbolje uspelo. DEVICA Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne dalspati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj počitka, ki® je več kot potreben. On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral, vendar boš z rezultati le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. TEHTNICA |ah^ Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar Pa elul' tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede pričakovanega dobitka, predvsem na IJubeZ®/^^ področju. Prijateljice ti bodo poskušale ne* dtakniti... Oh: Tvoji sicer velikopotezni načrti se bodo ^ni končno uresničevati, vendar se zavedaj, da jgrai' uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar n* saj se ti lahko to še precej otepa. ŠKORPIJON > Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po dm0 gSetr pa še več pridobila. To velja predvsem za tvoj . j0s' ne zadeve, še posebno pa se tiče Ijubezni-te že precej časa prav pozorno ogleduje. vgndar On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnos, ^je bo vse skupaj minilo brez hujših posledic. Izle js«al ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, kis že dalj časa. Pazi se, nekdo ti hoče škodova STRELEC vezan Ona: Srečala boš nekoga, ki je še veF'n°iahkO nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki se |g je hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko, ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko ljubezni pričakuješ še kaj več. . , ^got^ On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si bo' ,0 podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne P^nO ie 6 no najbolje. Vrata so se torej odprla, P°‘ še vstopiti in storiti. KOZOROG .vešče^ Ona: Mogoče je prav tvoja premajhna o1 ^erj^ tisto, kar vztrajno kvari tvoje odnose s P ppin1' Poglej malo okoli sebe in kaj hitro ti bo vs>i ma jasno. Predvsem pa te čaka zelo zam gtavlj^ On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zap pOi5 kot si si domišljal. Ozri se malo naokoli poS|pV poti, ki bodo obetavnejše od dosedanji konec tedna ti bo prinesel vesele novice. VODNAR Ona: Zaupala se boš človeku, za kater y efOrn je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim predv5| boš približala cilju, ki si ga tako zelo ze । ' ^misi': pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dob aVOje On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi n zaj)il0 telje, saj te lahko le-ti kaj hitro pozabijo^ & na dano obljubo, ki se je bodo drugi pr minjali, predvsem tvoj trenutni partner. RIBI L kitiut^pO^ Ona: Pripravi se na odločilen korak, K K^pt dleteti, če ne boš popolnoma zaupala jvae^gaj neš. Prijateljeva pohvala bo mišljena p raz' pohvala tvojim sposobnostim, zato si kot..«Js* . . nreusi”® On: Sodelavec ti bo predlagal ^njmiV s* ki ti lahko zagotovi varnejšo finančno P ppO veda pa bodo za to potrebna odrekanj segla tudi na tvoje intimno področje. ^stnik, 13. november 1997 Zrač 19 Ko bom predsednik... Ne bo se zahvalil Cerkvi, amPak vernikom news. Bo delal zastonj news. Vzpostavil bo diplomatske stike z ZRJ news. Dal bo prenoviti vse slovenske mostove news. Muzej voščenih lutk Na Ppmurskem sejmu in gornjeradgonski občini so se odločili za - zanimivo potezo; po zgledu muzejev voščenih lutk so naredili prve štiri primerke in jih takol^predstavili na sejmu Sadjfe. Lutke bodo eno letoj^osile »šorce« glavnega pokrovitelja. (Na balzamiranje čakajo še trije skrivnostni občinski svetniki nevvs.j Kakšno zvezo imajo Puconci s sanacijo Nafte Lendava? Zagotovo ne gre za novinarsko domišljijo ali pobrani trač, ampak za izjavo, ki je bila izrečena v Ljubljani, tik pod vrhom. Rečeno je bilo v tem smislu: če Geoplin, d. o. o., Slovenska plinska družba ne bo dobil privoljenja Puconec, potem je negotova tudi usoda Nafte Lendava. Izjava torej, ki nima »ne glave in ne repa« ter je na prvi pogled tako nespametna, da še na papirju ne bi imela pravice stati. Resda je bila izrečena z namenom, pridobiti človeka, ki si veliko prizadeva okoli sanacije Nafte, da bi vplival na odločitev v Puconcih, pa vendar smo jo zapisali oziroma iskali dalje. Torej, kako je mogoče povezovati zadevo v Puconcih, kjer Geoplin načrtuje raziskave za potrditev ustreznosti podzemnega bazena za skladiščenje pljna, ter sanacijo Nafte? Vemo, da je Petrol v Geoplinu petnajstodstotni deležnik ter da njegova naložba v tej družbi znaša po podatkih iz leta ’96 1,64 milijarde tolarjev. Vemo tudi, da je Geoplin pomemben poslovni partner Mali oglas Občina Rogašovci nujno kupi kolo in traktor v vrednosti štiri leta starega safrana. (Šifra: Priložite topel šal in volneno kapo news.) Nafte Lendava oziroma dobavitelj plina za proizvodnjo metanola v Petrokemiji. Poslovne povezave torej že obstajajo. In kakšna naj bi torej bila tista med projektom Geoplina v Puconcih in Nafto Lendava? Gospod Ivan Muršič, pri Geoplinu odgovoren za puconski projekt, je povedal, da bi v primeru potrjenih domnev glede ustreznosti podzemnega bazena za skladiščenje plina, kar bi dokazale prve raziskave, v naslednji fazi projekta že lahko nastopal kot izvajalec tudi Naftin sektor Raziskave in pridobivanje nafte in plina. Ti bi, po besedah sogovornika, zaradi svoje bližine lahko bili najugo-dneši ponudnik. Geoplin imenovanega sektoija Nafte resda še ni povabil k sodelovanju, je še dejal, ker ti v prvi fazi projekta zaradi tehničnih možnosti še ne morejo sodelovati, lahko po bodo postali partner v naslednji fazi. Sogovornik je Lendavčane ocenil za solidne izvajalce. Povezati pa je mogoče tudi to, da je proizvodnja metanola v Lendavi odvisna od surovine, plina, katerega dobavitelj je Geoplin. Po besedah sogovornika pa bo pri proizvodnji v Lendavi konkurenčna prednost ta, da bodo imeli surovino skorajda »na domačem dvorišču«. Vprašanja, ali je metanol na svetovnem trgu še vedno in po pričakovanjih tudi v prihodnje dohodkovno zanimiv proizvod, ki bi zato lahko bil dobra »finančna podlaga« za načrtovano sanacijo rafinerije, pa sogovornik ni želel komentirati. Zapisana izjava torej ni bila izrečena kar tako, ampak ima neko ozadje. Ali nam jo je sobesednik iz Ljubljane razgrnil v .celoti, pa bomo še videli. MH r Prejeli smo ————— Spominska slovesnost na Zalah v Ljubljani ob postavitvi farnih spominskih plošč za 918 ljudi iz ljubljanskih župnij bo 15. novembra 1997 V soboto, 15. novembra 1997, bosta ob 10. uri dopoldne maša in blagoslovitev farnih spominskih plošč na ljubljanskih Žalah. Na njih bodo napisana imena 919 ljudi, ki so padli ali bili pobiti na PROTIKOMUNISTIČNI strani med državljansko vojno 1941-1945 in po njej iz ljubljanskih župnij. Ko so namreč Madžari 1941. zasedli Prekmurje, je naša družina morala zapustiti Prekmurje in tako smo kot begunci 1941-1945 živeli skupaj z drugimi begunci v Baragovem semenišču (po 1945. Akademski kolegij) v Ljubljani. Tako bo na eni od teh plošč ime mojega brata BOGOMILA JAKUSA, roj. 5. 3. 1924 na Hrušici pri Jesenicah na Gorenjskem, kjer šele sedaj teče postopek za izdajo mrliškega lista na upravni enoti na oddelku za upravne notranje zadeve (čeprav je bil zahtevek vložen že 1991.), absolventa L letnika gradbene fakultete v Ljubljani v šol. I. 1942/43 in od 8. septembra 1943 ni znana njegova usoda. Ta dan, 8. 9. 1943, so partizani napadli odred slovenske kraljeve vojske (plavogardiste) na Grčaricah pri Ribnici na Dolenjskem. Usoda ranjencev (med njimi je bil moj brat) in zajetih plavogardistov je enaka usodi onih po 9. 5. 1945. pobitih Slovencev (Slovenk), vrnjenih s Koroškega. Kako so potekale likvidacije v septembru in oktobru 1943 pri Ribnici na Dolenjskem, je razvidno iz fotokopije zapisnika (9.10.1944 v Ribnici) o izkopu žrtev, pomorjenih septembra in oktobra 1943 v gozdu ob cesti med Rakitnico in Jelendolom pri Ribnici na Dolenjskem. V enem od teh treh grobišč je bilo verjetno izmučeno truplo s telefonsko žico zvezanima nogama in rokama mojega brata Bogomila. V času izkopavanj trupel oktobra 1944 je bila moja sestra Cvetka (roj. 1922) v taborišču AUSCHWITZ, najmlajši brat Tugomir (1928-1996) pav samici ljubljanskih GESTAPOVSKIH ZAPOROV. Ob izkopu trupel nismo bili navzoči ne mama ne oče in ne jaz, ker nas nihče ni obvestil. Slovenski narod mora izvedeti tudi za vsa grozodejstva, ki so jih opravili na komunistični strani. IRENA JAKUS, M. Sobota 20 €Zdsevi mladosti vestnik, 13. november iea< Naš razred Andrej za Sonjo gleda in se obrača, a ona ga ves čas zavrača. Denis R.je pravi pametnjakovič, njegov rezultat nikoli ne gre v nič. Arminu dobro nemško teče, si petke v redovalnico meče. Matej pred tablo obrne se k nam, vragolije lahko pokaže tudi vam. Denisu Ž. miš jezik pogoltnila je, zato učiteljico sliši le. Željko ti vedno rad da, kadar kaj ima. Petra fantov sto si želi, a nobeden pravi ni. Tadeja resna je, včasih pa s smehom odnehati ne ve. Alenka rada klepeta, r saj vedno kaj novega zna. Sanja nasmejanega obraza je, zato Simon vanjo zagledan je. Mateja je kot prava učenost, prijateljsko vam skoči na pomoč. Klementina pa sem jaz, fante imam le za kratek čas. KLEMENTINA LESIC, 5. a OŠ Grad Odkrivali smo divja odlagališča odpadkov Imeli smo športni dan, in to nekoliko drugače, kot smo navajeni. Učenci sedmega razreda smo šli v Radoslavce s posebno nalogo, da odkrijemo divja odlagališča smeti. Prišli smo do roba gozda blizu vasi. Temu predelu pravijo Ruda, kajti tam so nekoč kopali pesek. Sedaj je v »rudniku« veliko smetišče, polno raznih odvrženih predmetov: kolesa, avtomobilske gume, steklenice, pralni stroji, škropiva ... Pogled je bil grozljiv. Vse okrog je bilo blato in nobene rastline. Voda pa je bila pomešana z nafto in najbrž še s trupenimi kemikalijami. Tudi smrdelo je. Spraševali smo se, zakaj ljudje to delajo. Če so se že morali znebiti dotrajanih predmetov, naj bi jih odpeljali na javna odlagališč, ne pa da so jih zmetali v gozd, kjer ogrožajo živali in onesnažujejo naravo. BARBARA SRŠA Na pohodu smo odkrili kar tri divja odlagališča odpadkov. Mi- Pospravljali smo buče V torek smo se zbrali pred šolo. Ko je prišla učiteljica, smo šli na njivo. Deklice smo si našle primeren prostor za čiščenje buč, ki so nam jih prinašali dečki, učiteljica pa jih je razsekala. Delo smo končali še kar hitro, saj buč ni bilo dosti. Nagajala nam je visoka trava, dečki pa so nas skrivaj obmetavali z ostanki. Nazadnje smo se s polnimi vedri semena odpravili w IX Nepozaben športni dan Že dolgo smo načrtovali športni dan. V petek se je le prikazalo sonce. Zbrali smo se pred šolo. Najprej smo si razgibali mišice. Igrali smo se med dvema ognjema. Vsi smo dobro igrali. Nato smo šli za šolo. Hišnik je zakuril ogenj, mi pa smo prinesli palice in svoje dobrote. Najprej smo si pekli kruh, nato pa kostanje, ki smo jih nabrali v okolice šole. Nato smo se spet igrali. Tudi sonce nas je pozdravljalo: Veseli in razigrani smo šli domov. Ta športni dan je bil nepozaben. GABRIJELA TKALEC, 2. raz. OŠ Miška Kranjca Velika Polana D°S 1^ Podružnična sola h Jipi jv 'Ča, Aoi J Peči °tro nagr Hlaj Mih. I nar I h ^estnik, 13. november 1997 na glasbeni sceni 21 Nagrade MTV-ja podeljene The Špice Girls, The Prodigy in Hanson Tudi letos so podeljene nagra-“eMTV, ene najbolj prestižnih tabenih nagrad. Gala prireditev Je bila letos v Rotterdamu. Na eznam nagrajencev se je v štiri-naJstih kategorijah letos vpisalo ^aJst novih nagrajencev, ki so M tokrat namesto iz belih kuvert P°te§nili iz skrinjic. Najuspešnej-®Paje bila skupina The Prodigy. (R odnesla kar tri kipce, novin-na glasbeni sceni Hanson dve, najboljšo skupino pa so razgla-5,11 The Špice Girls.' *Spajsice« so prav gotovo najeli letošnji glasbeni fenomen (asPloh. Na sceni so dve leti, le-?s Pa so si prislužile laskavi na-°v najboljše skupine. Prese- Izgubile so v kategoriji ..^boljše plesne skupine, kjer so s Premagali The Prodigy, ti pa °Jih okarakterizirali: »To, kar Ustavlja ta skupina, je prepro-0 moč deklet.« Mnogi se spra-Rjo, od kod dekletom toliko |gije, saj so v zadnjem času , dodane na dveh mestih naen-at ' aktivna glasbena turneja, es pa še snemanje videospo-3 filma, pogosto se pojavljajo 'Pri snemanju reklam za Pep-’ “olaroid, Channel 5, pred ne-Vn>rn pa sojih upodobili tudi p inskem deodorantu Impuls. K e8vse te postranske dejavno-mnoge tudi zanima, kako za aga dekleta najdejo čas za sne-Be glasbe. K rudi koncert skupine The Pro-W v Ljubljani ni bil kar tako, 1' zato, ker so ga organizatorji gjPravili v pravem trenutku, to-:lvčasu, ko je skupina najbolj K ne pa kot se ponavadi do-takrat, ko je skupina že v °nu' Prodigy so odnesli kar tri ‘n mn°gi pravii6: p v,ceno!« ne^n° °d veU'h letošnjih prese-°trovPa Je g°tovo skuP*na ab ' tr'° ^ansorl s kar dvema fak'-med katerimi je naj-nji^1 dlan star le dvajst let. In °Va izjava ob vsem tem je ^MUSIC— Mshoe bila: »Radi nas imejte še naprej.« Nagrado za najboljši živ nastop pa so dobili izvajalci spektakla PopMart, v tej kategoriji so premagali Michaela Jacksona in skupino Aerosmith. Nagrada je bila podeljena pričakovano in za večino popolnoma upravičeno. Toda tudi nagrade MTV-ja niso več to, kar so bile včasih. Med nagrajenci je bilo veliko hit glasbenikov, alias Špice Girls, Han-son, Backstreet Boys ..., tako da so bili člani skupin Jon Bon Jovi in seveda U2 pravi oldtimerji. Zanimivo’pa je tudi to, da ni na Nagrajenci so: skupino The Prodigy so razglasili za najboljšo dance skupino, ki ima tudi najboljši video, in sicer za skladbo Breathe ter za najboljšo alternativno skupino, trio Hanson je postal najboljši novinec na glasbeni sceni in izvajalec najboljše pesmi MMMBop, najboljši moški izvajalec je postal Jon Bon Jovi, najboljša ženska izvajalka je Janet Jackson, najboljša skupina so The Špice Girls, najboljša skupina rithem and bluesa je Black-street, najboljši raper je Will Smith, ki ga poznamo tudi kot igralca, najboljša rock skupina je Oasis, najboljši nastop je pripravila skupina U2, posebno nagrado MTV-ja pa je dobila skupina Backstreet Boys za skladbo As Long As You Love Me ter protiminsko kampanjo. listi nobenega od lanskih nagrajencev. Tudi letos je bila za neka- tere podelitev nagrad polna presenečenj. Za vas smo bili na koncertu Rockin’ Blues John Mayall and The Bluesbreakers, hala Tivoli, 4. novembra Po razprodanem koncertu skupine Prodigy je bilo tokratno prizorišče glasbenega dogodka nekoliko občinstvo pripravil celo do protestnih žvižgov. Med tem smo v petinštiridesetminutnem nastopu lahko slišali le kakih pet ali šest skladb, od drugačno. Oder je bii postavljen v mali dvorani hale Tivoli (tam, kjer katerih so bile večinoma priredbe klasik Blinda Lemona Jeffersona in ^J^OVlNA IN PRIREDITVE k°vo 43 • 69000 Murska Sobota tel.: 37 333 svoje tekme igra Union Olimpija) in obrnjen podolgem, vzporedno s tribunami, od katerih je bila le ena zasedena s poslušalci. Zbralo se jih je kakih tisoč petsto, nekateri od njih pa so na začetku sedeli na stolih v parterju, kar je za halo Tivoli prav tako neobičajno. Starostna struktura obiskovalcev se je bolj nagibala v prid tistim v zrelejših letih, čeprav tudi mlajših poslušalcev ni manjkalo. Končno ni bilo nikjer nobenega kričanja pred dvorano, kar je dokaj pogost pojav pri koncertih, kjer večino obiskovalcev tvori najstniška mladina. Je pa zanimivo, daje bilo kljub temu videti veliko vinjenih ljudi. Le-ti so se kljub vsemu obnašali mirno, v začetku pa tako ali tako niso imeli razloga za besnenje, saj je bil nastop »predvoznika« Paula Geremie dokaj zmeden. Belopolti kitarist z vzhodne obale ZDA igra sicer južnjaški blues in country, zelo prijeten za ušesa, vendar je njegov tokratni nastop zaznamovala težava z mikrofonom. Ker mu le-ta nikakor ni ugajal, seje večino časa ubadal z njegovim popravljanjem in potem »večnim« oglaševanjem kitare, tako da je na koncu Blinda Willieja McTella, predstavil se je le z eno svojo skladbo. Zato je prav presenetljiv podatek, daje Paul Geremia na sceni že dobrih trideset let. Je pa vseeno povedal zanimiv citat, ki si ga velja zapomniti: »Vam Evropejcem zavidam. Tu lahko greš v bar in se pogovarjaš s človekom, medtem ko je v Ameriki to nemogoče, ker ti ves čas kdo poskuša nekaj prodati, v tebe pa nenehno bulji dvajset televizijskih ekranov in vate prodira hrup računalniških in video igric. Sovražim televizijo. Najraje mečem televizorje skozi okna. Od svoje nekdanje žene sem se ločil ravno zato, ker je ves čas buljila samo v televizijo. Le-ta ji je popolnoma izprala možgane. Ko sem se odločil, da se bom ločil, sem potegnil televizijski kabel iz vtičnice, vzel televizor in ga vrgel skozi okno v drugem nadstropju.« Nastop Johna Mayalla je bil čisto drugačen. Če je kdo pričakoval utrujenega starca, ki sedi na stolu in brenka otožne balade, se je hudo zmotil. V dobri uri in pol se nam je John Mayall s svojimi »razbijači bluesa« predstavil v zelo dobri formi, legendi bluesa pa se šest desetletij nikakor ni poznalo. Koncert je bil bolj rockovski kot bluesovski, saj je bila večina skladb odigrana v hitrem tempu, le dvakrat se je ta nit narahlo pretrgala. Toda to ni pokvarilo zelo zelo dobrega vtisa, ki so ga orgličar, klaviaturist in pevec John Mayall, bobnar Joe Yuele, basist John Paul in kitarist Buddy Whittington pustili za sabo. Prav očitno je bilo, daje skupina v svojem nastopu uživala, enako pa velja tudi za občinstvo, kije pred tem že vstalo s svojih stolov in napolnilo praznino pred odrom. Zanimivo: pobuda za to je prišla iz vrst mlajših poslušalcev, ki jim je John Ma-yall med koncertom večkrat plosknil v dlani. Prvi del koncerta je trajal natančno uro in pol, v njem pa so se Mayallovi glasbeniki predstavili tudi z lastno virtuoznostjo, kitarist Buddy Whittington je celo presenetil kot imeniten vokalist. Zaradi navdušenja občinstva so potem zaigrali še en dodatek, skladbo There Ain't No Brakeman On This Train z albuma Spinnin’ Coin, nato pa se je videlo, da so namenoma končali z nastopom, ker je njihova turneja zelo dolga in naporna. Ni presenetljivo, daje bilo treba ohraniti še nekaj rezerve, saj bodo imeli na tej turneji glasbeniki petinštirideset koncertov v petinštiridesetih dneh, kar je dosežek, ki je lahko nevaren tudi za zdravje. Spomnimo se Joeja Cockerja, ki je imel v svojih zgodnjih letih oseminštirideset koncertov v dvainpetdesetih dneh, na koncu pa doživel popolni telesni in duševni zlom. Toda pri Johnu Mayallu se česa podobnega ni bati, saj je Anglež, ki že trideset let živi v Los Angelesu, na takšne napore navajen vsako leto. O tem, da ima še dovolj energije, pa pričajo odlične ocene njegovega zadnjega albuma Blues For The Lost Days. TOMO KOLES ^LJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V ■ LA LLORONA - Concrete Blonde ANYBODY SEEN MY BABY - The Rolling Stones 7 CANDLE IN THE WIND 1997 - Elton John 7 «ALK ON WATER - Katrina And The Waves 7 CONGO - Genesis “• ŠPICE UP YOUR LIFE - Špice Girls . ' HONEY-Mariah Carey PREDLOGI: TUBTHUMPING - Chumbawamba JUST FOR YOU - M People SOME KIND OF BLISS - Kylie Minogue ^CA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH PLAŠČ LJUBEZNI - Anja Rupel I ,• POT DO SRCA - Alenka Godec in Damjana Golavšek .• »GODBA O LJUDEH - Janez Zmazek Žan ■ JENSKE - Sing & Song 6 Ja - Ivo Mojzer 7 ' AO ZVONOVI ZAPOJO - Andrej Šifrer ' ^JINO - Jan Plestenjak PREDLOGI: KJE DOBRI STE LJUDJE - Dolores CE ME SLIŠIŠ - Andreja Makoter NIKOLI NE POZABIVA - Simona Weiss in Werner ^^A NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 2 LJUBIM TE - Slapovi r 3 Ve ®KA - Ans. Lojzeta Slaka 4 U,AK0 JUTRO - Vrtnica S^EK SPOMINOV - Ans. Tonija Sotoška f^OJMO NAŠI MAMICI - Tornado 7' tan PONOČI SPI - Ans. Tonija Verderberja ' ABRAHAM - Jože Burnik s prijatelji PREDLOGI: RAD se VRAČAM V DOMAČE KRAJE - Ans. Jevšek OR SREBRNEM JUBILEJU - Šaleški fantje |( TA PRESNETA LETA - Ans. Franca Miheliča hl.^Rie kupone pošljite do četrtka, 20. novembra 1997, na naslov: Murski a arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. L^pon št. 46-------------------------------------------------------- F In za skladbo - tuja: _________________________________ |l In^n°Zabavna: ___________________________________________________ |( ■ 11 Priimek ter naslov: '_______________________________________ Novice od tu zijskih ekranih. Blagor narodu, ki ima toliko veseljaških glasbenikov. Jazz & Blues Luther Allison je pravgotovo sodil med velikane bluesa, svojo največjo popularnost pa je žal dosegel prav pred svojo smrtjo. Umrl je 12. avgusta v Madisonu za posledicami raka in možganskega tumorja. Star je bil sedeminpetdeset let. Rodil seje v mestu Widener v državi Arkansas 17. avgusta leta 1939. Svoja začetna glasbena leta je preživel v Chicagu, kamor se je z družino preselil leta 1952. Kitaro je začel igrati leta 1956 v klubu West Side, v katerem je takrat nastopal s takšnimi imeni, kot so Magic Sam, Freddie King, Buddy Guy in Otis Rush. Poleg teh sodelovanj pa v njegovi karieri izstopata sodelovanji z legendarnima zasedbama Muddya Watersa in Elmora Jamesa. Prvo snemanje, pri katerem je sodeloval, je bilo leta 1967, ko je pod vodstvom producentov Billa Lindemanna in Shakeya Jakeja Harrisa izšla legendarna kompilacija Sweet Home Chicago. Čez dve leti, v začetku leta 1969, pa se Luthar Allison predstavi s svojo prvo samostojno ploščo z naslovom Love Me Mama, ki je bila lansko leto v prečiščeni obliki ponovno izdana. Proti koncu leta 1969 začne Luthar Allison svojo legendarno koncertno kariero s svojim prvim večjim nastopom na Ann Ar-bor Blues festivalu, kjer je bil nesporno največje prijetno prese- nečenje večera. Leta 1971 je podpisal pogodbo za takratno glavno bluesovsko in soul založbo Motown in za njih izdal naslednje tri plošče. V sedemdesetih letih je v glavnem koncertiral po Ameriki. Leta 1984 se je preselil v Pariš, kjer je nadaljeval s snemanjem in nastopanjem. Leta 1994 je ponovno podpisal pogodbo z založbo Alligator Records in zanjo še istega leta posnel ploščo Soul Fixin’ Man. Naslednje leto izide plošča z naslovom Blue Streak, ki je za Luthera Allisona dokončen »come back« na svetovno sceno in vpis med legende bluesa. Njegov letošnji nastop v Cankarjevem domu pa je tudi slovenskemu občinstvu pokazal kvalitete živega nastopa Luthera Allisona. Skupina The Drinkers ima svoj imidž na slovenski glasbeni sceni. Tudi njihov novi album Žeja ne odstopa od tradicije. Na albumu je deset skladb, sedem avtorskih, tri pa so priredbe. Večina njihovih skladb opeva veseljačenje ob alkoholu in posledice uživanja le-tega, ena skladbh pa je nekoliko zunaj njihovega konteksta in je posvečena pred časom umrlemu glasbeniku Andreju Gumilarju. Še ena vesela slovenska skupina je z novim imidžem spet na glasbeni sceni. Skupina Agropop je »vrgla ven« kaseto in kompaktno ploščo Srečni smo, Slovenčki. Tudi njihov video se že nekaj časa vrti na televi- in tam Vsak dan lahko čakamo, da bo izšla plošča Grega Graffma, ki je sicer bolj znan kot pevec skupine Bad Raligion. Na plošči z naslovom American Lesion boste lahko našli marsikaj, od klavirja, akustične kitare ... Tudi skupina Bad Raligion se že pripravlja na nov projekt. 24. novembra bo minilo šest let od takrat, ko je umrl Freddi Mercu-ry. Prav na obletnico bodo preostali člani skupine Queen izdali kompak- M tno ploščo No One But You, ki je § posvečena temu velikemu glasbe- PS niku. Poglavje o skupini Queen še g vedno ni končano. £ ._________________________________J Glasbena uganka Pankrti so dobili spominsko ploščo na pročelju moščanske gimnazije. Izržebali pa smo dopisnico Slave Zelko, Čebljarska 7, 9245 Turnišče. Čestitamo! Ploščo ji bomo poslali po pošti. Novo vprašanje se glasi: Napišite ime pevke skupineAgropop! Odgovor: Kupon št. 66 Odgovore pošljite do 21. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov! § Z a C« M C« 9 Pri založbi Verve so izšli trije novi albumi vedno zanimivih avtorjev. Prvi je album zvezdniškega tenorsaksofonista Joa Hendersona, ki je za svojo tokratno ploščo uporabil znamenito Gershwinovo delo Porgy & Bess. Skladbe, kot so Summertime, It Ain’t Neces-serily So in I Loves You Porgy, so že zdavnaj legendarne in so doživele že marsikatero jazz, rock ali pop priredbo. Zelo sofisticiran izdelek Joa Hendersona se zopet kaže v njegovi izredni sposobnosti interpretiranja skladb drugih avtorjev. Pri snemanju plošče so mu pomagali takšni mojstri, kot so pianist Tommy Fla-nagan, kitarist John Scofield, basist Dave Holland, bobnar Jack DeJohnette in pevca Chacka Khan in Sting. Druga plošča prihaja izpod okrilja kitarskega rokohitreca Johna McLaughlina. Eden največjih fusion kitaristov in soustanovitelj zasedbe Machavisnu Orchestra se je po marsikaterem akustičnem izletu vrnil k električni kitari. Plošča The Heart Of Thin-gs ponovno prinaša polno energične Johnove električne kitarske glasbe ob podpori njegovega novega kvinteta, katerega sestavljajo saksofonist Gary Thomas, klaviaturist Jim Beard. basist Matthew Garrison in bobnar Dennis Chambers. Skupina se je že odpravila na svojo turnejo in glede na to, da je John McLaughlin že stari in vedno dobrodošel znanec naših koncertnih odrov, ga lahko ponovno pričakujemo na katerem od slovenskih jazzovskih prizorišč. Tretja plošča je last enega boljših današnjih pianistov Rodneya Kendricka. Na plošči z naslovom We Don’t Die, We Multiply združuje duh klasičnih skladb Monka, Westona, Lincolna in drugih. Z izredno domišljijsko, swingovsko in skrajno emocionalno interpretacijo dokazuje današnji naziv »eden najvznemirljivejših med današnjimi mladimi pianisti«. Basist na tej plošči je Tarus Mateen, bobnar pa Turu Alexander. ‘ IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo B RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Glavno mesto Katalonije. ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 19. novembra 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu. KUPON ŠT. 39! ^Cmetijski nasveti vestnik, 13. november 1997 F Prejeli smo Javno vprašanje g. Cirilu Smrkolju, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Spoštovani g. minister! S podpisom odločbe ste 14.10.1997 imenovali Komisijo za ocenitev in odbiro bikov za osemenjevanje za sezono 1997/98. Naj mi bo dovoljeno, da najprej izrazim začudenje nad tako poznim imenovanjem in nad sestavo komisije. Ocenjevalna sezona traja od sredine tekočega do sredine naslednjega leta. Zato mora že omenjena komisija odbrati bike in pripraviti program osemenjevanja za osemenjevalno sezono pred tem. Če hoče opraviti svoje delo pravočasno, mora biti vsako leto imenovana vsaj do konca marca. Znano mi je, da vam je pripravil vaš svetovalec vlade predlog, ki je bil rezultat mnenja govedorejskih strokovnjakov, pravočasno. Vi se s predlogom niste strinjali; govori se, da zaradi tega, ker bi vodil komisijo še naprej jaz, ki sem jo vodil že od leta 1989. Kot dosedanji predsednik sem kljub neimenovanju čutil potrebno odgovornost do najpomembnejše kmetijske panoge in sem s člani dosedanje komisije in vodilnimi v osemenjevalnih centrih organiziral ocenitev in odbiro bikov za osemenjevalno sezono 1997/98. Tudi Govedorejska služba Slovenije (GSS) se je zavedala problema, ker komisija še ni bila imenovana. Zato je kolegij GSS sprejel 10. 6. 1997 sklep, da se vam ponovno posreduje predlog za imenovanje komisije. Tudi v tem predlogu sem bil predviden za predsednika. Seveda tudi tega predloga niste upoštevali. Kot kaže izdana odločba, ste predlog podpisali šele, ko v komisiji nisem bil več predviden. Komisija za oceno in odbiro bikov za osemenjevanje je izrazito strokovna. To potrjuje tudi obrazložitev, ki je priložena izdani odločbi. Zaradi njene strokovnosti vam je kolegij GSS 10. 6. 1997 predlagal, da so tudi strokovni tajniki vseh treh v Sloveniji najbolj razširjenih pasem govedi stalni člani te komisije. Za strokovno odgovorne naloge so se usposabljali celo v tujini. V sedaj imenovani komisiji jih ni. Zaradi velike strokovne odgovornosti omenjene komisije smo v preteklosti zamenjavali člane poredko in še to postopoma ter zaradi zelo tehtnih razlogov. 1/ stalnem delu letošnje komisije so med šestimi člani trije novi. Dva od teh sta predvidena za vodji, za predsednika in podpredsednika. Oba kot praktična kmeta govedorejca zelo cenim, upam pa dvomiti, da imata dovolj strokovnega znanja za vse odločitve, ki jih komisija mora sprejeti. Dovolim si tvegati tudi pomislek, ali jima niste z imenovanjem na najodgovornejši mesti v komisiji naložili prevelike odgovornosti. Kot dosedanji osemletni predsednik komisije se ne spomnim strokovno utemeljenih kritik na račun dosedanjega dela komisije. Komisija je doslej uživala velik ugled doma in v tujini. Zaradi povedanega vas, g. minister, sprašujem: 1. Zakaj niste imenovali komisije pravočasno? 2. Zakaj ni v komisiji vseh strokovnih tajnikov za posamezne pasme, ki so med najodgovornejšimi za razvoj posamezne pasme? 3. Zakaj sem jaz kot redni univerzitetni profesor za predmet govedoreja in pisec knjige Ocenjevanje govedi naenkrat neprimeren za članstvo v tej komisiji? Lepo bi vas prosil, g. minister, da mi na postavljena vprašanja javno odgovorite. Odločitve te komisije so pomembne za vse slovenske govedorejce. Nekaj 10.000 slovenskih govedorejcev bo lahko le z javnim odgovorom v časopisih izvedelo za, upam, tehtne razloge za tako nenavadno odločitev (odločbo). S spoštovanjem prof. dr. Jože Osterc, dipl. kmet. inž. Plodnost je merilo uspešnosti rejcev prašičev Prašič je po svoji biološki značilnosti zelo plodna domača žival. V moderni prašičerji pričakujemo, da ima na leto več kot 2.2 gnezdi, v gnezdu več kot 11 živorojenih pujskov, in da izgube od rojstva do odstavitve niso večje od 15 %. To so zelo Spodbudne napovedi, ki jih dosega tudi marsikateri rejec v Pomurju, vendar je še preveč takih, ki teh rezultatov ne dosegajo. Napake so številne in seveda se dajo vse bolj ali manj odpraviti. Zato je prav, da omenimo vsaj nekaj bistvenih pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v naših rejah in so vzrok za številne težave in probleme naših rejcev plemenskih prašičev. Ustrezna pasemska in starostna struktura plemenske črede Selekcijski program, ki ga izvajamo v Sloveniji, je naravnan tako, da je osnovna materina pasma linija 12 (to je križanka med švedsko pasmo landrace in large white), za očetovo terminalno pasmo pa uporabljamo pasme nemški landrace, pie- Turnišče: cene pujskov Povpraševanje po pujskih je tudi na četrtkovem sejmu preseglo ponudbo. Rejci so namreč ponujali le 23 živali, starih od 7 do 9 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov. Za par so zahtevali od 13.500 do 16.000 tolarjev, prodali pa so vse pujske. train, križanca med nemško lan-drace in pietrainom ter durok. Če upoštevamo ta program in vse druge normative, uspeh ne sme izostati. Vendar se za plemenske svinje še vedno preveč uporabljajo živali, ki jih odberemo iz pitališč (križanke med linijo 12 in terminalnimi pasmami). Ni rečeno, da med temi živalmi kakšna tudi ni dobra plemenska svinja z dobrim genetskim potencialom. Vendar je to zgolj naključje. Takega naključja pa si v sodobni prašičereji ne moremo privoščiti, ker to lahko pomeni izpad proizvodnje in s tem tudi dohodka. Plemenska svinja ostane v proizvodnji v povprečju (zasebna prašičereja) za okrog 6 do 7 prasitev. Zato moramo imeti v strukturi črede okrog 15 do 20 % mladic, 30 do 40 % svinj bo imelo 3 do 4 prasitve, 20 do 30 % plemenskih svinj 5 do 8 prasitev in okrog 10 % bo svinj, ki bodo prašile več kot 8-krat. Taka struktura črede naj bi nam dala najbolj optimalne rezultate. Napake, ki se pojavljajo pri naših rejcih, so naslednje: - preveč starih svinj v čredi, to bo v naslednjih letih, - preveč mladic (nizka plodnost, težave z gonjenji), - preveč plemenskih svinj z neznanim poreklom. Primerna prehrana plemenskih svinj in pujskov Prehrana je eden pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na poziti- mi— ven ali negativen l \ / , v rezultat v prašiče- i \ / ■ reji. Pravilna pre- tl/ r hrana v fazi nizke l / brejosti vpliva na i_J L_ velikost gnezda, zdravje ter počutje plemenske svinje po pra-sitvi. V fazi visoke brejosti vplivamo na porodno težo pujskov in s tem na vitalnost in življenjsko sposobnost pujskov, v fazi dojenja pa na razvoj pujskov in čas odstavitve. Prehrana pujskov takoj ob odstavitvi je zelo pomembna. Prej ko pujske odstavimo, prej lahko plemensko svinjo pripustimo. S tem dosežemo večje število gnezd na svinjo na leto. Vendar to pomeni, da moramo pujskom takoj ob odstavitvi priskrbeti kakovostno krmo, da bodo začeli čim-prej uživati čim več krme in tako dosegati maksimalne priraste. Problemi na naših kmetijah: - predebele plemenske svinje v fazi nizke brejosti so vzrok za poporodne zdravstvene težave in nepravočasno navajanje pujskov na krmo, - predolga laktacija, - predolg poporodni premor. Oskrba živali Oskrba živali ob pripustu v času brejosti in ob prasitvi vpliva na njeno življenjsko dobo in seveda sam reprodukcijski ciklus. Teorij je več in so med sabo dokaj različne. Ko plemensko svinjo pripustimo, je prav, da je uhlevljena individualno. Dokazano je, da to vpliva na število preživelih zarodkov in s tem seveda posredno na velikost gnezda. Individualno naj bi bila žival uhlevljena dva do tri tedne po pripustu, ker je to najbolj kritično obdobje za plemenske svinje, stresne situacije v tem obdobju pa so škodljive za preživetje za rodkov. Po 28. dnevu je pri živalih z ultrazvokom mogoče ugotavljati brejost, in seveda če so breje, jih lahko grupiramo oziroma jih lahko damo v prosto rejo. V fazi nizke in visoke brejosti so živali uhlevljene skupinsko, lahko se neomejeno gibljejo in s tem seveda pripomorejo, da so porodi lažji. O tem, kako imeti živali uhlevljene med porodom, so mnenja prav tako zelo različna. P° mojem mnenju imamo živali pr ve tri dni po porodu vkleščene, potem pa lahko pustimo, da se prosto gibljejo. Pujski so potem že dovolj vitalni in se znajo umakniti, ko se svinja ulega^ Novejše raziskave kažejo, daj zelo dobro grupirati plemens e svinje, ki šo prašile nekje po P vem tednu po prasitvi. Seve je to mogoče izvajati le v reja , ki imajo v čredi več kot 40 P menskih svinj. Vendar pa'a šno skupinsko uhlevljanje ze ugodno vpliva na plemens svinje, pujski se prej nava U jesti, manj je problemov, s po vnimi pripusti in kondicijo ziv ■ Vsekakor moramo poleg P -hrane plemenskim svinjam। bolj pa pujskom urediti ustre okolje in higieno, če imam° stem reje na slami, morarn°Xti skrbeti, da je vedno sveža, lahko se zgodi, da je v hlev11 lo slab zrak, ki je vzrok za s Ine probleme v prašičerej obratih. Če imamo tehnolog reje na rešetkah, moramoP tako poskrbeti, da so K® prazni in da sta ustrezna ve cija in gretje. Problemi na naših Kmetijah: * - neustrezna uhlevitev pl0®|R živali, vzrok za številne id®^ - neprimerna temperatur’ proizvodnih obdobjih, P® v porodnišnici in vzrejaEjfo' - slabo zračenje (Pre® niaka in ostalih škodljivih - nepravočasno izločanje- n. Genetski potencial skih svinj ni izkoriščen. ofne-malno 45 %. Vsi zg°ra,wda njeni dejavniki vplivajo n® ^iji je ta odstotek tako niz®^ pri-te dejavnike izboljšali, čakujemo do 80 % izk® en' genetskih zmožnosti P|e skih svinj. (Se nadaljuje) pAN^’ ZORICA ABRAHAM /m t. .dipL 'npOm^ ZVZzaP°" tir na se ral te Žita Flisar Novak Corn belt - koruzni pas ZDA (2) Farme V ZDA je po statističnih podatkih 2 miljona farm, leta 1972 jih je bilo 2>,3 miljene, število farm torej upada, povečuje pa se velikost posesti. Le 0,1 % kmetij obdeluje manj kot 10 akrov obdelovalne zemlje, tj. 4,1 ha, 40 ha posesti ima le 6 % kmetij, polovica farmarjev v ZDA pa ima nad 1000 ha veliko posest. S kmetijstvom kot primarno dejavnostjo se ukvarja le 2 % prebivalcev, 23 % jih zaposluje živils-kopredelovalna industrija. Vlada ne daje subvencij, kmetje lahko pridelujejo, kar hočejo, prej so imeli zajamčeno ceno za koruzo.Vsaka farma ima svojo sušilnico, silose in skladišča za zrnje. Na podlagi zalog dobijo v banki kredite. Koruzo, žita in sojo prodajajo na blagovni borzi. Največja in najbolj znana borza za žita je v Chicagu. Pridelke ne prodajo takoj po žetvi, ampak jih skladiščijo doma v silosih in čakajo na ugodno ceno na borzi. V 200 do 250 tonskih silosih skla diščijo zrnje tudi 2 do 3 leta. Največ farm je individualnih ali družinskih, nekaj ■jih temelji na partnerskih razmerjih, medtem ko so velike farme organizirane kot korporacije - družinska podjetja -, to jim ohranja ekonomsko trdnost. V Nebraski je povprečna velikost kmetije 350 ha, vendar so ekonomsko močne le tiste z nad 800 ha. Cena zemlje je zelo različna in se giblje od 700 do 4000 do-larjev/ha. Zemljo in druge nepremičnine lahko kupi kdorkoli. Koncentracijo zemljišč in povečevanje posesti so dosegli že s pred desetletji sprejetimi davčnimi olajša vami pri dedovanju. Lastniku farme, ki prepiše premoženje na dediča do vrednosti 1 miljona dolarjev, ni potrebno plačati davka. Če je lastnikov več, potem tisti, ki prevzame farmo, druge izplača ali odkupi njihove delnice, če je farma registrirana kot družinsko podjetje. Osnovno obdelavo in setev opravljajo farmarji sami, za gnojenje, škropljenje in žetev pa v 80 % najamejo specializirana podjetja za posamezno opravilo. Specializirana podjetja za žetev začnejo žeti v Teksasu in se premikajo proti severu do Kanade, tako kot dozorevajo poljščine, in tako žanjejo nekaj mesecev v letu. Farme so specializirane in imajo samo eno vrsto pridelave ali prireje. Na najboljših zemljiščih, to je pretežno černozem z jezerom podtalne vode za namakanje, v ravninskem delu Nebraske so farme specializirane za pridelovanje koruze in soje. Na slabše rodovitnih peščenih in suhih tleh na zahodnem delu pridelujejo sirek in žita. Na naravnih traviščih, nekdanjih pre- . . • .B r.v 'V-.. • Več kot kilometer dolgo in 500 metrov široko pitališče z okrog 10.000 govejimi pitanci rijah in savanah, kjer so se še pred dobrim stojetjem pasli bizoni, sedaj gojijo govedo. Reja goveda za pitanje je pretežno na prostem brez »hotelov« za živali. Za krave molznice imajo racionalno zgrajene hleve in molzišča. Vsaka krava ima številko, krmljenje pa je računalniško vodeno. Imajo osem različnih obrokov, posebej za presušene krave in vse do vrha laktacije. Imajo ovrednoteno, koliko stane krmni dan za kravo v določenem laktacijškem obdobju. Le-ta stane za eno kravo v povprečju 3,5, dolarja, kar je tretjina cene litra mleka. Obroki so uravnoteženi, nad 5000 I mleka na kravo na leto dosežejo s krmo in ne z dragim genetskim materialom, dragim semenom. Krav ne pasejo, pravijo, da bi s pašo dobile samo vodo. Osnovna krma so koruzna silaža, sojin zdrob, lucerna, bombažne tropine, vitaminsko-mineralne me-, sanice in maščobe. Krave krmijo odvisno od proizvodnosti 3- do 5-krat na dan, mol------------- žejo pa 2- do 3-krat na dan. Na farmi s 350 kravami molzejo od 1.00 do 9.00 zjutraj in od 13.00 do 21.00 popoldan. Farmar, katerega smo obiskali v Nebraski, je pred dvema letoma prodal svojo farmo v Kaliforniji, na tovornjake naložil najboljše živali in jih pripeljal v Nebrasko, kjer je kupil novo farmo. Pravi, da je tu mleko dražje in je več krme. Nebraska - THE CORNHUSKER STATE Nebraska je država v osrčju ZDA, ima 1,6 mi- Ijona prebivalcev, nezaposlenost je 2-odstotna. Od skupno 20 miljo-nov akrov obdelovalnih polj ima 5 miljonov hektarjev koruze. 50 , % površin namakajo, v povprečju dosega Nord Plate je najbolj sušno območje Nebraske, na teh P° niso orali že od leta 1962. jo pridelek 12 t/ha koruznega zrnja, na namakanih površinah 6-9 t/ha, na nena-makanih suhih rastiščih, kjer je pridelek koruze pod 5 t/ha, sejejo sirek za zrno. V 50 % sejejo koruzo, tam, kjer je namakanje v monokulturi, ponekod je koruza že 200 let na istem mestu, z boleznimi, pleveli in škodljivci nimajo težav, ker škropijo, najpogosteje z avioni ali prek namakalnega sistema ali z visokimi samohodnimi škropilniki. Poleg širokih prostranstev koruze pridelujejo še sojo in pšenico. V Nebraski je klasičnega oranja le 5 %, 30 % površin obdelajo s plugom »chisel« (grebačem, podrahljačem) in 60 % z diskastimi orodji. V zadnjem času, intenzivno po 70. letih, se zelo uveljavlja in širi neposredna setev brez predhodne obdelave in setev na grebene. Na ta način ohranjajo v tleh predvsem vlago. Nebraska je dokaj sušna pokrajina, letno pade 600 do 700 mm padavin, najbolj sušni meseci so junij, julij in avgust, ko pade le nekaj milimetrov dežja. Nord Plate To je najbolj sušno območje Nebraske, peščeno zemljo odnašajo močni vetrovi, vir vode za namakanje je le deln°riljel(r Plate. Ljudje so imeli težave, kako P vati v teh razmerah, zato so pos ziskovalno enoto Univerze Nebras .g, radi odnašanja vrhnje plasti tal seje) nico v brazde, da veter ne tud' na in mladih rastlinic, v jarkih pa im0' po več vlage za kalitev in začetno žetvi poškropijo strnišče s herb' slamo zmulčijo in pustijo na povrsi ^ejejo ohranjajo v tleh vlago. Za pšem°° koruzo brez obdelave. Koruzne ^se pustijo na njivi do naslednjega le a’ ^pO' v tleh nakopiči dovolj viage, K1 rahljajo herbicide, da ni zelenih ^|. bi z evapotranspiracijo črpale vlad i° Posnet hrup, ki se po-9a iz gostinskega lokala ?ki sl -°Seda. prinesla inšpek-, Uzbam zavrtet kar na la-Jfegg.^etofonu. Še ne dolgo P krJ® tkalna televizija pripra-%ru l Prispevek o zvonjenju XhruPa-k^roča®OVorimo 0 hrupu, ki ga 2%$!° motorna vozila. Zaradi V hrupa so bile in najbrž ls%m„ । i cestne zapore. Tudi kosilnice, škropilnice sosedi povzročijo ne-br^e Zaradi hrupa, če zabr- A Posebno v ne- %r)jg eoe je lahko dirjanje i ®v z motornimi kolesi po predelih ali pokanje s »topovi« v vinogradih zaradi odganjanja . škorcev. Nedolžno tudi ni delovanje gorilnikov v pečeh za centralno ogrevanje in v raznih sušilnicah, delovanje pralnih strojev, strojev za pomivanje posode in podobno. V nadaljevanju se bom dotaknil varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju, pri čemer bom najprej opredelil nekatere osnovne pojme. Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Škodljivi vpliv hrupa je tisti, ko njegova jakost človeka ovira pri delu, počitku in bivanju nasploh ter s tem škoduje njegovemu počutju in zdravju. Vir hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup.Takšni viri so lahko: - industrijski, obrtni ali drugi proizvodni objekti ali naprave, objekti ali naprave v kmetijstvu in gozdarstvu, - cestna in železniška infrastruktura, parkirišča, avtodromi, letališča in helikopterska vzletišča, - strelišča, objekti za športne in druge javne prireditve, zabaviščni objekti, -zvonovi in druge nepremične samostojne zvočne naprave, -javne prireditve in shodi, ki povzročajo hrup. Emisija (povzročanje) hrupa je oddajanje zvoka v okolje iz posameznega vira, ki se da izraziti s trajanjem in jakostjo. Imisija (obremenitev) s hrupom je stopnja jakosti hrupa (raven hrupa) iz vseh virov na določenem mestu ob določenem času. Dnevna raven hrupa se ugotavlja za obdobje dneva med 6. in 22. uro, nočna pa za obdobje dneva med 22. in 6. uro. Varstvo pred hrupom obsega vse tiste predpisane ukrepe in normative, s katerimi naj bi se hrup preprečil, odpravil ali pa vsaj omejil na tisto vrednost jakosti, ki je še dopustna, ker ne povzroča čezmernih obremenitev za človeka in okolje kot celoto. Pravno varstvo pred hrupom Zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86) ureja varstvo človeka pred hrupom, ki nastaja v njegovem delovnem okolju. Varstvo pred hrupom v bivalnem in naravnem okolju je urejeno v Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št.32/93). V veljavi so ostala tudi nekatera določila Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76). cene ■ > sadja in zelenja Zveza potrošnikov svetuje Potrošnik je dobil po telefonu ponudbo za nakup sedežne garniture po zelo ugodni ceni, vendar le v primeru, če jo je pripravljen vzeti brez računa. Na to je pristal in vnaprej plačal del kupnine. Prave kupoprodajne pogodbe seveda nima; ima le kos papirja, na katerem je na roko napisan dogovor. Prodajalec, ki je hkrati lastnik trgovine, ima vse izdelke tudi razstavljene. Izdelka še ni dobil, vendar so mu obljubili da ga bo v nekaj dneh. Zanima pa ga, kaj se bo zgodilo, če izdelka sploh ne bo dobil, ali bo dobil povrnjeno kupnino in kako bo z garancijo? Naš potrošnik si vsa ta vprašanja upravaičeno postavlja saj nima nikakršnega zagotovila, da bo izdelek v resnici tudi dobil. Svetovali smo mu, naj ob dobavi izdelka zahteva originalni račun in potrjeno garancijo. Ce mu ga dobavitelj ne bo hotel dati, naj ga prijavi tržni in davčni inšpekciji. (nadaljuje se) Smodiš Venčeslav Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 60 60 55 hruška 220 - 300 banane 154 160 180 limone 276 300 300 grozdje 360 300 300 ananas 420 - 350 pomaranče 236 300 .280 mandarine 218 300 300 grenivke 236 250 250 kivi 420 500 450 paradižnik 360 400 300 paprika 330 350 300 krompir 30 50 40 šolala 160 200 200 korenje 100 200 200 zeleno zelje 36 70 55 rdeče zelje 100 - 120 čebula 78 150 120 kumare 330 - 300 ohrovl 210 - 250 česen 330 450 450 cvetača 300 300 290 jajčevci 260 - 250 hren 400 - 400 jajca 20 - 22 lizol v zrnju , 321 - 280 orehova jedrca 1180 - 1100 suhe fige 780 600 600 suhe slive 800 700 600 šipek - - 400 med - 600 - DILL doo POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN ___ DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. dol2. in od 15. do 17. ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks (069) 27 300, Slovenska 48 (III nad., stavba ZZZS). ANDREJ ČIMER, vodja območne pisarne MURSKA SOBOTA Slovenska ulica 48/III. nad. 9000 Murska Sobota, p. p. 207 tel./faks: (069) 27 300 Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 22 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka Letnik prev.km. Kia Cllarus SLX 1997 18.000 BMW316 1987 151.000 Ford Escort 1,6 16V 1993 51.000 VW Golf 1,6D 1989 122.000 Honda Civic 1,6 16V 1988 122.000 Škoda Favorit 135L 1991 57.000 Opel Kadett 1,6 karavan 1990 130.000 Ford Fiesta 1,1 1989 121.000 Jugo Koral 45 1989 77.000 Nissan Sunny 1,4SL 16V 1991 98.000 VWGolf JGL 1981 120.000 Fiat REGATA 1.6 1986 54.000 Cena 25.000 DEM 8.700 DEM 14.900 DEM 8.800 DEM 7.900 DEM 600.000 SIT 8.000 DEM 6.500 DEM 1.800 DEM 10.000 DEM 2.200 DEM 4.500 DEM 24 televizijski spored od 14. do 20. novembra vestnik, 13. november 1997 pmn 14. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 10.05 Tri krone, švedska nadaljevanka 11.20 Antonia, nizozemski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Omizje 15.05 Percussion plus 15.35 Prizori iz življenja pri Hlebanjevih 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 18.00, Po Sloveniji 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Predsedniške volitve'97 20.35 Agencija 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.00 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.25 Orhidejin dotik, francoski film TV SLOVENIJA 2 9.30 Mostovi 10.00 Resnična resničnost 10.30 Mojstri jazza 11.30 Portret: Jože Spacal 13.00 Zgodbe iz školjke 13.30 Frasier, ameriška nanizanka 14.00 ATP turnir v tenisu, prenos 16.50 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.20 Vžigalice, francoska nadaljevanka 18.10 Jeklene ptice, angleška nanizanka 19.00 Zenit, oddaja o znanosti 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Bittermoon, francosko-angleški film 22.20 10.000 obratov 23.10 Hollywood, angleška nanizanka 0.05 Rok Golob & Stop The Band 1.05 EP v judu za mladince POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Volitve ’97 -15.00 Tarzan - 15.30 Ograje našega mesta - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varnostniki luke - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Smrtonosni mikrobi - 21.00 Mile-nium - 22.00 Neskončni svet, ameriški film - 23.30 Playboy - 0.00 Čudno dekle, erotični film - 1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa Barbara - 13.10 Z namenom in razlogom - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino - 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dediščina: Maksimilijan Vrhovac - 20.50 Po naši lepi - 22.00 Pol ure kulture - 22.35 Opazovanja - 23.10 Tednik - 0.10 Poročila -0.15 Oddelek za umore, nanizanka - 1.20 Popoln svet, ameriški film — 3.35 Svet zabave - 4.15 Filmska klapa - 4.45 Mladi levi, ameriški film TV HRVAŠKA 2 15.10 Koledar - 15.20 Vedno obstaja jutri, ameriški film - 16.45 Za otroke in mladino -17.30 Acapulco z dušo in telesom - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Žup-anijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranka, nanizanka - 21.05 Poročila -21.20 Popolna tujca, nanizanka - 21.50 Hladni in neumni, ameriški film - 23.15 Izterjevalec dolgov, ameriški film TVMADŽARSKA1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.10 Savannah, nanizanka - 12.00 Zvon -12.05 Glasbeni program - 13.00 Dnevnik - 14.00 Otroški program - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Tv-doktor - 17.10 Deklamacija - 17.1 5 Za upokojence - 1 7.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 Savannah - 20.55 Desert - 21.55 Ekskluzivno - 22.15 Keno - 22.25 Skrivnostna smrt, kriminalka - 0.05 Koncert ansambla Kool and The Gang -1.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30 do 9.00 Prenos 1. program - 15.05 Kje, kaj? - 15.30 Orson in Olivia - 15.55 Vreme - 16.00 Pari in zakonci na umetninah - 16.15 Sence na vesoljski torti '-16.50 Glasbeno tv-gledališče: Ugrabitev Sabink - 18.30 Vreme - 18.35 Strasti, nanizanka - 19.20 Pratika - 19.30 Družina Onedin - 20.00 Kviz o Kodalyju - 21.00 telešport - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik - 22.45 Presaditev organov TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 8.55 Kolidž v Kaliforniji - 10.20 Zlomljena puščica, vestern -11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Tom in Jerry - 12.55 Sm-rkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd -14.20 Pink Panter - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider -16.25 Obalna straža - 1 7.1 5 Na jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Asterix pri Britancih, risani film - 21.30 Gremlini, film - 23.15 Prehod, akcijski film - 0.50 Umazani vikend, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Poročila sem se z gospodom direktorjem, filmska komedija -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 1 3.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Lukas Resetarits - 0.10 Nitebox: Solun -0.40 Monte Video 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Novo... - 10.15 Borza - 1 0.45 Deželni magazin - 11.30 Na Saškem - 12.00 Nočni studio - 13.00 Oznaka D - 13.45 SWF3 v živo: Smoke City -14.45 Koncert - 15.00 Šport pod drobnogledom - 15.30 Domači računalnik -16.30 Arhitektura - 17.15 Halo, kako gre? - 18.15 Potovanja k umetnosti: francosko Antilje - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročita - 20.15 Zoo pustolovščina - 21.00 Avstrijska železna cesta -21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Kabaret -23.20 Umori otrok, film - 0.40 Deset pred deseto - 1.05 Čas za kulturo - 1.50 Jaz-zfestival Bern SOBOTA u 15. NOVEMBER TV SLOVENIJA! 8.00 Radovedni Taček: Mleko 8.20 Sprehodi v naravo 8.35 Male sive celice, kviz 9.20 Tibetanski umetniki 9.50 Vžigalice, francoska nadaljevanka 10.40 Hugo 11.10 Tednik 12.10 10.000 obratov 13.00 Poročita 13.05 Karaoke 14 .05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Taborniki in skavti 15 .25 Viharni deček, avstralski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška serija 18.05 Na vrtu 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Pravi biznis 21.15 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Wycliffe, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 9.15 Zgodbe iz školjke 9.45 Bittermoon, francosko-angleški film 12.00 Pomp 13.00 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 13.30 ATP-turnir v tenisu, polfinale 16.25 Košarka NBA 18.55 Rokomet, Celje Pivovarna Laško -Generali 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Lov na Stegnerja, angleški film 21.45 National Geographic, ameriška serija 22.35 Zlata šestdeseta: Faraoni 23.35 V vrtincu 0.05 Sobotna noč 2.05 EP v judu za mladince POP TV 8.00 Reboot - 8.30 Munkci - 9.00 Zverinice - 9.30 Peter Pan - 10.00 Morska deklica - 10.30 Power Rangers - 11.00 Priden kuža 2, mladinski film - 1 2.30 Tarzan -13.00 Mali filmar - 13.30 Chisum, ameriški film - 15.30 Highlander - 16.30 Robocop - 17.30 POP party - 18.30 Herkul -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Dobri fantje, ameriški film - 22.45 Odpadnik -23.45 Nora opica, ameriški film - 1.30 Playboy special - 2.30 24 ur TV HRVAŠKA! 8.25 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za mlade - 12.00 Dnevnik -12.25 Maya, ameriški film za otroke - 14.00 Poročila - 14.05 Briljantina - 14.50 Serija za mlade - 1 5.40 Televizija o televiziji -16.20 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.10 Ve-soljčki v družini, nanizanka - 17.40 Turbo Li-mach Show - 19.30 Dnevnik - 20.30 Zaznamovan za umor, ameriški film - 22.05 Opazovanja - 22.35 Polnočna premiera: Zoya - 2.00 Zaupno - 2.50 Psi faktor, nanizanka - 3.35 Svet hipnoze - 4.10 Koncert -5.10 Največji uspehi hrvaškega športa TV HRVAŠKA 2 8.25 Koledar - 8.35 Krivda, nadaljevanka -12.25 Dosjeji X - 13.10 Črno belo v barvah: Divja horda, ameriški film; Železni človek, dokumentarni film - 17.20 Po meri -17.50 Narava: Mačke - 18.45 Lepa naša -19.30 Dnevnik - 20.15 Zagrebfest ’97 -22.15 Zlati gong, glasbena oddaja - 23.00 Poročila - 23.10 Potovanja: Wales - 0.05 Oprah Show TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 Ponovitve - 12.30 Srečanje skupin za ohranitev dediščine - 13.00 Dnevnik - 13.10 Sposojena Zemlja - 13.30 Angleški nogomet - 14.35 Chaplinovi filmi -16.25 Deklamacija - 16.30 Po poti -1 7.00 Reportaže - 1 7.25 Odločate vi! - 18.30 Pojavi v živalskem svetu - 19.00 Vse, kar je glasba - 19.05 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit, kabaret - 20.45 JFK, ameriški film, 1. del -22.35 Yul Brinner, filmski portret - 23.35 V soboto zvečer, ekskluzivni glasbeni klub TV MADŽARSKA 2 9.00 Računalništvo - 9.30 do 12.00 Narodnostne oddaje - 12.00 Zvon - 12.05 Romski plesi - 12.30 Madžarska hiša -13.00 V imenu ljubezni - 15.05 Dan srečanj - 16.40 Reforma državnih izdatkov -16.45 Odgovarjamo na telefonske klice -16.55 Pratika - 17.00 Nogomet, Jugoslavija - Madžarska - 19.00 Zgodovina književnosti - 19.30 Familija, nanizanka -20.05 Vesti iz EZ - 20.10 Izbor lepotice Madžarske za Miss Universum - 21.30 Lyonski omnibus - 22.25 Morski pes, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.30 Aliča v čudežni deželi - 10.05 Grisu, majhni zmaj - 11.05 Disneyev festival -12.00 Harry in Hendersenovi - 12.25 Vse v redu, Corky - 13.15 Življenje in jaz -13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Melrose Plače - 17.10 Urgenca - 18.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.15 James Bond: Moonraker - 22.20 Smrtonosne spletke, srhljivka - 0.00 Smrtni grehi, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.30 Harryz dolgimi prsti, filmska komedija - 11.10 Veliki volk kliče, pustolovski film -13.00 Poročila - 13.10 08/15, film -14.40 Maestoso Avstrija, film - 16.15 Pogledi s strani - 16.30 Alpe - Donava - Jadran - 1 7.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Šampion - 22.10 Poročila - 22.15 Gledališka komedija - 23.55 Poročita 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Italijansko življenje - 7.30 Trikrat Grčija -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slovenski magazin - 10.1 5 Moskva nekoliko drugače -10.45 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 11.55 Koncert - 13.15 Vrtiljak šlage-rjev - 14.00 Novo - 14.30 Odvetnik narave - 15.15 Televizija za ženske - 15.40 Ulična znanstva - 15.55 Čakanje, film - 16.20 Indijec in punkerica, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Umetnostni sejem v K6I-nu - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Spomenik - 20.00 Poročila - 20.15 Pikova dama, opera - 22.40 Dirigiranje proti propadu - 23.25 Bulevar Bio - 0.25 Pogledi s strani - 0.50 Pločevina ali cvet -1.35 Aktualni športni studio - 2.55 Joe Henderson NEDELJA 16. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 8.10 Čebelica Maja 8.35 Živžav 9.25 Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Divja Avstralija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.35 Agencija 15.05 Dobili smo kino, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Po dolgem in počez: Vače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Zoom 21.25 Moški, ženske 22.15 Poročila, vreme 22.25 Mrzlica, kanadski film TV SLOVENIJA 2 10.10 V vrtincu 10.40 Zlata šestdeseta: Faraoni 11.40 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 12.05 Balet 13.30 Košarka NBA 14.00 Teniški turnir ATP, prenos 17.55 Rokomet, osmina finala evropskih prvakov 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Svilena obleka, valižanska nadaljevanka, 2/4 20.55 Slovenski magazin 21.25 Veliki miti in skrivnosti, angleška serija 21.55 Šport v nedeljo 22.55 AvevZDA 23.55 EP v judu za mladince POP TV 7.30 Kje je Wally - 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 8.30 Zvezdne steze -9.00 Kasper in prijatelji - 9.30 Peter Pan -10.00 Mladi superman - 10.30 Power Rangers - 11.00 Herkul - 12.00 Brez zapor z Jonasom- 13.00 Robocop - 14.00 Veliki cirkus - 16.00 Radijska postaja -16.30 Otroški zdravnik - 17.30 Usodni raf-ting, ameriški film - 19.00 Športni krog - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Morilske namere, ameriški film - 21.45 Športna scena - 23.00 Čista dežela, ameriški film -1.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.20 Poročila - 8.30 Versailles - 9.25 Re-eboot - 9.50 Balet - 10.25 Festival Mikič -11.25 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorni festival - 13.45 Mir in dobro - 14.20 Opera Box - 1 4.50 Poročila - 1 5.00 Oprah Show - 15.50 Humoreske, češki film -1 7.20 Poročila - 1 7.30 Beverly Hills -18.20 Melrose Plače - 19.30 Dnevnik -20.20 Na zdravje!, nanizanka - 20.55 Dragulj z Nila, ameriški film - 22.40 Opazovanja - 23.10 Vizije neba in pekla, dokumentarna serija - 0.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.10 Koledar - 12.20 Briljantina - 13.05 Psi faktor, nanizanka - 13.50 Polnočna premiera: Zoya - 17.10 National Geographic, serija - 18.05 Turistični magazin - 18.35 Glasbena oddaja - 19.05 Popaj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Boris Papandopulo, gla-sbeno-dokumentarna oddaja - 21.00 Poročila - 21.10 Izbor supermodela Hrvaške - 22.50 Vidikon - 23.40 Zakonski pristan, nanizanka - 0.10 Novo obdobje, ameriški film TV MADŽARSKA 1 10.35 Odkritje možganov - 11.30 Pesmi Jdszefa D6czyja - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Referendum - 13.00 Dolgi dvoboj, angleški film -. 15.00 Begavčki - 15.30 Reformatorski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi -17.05 Referendum - 17.40 Tonik - 18.05 Halo, Madžarska! - 18.30 Vse, kar je glasba - 19.00 Teden in Dnevnik - 20.00 JFK, ameriški film, 2. del - 21.35 Odnosi, nanizanka - 22.25 Referendum TV MADŽARSKA 2 11.00 Telešport: rokomet, vaterpolo -13.00 Angleško podeželje - 13.30 Vesoljske igre - 14.00 Neznana Budimpešta -14.25 Prokofjev - 15.00 Sodba, koprodukcijski film - 16.30 Svetovni popotnik -17.05 Obalna straža - 17.50 Vreme -18.00 Vzpon in propad olimpijske vasi -18.3OAnno ... - 19.05 Show »21« - 19.30 Naša umetnost - 20.10 Telešport - 21.10 Fiziki, komedija - 23.05 Stanislaw Lem TV AVSTRIJA 1 10.35 Konfeti - 11.05 Disneyev festival -12.00 Šport - 12.25 Medvedi so tu, film -14.00 Harry in Hendersonovi, filmska komedija - 15.45 Nenehni nesmisel - 16.10 Kiddy Contest 97 - 18.00 Srček - 18.30 Šport - 19.30 Časvsliki - 20.15 Asteroid, film o katastrofi - 21.45 Sctiimanski -23.15 Škorpijon, kriminalka - 1.10 Šport TV AVSTRIJA 2 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Jutri šota odpade, komedija - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Časvsliki - 20.15 Sestri, romanca - 21,55 K stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično 3SAT 10.20 Novembrska elegija - 11.20 Brigitta, film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Spomini - 13.45 Zvočna Avstrija -15.45 Čas za sneg - 16.00 Življenjski prostori - 16.30 Blues iz Kaisermuhlena -17.15 Živalski portret - 18.00 Dnevnik -18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor v živo - 20.00 Poročila - 20.15 Čehi in Nemci - 21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.15 Katarina - 23.15 Komisar - 0.10 Prijemalec, film PONEDELJEK 17. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 10.35 Zmenki, ameriška nanizanka 11.00 Film 12.30 Utrip 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Moški, ženske 15.55 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Stopnica 17.30 Pouka je konec, nizozemska nadaljevanka 17.40 Mejniki, nemška serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 20.10 Predsedniške volitve'97 20.45 Turistična oddaja 21.15 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 23.05 Samo prek mojega trupla, nemški film 0.45 Osmi dan TV SLOVENIJA 2 9.10 Na potep po spominu 10.20 Zoom 11.30 Zenit, oddaja o znanosti 12 .00 Šport v nedeljo 13 .05 Tibetanski umetniki 13.35 Karavane iz Džibutija 14.25 Obzorja duha 14.55 AvevŽDA 15.55 Hollywood, angleška serija 16.45 Svilena obleka, valižanska nadaljevanka, 2/4 17.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 18.05 Lovejoy, angleška nanizanka 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Banan ni, angleška nadaljevanka, zadnji del 20.55 Sloves, angleška serija 21.45 Pomp 22.45 Brane Rončel izza odra POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Otroški zdravnik - 13-® POP kviz - 13.30 Športni krog - 14-®® Športna scena - 15.00 Tarzan - I5-Ograje našega mesta - 16.30 Santa Bar ra - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby-18.30 Obalna straža - 19.20 Vremec 19.30 24 ur - 20.00 Bogovi so pad i r glavo 2, ameriška komedija - 21.45 Vo i 1 997 - 22.00 Detektivka Lea Somm®^ 23.00 Na nebu - 0.00 Poltergeist - 1-24 ur TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro -Poročila - 10.05 Izobraževalni progra 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 14- _ Santa Barbara - 13.10 Turistični mag«' _ 13.40 Opera Box - 14.15 P°r°c'po. 14.20 Za otroke in mladino - I®-0 _ ročila - 16.15 Krivda, nadaljevan« 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo s - 18.35 Obnova Hrvaške - 19.30 Dn - 20.15 Smo ali nismo, drama - 2 Zdravje, dokumentarna oddaja - 2 Opazovanja TV HRVAŠKA 2 13.25 Koledar - 13.35 Mestece PeA0 , 14.25 Carska Venera, italijanski । 16.45 Modul 8 - 17.30 Acapulco z telesom - 17.55 Pazi, steklo - 18-3% 30 - 19.00 Županijska panorama ' Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 MU v Brown, nanizanka - 20.55 21.05 Spomini hindujske princese -Newyorški časopis, serija TV MADŽARSKA 1 11.00 Disneyjevi filmi - 12-OOA^, 12.05 Nedeljska glasba ob del^ 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne^ - 14.50 Izobraževalni program -in obla$t - 15.55 Za otroke - 16.3® analni ljubezni - 17.00 Sotrpini - "17.15 0® magazini in dnevniki - 18.00 ^g.10 avnih izdatkov - 18.05 Deklamacij8' - Za otroke - 18.30 Kralj pamp, n8111. «x -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 počrni 20.45 Odprta usta - 21.35 Med P®" jcr - 22.25 MC - 22.35 Kennedyj®vK' kumentarna serija TV MADŽARSKA 2 5.30 do 9.00 Prenos 1. P^oopr8" 14.00 Skupščinski dnevnik - 1®' nos zasedanja parlamenta - 1®- , posl®" nik - 17.00 Varstvo okolja - 1 7■2 prj|i^ dnji dnevi kolegija Eotvos - 1®-2 - 18.30 Znanstveni poročevalec ' Siva gospa Down, ameriški fita1 ' nja' Mojstrovine - 21.00 Po uri zap 0 ■ 21.30 Telesreča - 22.00 Aktua 4& 22.25 Dnevnik - 22.40 Vreme - .Črni avgust, nanizanka TV AVSTRIJA 1 inHen 9.25 Obalna straža - 10.05 | Jerrv - 13-10 Sm-lk'5O ij 8 Ko so živali zapustile gozd -Quinn - Zdravnica iz strasti - rider - 16.25 Obalna straža -- 18.05 Glej, kdo tam razbija Ivba $r°zno prijazna družina - 19.00 Al? 39.3O Čas v sliki - 20.15 Seksi | "Ma - 21.50 Indokina, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 08/15, film - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Gorski zdravnik -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža -22.00 Čas v sliki - 22.30 Življenjski umetnik - 23.30 Oddaja o kulturi: Vzhodno od vojne, dokumentarni film - 1.25 Dobrodošli v interaktivni Avstriji 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Hobiteka - 10.15 Raziskovalni magazin - 10.45 Slike iz Avstrije - 11.30 Evropski magazin - 12.00 K stvari - 13.10 Tema - 14.00 Glasba iz alpske dežele - 15.00 Pomladna pesem, film - 16.30 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja: Kitajska - 17.45 Užitek na dober nemški način - 18.1 5 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Zadnja rešitev, film - 22.00 Poročila - 22.25 Nora luč, film - 0.10 Apropos film SREDA 19. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 10.00 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 10.50 Romero, ameriški film 12.30 Veliki miti in skrivnosti, angleška serija 13.00 Poročila 13 .05 Kolo sreče 14 .05 Pravi biznis 15 .05 Svet odkritij, ameriška serija 15.55 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Predsedniške volitve'97 20.40 Outsider, slovenski film 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.15 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.40 Hiša tujcev, ameriški film (č.-b.) TV SLOVENIJA 2 11.30 Svet poroča 12.00 Dober večer 12.30 Somrak stoletja, nizozemska serija 13.30 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 13.55 National Geographic, ameriška serija 14.45 Studio city 15.30 Martin Luther, nemška nadaljevanka, 3/5 17.00 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.00 Filmski triki 19.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 20.00 Košarka NBA 21.40 Koncert simfonikov RTV POP TV 1 o 00 Santa Barbara - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Obraz tedna - 14.00 Sedma nebesa - 1 5.00 Tarzan - 1 5.30 Ograje našega mesta - 16.30 Santa Barbara -17 30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke - 19.20 Vreme - 19-30 24 ur - 20 00 Žrtve vojne, ameriški film - 22.00 Volitve 1997 - 22.15 Prijatelji - 22.45 Taksi _ 23.15 Na nebu - 0.30 Poltergeist -1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7 50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11 30 Za otroke - 12.00 Dnevnik 12.25 Santa Barbara - 13.10 Dokumentarna oddala - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke m mladino - 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes -18 00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška m Federacija BiH - 19-30 Dnevnik -20.15 Zn/a resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Ekran brez okvira - 22.25 Opazovanja -23.00 Dotik zla, angleški film - 0.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 > 15.10 Koledar - 15.20 Veličastni Ambersonovi angleški film - 1 6.45 Za otroke -17 15 Risanka - 17.30 Acapulco z dušo m telesom - 17.55 Med nami - 18.35 Hugo _ 19 00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Banan ni, nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.30 Belo zlo, britanski film - 23.20 Zakladnica, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11 -00 Milijonska dediščina - 12.00 Zvon - 12.05 Narodna glasba - 13.00 Dnevnik - 14.00 Narodnostne oddaje - 14.50 Izobraževalni program - 15.25 Vino in oblast - 15.55 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Nujna pomoč - 17.10 Iščemo pogrešane odrasle - 17.15 Regionalni magazini in dnevniki - 18.00 Vzhodni katoliki v Evropi -18.20 Za otroke - 18.30 Kralj pamp, nani zanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dolge sanje, kriminalka - 21.40 Svet v slikah -22.15 Klip mix - 22.25 Kastriranec Farinel-li, italijansko-francoski film - 0.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30 do 9.00 Prenos 1. programa -16.10 Zamejski Madžari - 16.40 Dnevnik - 16.50 Činska, tv-film - 18.25 Vreme -18.30 Pogled domov - 19.15 Za otroke -19.30 Družina Onedin - 20.00 Nogomet, MTK - Ferencvaros - 21.55 Vse ali nič, kviz - 22.25 Aktualno - 22.50 Dnevnik -23.05 Vreme - 23.10 Črni avgust, nanizanka TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.15 Srednja šola v Kaliforniji - 9.35 Obalna straža - 10.20 Pravo dekle, komedija - 11.50 Konfeti -12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Tom in Jerry - 13.10 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Knight rider -16.25 Obalna straža - 17.15 Na Jug -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki -20.15 Vihar nad Florido, resnična zgodba -21.45 Pogledi s strani - 22.00 Kraj zločina - 23.35 V pajkovi mreži, srhljivka - 1.05 Jaz in moja sestra, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Mož, ki se je prodal, film - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina -13.55 Gorski zdravnik - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 Poročila - 22.30 Žarišče - 23.1 5 Apropos film - 23.45 Grešnik iz nebes, filmska komedija - 1.30 Dobrodošli v interaktivni Avstriji 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Veselje do potovanja - 10.15 Užitek na dober nemški način -10.45 Slike iz Nemčije - 11.30 Celo življenje je učenje - 12.00 Literarni klub -13.00 Dnevnik - 13.15 Mona Liza - 13.55 Zdravstveni nasvet - 14.00 Disko - 15.35 PUR Tv - 16.00 Lovci na droge - 16.30 Jutlandija - 17.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 17.15 Avti in mobili - 17.45 Na poti v Avstriji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Armenija - izgubljena iluzija -21.00 Pozor - iščejo se žive živali! - 22.00 Poročila - 22.25 Davidovo maščevanje -23.50 Sovraštvo do tujcev v Brandenburgu - 0.20 Deset pred deseto ČETRTEK 20. NOVEMBER TV SLOVENIJA 1 10.35 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 11.00 Hiša tujcev, ameriški film 12.35 Divja Avstralija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.10 Novice iz sveta razvedrila 14.40 Outsider, slovenski film 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Denver - poslednji dinozaver 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.10 Predsedniške volitve'97 20.40 Tednik 21.45 Frasier, ameriška nanizanka 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.00 Tednik, ponovitev TV SLOVENIJA 2 12.35 Filmski triki 13.00 Koncert simfonikov RTV 13.55 Grace na udaru, ameriška nanizanka 14.20 Košarka NBA 15.50 Pacific Drive, avstralska nanizanka 16.20 Tri krone, švedska nadaljevanka, 12/13 17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 17.55 SP v alpskem.smučanju, veleslalom (m.), 1. tek 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Evropska liga v košarki, Union Olimpija - PSG 21.45 Pisave, 22.15 Veleslalom, 2. tek 22.55 Toni Morrison, angleška dokumentarna oddaja 23.45 Aliča, evropski kulturni magazin POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Ograje našega mesta - 12.00 Na nebu - 13.00 POP kviz - 13.30 Taksi - 14.00 Razprtije -15.00 Tarzan - 15.30 Ograje našega mesta - 16.30 Santa Barbara - 17.30 POP kviz - 18.00 Cosby - 18.30 Varuhi luke -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom - 21.00 Nikita - 22.00 Volitve 1997 - 22.15 prijatelji - 22.45 Taksi - 23.15 Na nebu - 0.30 Poltergeist -1.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Santa Barbara - 13.1 Oživa resnica - 13.40 Poslovni klub - 14.15 Poročila - 14.20 Za otroke in mladino - 16.05 Poročila - 16.15 Krivda, nadaljevanka - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaška in svet - 20.50 Mafija, dokumentarna serija - 21.35 Sinovi neviht - 22.40 Opazovanja - 23.15 Kraljevske skrivnosti, serija -23.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar - 15.00 Dotik zla, angleški film - 16.45 Za otroke - 17.25 Acapulco z dušo in telesom - 17.50 Vse, vse ali zdravje - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo -*19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X- 21.20 Poročila - 21.35 Frasier - 22.05 Reeferin Model, irski film - 23.35 Vse kar dopušča nebo, ameriškifilm TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Vino in oblast - 9.35 Ponovitve - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon -12.05 Vedno zelene melodije - 13.00 Dnevnik - 14.00 Madžari in Nemadžari v Karpatskem bazenu - 14.50 Izobraževalni program - 15.25 Vino in oblast - 15.55 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Tv-doktor - 17.10 Begavčki - 17.15 Kviz -17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Biblija z razlago - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Sosedje, 276. del - 20.35 Fride-rikusov show - 22.45 Ljubice mojega moža, francoski film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 5.30 do 9.00 Prenos 1. programa - 16.25 Zeleni planet - 16.50 Dnevnik - 17.00 Poročilo s seje vlade - 17.30 Šport in odkritje - 18.15 Vreme - 18.30 TOP 40 - 19.00 Pari in zakonci na umetninah - 19.15 Za otroke - 19.30 Družina Onedin - 20.00 RADIO MURSKI VAL UKV 94.6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07,00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.1 5 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kino-ventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06,50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročita na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi'-. 08.50 Zamurjenci -09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - . 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank- 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 1 3.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od Glasba - 20.50 V areni mode - 21.45 Klip mix - 22.00 Aktualno - 22.25 Dnevnik -22.40 Vreme - 22.45 Črni avgust, nanizanke TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 9.20 Srednja šola v Kaliforniji - 9.40 Obalna straža - 11.50 Konfeti - 12.40 Tom in Jerry - 13.10 Smrkci - 13.45 Ko so živali zapustile gozd - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti -15.40 Knight rider - 16.25 Obalna straža -17.1 5 Na Jug - 18.05 Veleslalom za moške, prvi tek - 19.00 Suzana - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Veleslalom za moške, drugi tek - 21.50 Vesolje 2063 - 22.40 Obsojeni na smrt, akcijski film - 0.20 Dinamit, kriminalka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Beli pekel Piz Paluja, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.10 Dežela danes - 11.35 Zlata poroka kraljice Elizabete in princa Filipa, prenos - 13.15 Kraljica Elizabeta - 14.05 Gorski zdravnik -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 1 7.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Narodnozabavna glasba - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža -23.40 Čarobni svet meteoritov - 0.25 Zadnji belci v Zairu 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Avti in mobili - 10.15 Na poti v Avstriji - 10.45 Slike iz Švice -11.30 Orientacija - 12.00 Pogovor -14.00 Muuuh...! - 14.45 Še enkrat mi zapoj pesem - 16.30 Čudoviti planet — 17.15 Novo... - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Privatno življenje, film - 21.45 Hotel, film -22.00 Poročila - 22.25 Srečanja - 23.10 Pot v Eden - 0.35 Deset pred deseto mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 1 9.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 1 0.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila -1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 2? .00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. vestnik, 13. november 1997 genske eo ^eleka napadnole pri mlejki.nej gavolo toga, 1 ka Je un nej kandidejro ga predsednika kak velki po-I šten.jak, liki gavolo toga, kak se moški egoistično ob-. | nasaja, ka ne dopisiijo, ešce menje pa prfagajo kakšo 1 gensko ga kandidatko, nej mas ka ga predsednico, bar ga i kakšo ministrico, ^ela se je komaj obrano, gda njin je ščou । obraglogiti, ka so ga tou najčeč same k/tijue, goto«, ka gda I genski prst pokageš, te ga rokou ggrabi. Qda je te od mfcjka | šou, si je pa po pote domou tak pomaft nataj popejuo: domija. DRUŽINA KMETIC Tel 2. 3. 4. dt 1. / EVO, Mo SAN ! , , A ZDAJ PA Lrjto /DE?™/ ORAT, GUiš’ca ob cest’ stoji, dekle pa v njej givi, fantič tam mimo g/te, pa ji uefc »Jag bi, oj deklič moj, prfog ti dal nocoj, da kandidat še ti b’fa bi takoj. 'Tli kandidirala , ti ga predsednika, da bi v vladi bTa genska usaj ta. tiak’ bi tam b’ft ljudje, ne le samo mogje, pa še komanda ta osta bi bTa.« ^a gdaj & kec je to, tesno ni nič tako, genska še kat naprej kukarca bo. TRGOVINA TIPO Lendavsko naselje 31, tel.: 31 250 9000 Murska Sobota PONUDBA! - REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA: 'amortizerji 'lamelne sklopke 'zavorne obloge 'diskasti koluti 'Izpušni lonci 'končniki 'akumulatorji 'kolesni ležaji 'žarometi 'odbijači 'vsa pločevina 'gume 'hladilna tekočina - MONTAŽA AKCIJA: 20-80 % ZNIŽANJE CEN REZERVNIH DELOV ZA VOZILA ZASTAVA, LADA. 126P! AVTOHISA MEŠKO Trg zmage 5, Murska Sobota PRODAJA VOZIL BMW - ROVER tel.: 28 111 SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV BMW - ROVER tel.: 31 251 Andreja se je zagledala vanjo z debelo odprtimi očmi in usti. Želela je, da ne bi bilo res, kar je usekalo v njeno zavest; da bi bile to grde blodnje, ki izginejo, ko se prebudiš. Stala je tako naslonjena na steno in od razočaranja še jokati ni mogla. V hudih urah je razsodnost človeku najboljša prijateljica. In ta tokrat ni zatajila. Stala ji je ob strani in šepetala niz velikih besed, ki so se spletle iz izkušenj in jih je rodila trda resnica: »Andreja, beži iz te mrzle hiše, kjer te nihče več ne pogleda. Pozabljena si od moža, odklonjena od Alenke. In če ti sreča daruje okrevanega sina, se vrneš v svoje skromno stanovanje in ne boš več plavala proti toku.« Poslušala je ta notranji glas, prihajal je od nekod iz globine in ubogljivo mu je sledila. Že naslednji večerje naložila v avto svoje in Samove stvari, zaklenila hišo, ker Alenke ni bilo doma, in se vrnila v svoj kotiček. In tam, vsaj zdelo se ji je, seje počutila zopet doma... Nobene vesti ni bilo zanjo več iz Iraka. Če je kaj še prihajalo, je vedela samo Alenka. Po šestih mesecih, torej konec februarja, bi Boris moral prispeti na prvi dopust, samo to je vedela že od vsega začetka. Ali bo prišel, ni bila več njena največja skrb, kajti očitno tudi njega nista več zanimali niti ona niti Alenka. Zato že zdavnaj ni več spremljala poročil o iraško-irapski vojni. Ni je brigalo, ali so čete pred Basro ali za njo, ali so prekoračile to ali ono cesto. Vse se je utopilo v lagodni brezbrižnosti do vsega in vseh... Začel se je tretji teden počitnic. Andreja ne bi bila človek, če je potiho ne bi bila grivala negotovost in jo naravnost priganjala, priganjala tja gor, kjer živita dekleti. Zatajila je v sebi človeška čustva in se tolažila, daje ne potrebujeta, nasprotno, počutita se čisto dobro. Sum, ki seje instinktivno oglašal v njej, daje z Alenko nekaj narobe, jo je podžigal, vendar ga je mukoma odganjala od sebe. Ker pa je starejšemu in bolj izkušenemu pač napr-teno več odgovornosti in tudi popuščanja, je sklenila, da se bo naslednji dan po obisku pri Samu odpeljala tja. Pogledala bo, kako živita in ali jima česa ne primanjkuje. Očetovo dinarsko plačo je dekle lahko dvigalo in Andreja seje zadnja dva meseca ni pritaknila. Olajšana je Andreja tisti večer sedela pred zaslonom. Samovo stanje seje spodbudno spreminjalo na bolje in Kujski val, kaj ga briga Naš vladar, predsednik vlade Republike Slovenije, je sklenil, da bo poslej vse drugače in bo uvedel varčevalne ukrepe, s katerimi bo v trenutku rešil Slovenijo pred bankrotom. To dejanje spominja na minule čase ljutomerskega gospodarstva, ko so sanacijo vodili isti ljudje, ki so zakrivili, da je do nje prišlo. Spomnimo se Vitrine, Tehnostroja, Imgrada, MlT-ja. Kujski val, Fatima v Ljutomeru Se Mujo dere skozi okno: »Fato-oo, telefon za tebeee!« »Kdo je, jebo ga bog, kaj hoče, mar ne vidi da deelam.« »Neki župnik Veli Beri pravi, da čez kak mesec, so obljubili, bo lahko zapustil bolnišnico. Seveda bo sledilo še okrevanje v zdravilišču. Občutek, da se ji je sin zbudil od smrti, je plaval po stanovanju in preveval vse njeno počutje. Naenkrat jo je iztrgal iz misli zvonec. Zvonilo je dolgo in vztrajno. Spontano je pokukala na uro in se vprašala: »Kdo bi mogel biti ob tem času? Se menda ni Samu kaj zgodilo?« Z negotovimi koraki je oddrsala v vežo in odprla. Pred njo je stala Vida, strah je lezel iz njenih oči in se preselil še na Andrejo, predenje dekle med jokom stisnila iz sebe: »Alenko so Mavričevi odpeljali... v bolnišnico. Rodila bo.« »Pridi noter, Vida! Kako? Kdaj?« je zahtevala Andreja. »Popoldne,« je dahnilo dekle in si grelo otrple prste. »In ti si prišla šele zdaj! » se je skušala hudovati. »Nisem vedela, ali naj sploh grem k vam,« je priznala. »Ali te ni poslala Alenka?« »Ne, samo enkrat mi je povedala, kje stanujete, in si nisem prav zapomnila, zato sem vas tako dolgo iskala,« se je klavrno izgovarjala in v svetlih očeh, ki so zaskrbljeno in plašno gledale iz pegastega obraza, se ji je prikazal kanček upanja na popustljivost. »Čakaj, pristavila bom čaj, da se ogreješ. Potem bom poklicala porodnišnico,« ji je zagotovila. Andrejin prst na številčnici se je zatikal in končno se je oglasilo na njeno vprašanje: »Žal, še nič; morda zjutraj.« Andreja se s tem ni mogla zadovoljiti, zato je prosila še: »Samo povejte mi, ali je v redu, prosim?« »Kakor kaže ni komplikacij, čeprav vaša hčerka ni niti enkrat obiskala ginekologa,« seje slišalo kot očitek. »Vem, to je že druga zgodba, ki ne prenese telefonskih pojasnil. Pridem jutri. Iskrena hvala!« Večer seje srečal z jutrom, kajti noč Andreji ni podarila niti minute počitka. Očitki, da je bila pri Alenki premalo vztrajna, premalo vsiljiva in da pri njej ni našla zaupanja, sojo neizmerno peklili. Kaj ji je koristilo vse teoretično znanje iz psihologije, ko pa se doma to ni niti za ped obrestovalo? Kako jalovi so vsi nauki, ker ljudje niso pridi igrat devico Marijo v Ljutomer.« »Reči ti njemu, bolane, da nimam časa in da nimam kaj za obleči in da nisem več devicaaaa.« »Praaavi, da to ni pomembnooo. Niti on ni več nedolžen.« »Dobro, reči ti njemu, da to stane pet tisoč mark na dan.« »Veli pravi, daje to preveeeč.« »Pa reči ti Veliju, da jaz toliko dobivaaam v Medugorju.« »Pravi, da pridi vsaj zaradi otrok, ki že ves mesec ne jedo in ne pijejo, samo da bi te videli. Pravi tudi, da moraš sporočiti ljudem, naj ne potujejo v Rusijo, ker jo bo napadel neki Janez Pavel. In če ne prideš, ga bo neki Frantz Roda dal iz kože.« < EJ) KMETIČ, si VlbO ; kA DE TEKMOVANJE? TU S TON starin TRAKTORON sploj ' NEHAŠ NIKSNN PROLT MOJOJ MUNJII PA KATARDUGO W TEJ nimak. vse san se fdsto KA PL GER REJSAN 'NAPRAVO kAKŠEN DAMBO / ATA, VEJTA Ob) računalniki, ki bi na vse enako reagirali. Vsak človek je osebnost zase, prinese na svet svojevrstne značilnosti, nekaj mu jih vtisne okolje in zato splošni recepti odpovedo. Ljudje se ne dajo ukalupiti in uokviriti v neke meje. Andrejini odločni koraki, ki so merili razdaljo hodnika, se niso skladali z njenim resničnim počutjem. Občutek delne krivde, da se je vse dogajalo tako, kakor seje, sije naložila prostovoljno. Naj bi ga bila še tako krčevito prelagala na nekoga zunaj nje, ostal bi prilepljen nanjo. Z vsakim korakom se je njena stiska povzpela za prst, dokler je ni čutila v suhem grlu z občutkom zadr-gnjenosti. Pred pragom so se njene noge odrekle samogi-bnemu premiku. Šele ko je globoko zajela svinčeno težki zrak, zaudarjajoč po nedoločljivih vonjavah zdravil, prodirajočih skozi vsako režo, je z roko potežkala kljuko in pritisnila. Prizor, ki so ga vsrkavale njene oči, je bil prej veličasten kot srhljiv. Alenkin obraz seje spojil z blazino in rjuho, ne, za odtenek bolj rumen je bil. Njena glava, obkrožena s krono razmršenih, gostih las, lahno nagnjena v.desno, seje komaj zaznavno premaknila. Vse na njej se je v teh kratkih dneh preoblikovalo: lica so seji udrla, ustnice zožile in se komaj razločevale od bledih lic. Le oči, globoke in začudene, so sijale z nenavadnim prebliskom. In prav ta žarek je spodbudil Andrejo, da je pospešila korak. Andreja je stopala samozavestno in gotova vase po dolgem hodniku. Pogoltnila je sline, da bi ji glas zvenel toplo in prepričljivo. »Mama, Andreja!« se je utrgalo iz Alenke, blede, skoraj še deklice, ko jo je uzrla. »Tu sem, Alenka, zate in za...« »Darko mu je ime,« je hitro dodala. Pristni objem in topli stisk rok, ki sta se sklenili iskre-. no kakor še nikdar doslej, sta jamčila, da je vse izkrivljeno in grenko odšlo iz njunega odnosa. In potem ko je med mnogimi uzrla še Darka, drobni, beli, speči sveženj, je Andreja vedela, daje v njenem srcu Še veliko prostora tudi za tega malega zemljana. »Kajne, babica Andreja, da se boš vrnila domov?« se je prikupno nasmehnila z uvelimi ustnicami in z žarki upanja v očeh. »Domov? Kako domov? Ko imam dva,« seje pošalila. Nenadoma sta se obraza dotaknila. Iz Alenkinih prsi se je izvil en sam vzdih, vzdih sreče ali olajšanja. Šele čez trenutek so sledile besede, ki so izpovedale vse: »Andreja, mama Andreja! Čakala sem te in ta obisk meje najbolj osrečil.« Mama Andreja seje za kratek čas zravnala, se oddaljila, da bi se prizor, najsvetlejši v njunih odnosih, vkoval vanju, v obe, in ujela na Alenkinih očesnih vejicah drobne kapljice... sreče. Andreja seje sklonila in nežno pobrala z robčkom »Dobro, reci ti njemu, naj mi pripravi garderobo od Arma-nijain tristo kil ementalca, pa pridem.« »Beri vprašuje, katero številko nosiš.« »Reci ti Beriji, da Armani že ve. Zdaj pa prekini, ker moram nakrmiti kokoši.« Kujski val, glej no glej Obvoznice se Ljutomeru vedno bolj približujejo. Ptuj jo nekako že ima, v Ormožu jo končujejo, o ljutomerski pa prihodnji župan v prostem času že resno razmišlja. Težava je le, da ima tako malo prostega časa, ker ima v petem razredu osnovne šole tako veliko domačih nalog in učenja. Kujski val, zadnji krog Žena gospoda nadškofa in metropolita Franca Rodeta se je hvalila naokrog, da pri * komunistih ne bi bila nikoli predsednikova žena. Pri cerkvenih ji bo to zlahka uspelo. Kujski val, malo za stalo malo zares Vlaga v ljubljanskem močvirju slabo deluje na možgane, saj so očitno brez njih ostali vsi, ki so se z veliko spretnostjo prikopali do tja, sicer bi sprejemali drugačne odločitve za svojo domovino. Kujski val, ugotovitev desetletja Oblika vladavine v Sloveniji je: parlamentarna so- , kuval@siol.net Riše in piše: I. Banfi UJEMI ra NAPRAVO",,, Pr od ?a te 92 IZbi na; bisere iz očesnih kotičkov in dejala: »Zdaj imam ke.« In Alenka je pritrjevalno prikimala. . jela-^ »Bojim se, da boš imela z večjimi več skrbi1 »O ne! Lepo in pošteno sijih bova poraza6 Končno si zdaj mama!« je skušala biti resna. jaZ v tej »In ti babica, Andreja. Ali veš, bojim se, dase^ ja je vlogi sploh ne bom znašla, skratka ne veljam6^ vž' res. Ti pa si se v vlogo babice že kar vživela,« . nejevoljila in iskreno priznala svojo bojazen- gazili11 »Deklica, v tem najinem primeru seje treba P z dejstvi. Drugačna reakcija bi nam samo naje stanja pa gotovo ne bi izboljšala. Dovolj do g0^ da so me izučile izkušnje. In vendar, dokler ^^je vnuka, nisem prepričana o svojem novem PoS nadela svojim besedam mehkejši nadih. . v rtii'1.11 Trenutki napetega pričakovanja so se sPrlJJtemal' J to. morda celo dve. V Alenkini glavi so se m« nudil’ bogve kdaj napletle misli in prav zdaj se jim J priložnost, da se potrdijo. Privrele so -i','Z j^pati^1 spremljal jih je prijazen nasmešek in glavo Je nagnila v levo stran: v, kajne' »Babica Andreja, zdaj se boš vrnila dom X «11 X N ^si "um Nej *ide Žarki upanja soji razsvetlili bleda lica. jaF' »Domov! Kam domov?« je obrnila besede plat in jih tudi v tem ustreznem tonu poveda a- n' »Zdi se mi, da je naš pravi dom le na Gotova!8 je moj Darko!« je pokazala proti sestri, ki je Pe sveženj. , ^i^' Alenkin glas je bil prej pobit kot veder int3 gib je razodel resnico: njene resnične mis1 jj jvigd1 splavale k Darku, tistemu Darku, ki še ni utegn slušalke in ni utegnil priti... aš^hi »Krepak deček! Upajva, da bo osreči! na Griču! Vsaj naredili bomo tako.« je zagotov kot deklici, kajti Alenka je bila sama še veli* Zadnji petek pred Borisovim odhodom id domovino sta z Mileno že zdavnaj določila Z izZ Občutek, daje treba iz tega zadnjega simP.b^o vse možnosti in posrkati vso lepoto, je bil da i 01 % iX 'SO 13. november 1997 motorna vozila RENAULT 18. letnik 1984. 2.000 prodam. Tel.: 48 178. m 15960 RENAULT 18, starejši letnik, registri-ugodno prodam. Mala Polana 76-tel. 71 711. m!5988 OPEL ASTRO l,6i, letnik 1993. ™000 km, prodam za 14.990 DEM “'na kredit 365 DEM mesečno. Možna menjava. Tel.: 062 221 596. "116017 ZASTAVO 101 prodam. Informacije M18. uri po tel.: 40 199. m 16027 RlATTlPO, letnik 1994, prodam. 27 821, popoldan. ml6035 JEV, z rodovnikom, prodam. Ivan Kuča, 00 385 42 781 070. m 16006 MLADE PAVE prodam. Tel.: 57 048. m!5947 KOZE prodam. Tel.: 24 834. m 15954 PERZIJSKE MUCE, stare 2 meseca in pol, prodam. Tel.: 76 590. m 16002 posesti živali Radiče nemških bokser- ENONADSTROPNO HIŠO v središču Murske Sobote prodam, tel.: 064 712 430. m!5253 GRADBENO PARCELO z dvoriščem, 18 arov, v središču Hotize prodam. Madjar, Hotiza 39. m 15959 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote dam v najem. Tel.: 21 248. ml5974 HIŠO IN GOSPODARSKO POS- LOPJE ter 40 arov zemlje na Ivanj-cih prodam. Informacije Ivanjci 7, tel.. 62 467. ml5993 NOVO HIŠO na Goričkem prodam. G. Petrovci 43. ml6O14 DVOSOBNO STANOVANJE v Župančičevi 6 v centru Lendave prodamo. Tel.: 78 036. ml6034 KMETIJO v Prekmurju - Goričko prodamo. Podrobnejše informacije po tel.: 061 376 923 ali 061 375 888, zvečer, m 16036 V MARIBORU v bližini VEKŠA oddajo sobo študentu nekadilcu. Tel.: 062 212 384. m 16045 VINOGRAD, 33 arov, Gomila pri Kogu, prodam. Tel.: 062 716 050, Balažič, m 16046 sadilnik Panonija, obračalnik Sip, širine 2,20 m, ter mlatilnico ugodno prodam. Alojz Krpič, G. Slaveči 78, tel.: 55 106. ml6041 DVOBRAZDNE PLUGE OLT, 12-colne, prodam. Sebeborci 57a, tel.: 48 893. ml5486 razno KURILNO OLJE plačilo na več čekov brezplačna dostava Horizont, d. o. o., tel.; 45 1 42 p° pooblastilu ^murske banke, d. d. Bančne skupine Nove Ljubljanske banke Murska Sobota, Trg zmage 7 ^ružba Feniks, d. o. o. Murska Sobota Stefana Kovača 12 °bjavlja ^Pis za zbiranje ponudb za upravljanje hotela ELIZABETA in stavracije v Lendavi °nudba za upravljanje hotela mora ustrezati veljavnim standar-I Orri in mora vsebovati: : ■ Poslovni načrt za dobo 5 let z opisom in predlogi za trženje hotela z restavracijo, cenovne podatke in donosnost poslo-I VanJa s projekcijo prihodkov in odhodkov, L’ Predlog bistvenih sestavin upravljalske pogodbe, L Posedanje reference na področju hotelirstva in gostinstva, ; Ponudbe naj vsebujejo tudi varianto odkupa hotela in resta-p Vracije. J^nost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil možnost hotela in restavracije. a Podrobnejše informacije in morebitni ogled hotela se oglasi-6 Pri g. Bojanu Žuniču po telefonu 069 27 812 ali 041 645 »29. -pranje ponudb poteka do 28. 11. 1997. Ponudbo pošljite na IJaslov: FENIKS, d. o. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 12, Naprti kuverti z oznako »ZBIRANJE PONUDB«. kmetijska mehanizacija DVE OKNI z roletama 120 x 140 cm, dve okni 90 x 120 cm, balkonska vrata, desna, in vhodna vrata s steklom, vse nerabljeno, ter. francosko posteljo, na novo preoblečeno, ugodno prodam. Tel.: 47 021. m 15950 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na OŠ Puconci v šol. 1. 1984/85 na ime Aleksander Kološa, Ivanovci 24, p. Fokovci. ml5953 B2_B2 B2 http://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2 inolniolzi 24 ■ ob^1200d°is-is INCiCrUrial 11 IŠKI ^ORDfor JVindows I r-“ A ■ ■ 24ddi\^i,l-Ob 16.00do 19.15 II Tečaj za ZAČETNIKE f VO | 5.12. - 5.12. ob 16.00do 19.15 MLATILNICO MADARAL, širine 110 cm, kovinsko, ohranjeno, prodam. Tel.: 53 062. m 15963 TRAKTOR LTZ 55 IN TRAKTOR STEYR 28 prodajo. Trnje 42. p. Črenšovci. m 15965 . ELEKTRIČNI DROBILNIK za koruzo in stenski obešalnik ugodno prodam. Trstenjakova 42, tel. 22 022. ml5994 TRAKTOR Steyr, 18 KS, s koso, plugi in brano, prodam. Gizela Cmor, Na bregu 24, M. Toplice, m 16011 TRAKTOR STEYER 30 KS, tip 180 A, in CISTERNO, 2700 1, prodam. Panonska 51, Rakičan, m 16013 KOMBAJNE CLAAS DOMINATOR 78 S, 86 S. 98 S prodam. Možnost menjave. Te.: 0609 621 296. ml6O37 KOMBAJNE CLAAS DOMINATOR 96 H, 88 S, traktor Steyr 650 prodam. Možnost menjave. Tel.: 062 792 455. ml6038 KOMBAJN Duro Dakovič 770, traktor Zetor 7245, plugi 12-colni obračalni, prodam. Tel.: 45 148. m 16042 kmetijski pridelki ZELJE za kisanje prodam. Tel.: 70 169. m!6021 TRIDELNE KLINASTE BRANE, 10«, plug Batuje, dvoredni mehanski LADA CENTER JAGODIC Pernica, Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 S40 kupujemo rabljene lade samare in nive Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Tekstilne šole v M. Soboti, letnik 1981/82, Anica Barat, Mala Polana 48. ml5958 DELNICE Telekoma, Zlatega medaljona, Arkade, Kerne Puconci in druge odkupujem za gotovino. Tel.: 061 1686 055, 0609 639 664. ml5966 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice HKS G. Radgona, 411-9, na ime Anton Brus, Trubarjeva 4, G. Radgona. m 15967 PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE K 25, na trda goriva, nerabljeno, ugodno prodam. Tel.: 75 338, po 18. uri. ml5973 STEKLENIČENO VINO, laški rizling in rizvanec, prodajo. Gerlinci 109. m!5976 MEŠANA DRVA prodam. Tel.: 71 066. ml5977 ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL Plamen za centralno kurjavo na trda goriva, rabljeno 2 leti, s priključki in termostatoma, 100 kg tehtnico in 4 barske stole ugodno prodam. Tel.: 75 805. ml5978 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Gorenja, Kerne Puconci in Pom-grada. Tel. 61 363. m 15987 SUHA BUKOVA DRVA prodam. Tel. 47 131.ml5995 ODKUPUJEMO DELNICE po zelo ugodnih cenah (Petrol, Merkator. Gorenje ...). Tel. 041 688 541. ml5996 30 % ZNIŽANJE CEN PALČKOV, vodometov, cvetličnih korit in okrasnih kipov. Tel.: 062 731 259. m16004 TELEFONSKO ŠTEVILKO ugodno prodam. Tel.: 21 828. ml6008 FRANCOSKO POSTELJO, staro pet let, prodajo. Tel.: 46 152. ml6012 DELNICE PID B serije G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 575 287. m!6O16 Preklicujem veljavnost hranilne knji- žice št. 10088-3, izdane pri HKS Pa-nonka na ime Kreneš Franc, Šala-menci 19. ml6030 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala poklicne šole za kmetovalce, št. 16/69, na ime Aleksander Sever, Dankovci 13. ml6032 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala poklicne šole - avtomehanik, letnik 1987/88, na ime Mladen Cigut, Mladinska 47. M. Sobota. ml6043 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Šafarsko, izdanega v šol. 1. 1976/77 na ime Anka Koki, Šafarsko 33. m 16049 storitve delo ZAPOSLIMO ZIDARJE, TESARJE IN KERAMIČARJA. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 684 637. ml5961 VOZNIK kategorije C in E išče delo. Tel.: 72 336. ml5991 IŠČEJO SNAŽILKO za tedensko čiščenje poslovnih prostorov v Murski Soboti. Plačilo po dogovoru. Vse informacije po tel.: 21 796, zvečer. ml6001 VARUHINJO za varstvo enoletnega otroka na domu, upokojenko, iščem. Tel.:37 641.ml6033 3.000 DEM in več v mrežnem marketingu. Tel.: 24 775. ml6039 KVALITETNO IN PO UGODNIH CENAH montiram ter predelujem centralno in talno gretje ter vodovod. Gretje in vodomontaža, Ivan Šarkezi, s. p., Petišovci, Lendava, tel.: 76 376. ml5367 KRATKOROČNE KREDITE dajem. Garancija po dogovoru. Tel.: 041 694 084. m 15969 Veliki mednarodni trikratni mojster in učitelj reikija organizira tečaj reikija v M. Soboti na 1. OŠ - 15. 11. 1997 ob 10. uri. Tel.: 22 965, po 18. uri Slava, 0609 640 137. ml5971 ROLETE - lesene, plastične, aluminijaste, žaluzije, lamelne zavese, platneni roloji, komarniki, markize. Izdelava, montaža, servis. Tel. 0609 616 170. ml5997 DELNICE slovenskih podjetij in skladov odkupujemo. Tel.: 76 030, 0609 619 258. ml5998 INSTALACIJE CENTRALNE KURJAVE IN VODOVODA - Predelave in popravila kvalitetno opravi »Insta-laterstvo« Beltinci, tel.: 42 873. m 16005 INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN TEHNIČNO RISANJE za 1. in 2. letnik srednjih šol. Tel.: 81 700. m 16048 DE FACTO - Zapiranje terjatev (možnost premostitvenega posojila) - Odkup terjatev In odkup čekov ■ Preverjanje plačilne sposobnosti podjetij - Posredovanje posojil pravnim osebam in s. p. - Posredovanje posojil posojilodajafcav ■ Posojila ob zastavi vrednostnih papirjev - Finančno svetovanje - Računovodstvo za d. o. o. In s. p. - Borzno posredovanje Partizanska c. 30, Maribor tel.: 062 224 375 062 224 377 faks: 062 224 508 KURILNO OLJE Tel.: 45 283, 0609 635 548 brezplačna hMTm, Dobrovnik Zaposlimo poslovodjo v trgovini z avtodeli. Inf. po tel. št. 79 015, 79 623 ^oje^11076 želje po raziskovanju in tokrat sta se bližala ^Veže’ vk°kemu cilju: ogled osrednje Zlate džamije, ki ,t1ihJ0DŠt'rje minareti z zlato kritino. Tu človeku zasta-^ilinil ^az^°^e 'n trajna vrednota, ki jima je človek % edinstvenost in večnost, sta malega človeka ^Zav1 . t'om- *n ^e'e ob taki umetniški stvaritvi se člo- Pp„|e sv°je majhnosti, ničevosti. %()ar. bajno notranjost bi bil Mileno še bolj osupil. morala ta užitek črtati. Neverniki ne smejo tega svetega Praga- Uspelo je le Borisu, ker ga ^žait ap*' znanec ugleden major, čigar ime in ■ Mai0 3111 ne^aJ odtetltata- ^rivo-^d enaJsto sta sedla zopet v avto. In šele tu sta xSj rnalo počitka za mirno urejanje vtisov. Na- kari n'Sta želela razblinjati z drugimi znamenitosti?1 ^kiadirnya džamija mora ohraniti svoje veliča-, *VejS1° v n.iuni zavesti. ’ tako sem očarana ne samo od tega razkošja, b'। Vsega: zamisel, material in realizacija. Kako | nekoč človek!« je polna navdušenja priznala. L^ela Prav'jiva škoda bi bila, če tega ne bi bila videla. J° V dv°je. samo midva, in zato seje mošeja . Ces(a Pozlatila,« je prešerno pritrdil Boris. i ^arnar‘’ oddaljeni od glavnega mesta okoli AA1 kilometrov, seje srebrnkasto vila po puščavi. % i2dSheveru seje polagoma prebarval v zeleno, kajti , ^rna '"ava blagodejno vlago in ga namaka. j Sjen a n' več pristna podoba puščavskega mesta, SsA® sonca- Tu med drevjem šelesti blag veter lAkor l!13 s Pbnči razkošnega zelenja. . “Usteča prestolnica osmih kalifov se še danes J,|(jsZnarnenitostmi. Posebnost mesta je Spiralni eS rta6 v’soko proti jasnemu nebu, zgrajen iz )Sb0P,av'n Evfrata in Tigrisa. A »ei?3 VzPda do vrha?« je obzirno vprašal Boris, °vo’ kajti tudi njega je skrivaj plašila spirala- A ; r®z zaščitne ograje. Vijoča se ploščad, ki vod V'.^r°ka le dva metra. A|OvJe °klevala in priznala: »Bojim se. Ali menim, "Preir ravno zato zgradil to izzivalno čudo, da A A,siš svoj pogum. Torej na pot!» Piti tak ^ern najPrž res ne bova več zašla in greh je % Pl Možnost!« je sklenil svoje besede in obšel A, čA stopda na notranjo stran. treba umreti, je laže v dvoje,« seje nepri- । 'n ga spodbujala. jl s 0 Pa- da je živeti v dvoje še lepše.« ji je odvrnil AtA' njeno dlan. TS°se .VzP°n še zdaleč ni oteževal dihanja. Tudi AgA Prožno premikale. Tesnoba seje priplazila Jerha|e _->rn navzdol in roke so se jima krčevito žlezne opore, vgrajene na notranji strani. Ljudje so se obzirno umikali drug drugemu, da nihče ne bi bil prisiljen stopiti do roba, do kritične točke. Z vsakim metrom vzpona seje odkrilo več lepote in med pisano paleto barv se je kakor srebrn trak zarezal Evfrat. Tanke, pajčolanaste meglice, stkane iz puščavskega peska, so ovijale daljavo kakor nežna tančica. Skozi je prodirala panorama mesta, kije s svojim bogastvom zelenih dateljnovih palm podobo še obogatila. Za zadnjim zavojem, že pri vrhu, sta se dva Angleža zaman trudila in vrtela daljnogled v rokah, kajti vrtinčasta peščena zavesa je zagrinjala svet. Skupni interesi, čeprav je to samo vzpon na stolp, privlačujejo ljudi, zato se je mladi Anglež obrnil k Borisu in se trudil, da bi z jasno artikuliranimi besedami naredil svoj jezik razumljiv: »Škoda, tam za tistim zastorom se skriva Bagdad. Žal vidim le obrise. Že drugič sva se zaman trudila. Zimski meseci nama pogleda niso namenili.« »Midva sva prvič poizkušala srečo,« mu je vljudno odvrnila Milena. »In bojim se, daje drugiene bova več,« je resno dodal Boris in motril Milenin obraz, kot bi si ga za vselej hotel vtisniti v spomin. Tanke gubice okrog njenih oči so se komaj vidno premikale, ko je mežikala proti soncu. Veter se je ujel v njene lase na čelu in jih zmršil izpod velike, svetle, prozorne rute. Taje z dolgimi krajci veselo frfotala in se tu in tam prilepila na njeno lice. Bogastvo, ki ga vpijajo oči, se preseli nekam globlje, obudi čustva in izzove besede, ki bi v vsakdanjem času in prostoru večno obnemele: »Milena, povej, so tudi tebe preplavila tako močna čustva, ali sem bil njihova žrtev samo jaz?« »Žrtev praviš temu? Vem, da izražajo le simboličen pomen. Verjemi, tudi zame so bili to najbolj vznemirljivi dnevi v življenju. Gotovo te je neštetokrat zajel val nezaupanja in nevere, najbrž si me obsojal, da sem izkoriščala tvojo mladost. Nisem! Plavala sem s teboj... nad zemljo.« »Hvala. Milena! Hvala, da vsa ta leta nisem živel v zmoti!« »In veš, ko se vrneš z dopusta, me ne boš več našel tu,« je pridala, da bi se v obeh razblinili kaki lažni upi. »Nepričakovano srečanje na tuji zemlji je kot daljni odmev mladosti, neponovljiv ali pa le v drugačni obliki,« je začel zavijati dejstva v tančico. »V nobeni drugačni obliki, Boris. Vsak plamenček dogori, vsaka knjiga se nekoč zapre, mi pa lahko hodimo samo po sledovih spominov, ko smo jih zapisali vanjo,« »Ne, nikar še ne skleniva! Ni še dopolnjeno. Pred nama je še ena noč,« je spodbudno šepetal in njeno dlan je polnila krepka in topla roka. Dan je v poznih večernih urah okronala vest po telek su: »Boris, dobil si vnuka.« Ko si je opomogel od šokantne novice, mu je Milena čestitala in se smehljala, kot se je znala samo ona: »Tudi jaz sem že babica. In upam, da naju to ni nič motilo.« Ne glede na sporočilo, je bil Borisov odhod že zdavnaj načrtovan. In tisti torek je letalo celo točno vzletelo. Vse do Brnika so krožile njegove misli: hude, obtožujoče in končno zopet vse odpuščajoče... Službeni avto, ki je vozil poleg Borisa še dva delavca proti domačemu mestu, je spotoma dvakrat ustavil. Malo pred južno vpadnico je odložil še zadnjega sopotnika. Boris je začutil nekako olajšanje. Kramljanje, čisto površinsko in brezosebno, ga je utrujalo. Želel je biti sam. Zlesti vase in razgaliti pred seboj svoj najintimnejši predalček z različno in pestro vsebino. Vljudno molčečega voznika niso zanimala ne delovišča ne pesek ne barake. Vso to premleto tematiko je utegnil že spoznati s prejšnjih voženj. Neučakanost je valovala in vznemirjala čustva. Šestmesečna odsotnost je pogladila vse močnejše brazgotine in nitasto tanke raze. Vse je odela v kopreno dobrohotnega razumevanja in odpuščanja. Hm, kdo je sploh moral komu odpuščati! Izbezati iz sebe resnico, ki je tičala nekje globoko skrita in si je ni mogel šteti v čast. Beg pred težavami, ki jih je obesil na tuja ramena, ne, tega še Mileni ne bi smel priznati. Njegova človeška cena bi se približala ničli. Mesto s svojimi mrzlimi cestami in bledimi lučmi je po malem izginilo za njima. In tam nekje z Griča so se že zlivali prvi obrisi luči, prodirajoči skozi temne rogovile golih jablan. Nedopovedljiv občutek tesnobe in hrepenenja hkrati gaje prisilil k besedam: »Ustavite, prosim! Ta košček poti bi rad prepešačil... Da se malo nadiham in sprehodim. Hvala in na svidenje čez tri tedne!« Voznik mu je začuden porinil v roke težak kovček in se blagohotno smejal. Vendar je Boris potreboval še ta delček poti, da se znebi vsega tovora in odplakne še zadnje karajoče besede, ki so zorele v njem vse od vesti o Alenkini nesreči. Nesreča, da! Na pragu življenja roditi otroka! Vsa kariera, in lahko bi jo bila dosegla, vsa prihodnost, šola, vse se je zrušilo v pepel. Skozi žaluzije prodirajo tanki, vodoravni, zlati prameni luči. S strehe zvonko kaplja strešnica izpod zmehčanega snega. Korak mu obstane. Zazrt je v dom. Palec drhte pritisne na zvonec... Stopinje, Andrejine... In potem stisk roke in dotik ustnic... Odpoljubila je Mileno... Otroški jok iz sobe. Srečanje z Alenko, ljubljeno deklico. Sekunda molka. In potem trenutki pozabe. Roke se ovijejo okrog njegovega vratu. In tako ostanejo. Nenadoma oče odstopi in se ji zazre v oči, motne od solz. In tu še sam klone: nič več ga ni sram, da tudi sam ne more prestreči tega toplega vira svojih čustev, rojenih iz razočaranja in bolečine. »Otrok z otrokom. Le kdo, Alenka, te je lahko imel rajši od mene?« Grozd nabranih očitkov seje že zdavnaj razblinil... Andreja je to očiščenje prepustila njima. Zaradi vse-ga^kar se je dogodilo, je ostala na realnih tleh, in da bi še njiju iztrgala iz melanholije, je brez lapidamega prizvoka pokazala na košarico in povedala: »Tako, dedek, tu je mladi Pintarič!« Visoko, suhljato telo, ki sta ga izžela sonce in pesek in ljubezen in skrb, se je sklonilo in z najkrajše razdalje motrilo okrogli, še zabuhli obrazek z odebeljenimi vekami. Glavico mu je pokrivala modra kapica in izpod modre jopice so kukale ročice, stisnjene v pest. Blag nasmešek malemu spečemu bitju v modrem je osvetlil tri obraze... Večerja, s katero sta počastili Borisa, je razkrila skrivnost o Darku. Njegova skrivnostna izginitev ni nakazovala Alenki veliko upanja. In vendar se je življenjska ladja na divjih vodah začela umirjati. Očetova močna roka, ponujena z vso toplino, jo bo varno prikrmarila na breg. »Ja, veš, v Dolince bomo morali. Končno bom videla pravo prekmursko gostOvanje!« mu je naznanila žena Andreja in na silo razdrla zgoščeno in neurejeno modrovanje. »Silva in Tomo! Čas je že, čas! Kdaj bo ta veliki dan?« je vprašal zadovoljen, iztrgan iz vsega trpkega. »Samo tebe so čakali, torej drugo soboto,« mu je potešila radovednost. Prvi večer mu Andreja ni zamenjala Milene, nikogar. Spal je, zbit od poti in novic. Proti jutru je s prvo zarjo vstopila. Vsa vzvišena se je izvila tam nekje od okna. »Ne. Milena, ne prihajaj bliže. Ostani, kjer si! Samo oddaljena lahko živiš v meni kot mitološko bitje. Če se spustiš na vsakdan, na zemljo z vsemi skrbmi, boš postala plehka, preprosta ženska. Jaz, jaz pa te želim ohraniti za vedno v svojem skrivnostnem kotičku, kjer za nikogar drugega ni prostora. Oplajaš me, opogumljaš s svojo prisotnostjo samo, kadar si moja občasna gostja. In tako ostani daleč, da mi boš vedno blizu! » Prizor se je menjal. V meddverju je stala Andreja s skodelico kave v rokah. Odčarala je silhueto v modrem... »Dobro jutro! Upam, da si sladko spal,« mu je voščila in molela mikavno vročo tekočino. Sedel je, ji vrnil prijazen pogled in prikimal, že trdno odločen: »Danes gremo obiskat Sama, vsi!« »Zelo bo zadovoljen. Hvala!« mu je odvrnila in potlačila v podzavest ves njegov molk iz puščave in zatajila razočaranje, da se je prvo noč srečala z mlačno roko in ledenim telesom. (konec) vestnik, 13. november 1997 VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 060 49 69 PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 09 Imin 156 sit NON STOP VEDEŽEVANJE - TAROT 090 49 O Si 1 min 1 56 sit NON STOP ^W/^VEREŠ /t ir mejnem jnr /nr/tr Tjer/eiord VABI odfieffa, 14.,/ut do nedelje, 16. nevemlia, na domače fe/rne Ittjlo ieje. /\\\\\\.\ V 83. letu nas je zapustila dobra žena, mama, tašča, babica, sestra in teta Vsaka pot se nekje konča KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM. BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 9. november 1996 in na 17. november 1994, ko sta nas za vedno zapustila draga žena, mama in babica Ana Merica roj. Gregor iz Murske Sobote Iskrena hvala dobrim sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobre namene. Posebno lepa hvala g. škofu dr. Jožefu Smeju, g. dekanu Martinu Poredošu, g. župniku Martinu Horvatu in g. kaplanu Alojzu Benkoviču za prelep pogrebni obred in cerkvenim pevcem za lepo odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni N 78. letu nas je zapustila dobra žena, prečudovita mama, prisrčna -stara mama - mamca, prababica in tašča Ana Pal iz Lipe 65 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala vam za izražena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše in dobre namene in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za lep poslovilni obred, pevcem za odpete žalostinke ter g. Zadravcu za poslovilne besede. Hvala tudi internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu in kolektivu Pivovarne Laško. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Regina, hčerka Ivanka z možem Jožetom, vnuk Štefan z družino, vnukinja Tedeja z družin0 'n vnukinja Darja z možem Vladom Marija Tkalec in dragi sin, brat in stric Ivek Tkalec iz Črenšovec Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Dnevi minevajo, vendar žalost in bolečina ostajata v naših srcih. Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem mnogo preranem grobu in s svečko ali cvetjem počastite njun lep spomin. Zelo vaju pogrešamo ■ vajini naj dražji Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 45. letu za vedno zapustil naš dragi mož, skrbni oče, tast, dedi, brat in stric Jožef Kuhar iz Prosenjakovce 1953-1997 Z bolečino v srcih in žalostjo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in sovaščanom, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku Kranjcu za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi pevcem za odpeto slovo, kolektivu Tekstila Prosenjakovci in PMP Hodoš ter vsem gasilcem. Še enkrat hvala. Žalujoči: žena Terezija, sin Jože, hčerka Adrijana z možem Sandijem, vnuka Nina in Tadej, brat Feri z Ženo Anico, nečakinji Katica in Barbara, stric Ede Kuhar iz Avstrije, botrina in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, * babice in tašče Alojzije Cigut iz Radencev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče. za svete maše in v druge namene, nam pa izrekli sožalj®’ Hvala kolektivu Mercatorja Sloge, Radenske - Sistemih kolektivu SSTŠ in Gimnaziji iz Murske Sobote. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikom poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke, Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela. Sedaj pa tiho si zaspala, draga mama, a v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA 2. novembra nas je v 74. letu starosti po težki bolezni zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Marija Magdič roj. Koroša, iz Renkovec^ Z bolečino v srcu se iskreno, zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše, vence in sveče. Hvala g. župniku za pogreni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Ferčaku za ganljive besede slovesa. Hvala tudi sodelavcem VGP MURA M. Sobota, sodelavcem bolnišnice M. Sobota, sodelavcem bolnišnice Trnovo iz Ljubljane ter sosedom in prijateljem družine Zavec - Bojnec. Hvala tudi Pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedi in tast Franc Kardoš iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, darovaji vence, cvetje, sveče, za svete maše in izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku Leonu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Pogrebništvu Komunali. Hvala tudi podjetjema Mura TMO - 218. brigadi in članom kolektiva Dolenjskih toplic. Žalujoči vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela-Srce ljubeče zdaj v grobu spl nam pa rosijo se solzne °Š- ZAHVALA 1. novembra nas je v 80. letu zapustila naša mama, babica, prababica, sestra in teta Terezija Legenič roj. Poredoš iz Zelene ulice 1 v Murski Soboti ^ili Z bolečino v srcu izrekamo zahvalo vsem, ki ste jo posp na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče ali v namene. . eCje Lepa hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam izrekli sožalja. čutno Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem z odpete žalostinke, g. Stepanu za odigrano Tišino pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni . Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 40. letu nas je tiho zapustil dragi sin, brat, bratranec in stric Srečko Šafran Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem ter vsem, ki ste mu ob slovesu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi-zadnji poti. Hvala za ustne in pisne izraze sožalja ter za darovane vence, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se KZ g. Radgona, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi V 78. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in tašča ZAHVALA Ugasnila je luč življenj0’ se prižgala luč sPon,'"^iečin°-ko ostaja v srcu tiha, skrita ZAHVALA ■i dragi 0^’ V 88. letu nas je zapustil m J dedek, pradedek, tast m Emilija Poj bič roj. Bohar iz G. Petrovec 31 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Ivanjševec in G. Petrovec, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala g. duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: sinova Koloman in Karel ter hčerka Erika z družinami Franc Marinič iz Banovec ^reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem irl - < ncern, ki ste mu ob slovesu izkazali spoštovanje m J?remi 1 na njegovi zadnji poti, darovali vence, s^c.ia Pn, namene ter nam izrazili pisna in ustna sožab osebna hvala g. župniku, govorniku g. Novaku, pe^ godbeniku za odigrano Tišino ter hvala Andreji- , Žalujoči: hčerki Marija in Antonija, sin Franc in fn“k" družinami ter pravnuki 29 vestnik, 13. november 1997 Že leti dve minili sta, odkar več te ni. Že leti dve vsak dan iste naše so poti. Na grobu tvojem rožica cveti, a v našem srcu si le ti. V SPOMIN 16. novembra minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Aleksander Novak iz Kuštanovec Hvala vsem, ki mu prižgete svečko, prinesete cvetje in se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Oh, kako hitro čas beži, že dve leti te več ni. Zakaj si moral nam umreti? Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe ne dobimo. V SPOMIN Danes minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš ljubljeni Viljem Kočar iz Rakičana Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi najdražji Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN 8. novembra mineva žalostno leto od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja žena, mama, stara mama in prababica Irena Rumič iz Moravskih Toplic Lepa hvala vsem, ki se je še spomnite, postojite ob njenem grobu, prižgete svečko ali prinesete rože. Vsi njeni najdražji ZAHVALA Po dolgi in neozdravljivi bolezni nas je v 83. letu zapustil Alojz Celec iz Večeslavec 17 Hvala zdravstvenemu osebju, dr. Neratu in sestri Suzani Turha za vso oskrbo in pomoč. Prisrčna hvala g. duhovnikoma za poslovilni obred ter pevskemu zboru. Hvala pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj za vse iskrena hvala. žalujoča žena, vsi sorodniki, ki so ga imeli radi, in sosedje ■ Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate -ati. V SPOMIN Boleč je spomin na novembrske dni, ko mineva žalostno leto od takrat, ko je ugasnilo plemenito srce Janija Kučana iz Kuštanovec Hvala vsem, ki Z lepimi spomini nanj postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji, ki smo te imeli radi in te pogrešamo Odšel si tiho, brez slovesa, ko sonce zatonilo je, smrt te vzela je prerano, v naših srcih vedno boš ostal. V SPOMIN Minili sta dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš ljubeči mož in oče Štefan Horvat mizar iz Dolinske 19 v Odrancih Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ž -...A Kruta usoda, kaj si storila, od tistega, ki smo ga tako ljubili, si nas brez slovesa ločila ... V SPOMIN Ludviku Kisilaku od Grada anes mineva eno leto bolečine in praznine, odkar tebe več n ni, dragi Ludvik, a večno boš ostal med nami. aa vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in ga hranite v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji, nikoli potolaženi V tihem grobu spiš, _ a v naših srcih še živiš. 15. novembra pred enim letom smo se poslovili od drage žene in mame V SPOMIN Julije Čahuk Hvaj- 'z Križevec v Prekmurju 1 vs_em, ki postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Žalujoči mož, sin, hčerki, vnuki in pravnuki ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 85. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stric, vujček, tast,dedek in pradedek Alojz Peterka -dedi iz Beltinec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, te|jem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob bokoStran’ter ga pospremili na zadnji poti na domače Pališče. Zahvaljujemo se vsem za ustne in pisne izraze darovalcem vencev, cvetja, sveč ter za svete maše. e°na zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Nikjer ne sliši se tvoj glas, tišina je zdaj okrog nas, a v srcih naših še spomin živi in živel bo do konca naših dni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedek Franc Nemec iz Lendavskih Goric Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Vassu, zdravniškemu osebju, g. župniku in pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči: žena, hčerka Anica z družino in sin Štefan z Ženo ter vnuke a Mojca in Bojan Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le trpek jok, ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel še domov, a usoda je hotela drugače, ostalo nam bo le cvetje, ki zate cvete, sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je nenadoma in mnogo prezgodaj, komaj v 49. letu, zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet, bratranec in boter Evgen Kalamar iz Dolenec Z bolečino v srcu in v globoki žalosti se zahvaljujemo vsenl sorodnikom, sosedom, znancem, botrini in njegovim sodelavcem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše in denar za dobrodelne namene ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, g. Škerlaku za odigrano Tišino, govornikoma g. Janezu in g. Tončku, štabu CZ Hodoš -Šalovci, GD Dolenci in drugim gasilskim društvom. Posebna hvala kolektivu AP Murska Sobota in pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi najdražji Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina. Ati, zelo te pogrešamo! Tvoji otroci Slavko, Darja in Gregor Trnjevo in žalostno bilo tvoje je življenje, v obupu in grenkobi si končal svoje trpljenje. Odšel si tja, kjer ni več gorja, sprašujemo se, zakaj? ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Alojz Gomboc iz Gerlinec 61 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, sindikatu podjetja Mura, sodelavcem 112. brigade iz Muralista in LD s Cankove. Hvala obema govornikoma za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marjana z družino ter vnuka Amanda in Sandi Oh kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Vse do zadnjega si upal, se boril, da bolezen s trdno voljo boš ugnal, pa pošle so ti moči, zato pot nas vodi tja, kjer ti spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 51. letu je za vedno zatisnil oči naš dragi mož in oče Jožef Hozjan iz Male Polane 80 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali za svete maše, cvetje, vence in sveče. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka - 2. nadstropje bolnišnice v Rakičanu, posebej dr. Požoncu, ki si je požrtvovalno prizadeval, da bi našega moža in očeta ohranil pri življenju. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kolariču za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sin Ignac z ženo Simono, hčerka Alenka z Jožekom, sinova Jožek in Števek in drugo sorodstvo 30 vestnik, 13. novemoei la* <33> OBIŠČITE GenteR NAS! ODSLEJ NAJVEČJA TRGOVINA ZA OTROKE V AVSTRIJSKI RADGONI V NOVIH PROSTORIH NASPROTI CERKVE oz. POLEG LIBRA. VESTNIK IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ Knauf - 84 339, 84 356 KARBA, mge., Ljutomer Na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gornja Ragpna (Ur. list RS št. 35/95) je Občinski svet Občine Gornja Radgona na svoji seji dne 14. 10. 1997 sprejel RAZPIS za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gornja Radgona iz • sredstev občinskega proračuna Občine G. Radgona v višini • sredstev Pomurske banke v višini..................... 12,500.000,00 SIT 37,500.000,00 SIT ZLATARSTVO Feri Danč Slovenska 42 tel.: 23 243 9000 M. Sobota MUVE, d. g. o., varstvo malih živali na vašem domu ali pri nas. Tel.: 27 613,24 309. SERVIS. POPRAVILO in PRODAJA TEHTNIC Dušan Štrakl Ul. ob kanalu 22, Murska Sobota, tel./ faks: (069) 32 486 TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 Murska Sobota, tel.: 26 580 5TIHC Modna kravata KRAVATE, METULJČKI IH DRUGI DODATKI EVROPSKE MODE G JERfi IFK tani Regenta 29,9000 Murska Sobota. M-069 22 326, laki: 069 28141 mucmmueiv »elik* |ZB,BA IZV|BH|H P0SL0VM|H MB|l Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: • samozaposlovanje, • širitev poslovanja, • ustanavljanje oz. soustanavljanje družb, katerih ustanovitev bo imela pomembnejšo korist lokalnega pomena. Skupna višina razpisanih sredstev znaša 50,000.000,00 SIT in se razdeli: • 50 % oz. 25,000.000,00 SIT za namene samozaposlovanja, • 50 % oz. 25,000.000,00 SIT za namene razširitve poslovanja. Za samozaposlovanje se dodeli kredit posameznemu subjektu v višini 10.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan razpisa kredita. Za razširitev poslovanja se podeli kredit posameznemu prosilcu v višini 20.000 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan razpisa kredita. > Sredstva kredita se dodeljujejo z obrestno mero TOM + 5 %, z dobo vračanja kredita 3,5 leta, vključno z enoletnim moratorijem. Prosilci sredstev lahko vložijo prošnjo za posojilo le za enega od navedenih namenov. Prošnja se posreduje za realizacijo posameznega namena od 1.1. 1997 dalje. Sredstva lahko pridobijo: 1. samostojni podjetniki - posamezniki, 2. družbe v zasebni lasti, 3. pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so v zasebni lasti, 4. zasebniki, ki opravljajo dejavnost s področja javnih zavodov. Prosilci iz 1. in 3. točke se morajo zaposliti v enem (1) letu od sklenitve posojilne pogodbe. Prosilci iz 2. točke morajo biti ob vložitvi prošnje za kredit v rednem delovnem razmerju v svojem podjetju. Prosilci morajo biti v rednem delovnem razmerju po odobritvi kredita najmanj enako dobo kot bodo vračali kredit. lovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, • opravljajo oz. bodo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološki delovni proces, • opravljajo oz. bodo opravljali dejavnost, ki je izvozno usmerjena ali nadomešča uvoz. Prošnje za pridobitev sredstev kredita se vložijo v 15 dneh od dneva objave razpisa oz. najpozneje do 1. 12. 1997. Prosilci, ki vlagajo prošnjo za namen samozaposlitve, morajo imeti opravljen tečaj iz osnovnega znanja o podjetništvu. Prošnja mora poleg osnovnih podatkov (navedbo prosilca z naslovom in tel. št. dostopnosti prosilca, višino zaprošenih sredstev, namen pridobitve sredstev) vsebovati: a) poslovni načrt, b) dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, c) dokazilo, da je občan, ki vlaga prošnjo za namen samozaposlitve, opravil tečaj iz osnovnega znanja o podjetništvu, d) pri razširitvi poslovanja: • kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov, • predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup ali generalno popravilo opreme, • gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del za gradnjo ali adapta cijo poslovnih prostorov, • pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo razširitev poslovanja, • predračun za projekte, ko gre za obsežnejšo novo dejavnos, • izjavo o nameravani zaposlitvi, • potrdilo o zaposlitvi v svojem podjetju oz. družbi, • napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, zaklJuC^ no bilanco stanja in uspeha za leto 1996 ali potrdilo o vpisu register pri Dursu (samo za podjetnike, ki so začeli s P°s vanjem po 1. 1. 1997) - samostojni podjetnik, • bilanco uspeha in bilanco stanja za leto 1996 - podjetje oZ' družba, z* Čanje nafte ob lenda^® hotelu Elizabeta. Teh"0 gijo za izrabo nafte in P°" e dbo za najem Elizabet poslal sam iraški pr® nik Husein. *** Visokemu mednarod^ uradniku avstrijskemu Andreju Horvatu je rak f ski volilni inštruktu .j krajevne skupnosti* obljubil 100 urbrezplac' jahanja, če bo v rakicah gradu začel s solo km % ga menedžmenta. Ta P jj, povezuje s pridobivanje" sov za kandidata LDS" dsedniških volitvah, v Karoli dosleden, bo o grad tudi igralnico *** akon0 Ko bo sprejet novz"or. Kmetijsko-gozdarsk niči, bo tudi soboški be, gubil status pravne o in. zato vodilni te pomem® za stitucije že iščejo res 'a. ohranitev statusa in ir(ie-vljajo by pass zavod nom Zlata palinka *** ki' Karel Peček - Mle^ je storil vse, da ustvari» profit pri odkupu koruz-to se je odločil za nak^jj. džarske koruze pre 5fi skega posrednika, r razlagi svoje tržne p povedal, da madzar ju za ne povzroča mas zagotavlja kakovostneje dfi ko za »mineral« napi' indri. S It m LNA VESELA GORIČANKA Radovci, BTC Murska Sobota, FOTO MECO Murska Sobota, MESARSTVO KODILA Murska Sobota, PEKARNA BOLERO Murska Sobota, GOSTIŠČE KURBUS Noršinci, POMURSKI SEJEM Gornja Radgona, MINIC0M Murska Sobota, HORSER Gomji Lakoš, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA Gornja Radgona, MURA Murska Sobota, PLASTIKA ŠPILAK Murska Sobota GOSTILNA JAVOR Murska Sobota, KG RAKIČAN. ARHITEKT DUGAR Murska Sobota, ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD Murska Sobota, TOYOTA FERENČAK Upa, REHA CENTER Murska Sobota, HKS PANONKA Murska Sobota, MOTEL VINDIŠ Lenart, BISTRO MARIČ Sebeborci, POMURKA Murska Sobota, VRTNARSTVO DARJA TOPLAK Boračeva, GRAMIS Murska Sobota, AGROMERKUR Murska Sobota, DOMAČA OBRT MEDIČARSTVO JOŽICA CELEC Ratkovci, VARNOST Maribor, AGENCIJA ZA TRŽENJE VENERA V ljutomerskem Miz ve potekajo intenzivne P J na kongres delničarje tem kongresu naj bi n j, kot razpravljavec tuc। .- šnji direktor Emil Mi eč Leteči. Podal bo " d smernice o tem, kak vode. *** Vsi predavatelji ma^g^. s samoupravljanje . ^ih danjih partijskih st saj središčih so si odda n ir po predlaganem „etrie' skem zakonu Lujz je ta niso v paketu, z i®' zaskrbljen Ciril P। jg- vo kri|o, ki mu m P dL)nalz sno, ali bo zakon o ^(niT novokomponiranimi P LUjz nisti. Na to vprašanjeu od-vpričd svojega me ločno odgovoril z *** • n s° V Moravskih že začeli z odkupl.čke pro9en traso nove železni ^pjo Progg bo za dne reiac'J turističnega vlaka " Moravske Toplic® Sredis vci-Pr^osenjakov _ pfOg če TibijaVorosa d obšla. Zato pa mu novili‘cesto mimo* ve šume. KESW