TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. t>„ |>.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 23	CELOVEC, DNE 3. JUNIJA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Evropske manjšine želijo enakopravnosti!
Dr. Reginald Vospernik
Na kongresu Federalistične unije evropskih manjšin, ki sta se ga udeležila za Narodni svet koroških Slovencev dr. Reginald Vospernik in Karel S m o l-l e, je prišlo ponovno in nedvoumno do izraza, da želijo živeti evropske narodnostne skupnosti od Samov na Severu pa tja do Baskov na jugu v resnični in popolni enakopravnosti. Iz situacijskih poročil posameznih zastopnikov je bilo razvideti, da Evropa še zdavnaj ni rešila vseh problemov, ki nastajajo na podlagi sožitja med večinskim narodom in narodnostno skupnostjo.
Za koroške Slovence je podal poročilo dr. Reginald Vospernik. Najprej je prikazal pravno situacijo okoli uradnega jezika in ostalih določb mednarodnih pogodb. Podrobno je prikazal tudi povezanost koroškega narodnostnega z gospodarskim vprašanjem in poudaril, da je predvsem južna Koroška pod nivojem ostalega razvoja. Kontakte koroških Slovencev z vladnimi predstavniki na Dunaju je dr. Vospernik prikazal kot koristne, vendar je dodal, da gre v bistvu za razgovore, ki naj pokažejo dobro voljo, ki pa ne rešujejo problema v celoti. Nadalje je bilo v situacijskem poročilu govora o znanih dogodkih okoli praznovanja 10. oktobra lani. Referent je omenil, da se je položaj nedvomno zaostril in da je razostritve pričakovati le tedaj, kadar bo avstrijska država realizirala obveznosti, ki jih je prevzela v državni pogodbi. Nadalje je bilo v poročilu omenjeno tudi dejstvo, da je tudi pri tem ljudskem štetju — kot tudi pri vseh prejšnjih — prišlo do incidentov. Tako je predvsem obsojanja vredno, da so sicer tuji delavci dobili pomožne formularje za popis v svojem jeziku, medtem ko koroški Slovenci te pravice niso bili deležni.
Za tržaške, goriške in beneške Slovence se je kongresa v Karlstadu na Švedskem udeležil deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Tudi on je podal izčrpno poročilo o trenutnem položaju Slovencev, ki živijo v Italiji.
D r. Š t o k a je med drugim dejal: »Sko-ro dvajset let smo čakali na ustanovitev avtonomne dežele Furlani j e-Julijske krajine, ki je bila predvidena predvsem zaradi prisotnosti Slovencev v njenih mejah, ko smo jo dočakali, pa smo uvideli, da ne bo reševala naših vprašanj. Ustavno italijansko sodišče se je namreč postavilo striktno na stališče, da je za reševanje slovenskih vprašanj odgovorna italijanska vlada oz. parlament. Ostali smo razočarani, ker smo pač vedeli, da bo vlada zelo oprezna do reševanja naših vprašanj, tako kot je to dokazala ob izvajanju norm, ki jih vsebuje mednarodna pogodba londonskega Memoranduma. T oda vode so se začele premikati: v deželnem svetu je šel skozi predlog, po katerem se smemo v deželni zakonodaji končno imenovati Slovence, kar nam je bilo doslej zabranjeno. Ob tem enostavnem zakonskem predlogu je bilo veliko truda, ker je bil Rim trdno na svojem stališču. Zato je prvič ta predlog zavrnil, toda ko ga je deželni svet skoro enoglasno drugič o-dobril, se je Rim umaknil in tako so zmagale demokratične sile v deželnem svetu.
Prav tako smo Slovenci šele zdaj olajšani pri proceduri vračanja svoj čas poitalijančenih priimkov v slovensko obliko. Znano je namreč, da so nam takratne oblasti med prvo in drugo svetovno vojno, popačile skoro vse priimke. Z nasilnimi dekreti so Slovencem čez noč spremenile stoletne priimke v italijansko obliko, da bi nas tako pred svetom in pred seboj skrili. Današnje
Avstrija priznala Kitajsko
Avstrija je diplomatsko priznala Ljudsko republiko Kitajsko ter sklenila z njo navezati diplomatske odnose. Sporočilo je dal na tiskovni konferenci na Dunaju avstrijski zunanji minister dr. Rudolf Kirchschlager. V avstrijskem zunanjem ministrstvu so tudi objavili skupno avstrijsko-kitajsko sporočilo, ki pravi: Vlada Republike Avstrije in vlada Ljudske republike Kitajske sta sklenili, v skladu z načeli medsebojnega spoštovanja neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti, obojestranskega nevmešavanja v notranje zadeve, pravne enakopravnosti in obojestranske koristi, da se medsebojno priznata dne 28. maja 1971, da navežeta diplomatske stike, in v roku šestih mesecev izmenjata veleposlanika.
Kitajska vlada spoštuje nevtralnost Republike Avstrije. Avstrijska vlada priznava vlado Ljudske republike Kitajske kot edino zakonito kitajsko vlado.
Zunanji minister Kirchschlager je na tiskovni konferenci še izjavil, da so pri pogajanjih s Kitajci upoštevali posebno besedilo, ki ustreza interesom nevtralnosti Avstrije. V nasprotju z besedilom, ki sta ga s Pekingom določili Kanada in Italija, na koncu leta 1970, manjka odstavek, da je Formoza (Tajvan) sestavni del ozemlja Kitajske, ter da se pogodbeni družabnik strinja s stališčem Pekinga.
Dr. Kirchschlager je dejal, da uradno sporočilo ne vsebuje nobenih postranskih dogovorov s Pekingom. Odstavek o spoštovanju avstrijske nevtralnosti je bil vzet v sporočilo brez kakršnekoli avstrijske protiuslu-ge.
Dunaj je obvestil velesile, podpisnice državne pogodbe, o pogajanjih s Kitajsko, ni jih pa vprašal za svet. Pogajanja s Kitajci so se začela 10. marca 1971 v Bukarešti, a so se že po petih srečanjih med veleposlanikoma Tschopom in Čijang Haj-fungom u-spešno zaključila. Kakšen bo odmev iz For-moze, še ni znano.
Entgegnung
Dr. Feldner zahteva od našega lista odgovor na članek „Heimatdienst in koroški Slovenci". V članku, v katerem smo zabeležili, da zahteva Heimatdienst od koroških Slovencev priznavanje k večinskemu narodu, smo se naslonili na tozadevno poročilo v celovški Kleine Zeitung, ki pa je imela nekaj dni nato popravek v smislu današnjega odgovora. Žal je prišel ta popravek za našo redakcijo prepozno. Zdi se nam pa, da ni tako važno, k a j je rekel dr. Feldner v Dobrli vasi; odločilen se nam zdi duh, v katerem deluje ta nemško-nacionalna organizacija. Duh heimatdienstovcev pa je nedvomno naperjen proti koroškim Slovencem. Ponovno moramo opozoriti naše bralce in ljudi okoli Heimatdiensta na dejstvo, da so ta-isti ljudje v Ruf der Heimat oktobra lani pozivali k brezobzirni asimilaciji koroških Slovencev. Slovenci naj bi torej po teh predstavah postali Nemci. To je duh, ki veje iz Heimatdiensta. In tega ne more zavrniti niti sto odgovorov, če so tudi pravno utemeljeni.
Govornik Heimatdiensta torej ni rekel, naj se priznamo k večinskemu narodu, temveč zahteva od nas lojalno zadržanje do republike Avstrije. Ne glede na to, da smo to lojalnost že neštetokrat jasno izpovedali — edinstven primer pri evropskih manjšinah — smo to lojalnost dokazali skozi vsa leta s svojimi dejanji. Naravnost predrzno pa je, če zahteva od nas tako priznanje ravno Heimatdienst, ki naj svoj odnos do Avstrije sam enkrat dobro premisli. Mislimo, da ni treba ponovno opozoriti na razne izjave najvidnejših predstavnikov te domobranske organizacije.
ENTGEGNUNG
In Ihrer periodischen Druckschrift „Naš tednik", Nr. 20/71, Seite 1, schreiben Sle unter der Oberschrift: ..Heimatdienst in koroški Slovenci" iiber die Jahrestagung des
Karntner Heimatdienstes in Eberndorf am 8. 5. 1971 unter anderem folgendes:
„Tudi dr. Feldner je na koncu predložil svoj recept za reševanje narodnostnih problemov: če že postavlja slovenska narodnostna skupina zahteve, potem naj se najprej nedvoumno prizna — ne k avstrijski državi ali k skupni domovini, ne: k večinskemu narodu! Zdaj torej vemo, kaj Heimatdienst od nas pričakuje: postanimo vsi Nemci, potem bo Heimatdienst tudi radevolje priznal vse naše zahteve".
Dies ist unvvahr. Wahr ist vielmehr, dali ich in meiner am 8. Mai 1971 in Eberndorf gehaltenen Festrede klar und unzvveideutig fur das Bekenntnisprinzip eintrat und dali ich von Angehorigen der slovvenischen Min-derheit in Karnten keinesfalls ein Bekennt-nis zum Mehrheitsvolk sondern ein loyales Verhalten gegenuber Osterreich verlangte.
Ljubljanski in mariborski študentje na Koroškem
Od ponedeljka do srede so bili na Koroškem, pod vodstvom svojih profesorjev, študentje zgodovine z ljubljanske univerze in mariborske pedagoške akademije. Ogledali so si kraje, ki so bili pomembni v slovenski zgodovini, tako Krnski grad, knežji prestol, Gospo Sveto, Krko, Breže, Osoje, Otok, celovški muzej, obiskali pa so tudi Djekše, Velikovec, Globasnico in druge kraje v Podjuni. Prenočili so pri Miklavžu v Bilčovsu, zadnji dan pa so se sestali v Domu v Tinjah s koroškimi rojaki.
• Brzovlak na progi Beograd—Skoplje
je na odseku proge Zvečevo—Kosovska Mitroviča povozil tri dijake, ki so hodili po tračnicah, da bi si prihranili daljšo pot po cesti iz šole domov.
mlade in srednje generacije so se rodile z italijanskim priimkom in zakon ni dajal možnosti povrnitve v izvirno obliko, razen z dolgo proceduro in velikimi stroški, česar se je seveda malokdo poslužil. Po mnogih posredovanjih je sedaj omogočena skoro brezplačna povrnitev priimka v izvirno nekdanjo obliko, kar se pri nas poslužuje sedaj precej ljudi.
Slovenci v Italiji živimo in hočemo živeti, kljub raznim težavam, v miru z večin-
skim narodom, saj vemo, da gre razvoj v smer pravičnosti in enakopravnosti do pripadnikov slovenskega jezika. Danes se v Italiji večina prebivalstva, predvsem mladina, zaveda, da je le v mirnem sožitju in preudarnem sodelovanju moč iti novim problemom in novim časom naproti. Iz grenkih izkustev preteklosti delamo in živimo za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Tako pri nas kot po vsej Evropi, in upajmo, končno tudi po vsem svetu.
KRATKE VESTB
•	V Avstriji se je med prazniki zgodilo 676 prometnih nesreč, pri tem je bilo ranjenih 1049 oseb, mrtvih pa 25. Na Koroškem je bilo 56 prometnih nesreč z 88 poškodovanimi ljudmi in pet ubitimi.
e Na Dunaju je bila v petek zadnja seja sedanjih ameriško-sovjetskih pogajanj za o-mejevanje strateškega oboroževanja (SALT). V uradnem sporočilu so napovedali, da bodo pogajanja nadaljevali že 8. julija v Helsinkih.
•	Dva turška terorista sta v Istambulu ugrabila 14-letno Sibel Erkan, hčerko nekega majorja. Po dveh dneh strahu in negotovosti se je policajem posrečilo rešiti deklico; vnel se je kratek boj, pri katerem je bil en ekstremist ubit, drugi je bil težko ranjen. Pravijo, da sta bila terorista zraven tudi pri umoru izraelskega konzula Ephraima Elroma. Ugrabitelja sta stavila pogoj za njeno izpustitev, da jima oblasti dovolijo prosto pot iz Turčije.
•	V Kaliforniji, pri mestecu Yuba City, 150 km od San Frančiška, so doslej odkrili 23 trupel v nekem sadovnjaku. Umora so obtožili kmeta Mehikanca Juana Corono, ki je posredoval sezonskim delavcem zaposlitev. Delavci so bili ubiti z nožem, in so bili stari od 40 do 60 let. Morilec jih je najprej prisilil, da so pred usmrtitvijo pokleknili v že izkopano jamo.
•	Tragična železniška nesreča, najhujša v zgodovini zahodnonemških železnic, je zahtevala v četrtek, 27. 5. pretresljiv krvni davek: 45 mrtvih, od katerih je 41 dijakov, starih od 13 do 15 let, in 27 ranjenih. Nesreča se je pripetila tako: tovorni vlak je z vso silo treščil v potniški motorni vlak, ki je po istem tiru vozil v nasprotno smer. Strahotna nesreča se je pripetila blizu VVuppertala v Porurju.
e Nemško zvezno letalstvo je pretekli četrtek, na področju Severnega morja, pri otoku Borkumu, izgubilo že 138. letalo vrste „Starfighter“. Pilot se je rešil s pomočjo premikalnega sedeža.
e Predsednica izraelske vlade gospa Gol-da Meir, je v Stockholmu, kjer je bila na obisku pri švedskem premieru Palmeju, na tiskovni konferenci izjavila, da pogodbe o prijateljstvu, ki sta jo podpisala Egipt in Sovjetska zveza, v ničemer ne spreminja obstoječega položaja ter ne predvideva nobene nove postavke v odnosih med obema državama. Po mnenju Golde Meir je pravi vzrok pogodbe treba iskati v sovjetski zaskrbljenosti, da bi Egipt ne spremenil svoje dosedanje politike.
•	Serija železniških nesreč se nadaljuje. Komaj smo zgoraj omenili strahotno nesrečo v Nemčiji, že je prišla vest iz Nizozemske, kjer je pri Amsterdamu osebni vlak, s hitrostjo 120 km, trčil v zadnji vagon na isti progi stoječega brzovlaka; pri tem je bilo usmrčenih 6 ljudi, 31 pa je bilo težko ranjenih, od teh se 12 bori s smrtjo. Na Finskem pa je bilo 38 oseb ranjenih, ko je iztiril vagon brzovlaka Helsinki—Kerni.
e Med neko versko prireditvijo v vasici na cesti med Kurnoolom in Hajderabadom v Indiji je bilo pri prometni nesreči sedemdeset mrtvih povečini žena, starčkov in o-trok. Do nesreče je prišlo, ko je kamion nenadoma zavozil med množico, približno 500 ljudi, ki se je procesije udeležila. Bilo je tudi šestdeset ranjenih. Šofer je zgubil nadzorstvo nad težkim vozilom.
•	Iranska policija je sporočila, da so tri osebe bile ubite in šest ranjenih v spopadu med agenti in gverilci. Ti so začeli streljati in metati ročne bombe na policijske enote, ki so jih obkolile nekje v Teheranu.
To gverilsko skupino je policija iskala že dalj časa, ker ji je pripisovala umor predsednika iranskega vojaškega sodišča.
OD TEDNA DO TEDNA
PREKINJENA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ZAHODNO NEMČIJO O VOJNI ODŠKODNINI
Jugoslovansko-zahodnonemška pogajanja o odškodnini žrtvam nacizma v Jugoslaviji, ki so se pričela 11. maja v Bonnu, so bila sporazumno odložena. O datumu nadaljnjih razgovorov se bosta obe vladi dogovorili po diplomatski poti. Do odložitve pogajanj je prišlo zaradi razlik v stališču obeh delegacij glede višine odškodnine. Jugoslavija zahteva odškodnino za 950.000 žrtev nacizma, preganjanih med drugo svetovno vojno. To število, kot se poudarja, je manjše od stvarnega števila. Kljub večkrat ponovljeni pripravljenosti Bonna, da to vprašanje reši, je delegacija zahodnonemške vlade ponudila zelo nizko, lahko se reče simbolično odškodnino, celo manjšo od odškodnine, ki jo je Zahodna Nemčija priznala drugim državam, ki so imele mnogo manj žrtev kot Jugoslavija. V krogih jugoslovanske delegacije, z ozirom na dobro voljo bonske vlade, sodijo, da bo v doglednem času to vprašanje vendarle rešeno na zadovoljiv način.
JUGOSLAVIJA NA STRANI REVOLUCIONARNE VLADE JUŽNEGA VIETNAMA
Neki pariški list je poročal podrobno o obisku ge. Binhove, zunanje ministrice revolucionarne vlade Južnega Vietnama, v Beogradu. Potem se je ministrica vrnila v Pariz, kjer prisostvuje pogajanjem z Združenimi državami Amerike. Obisk v Beogradu je povsem uspel, premostili so težave, ki so bile na poti k tesnejšemu sodelovanju. Vladi sta sklenili vzpostaviti diplomatske stike, ki jih bosta vzdrževala poslanika.
20. KONFERENCA ŠTIRIH VELESIL O BERLINU
V	Berlinu je bila 25. 5. 20. konferenca štirih velesil o Berlinu, katere so se udeležili ameriški, francoski in britanski veleposlaniki v Bonnu ter sovjetski veleposlanik v Vzhodnem Berlinu. Veleposlaniki so razpravljali najprej o sovjetskem in zahodnem dokumentu, ki sta bila predložena na 16. in 17. konferenci in o vprašanjih, ki so jih predstavniki štirih velesil in Zahodne Nemčije obravnavali 17. in 18. maja v Londonu.
Kot poročajo iz Bonna, se je konferenca zaključila po treh urah razprave. Dogovorili so se, da se bodo ponovno srečali 7. junija. Zanimivo je, da uradno sporočilo o današnjem srečanju govori „o konkretnih pogovorih o vprašanjih na dnevnem redu'1. Toda posamezni veleposlaniki so bili po konferenci bolj zgovorni kot lakonično sporočilo. Časnikarjem so izrazili pozitivno oceno o poteku pogovorov. Hkrati pa so potrdili, da so obravnavali predvsem vprašanje prometa po upadnicah, ki vežejo zahodni del Berlina z Zahodno Nemčijo. Francoski veleposlanik je pri tem dodal, da so glede tega vprašanja prišli že v konkretno obravnavo. Poudaril je, da se lahko govori o konkretnem napredku pogovorov in izrazil prepričanje, da bodo kmalu prišli v zaključno fazo. Tudi sovjetski veleposlanik je dejal, da so opravili dobro delo. Istega mnenja je bil tudi veleposlanik ZDA.
BREŽNJEV VZTRAJA PRI OMEJITVI VRHOVNOSTI SOCIALISTIČNIH DRŽAV
V	svojem dolgem govoru na 14. kongresu češkoslovaške komunistične partije v Pragi je Leonid Brežnjev, vodja sovjetske partije, ponovno branil doktrino o omejeni vrhovno-sti socialističnih držav, ki dopušča vmešavanje drugih socialističnih dežel v notranje zadeve. Po zaključku njegovega govora sta ga Husak in Svoboda objela in poljubila. Dr. Husak je poprej napadel politiko Aleksandra Dubčka, češ da je bila izdajalska.
ŠVICARSKE ZGUBE ZARADI REVALVACIJE
Tudi revalvacija utegne imeti zgubo za države. V tem pogledu so zanimivi podatki glede posledic revalvacije švicarskega franka z 7 odstotkov. V švicarskih gospodarskih krogih so sicer prepričani, da Švici ni pre-ostajala druga rešitev, vendar so pri vsem tem vznemirjeni zaradi posledic, ki jih bo imela revalvacija za švicarsko gospodarstvo. Tako računajo, da bo gospodarstvu prinesla zgubo 10 milijard švicarskih frankov. Švicarska emisijska banka bo morala
znižati nominalno vrednost svojih zalog zlata. Tudi druge banke, zasebniki in švicarske družbe imajo zlato; zguba bo zadela tudi nje. Navajajo tudi primer družbe Nestle, ki ima svoj kapital tudi pri podružnicah v tujini. Vrednost tega kapitala v tujini, izražena v švicarskih frankih, se bo zmanjšala. Računajo, da imajo Švicarji v rokah tujih vrednostnih papirjev za 200 milijard švicarskih frankov.
UGRABITEV IN UMOR IZRAELSKEGA KONZULA — NOTRANJA NAPETOST
V	TURČIJI
Pristaši revolucionarnega gibanja v Turčiji so prejšnji ponedeljek ugrabili izraelskega generalnega konzula v Carigradu Eph-raima Eiroma, a v nedeljo, 23. maja, so našli njegovo truplo v nekem stanovanju v Carigradu. Konzul je bil ubit s tremi streli v glavo. Ugrabitelji so zahtevali izpustitev nekaterih svojih pristašev in postavili rok četrtek popoldne. Turška vlada se ni spustila v pogajanja z njimi, nato so izraelskega konzula ubili. Dan po izteku roka, to je v petek, je bilo tajno posvetovanje ministrov pri predsedniku republike, hkrati se je sestal tudi obrambni državni svet. Posvetovanje je trajalo osem ur. Turška vlada namerava podaljšati obsedno stanje za dva meseca; proglašeno je bilo 25. aprila v dvanajstih okrajih.
Ephraim Elrom je bil rojen na Poljskem leta 1911 ter se je naselil v Palestini še za časa angleškega pokroviteljstva. V Izraelu je dolgo služboval v policijski službi, a je pozneje sam prosil, da bi ga premestili v drugo službo. Deloval je tudi kot sodelavec v centru za dokumentacijo nacističnih zločinov v Berlinu ter je tudi nastopil v procesu proti zloglasnemu preganjalcu Židov Eichmannu. Prvotno se je imenoval Ephraim Hofstaedter.
V	TREH LETIH ŠTIRJE DIPLOMATI UMORJENI
Izraelski generalni konzul v Carigradu Ephrain Elrom je četrti diplomat, ki so ga ugrabili in umorili v zadnjih treh letih. Druge žrtve so bile: John Gordon Mein, ameriški veleposlanik v Gvatemali (ugrabljen 28. avgusta 1968); napadalcem se je upiral. Grof Karl von Spreti, zahodnonemški veleposlanik v Gvatemali (ugrabljen 31. marca 1970); njegovo truplo so našli 5. aprila. Dan Mitrio-ne, agent ameriške obveščevalne službe C.I.A. v službi v Urugvaju (ugrabljen 31. julija 1970); njegovo truplo so našli 10. avgusta. Izraelski tisk trdi, da so pristaši „Vojske za osvoboditev turškega ljudstva" premišljeno izbrali Ephraima Eiroma za svojo žrtev. Umorili naj bi ga bili člani Vojske za osvoboditev turškega ljudstva, ki so jih vež-bali za revolucionarni boj v taboriščih palestinskega gibanja El Fatah.
NASERJEV SODELAVEC PIŠE SPOMINE
V	zahodnem svetu s pozornostjo pričakujejo izdajo spominov Mohameda Heikala, urednika poluradnega kairskega lista „AI Ahram", ki jih piše za angleški list „Sunday Telegraph". Ameriški časopisi pripominjajo, da je pisec usmerjen na Zahod ter brani diplomatsko rešitev spora na Bližnjem vzhodu. Heikal je bil Naserjev prijatelj in zaupnik, in sicer že v času, ko je Naser prevzel oblast.
AMERIŠKI RADIO V EVROPI
V	SLUŽBI CIA
Predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko Fulbright je v senatu postavil vprašanje, ali bosta še naprej delovala Radio Free Europe (Radio svobodna Evropa) in Radio Liberty (Radio svoboda), ki oddajata iz Munchna za vzhodnoevropske države. Fulbright je mnenja, da bi bilo treba ustaviti njuno delovanje, ako se hoče Amerika res zbližati s Sovjetsko zvezo. Nesmiselno bi bilo, da še naprej ščuvata državljane vzhodnoevropskih držav proti Sovjetski zvezi. Demokrat Arkansas je bil mnenja, da bi se obe radijski postaji združili. Sam Fulbright je pozneje dejal, da ne verjame, da bi za svoj predlog dobil zadostno večino v senatu. Doslej je obe radijski postaji vzdrževala tajna obveščevalna služba C.I.A. Vsekakor so politiki mnenja, da bi vzdrževanje prevzela neposredno država in da bi bilo pod nadzorstvom državnih oblasti.
BASKI NADALJUJEJO GLADOVNO
STAVKO
V	katedrali mesta Bayonne je 50 Baskov 20. maja začelo z gladovno stavko, da bi protestirali proti izgonu dveh voditeljev Baskov iz štirih okrajev jugozapada. Gre za Telesfora de Monzona, predsednika združenja „Med brati" (Anain Artea) in Jo-sea Luisa Enporantzeja, ki je eden izmed štirih ustanoviteljev separatističnega gibanja Baskov ETA. Ker je Monzon močno o-slabel, so ga v soboto odpeljali v bolnišnico v Bayonneu, po pregledu se je vrnil v katedralo, da bi nadaljeval stavko. Med stavkajočimi je 34 Baskov s španskim državljanstvom in šest s francoskim. Ti so razdelili letak, ki sporoča javnosti, da niso zgubili poguma in da se po velikih evropskih mestih pripravljajo manifestacije v znak solidarnosti z njimi. Stavka je sicer huda, vendar se zavedajo, da brez trmoglavosti in upornosti ne bodo ničesar dosegli.
KITAJSKA NE BO ZAPUSTILA
REVOLUCIONARJEV
Iz Pekinga so odpotovali posebni odposlanci komunistične partije h komunističnim partijam po azijskih državah. Ti imajo nalogo, da tem komunističnim partijam razložijo, da zbliževanje med Kitajsko in Ameriko ne bo povzročilo hladnejših odnosov do revolucionarnih gibanj v azijskih državah. Kitajski diplomati v Evropi menijo, da mora kitajska komunistična partija poprej obvestiti svoje somišljenike v azijskih državah o namenih kitajske diplomacije nasproti Ameriki, preden stori nadaljnje korake v tej smeri.
ALI BO DRŽALO PRIJATELJSTVO MED
MOSKVO IN KAIROM?
V	Kairu sta se mudila predsednik prezidi-ja vrhovnega sovjeta Podgorni in minister za zunanje zadeve Gromiko, da bi se prepričala, ali je prijateljstvo novega predsednika Združene arabske republike Sadata nasproti Sovjetski zvezi resnično. Prav med bivanjem sovjetskih državnikov v Kairu je egiptovski tisk sprožil silno gonjo proti bivšemu podpredsedniku Sabriju in njegovim pristašem, ki so bili vneti branilci sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Med obiskom sovjetskih državnikov je bilo načeto tudi vprašanje odprtja Sueškega prekopa.
UMIK AMERIŠKIH ENOT
Ameriško vojaško poveljstvo je sporočilo, da je prejšnji teden Južni Vietnam zapustilo še 4600 ameriških vojakov. Tako se je njihovo število zmanjšalo na 262.500, kar je baje manj kot v kateremkoli obdobju v zadnjih petih letih.
AMERIŠKA VOJSKA V EVROPI
Vodja demokratov v senatu Mike Mans-field je navedel podatke o stroških, ki jih imajo Združene države s svojo vojsko v Evropi. Po njegovih podatkih gre za 300.000 mož, tem je treba dodati 225.000 njihovih družinskih članov, skupaj torej 525.000 ljudi, ki živijo na stroške države v Evropi. Toda računa še ni konec. Prišteti je treba še
Pred nekaj tedni je potekal redni občni zbor Slovenske skupnosti v Finžgarjevem domu na Opčinah. V imenu Slovenske levice je zborovalce pozdravil prof. Vrabec, v imenu Slovenske demokratske zveze iz Gorice pa dr. Vratina. Predsednik Zvonko Ha-rej je poročal o delovanju sveta Slovenske skupnosti ter se tudi zahvalil slovenskemu tisku za poročila, ki jih je objavljal o delovanju skupnosti. Tajnik organizacije dr. Drago Legiša, nabrežinski župan, je poudaril načelo, da se morajo Slovenci organizirati v lastni politični organizaciji in ne v narodnostno mešanih strankah; razločil je sadove sporazuma Slovenske skupnosti s strankami leve sredine. Med drugim bo Slovenska skupnost v občinskih konzultah na Tržaškem imela 5 mest ter predsedstvo ene izmed konzult. Omenil je tudi skupno spomenico Slovencev na predsednika Colom-ba, ki zahteva, da se zakonodaja prikroji zahtevam slovenske narodnostne manjšine. Dr. Legiša je omenil tudi stike med Slovensko skupnostjo in matičnim narodom oziroma SZDL v Sloveniji.
Dr. Drago Štoka se je prav tako dotaknil tega problema ter pripomnil, da različnost politične ureditve na tej in oni strani meje ne sme ovirati stikov s Slovenijo oziroma
izdatek za 113.000 vojakov, ki sicer živijo v Ameriki, a so nenehno na voljo poveljstvu NATO in ki jih to lahko vsak trenutek pokliče v Evropo. Skupaj izdatki za omenjeno vojsko in svojce vojakov znašajo 14 milijard dolarjev na leto.
AMERIŠKEGA OBRAMBNEGA MINISTRA
VZNEMIRJA SOVJETSKA MORNARICA
Pred odhodom v Evropo na sestanek Severne atlantske zveze (NATO) je minister narodne obrambe Laird izjavil, da bi samovoljni umik katerih koli zavezniških čet iz Evrope pokvaril pogajanja in ravnotežje. Laird je tudi dodal, da bodo Američani — na poti ga spremlja admiral Thomas Moorer — opozorili v Bruslju Evropejce na povečanje potenciala sovjetskih podmorskih in zračnih sil na Sredozemskem morju in v Egiptu. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Fulbright je pripomnil, da je bil predlog senatorja Mansfielda, naj bi Amerika za polovico skrčila svoje čete v Evropi, dobrodejen; kajti bil je opozorilo Sovjetom, pa tudi Evropejcem.
VEŽBANJE AMERIŠKIH ASTRONAVTOV
Pred kratkim sta se astronavta David Scott in James Irvvin, ki bosta sestavljala posadko „Apolla 15", vežbala v puščavi Mo-jave v Kaliforniji. Vežbanje sta opravila v predvidevanju operacij, ki naj bi jih opravila na Luni ob koncu julija v 67 urah bivanja na našem satelitu.
Strokovnjaki so izbrali to kalifornijsko pokrajino zaradi geoloških in geografskih podobnosti z Lunino pokrajino, ki jo bosta oba astronavta preiskala. Poleg drugih vaj sta astronavta opravila tudi preizkusno vožnjo s posebnim džipom, ki ga bosta uporabljala tudi na Lunini površini. To vozilo so morali že enkrat modificirati, ker je bilo pretežko.
NAJVEČJE LETALO NA SVETU
588 tipov letal iz 117 držav je razstavljenih na 61. letalski razstavi v Parizu. Pričakujejo, da bo potekala v znamenju dveh največjih letalskih sil sveta ZDA in Sovjetske zveze.
Sovjetska zveza je pripeljala na razstavo, ki jo štejejo za najpomembnejšo te vrste na svetu, prvič novo nadzvočno potniško letalo Tu-144, ki ga bodo že prihodnje leto vključili v redni promet. Tu-144 bo najbolj zanimal Francoze in Britance, kajti njihovo podobno letalo Concorde niti po najbolj drznih ocenah ne bo letelo pred letom 1974. Da bo primerjava mikavnejša, so organizatorji postavili tupoljeva in concorde drugega ob drugega.
Američani so pripeljali v Bourget največje letalo na svetu galaxie, dolgo 74,95 metra. Imenujejo ga zračni nebotičnik. Vanj je mogoče spraviti sedem vojaških letal, štiri tovornjake vlačilce, še štiri druge avtomobile, dva rešilna avtomobila, dva helikopterja in 52 mož, vsakega s 110 kg opreme.
Na že tradicionalno srečanje letalcev med pariško razstavo je prišla letos kompletna posadka apolla 14, iz SZ pa Pavel Popovič. Razstava bo odprta do šestega junija.
Jugoslavijo. Treba se bo izogibati polemikam med Slovenci v Italiji, ki bi škodovale na stvari. Omenil je tudi sprejem odposlanstva slovenske manjšine pri predsedniku Titu med njegovim obiskom v Italiji. Po njegovem mnenju se politično ozračje v Furla-niji-Julijski krajini boljša. Za celotno zakonsko zaščito slovenske manjšine je bil storjen prvi korak z zakonskima predlogoma poslanca Škerka in senatorja Seme.
Pri volitvah novega sveta sta se pojavili dve kandidatni listi. Prvo so sestavili pristaši koalicije krščanskih socialistov in Slovenske narodnoobrambne skupine, drugo listo so predložili pristaši Slovenskega ljudskega gibanja. Prodrla je druga, ki si je priborila 22 članov, in sicer so bili izvoljeni dr. Drago Štoka, dr. Fr. Mljač, dr. Zorko Ha-rej, Marij Maver, prof. Maks Šah, dr. Teofil Simčič, Sergej Kocijančič, Saša Martelanc, Sergij Pahor, Livij Valenčič, dr. Aldo Stefančič, Glavko Petaros in Matejka Peterlin. Na prvi listi je bilo izvoljenih 13 članov, in sicer dr. Drago Legiša, dr. Rafko Dolhar, Dušan Černe, inž. Vladimir Vremec, Saša Rudolf, Antek Terčon, Igor Tuta, Vanja Lokar in dr. Matej Poštovan.
Z občnega zbora Slovenske skupnosti
DR. METOD TURNŠEK:
Vabi že cerkvica bela
Pri kiparju Goršetu
Pred tedni sem spremil akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta, ki je prispel iz New Vorka (pravzaprav iz Rima), v Korte, kjer si je v župnišču uredil svoj umetniški atelje, ki je tudi razstavni prostor najnovejših umetniških stvaritev. Profesor Gorše si je kar oddahnil, ko je v gorskem svetu zadihal domač zrak. Pogovor je ob sprejemu v gostišču pri dipl. ing. Muriju kmalu nanesel na njegove umetniške načrte v tem letu. Segel je po svoji mapi in izvlekel krasen osnutek za kip sv. bratov v novi cerkvi na Teznem v Mariboru. V nadnaravni velikosti bo izdelal sv. slovanska blagovestnika, ki držita v rokah sv. križ.
Na vprašanje, v kakšni snovi bo kip izdelal, je odvrnil, da bi se najrajši lotil dela v lesu, v tako imenovanem „orešcu“. Pojasnil je, da to ni orehovo deblo, marveč zdrobljena orehovina, ki jo on prej na poseben način pripravi za lažje oblikovanje. Tudi mu gre delo hitreje od rok. Hiteti bo moral, kajti za kraj avgusta mora kip stati že na svojem mestu.
Omenil sem mu željo nekaterih, naj bi sv. bratoma drugovali, t. j., ju spremljali, še kateri drugi naši svetniki, kot npr. sv. Mo-dest in sv. Hema in še kakšni, ki so povezani z našim narodom, npr. bi. Linharda Ka-menska in njen sin, škof sv. Albuin. Kipar prof. Gorše je izrazil pripravljenost, če bo za to finančna zmogljivost. Dejal sem mu, da toliko narodne časti in krščanske vneme že moramo imeti, da bodo v vsenarodnem svetišču ovekovečeni in počaščeni naši prvi blagovestniki in prvi pričevavci za Kristusa. Bomo pač pri vsem krščanskem ljudstvu zbirali za ta namen.
Na božjo pot k novemu svetišču
Potekli so tedni in že sem se napotil v Maribor, na prvo božjo pot k novemu svetišču sv. bratov Cirila in Metoda. Po obisku pri prevzvišenem mariborskem škofu dr. M. Držečniku, ki sem mu izročil prvo znatno vsoto s Koroškega na račun za kip sv. Cirila in Metoda, me je prof. dr. Stanko Janežič popeljal na gradbišče. Lani sem bil tamkaj v juniju skupaj z županom in z notarjem iz mesta Ellvvangena, z gg. Karlom VVohrom in dr. Pavlom Mačkom. Tedaj so polagali šele temelje. Tokrat pa se je v lepem majniškem dnevu belila pred mano že dodelana cerkev, ki so ji zunaj že pobrali vse odre. Prijazno naju je sprejel mlad gradbeni inženir Dušan Lukežič. Povedel naju je okrog cerkve in nato še v notranjost. Stavila sva mu razna vprašanja in tudi sam je dopolnjeval iz strokovnega znanja, da je konstrukcija moderne zgradbe, ki jo je zamislil mariborski arkitekt Zazula, postala prav simpatična. Zunaj so streho v nekakih terasah pravkar pokrivali z eternitom. Severna in vzhodna stran sta že izdelani. Okna bodo visoka, nekoliko ožja v barvnem steklu. Slikarijo je pripravil znani, ugledni slovenski slikar prof. Stane Kregar, izdelujejo pa umetnine v steklu v Zagrebu. Vhodi so trije. Ob glavnem bo stal Goršetov v nadpoprečni velikosti kip sv. bratov Cirila in Metoda. (Sevč bo še prostora za kipe ob drugih vhodih, če bodo darovani!)
Prostora bo v cerkvi za 1000 oseb. Sedežev bo za 360. Z glavnim oltarjem (skoraj v sredini) bo združen krstilnik in tudi cerkveni kor spodaj. Proti glavnemu oltarju bo iz hodnika med slopi na južni strani dobro vidno. Z južno stranjo cerkve bo po drugem
hodniku povezano tudi župnišče, ki ga bodo te dni začeli graditi. Vendar je glavna skrb izgotovitev cerkve, da bo že v avgustu posvečena in bo služila službi božji za obširno župnijo, v kateri je tudi velika tovarna z 10.000 delavci. K službi božji bodo iz svojevrstnega, odprtega stolpa neznatne višine vabili trije zvonovi drug nad drugim.
Mladi, komaj 23-letni gradbeni inženir, ki je svoje študije dokončal lani na mariborski visoki tehnični šoli, je povedal, da je pri delu sedaj v notranjosti cerkve zaposlenih 25 delavcev. Delali so vso zimo, ker je bila mila, in tudi pomlad jim je zelo naklonjena. Njega vse delo, ki ga vodi prvič, notranje silno veseli in zadovoljuje. Upa, da bo podjetje Stavbar do obljubljenega roka, kraj avgusta, z vsem gotovo.
Tako v sredi cerkve, v kateri še stojijo odri ob stenah, sem se zamislil v svetišče, ki bo kraj sv. daritve Kristusove, božje hvale in časti in radostnega petja, in tudi zunaj sem pred vhodom vzdihnil k sv. bratoma, ki bosta varuha svetišču in narodu, naj bi ta nekoliko skriti, od sila prometne ceste
Družina se
V tržaškem listu »Gospodarstvo11 je izšel sestavek »Družina se bo ohranila11, izpod peresa —Ib—. Zaradi izredne aktualnosti, ga danes priobčujemo v našem časopisu v celoti (op. ured.).
Starši in otroci čutijo, da so se odnosi v današnji družini spremenili in se še spreminjajo. Osnova teh odnosov je danes pač drugačna. Stari temelji, predvsem moralni pa tudi skoraj slepa pokorščina otrok do staršev, se rušijo. Tudi položaj družine v družbi se spreminja. Družbeni razvoj trga vezi med otroki in starši in »produkcija« žene še matere iz družine. Kaj radi govorimo in pišemo o družinski krizi in se zaskrbljeni vprašujemo, ali se družina sploh ne bo razbila.
Nikakor. Ohranila se bo, odgovarja na mednarodno raziskavo, ki jo je razpisala revija »La Pologne«, prof. Friedhelm Neidhardt (Hamburg):
»Ne poznam druge socialne ustanove, ki bi lahko bolj zbujala in ohranjevala čustvo ljubezni! Zato se večina ljudi odloči za družino in se poroči. Dokler je tako, ne kaže, da bi bili dani razlogi, da govorimo o krizi družine. To ne pomeni — da se dobro razumemo — da današnja družina ni nikak-šen problem. V marsikateri družini se sposobnosti otrok niso mogle dovolj razviti. Preveč mater ne more uveljaviti svojih zmožnosti, ker jih družina preveč izčrpa. Pogosto se dogaja, da družine ne posvečajo dovolj pozornosti starim osebam, staremu očetu in stari materi, ter ju stisnemo v o-samljenost. Že to so zadostni razlogi, da govorimo o problemu družine in ga skušamo razrešiti.
Klasičen spor med rodovi (generacijami) se je odigraval v družini, predvsem v meščanski družini. Bil je v tem, da se je sin uprl proti odvisnosti od očeta, ker je imel ta vse v rokah (denar, zemljo itd.), kar je mladi potreboval, da bi lahko odrasel v moža, vrednega spoštovanja. Sociahii in gospodarski razvoj družbe — socialistične in kapitalistične — je zdrobil mogočni položaj očeta. Ta danes ne razpolaga več s sredstvi, s katerimi bi lahko zavrl socialno emancipacijo otrok. Niti se ne smemo čuditi, da oblike oporekanja današnje mla-
nekoliko odmaknjeni božji hram postal kraj, kamor naj bi številno romale duše vsega naroda od panonskih ravnin, od valov Jadranskega morja, do Gorjancev in tudi iz koroških dolin in s hribov po sveti blagoslov. In to bo, če Bog da, kar kmalu ... In še nekaj, vsem na srce, že zdaj
mal položi dar,
Bogu na oltar!
Za kipe naših sv. blagovestnikov, za barvna okna novega svetišča, za zvonove v stolpu, za oltar in krstilnik, za cerkvene klopi in še za premnogo stvari, ki so potrebne božjemu hramu! Tudi župnišče za duhovnika in prostori za shajališče mladine in odraslih v versko-kulturnih prireditvah, je potrebno in čimprej nujno!
Naš dar nas bo v tej in oni vidni obliki tam že pozdravil, ko bomo posamič ali v skupinah prihajali na božjo pot k sv. bratoma Cirilu in Metodu, ki sta, kot veste, tudi v sedanjih časih mučenca! Pa tudi zanju velja:
v tebe zaupam, Gospod, ne bom osramočen vekomaj ne.
Svoje prispevke za cerkev sv. Cirila in Metoda izročajte domačim dušnim pastirjem in slovenskemu dušnopastirskemu uradu v Celovcu. Imena darovavcev bodo objavljena!
bo ohranila
din e niso v bistvu uperjene proti očetom niti ne proti družinam. Raziskave so pokazale, da so bili pristaši oporečniških gibanj študentske mladine pogosto v izvrstnih odnosih s svojimi starši. Njihovo oporekanje je politične narave, povzročajo ga socialne razmere na univerzah, v industrijskih obratih, trg, stranke in vlade —, razmere, ki jih mladi imajo za absurdne.
Verjetno se bodo oblike razpadanja družine še pomnožile. Kljub temu se bo jedro družine, ki ga ustvarja skupno gospodinjstvo, zajemajoče starše in otroke, ta osrednja ustanova zasebnega življenja, ohranilo. Brez dvoma se bo v marsičem spremenilo, še posebno, kar zadeva njene odnose z okoljem. Že danes obstoji jasna težnja, za okrepitvijo vezi med družino in drugimi socialnimi ustanovami...«
V tem pogledu je pisec mnenja, da je treba proučiti sredstva, ki bi lahko posredovala med družino in okoljem, v katerem človek izvaja svoj poklic — da bi tako starši lahko bolje opravljali svoje delo, ne da bi pri tem zanemarjali svoje dolžnosti nasproti družini. Najti bo treba tudi poti, da bi skrajšali razdaljo med družino in šolo. Končno predlaga tudi pisec, da bi za starše zgradili manjša ločena stanovanja poleg stanovanj, v katerih živijo njihovi otroci, očitno z namenom, da bi otroci v svoji novi družini lahko živeli po svoje, starši pa tudi po svoje — po starem. Tako ne bo družina zaprta vase, temveč bolj povezana z družbo, kar je nujno potrebno.
Grška civilizacija do Afganistana
Skupina francoskih arheologov je odkrila v Afganistanu sledove stare grške civilizacije. Na področju sotočja rek Arnu Daria in Koha je delovna ekipa, ki jo vodi prof. Paul Bernard, odkrila sledove starega grškega mesta, ki je prav gotovo nastalo v dobi, ko je Aleksander Veliki prodrl globoko v Azijo.
Ob 80-ietnici enciklike Rerum novarum, ki jo je izdal Leon XIII. je 14. maja papež Pavel VI. napisal kardinalu Mauriceu Royu, predsedniku komisije pravica in mir »apostolsko pismo11. O njem piše pariški „Le Monde11, da papeška listina označuje položaj kristjanov v socialnem in političnem življenju. Ker je blizu sinoda škofov, ki bo posvečena deloma pravici po svetu, ni hotel papež izdati prave enciklike v zvezi z obletnico Rerum novarum.
Papež obsoja v novi listini zlorabe kapitalizma in liberalne ideologije, ki ni združljiva s krščanskimi ideali. Papež poziva kristjane, naj se posvetijo političnemu življenju, da bi lahko sodelovali pri iskanju »tipa demokratične družbe11. Pavel VI. ne odklanja tistega socializma, ki ne nasprotuje svobodi, odgovornosti in veri. Omenjeni francoski list poudarja, da je ta papeževa listina toliko bolj pomembna, ker ne predlaga vesoljske enotne rešitve za različne položaje. Papež pripominja, da ni to njegova ambicija ne njegovo poslanstvo. Krščanske skupnosti v posameznih deželah naj proučijo svoj poseb-
SLOVENCI
dama in po laetu
IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV V FRANCIJI
Praznik sv. Barbare je zbral lepo število slovenskih rudarjev v Pas-de-Calaisu k službi božji v zahvalo in priporočilo za varstvo v prihodnje. Izseljenska nedelja je zbrala rojake na proslavi in miklavževanju. Večer je poživil orkester „Va-letič" in komični prizor „Marela“, ki ga je dovršeno predstavila družina Polin iz Ruiza. V Me-ricortu-Minesu sta sklenila zakonsko zvezo Drago Babič in Marija Has.
t MIRKO ŠIMENC
Nedavno so pokopali v Mar del Plati Mirka Šimenca. Zadela ga je možganska kap. Rodil se je pred 66 leti v Kranjski gori. Po srednji šoli v Kranju se je posvetil vojaškemu stanu. Bil je veterinarski oficir s činom kapetana I. klase. Po vojni se je umaknil v Vetrinj. Begunska leta je preživel v taboriščih v Italiji. V maju 1948 je prišel v Argentino. Tu je delal v tovarni. Po upokojitvi je prišel z ženo v Mar del Plato, da si okrepita zdravje. Tu se mu je tudi izteklo zemeljsko potovanje.
PRENOVITEV V SLOMŠKOVEM DOMU
V Avstraliji (Victoria) že več let delujejo slovenske sestre. Nastanile so se v Slomškovem domu in tam opravljajo svoje lepo poslanstvo. Sedaj pa v poslopju Slomškovega doma preure-jujejo razne stvari. Po načrtih Branka Tavčarja in odobritvi zdravstvenega oddelka, bodo sestre dobile povečano in zidano obednico ter povečano odprto verando za malčke z novim stopniščem na vrt. Delo je prevzel neutrudni delavec tamošnje cerkve Alojz Markič, kateremu pomagajo še drugi rojaki.
IZ VENEZUELE
Prvo nedeljo v februarju je skupina Slovencev v Venezueli organizirala skupni izlet na pristavo g. Drobniča v San Josš de Altos.
*
Odkar je tudi v Venezueli maša za Slovence popolnoma v slovenskem jeziku, privabi vedno več rojakov. Lepo molijo in tudi korajžno prepevajo. Maša je vsako nedeljo (razen zadnje) ob petih popoldne v cerkvi sv. Katarine v Horizonte.
Na zadnjo nedeljo pa se dušni pastir g. Janez Grilc popelje v Valencijo, kjer ima slovensko mašo za tamošnje rojake. Tudi ta je popoldanska. Ob petih se zberejo pri salezijancih v Na-guanagua.
Poleg ostankov nekaterih kipov so odkopali tudi cel marmornat kip mladeniča in nogo.
Iz številnih napisov se da razbrati, da je eden izmed Aristotelovih učencev Kleark več časa preživel v tem mestu. Mesto se je raztezalo na površini 2 kv. km in so prve sledove mesta odkrili že leta 1963. To je odkrila skupina domačih arheologov pod vodstvom afganistanskega cesarja Zahira, ki se ukvarja tudi z arheologijo. Ta odkritja ponovno dokazujejo, da je grška kultura v dobi Aleksandra Velikega globoko prodrla v azijsko celino. Zdi se, da je grška kultura zapustila v Aziji veliko sledov tudi zaradi tega, ker so se tod grški poslovni ljudje mudili tudi veliko prej.
ni položaj in naj temu ustrezno širijo socialni nauk Cerkve. »Le Monde11 piše, da je listina sestavljena v sodobnem tonu, ter prilagojena modernim časom. Loteva se stvarnih problemov, kakor so okolje, urbanizacija, špekulacija z nepremičninami in več-narodna podjetja.
Pesnica Vera Albrehtova - umrla
V torek, 25. maja, je v Ljubljani umrla slovenska mladinska pesnica in pripovednica Vera Albreht. Bila je žena pokojnega pesnika, pripovednika in prevajalca Frana Albrehta in po svoji sestri Ani svakinja Otona Župančiča.
Doma je bila iz znane Keslerjeve družine, kjer se je rodila 12. februarja 1895. Končala je ekspertno akademijo na Dunaju. Njeno literarno delo obsega mladinske pesmi in mladinsko prozo. Vesela abeceda je izšla v treh izdajah, povestica Lupinica (1957), je doživela tudi prevod v srbohrvaščino v Titogradu. Za prozo Mladost pod Gorjanci je 1961 dobila Trdinovo nagrado.
Werner Berg v Slovenjem Gradcu
Poročali smo že, da so v slovenjegraškem Umetnostnem paviljonu za to poletje pripravili razstavo koroškega likovnega umetnika VVernerja Berga. 400 eksponatov predstavlja zanimivega umetnika, znanega na obeh straneh meja.
Bržkone gre za doslej največjo razstavo Bergovih umetnin in po mnenju celovških ekspertov noben koroški umetnik še ni imel doslej razstave s toliko deli. Na ogled so postavili slike v olju, akvarele, lesoreze in skice.
67-letni VVerner Berg se je priselil v Podjuno iz Porenja, kupil kmetijo in se poleg slikanja posvetil zemlji ter koroškemu slovenskemu človeku. Ljudje, ki jih upodablja v svojih umetninah, so preprosti kmetje in delavci iz Podjune, njegovi sosedje, sopotniki v vsakdanjem delu.
VVerner Berg je človek širokega značaja in srca s posluhom. Ve, kako utripa življenje preprostega koroškega človeka. Predvsem pa velja omeniti njegovo ljubezen do slovenskih ljudi. Berg je resnično mednarodni umetnik in tudi zaradi njegovih vrlin človeka, ki se je vedno zavzemal za medsebojno razumevanje in spoštovanje dveh narodov na mejah, ga cenijo tudi v Sloveniji.
Bergova razstava bo odprta do 2. avgusta.
Papeževo pismo o encikliki Rerum novarum
Romanje koroških Slovencev v Lurd
Ob cabu p&vedanb
PADLA MU JE KRINKA Z OBRAZA!
Dober mesec je že od tega, ko so pokopali v Pliberku znanega abverkempferja Si-bitza. Resnici na ljubo povejmo samo to, da je bil med Hitlerjevo zasedbo član NSDAP in da je po vojski zaradi svoje nemškona-cionalne in človekoljubne dejavnosti izgubil za nekaj časa luč svobode. Kot pravi pliber-ški purgar najbolj domovini zvestega kova je to kazen vsekakor zaslužil.
No dobro, pokopali so ga. Na grobu mu je govoril v imenu abverkempferjev neki Hofstatter (Bog ve, v katerih kompanijah se je boril v letih 1918—1920). Fraze so bile običajne. Bil je domovini zvest človek, boril se je za domovino, in tako dalje in tako naprej. Spregovoril je tudi zastopnik nekega Heimatdiensta. Ta človek je razgrnil v grob vso globoko občuteno žalost, ki jo je morala pretrpeti Koroška s tem pogrebom. Jasno, umrli je bil domovini zvest človek, kar je napravil, je napravil v blagor koroške domovine, celo sedel je najbrž za srečo in pridnost koroške zemlje. Najbolj jasna pa je bila njegova zadnja izpoved. Nekako tako je rekel zastopnik Heimatdiensta:
»Karnten deutsch, frei und ungeteilt!" ali pa: „Damit Karnten deutsch, frei und ungeteilt bleibe!"
Pa naj še kdo pravi, da Heimatdienst ne ustreza v polni meri avstrijski zakonodaji! Kdor zahteva prepoved te organizacije, mora živeti že v čudnem, docela nekoroškem razmerju do republike Avstrije.
Koroška nemška, svobodna in nedeljena, pa še enkrat nemška!
a-a-h
GANZ UNTEN LINKS
Od deželnega glavarja dol do najnižjega politika vedo slišimo besede o »skupnem sožitju", »mednarodem sodelovanju" in pa o podobnih frazah. Tudi o „Alpe-Jadranu“. Da so to res same fraze, s katerimi hočejo naši politični zastopniki zakriti svoje mišljenje o separatizmu, partikularizmu ter nacionalizmu, pa bi bilo skoraj neverjetno. Pa je na žalost res tako! Njim ni ne za medsebojno razumevanje in ne za pomaganje, še manj pa do resničega dialoga. Da so vsi naši politiki »farizeji" — čeprav komaj verjetno — naj bi dokazal sledeči članek Iz koroškega lista »Karntner Montag", št. 21, 17. 5. 1971:
„Zu den immer vviederkehrenden Floskeln von Sonntagsreden gehort die Beschvvorung des Raumes Alpen-Adria, der als ein Mini-Europa gefeiert wird. Samstag vormittag vvurde in der slovvenischen Hauptstadt die 10. Alpen-Adria-Messe eroffnet. Es ist in erster Linie Sache der Wirtschaftsexponen-ten, an einer solchen Veranstaltung teil-zunehmen, doch vvaren sovvohl aus Graz wie sogar aus dem fernen Innsbruck je ein Vertreter des Landes, Landesamtsprasident Dr. Junger und Landesrat Bassetti, nach Laibach gekommen, um ihr Interesse an der recht respektablen VVirtschaftsschau zu un-terstreichen. Karnten vvar durch eine starke Delegation der Handelskammer unter Fuh-rung von Dipl.-lng. Pfrimer und durch den Fremdenverkehrsprasidenlen Knafl vertre-ten. Einziger Exponent des politischen Karnten vvar Zvveiter Landtagsprasident Dr. Mayr-hofer. So vvenig wir die Bedeutung eines Landtagsprasidenten unterschatzen, mussen wir angesichts der standigen Beteuerungen uber das gutnachbarliche Einvernehmen doch der Vervvunderung dariiber Ausdruck verleihen, dal3 kein einziges der sieben Re-gierungsmitglieder die »Strapazen" einer 90 Kilometer langen Fahrt nach Laibach auf sich nahm. Wir vvissen schon, das Prasenz nicht das Nonplusultra gutnachbarlicher Be-ziehungen darstellt, doch sollten diejenigen, die sonst so groBen Wert auf Reprasenta-tion legen, auf sie nicht dann verzichten, vvenn es gute Nachbarschaft zu demonstrie-ren gilt.	ecco
SPD »Zarja" v Železni Kapli vas vabi na VEČER NARODNIH PLESOV IN NAPEVOV
v soboto, 5. junija, ob 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli. Gostovala bo folklorna skupina tovarne Sava iz Kranja.
V soboto, 12. junija, ob 20. uri zvečer, bo priredilo KPD v Šmihelu
KONCERT
pevskega zbora »Radko Smiljan" iz Lenarta v Slovenskih goricah.
Vabljeni!
Če bi me kdo vprašal zakaj sem šel na romanje v Lurd, saj imamo pred nosom Brezje, Višarje, Marijino Celje in še nekaj drugih, bi mu odgovoril: »Da, res je, toda vsa ta božja pota sem že preromal, nekatera že večkrat in še druge.“ Toda če že romajo na Luno, kjer niso odkrili še nobenega čudeža, zakaj bi jaz ne poromal k Mariji v Lurd, ki mi je vendar bližja.
Ob četrt na osem nas je sprejel Sienčni-kov avtobus št. 4. v svoje okrilje, vseh skupaj nas je bilo namreč 120 oseb, za štiri avtobuse. Za deset dni smo se poslovili od doma in v molitvi prosili Marijo, naj bi nas varovala na tej dolgi poti. Marija je vzela te naše iskrene prošnje na znanje in je vsem bila milostljiva, da smo se z dolge poti tudi srečno vrnili.
Hitro so brzeli avtobusi po Kanalski dolini preko beneških ravnin v Padavsko nižino, kjer nas je sprejela močna ploha, da se je od tal kadilo. Padova, prestolnica sv. Antona, nas je torej sprejela čista in umita.
Prenočišče so nam odkazali v dveh hotelih. Ko smo se malo uredili, smo si najprej ogledali zunanjščino bazilike, prisostvovali pa smo takoj pri vstopu v božjo hišo sv. maši, ki so jo imeli nemški romarji, nakar je sledila naša, ki jo je daroval g. Aleš Zech-ner ob asistenci gg. Cvetka in Kristanca, potem smo si ogledali še cerkev od znotraj, pred tem pa smo opravili tudi šmar-nično pobožnost s petimi litanijami. Nato nam je neki duhovnik razlagal delo in življenje svetega Antona.
Četrtek, 6. maja, v Turinu
Po maši in zajtrku smo zasedli vsak svoj sedež in se odpeljali iz Padske nižine preko Lombardije v glavno mesto Pijemonta, Turin, ki slovi ne samo po fičkotih, ampak tudi po Don Bosku. Na vsej poti od Padove do Turina so krasno urejeni vinogradi mehko božali naše oči.
Poleg mene je sedel mož, korenina z močnimi brki, lezel je že v deveti križ. Nihče mu ne bi prisodil dosti čez sedemdeset. »Veš, tukaj dol pri Brescii sem bil osemnajstega leta ujet, in smo morali delati Italijanom dvojni železniški tir. Veš, pa lačni smo bili, no pa smo vse prestali; devetnajstega leta so nas pa odpustili. O, bilo je takrat tudi hudo," je dejal stari mož. Ker smo poprej nekje pred Turinom malo postali, je ta mož, ki je bil žejen, popil nekaj tiste italijanske talne vode, ki jo ne priporočam nobenemu. Ker pa je imela k sreči naša prva pomoč sestra Alberta v našem vozu dobre različne tablete, je to nevarnost kmalu odpravila. Drugo jutro je šel mož zopet pokonci kot mladenič. Ogibali smo se potem takšne vode, ki je dobra samo za rast zelenjave.
Hiša božje Previdnosti
Turin obiskati in iti mimo hiše Božje Previdnosti, bi lahko človek rekel, da je greh, ker tistega, kar bi te najbrž presunilo, nisi doživel. Tudi nam bi se kmalu tako zgodilo. Prišli smo namreč prepozno in je izgledalo, da ne bo nič. Vendar so nas sprejeli, ogledali smo si jo samo površno, ker je bil čas, ko vsa ta dvajsettisoča armada večerja. Jaz sem si ogledal to bolnico že pred petimi leti res bolj temeljito. Od takrat je naraslo stanje bolnikov, strežnikov in zdravnikov skoro za četrtino, seveda s tem vred tudi skrbi in ljubezen, ki je tukaj najbolj potrebna. Vsa čast tem požrtvovalnim sestram, ki so se po koncilu iz dvanajstih redov združile v enega, da čim lažje ustrežejo bolnikom. Saj jih priganja božja Iju-
BISTRICA PRI PLIBERKU (Skesana »števka")
Za letošnjo ljudsko štetje je v bistriški občini bila med drugimi najeta tudi gospa Angela R. za števnega komisarja. Kot fanatični heimatdienstlarci ji nikakor ni šlo v račun, da je toliko Bistričanov vpisalo slovenščino kot občevalni jezik. Zato je prepričevala ljudi, da jezik, ki ga govorijo ni slovenski, temveč »vindiš", ter je tako tudi zapisala v vprašalno polo. Seveda si to ni pustil vsak dopasti in so nekateri javno iznesli svojo ogorčenost nad takim postopanjem. Naposled se je „števka“ — zavedajoč se protipostavnega dejanja — skesala, ponovno je obiskala dotične osebe, izradirala na licu mesta svoj „vindiš“ iz vprašalne pole
bežen. Zdravniki, ki so tu v službi, zdravijo zastonj. Na poldnevno službo pride iz mesta okrog 60 zdravnikov, ki delajo zastonj.
Domači pa imajo vso oskrbo v hiši. Potem je tudi mnogo takih, ki so se tu zdravili in tudi ozdraveli, ter se potem tukaj izučili različnih obrti. V zahvalo ostanejo tu do smrti in razen obleke in hrane ne zahtevajo nobenega plačila. Seveda je treba plačati tudi razna stavbna dela za nove moderne objekte in tu včasih ne vedo, kako bodo plačali gradbeniku. Toda ko pride ura plačila, pride pomoč, da sami ne vedo odkod. Da, ta hiša stoji trdno na ljubezenski podlagi. Lastniki te hiše niso sestre ali zdravniki, ti so samo služinčad, lastniki so reveži.
Pri vhodu nad obokom je slika sv. Jožefa Cottolenga, moža, ki je ustanovil to najbolj socialno ustanovo na svetu. Ta slika kaže starčku pot v nebesa, pod njo pa beremo: »Božja ljubezen nas priganja." Ta hiša je torej bolnica, je zavetišče in šola, je samostan, mesto vere in velike krščanske požrtvovalnosti.
Da navedem: leta 1950 so porabili dnevno 20.000 kg moke, celo vrečo soli, vsak mesec trideset ton krompirja in 12.000 jajc. Porabili so za štiri milijone lir mesa, mleka pa za tri in pol milijona lir. Letno porabijo za šest milijonov riža, sladkorja, zraven za štiri milijone olivnega olja. 30 milijonov požre kurjava, pet milijonov pa razsvetljava. Poprej so izdali za vodo en milijon, sedaj imajo lastno, toda pol milijona morajo dati za davek. Pripomniti pa moramo, da od države ne dobijo nobene pomoči. To so samo važna plačila, pristaviti pa moramo, da pri-
Zadnji maj ni bil sončen dan, kot smo si želeli. Vseeno pa je bilo v Kortah lepo in toplo.
Cerkvica sv. Križa je bila dobro zasedena. Maša je bila silno lepo oblikovana — pravo notranje doživetje. Pridiga, petje in sodelovanje vernikov je bilo vzorno, verjetno se niti velike fare ne bi mogle bolje poglobiti v skrivnost daritve. K maši v tako odročno, gorsko cerkvico prideš pač s pripravljenim, ponižnim srcem, ki je sprejemljivo za seme božje besede.
Po maši smo se podali v lepo obnovljeno župnišče. Vse nas je sprejelo pod svojo streho. Pevci z Obirske so poskrbeli za okvir odprtja. Ubrano so zapeli pozdravno pesem in »Rož, Podjuna, Zila“. Umetnik France Gorše je pozdravil vse zbrane, župnik Tomaž Holmar pa je spregovoril o pravi umetnosti, ki dviga in plemeniti človeka. Po orisu umetnikove osebnosti in njegovega dela v obeh deželnih jezikih, je odprl Tomaž Holmar razstavo.
Stalna razstava Goršetovih del je posrečena zamisel in velika pridobitev ne le za Korte, marveč za vse koroške Slovence. Da je do tega prišlo, je zasluga predvsem Franceta Goršeta in družine ing. Lamberta Murija. Gospa Zinka Muri, ki je dobra poznavalka umetnosti, je bila gonilna sila pri vseh predpripravah. Vsi Pristovnikovi so po svoje pripomogli, da je bilo odprtje možno že 31. maja. Farovški prostori so dobili električno luč, so novo pobeljeni, popleskani in očiščeni. Razstavljenih je 50 eksponatov. Dela so nastala v letih 1970 in 1971. Umetnik je uporabil glino, les, bron, baker. V veži visijo vokvirjene skice za večja dela v glini in lesu ter še več črno-belih risb.
V dveh sobah so razstavljene ostale umetnine. Zelo močna so dela v lesu. Tako kri-
in zapisala, kakor je bilo zahtevano »slovve-nisch".
Vprašali bi:	,
Ali se splača potrošiti toliko denarja za tako štetje, ko vsak »števček" lahko poljubno radira in manipolira na vprašalni poli, tako da dobi statistični urad vse spake-drane podatke?
V tem primeru je bila krivica popravljena, v koliko tisočih primerih pa je protipostav-no dejanje Slovencem nenaklonjenih števcev ostalo prikrito?
Ali morejo služiti taki spakedrani podatki za osnovo pri reševanju manjšinskega vprašanja?
Povem naj še, da župan g. VVinkl ni bil pripravljen najeti kakega zavednega Slovenca med števne komisarje.
de še dnevno čez sto revežev iz mesta, ki jih tukaj nasitijo. Poleg tega moramo računati, da so se cene gotovo od leta 1950 dvignile za sto odstotkov.
»Trkajte in se vam bo odprlo." Nekoč je bil nabiralnik prazen, nekaj ur nato pa poln z zlatniki. Ko je bilo nekoč nekaj sester strežnic na smrt bolnih, da so zdravniki obupali nad njimi, so bile drugi dan že sposobne za delo. V letu 1839 je bila shramba za moko popolnoma prazna in sveti Cotto-lengo moli iskreno za pomoč, v tem trenutku zazvoni zvonec, neka sestra gre odpirat in vidi samo še to, kako je voznik spregel in odšel s konji brez besed, voz pa je bil naložen z vrečami moke.
Zanimivo je, da tukaj nikdar nič ne ostane in tudi nič ne zmanjka. Bolniki, otroci bogatih družin, ki so se sramovali svojega pohabljenega otroka, so našli zavetje tukaj. Ker se tak bogataš vseeno spomni svojega otroka, saj je pač njegove krvi, muči pa ga pogled na njega, zato ga odda tja, kjer bo našel več ljubezni kot doma. Takšni starši so boljši plačniki, pošiljajo tisočake ali celo milijone anonimno, ne da bi jih prosili. Tako prihajajo darovi iz vseh krajev sveta in največ je pošiljk, nepodpisanih. Čudno pa je, da pridejo le-te vedno o pravem času.
Toda kam sem zašel. Naš cilj ni bila ta hiša dobrote, to samo mimogrede, ker je le dobro, da se človek seznani tudi s skrbjo in bolečinami. Globoko ganjeni smo se poslovili od hiše ljubezni, kjer ni nobene pro-tekcije, nobene zavisti, jeze, krega, temveč sama dobrota.
Odšli smo v Marijino cerkev, ki jo je dal zgraditi velik prijatelj mladine Don Boško. Tukaj smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval g. prelat Aleš Zechner ob asistenci naših duhovnikov.	(Se bo nadaljevalo)
Žani, drvarji, pastirček in pridigar. Tudi u-metnine v žgani glini pridejo lepo do izraza na belih stenah. Naštevanje sšmo ima malo pomena. Sam si moraš v tihoti gorskega sveta ogledati galerijo, ki ima namen vzbuditi občutje lepega. Kot v svetišče prideš, skušaš se poglobiti v umetnika in z njim sodoživljati človeka in naravo.
V naglici današnjih dni marsikaj lepega ne vidimo. Če nas pa kdo na nekaj opozori, šele vrednoto vidimo. V Kortah nas umetnik Gorše na to opozori.
Odprtja galerije se je udeležilo veliko število domačinov ter gostov. Sedaj vabi razstava, da si jo v čim številnejši meri ogledamo.	Dr. V. I.
GLOBASNICA
V nedeljo, 9. maja, nas je Kat. prosv. društvo v Globasnici z dobro uspelo proslavo materinskega dneva po dolgem času zopet prijetno presenetilo. Prireditve, ki so jo organizirali naši najmlajši, smo bili iz srca veseli, posebno ponosne pa so lahko naše mamice na pogumen in v vsakem pogledu spodbuden nastop svojih talentiranih otrok. »Zgodaj zjutraj, pozno zvečer, dela naša mamica, za otroke vedno dela naša mamica.
Kavo kuha, žgance beli, kruhek reže, nam ga da, srajce šiva, hlače celi naša skrbna mamica.
Za njene skrbi nič denarja ne dobi — če smo pridni in poslušni, to jo najbolj veseli... Dobri naj Bog — vas zdrave ohrani in vsega hudega z nami vas brani, in dolgo, prav dolgo, ljube mamice, nam vas ohrani!"
Tako in podobno so v lepo in pogumno podanih pesmicah izrazile svoja otroška čustva in voščila Bernardka Markič, Kristej Petjak, Gabriela Kordež, Anica Paralerič, Gabriela Markič in Marica Smrečnik. Med deklamacijami je pod vodstvom nadebudne Magde Bric in ob spremljavi harmonikarja Petjaka ml., zbor 30 fantov in deklic s svežimi glasovi ubrano zapel več narodnih.
Sledila je žaloigra »Naočniki", pri kateri so sodelovali skoraj sami novinci na odru, pa so se sukali in merili med seboj kakor bi bili na njem doma. Še in še bi jih gledali in poslušali. Vmes pa so s svojim nastopom zbudili nade, da se bo po njih prosvetno življenje tudi v Globasnici razgibalo!
Sveče za prvo obhajilo vam v veliki izbiri nudi
Mohorjeva trgovina
Goršetova galerija v Kortah
Materinska proslava v Vogrčah
V	zadnjem času so bile v Celovcu kar štiri splošne prireditve. Razen gimnazijske akademije so bila gostovanja, kjer domačini sodelujejo samo z obiskom predstave in le posamezniki morejo priti iz oddaljenega podeželja. Zato so na deželi prav tako potrebne kulturne prireditve, ki zajamejo več ljudi in kjer domačini sodelujejo. Lepo priložnost za take prireditve daje prav materinska proslava. V Vogrčah jo vsako leto pripravimo, to je v našem ..repertoarju", letos je bila 16. majnika.
V	prizoru „Male mamice" so nastopile naše najmlajše šolarke, vsaka s svojo punčko ali „pužo“ in so povedale čednosti in napake svojih punčk. Svojim pravim mamicam pa so natrosile cvetja v dvorano.
Tri prizorčke so pripravili rinkolški otroci. V prizoru »Prava mati" teta (Kati David) stavi otrokom nekak „quiz“: kdo bo najbolje rešil vprašanje: če bi še enkrat izbral mater, kakšno bi si izvolili. Jožica (Ida Perč) bi hotela kraljico, Manica (Hilda Sadjak) operno pevko, Slavko (Štefej Domej) milijonarko, Ivan (Hanzej Kaiser) pa ne bi hotel nobene druge kot pravo mater. Ta dobi nagrado za najboljšo rešitev.
V	prizoru „Poštarček“ se otroci igrajo. Angelca (Ida Perč) je mamica, Lukej (Maks Domej) je pilot, Tevžej (Jurij Perč) je poštar, Hanej (Franci Kaiser) pa lenuh. Toda ko po-štarček prinese telegram za Angelco, da ji je mama umrla, ga mu Tevžej ne pusti oddati: kaj takega si niti v igri ne sme dovoliti. Zmenita se tako: Lukej žrtvuje svoje letalo Tevžeju za telegram, ki ga potem raztrga.
Med igricami sta Rižnarjev! Mirica in Ančka lepo zapeli nekaj pesmi.
Zelo prisrčen in smešen je prizor s petjem: »Cilka in njena punčka". Cilka (Gitka Zdouc) se igra s punčko, ji prepeva, pravljice pripoveduje in ji daje jesti. Na obisk pride še »gospa" Julka (Hilda Sadjak) in se pogovarjata o križih in težavah, ki jih imata z otroki in možem. Ko gre Cilka po zdravnika, pa bratec Tonček v zibki zamenja punčko z medvedom. Zdravnik doktor Hudopisk (Hanzej Zdouc) se v pesmi ponaša s svojim znanjem, pa niti tega ne opazi, da zdravi medvedka namesto punčke. Zdravnik ugotovi pri punčki le to, da ima »nosacius kihacius", Cilka pa ji zapoje u-spavanko.
Vogrški otroci so igrali daljšo in precej zahtevno igro s petjem v 3 dejanjih: »Pod-krnoški zaklad". To pravljično igro smo letos prvič igrali na Koroškem, pa jo zaradi vesele živahnosti in lepih misli tudi drugim
Nova presaditev srca
Predstavnik bolnišnice Groote Schuur v Capetovvnu je izjavil, da se 45-letni Dirk Van Zyl, ki mu je dr. Christian Barnard pred nekaj dnevi presadil srce drugega človeka, počuti dobro.
Na svetu je bilo doslej že nad 170 takšnih operacij. Prva je bila decembra 1967, ko so presadili srce Louisu Vashanskemu, ki je tako postal prvi človek s tujim srcem. Kakih 30 pacientov je z novim srcem živelo več kot 18 mesecev. Od preživetih živi doslej najdlje ameriški črnec Louis Russell iz Indianapolisa. Letos, 24. avgusta, bo tri leta, odkar so ga operirali. Takoj za njim je na seznamu ljudi s presajenim srcem, katerih organizem ni zavrnil tujka, Emmanuel Vitria — edini preživeli od osmih Francozov, ki so jim bili presadili srce. Operiral ga je profesor Henri 28. IX. 1968.
priporočamo (Kršč. kult. zveza jo je razmnožila!).
Pastirčki pasejo živino, pojejo in si pripovedujejo pravljice. Tedaj pride k njim berač stric Martinek (Lojz Kerbitz), ki zna toliko pravljic. Ko mu otroci za plačilo dajo svoje malice (mavžne), jim pripoveduje čudne stvari, najbolj pa o zakladu na Podkr-noškem gradu. Četudi laže, da kar smrdi, mu otroci verjamejo. Trije najbolj korajžni: Jurček (Hanzej Lubas), Tinček (Maks Enzi) in Tonček (Kristl Kerbitz) se odločijo, da gredo kopat zaklad, ostali (Franci Smrtnik, Poldi Prutej, Marica Lubas in Monika Petrač) pa se bojijo in gredo domov.
Ko jih je Martinek naučil coprnije, gredo trije s krampom, lopato in motiko ponoči kopat zaklad. Po copranju in zakletvi pa doživijo čudne stvari: najprej jih hudo okrega kralj palčkov Vitigoj (Joži David) in jim preišče srce. Pridiga jim o tem, kaj je prava sreča in bogastvo. Nato pokliče palčke, ki v pesmi grozijo dečkom, da jih bodo zmleli v prah. Vile (Kati Durchschlag, Elvira Ro-schitz) rajajo v gozdu in kraljica vil (Micka Lubas) zaslišuje dečke. Najhuje pa je, ko pride zakleta kraljična Zora (Micka Kerbitz) in hoče kaznovati dečkov pohlep po bogastvu. Ko ji Vitigoj vse pojasni, jim da svoje zaklade, tri sode »zlata". Toda namesto zlata Jurček dobi v sodu napis »Moli in delaj", Tinček napis: »Ljubi svojega bližnjega" in Tonček napis: »Ljubi svojo domovino". Zora razloži pomen teh napisov, v čemer je prava sreča in bogastvo in to velja pravzaprav vsem ljudem. Nauk te igre je tako va-
žen, da naj bi si ga vzeli vsi za življenjsko vodilo.
Ko se kopalci zaklada vrnejo, je pa Martinek dvakrat »srotej", ko mu dokažejo njegove laži in grožnje Zore in ko ostane brez prej zgovorjenega plačila. Pastirčki so z novim bogastvom, ki ga vsi lahko pridobijo, srečni in veselo zapojo.
Besedilo igre je živahno, sočno, razumljivo in domače. Še bolj so ga poživili naši mladi igralci s svojim korajžnim nastopom, glasno in lepo izgovarjavo in s svojimi talenti. Posebno stric Martinek, ki je imel najtežji del, se je izvrstno odrezal.
Sploh smo bili z vsemi igricami zelo zadovoljni in starši kar ponosni na svoje otroke. Otroci so vsi srečni, da lahko igrajo, bolj »srotej" kot stric Martinek, pa je tisti, ki toliko otrok nauči in pripravi vso prireditev.
Z materinsko proslavo smo na Vnebohod gostovali še v Žvabeku, saj otroci se radi pokažejo še drugod, žvabeški farani pa tudi radi vidijo take domače in prijetne igrice.
Na našem letnem sporedu pa je še nekaj: gostovanje gospodinjske šole v Št. Rupertu z zaključno prireditvijo. Ponovile so jo pri nas 9. majnika zvečer. Tudi na to prireditev radi pridejo ljudje in je bila polna dvorana. Pravzaprav bi bila že to lahko materinska proslava zaradi igre »Bajtarska princesa", kjer se pokaže prava ljubezen do matere.
Da nismo po naši pustni igri bili kulturno zapuščeni, je poskrbela še pliberška farna mladina, ki je na velikonočni ponedeljek gostovala s Finžgarjevo igro »Veriga". Tako smo tudi v malih Vogrčah praznovali 100-Ietnico velikega slovenskega pisatelja Franca Finžgarja.
Hlev naj ustreza zdravju živine
Vzporedno s splošno mehanizacijo v kmetijstvu, to je uporabo strojev za obdelovanje zemlje, napreduje tudi mehanizacija hlevov, zlasti večjih. Tako je na pr. danes vedno več molznih strojev. Seveda pa si takšno mehanizacijo le težko privošči preprost živinorejec, ki goji živino vzporedno z drugimi kmetijskimi panogami. Zato si mora pač pomagati sam, kolikor mu to dopušča razpoložljiv denar. Vsekakor se mora ravnati po izkušnjah in po možnosti uporabiti tudi nasvete sodobne živinoreje. V ta namen bomo navedli nekaj navodil glede notranje ureditve hleva.
Jasli in korita
morajo biti iz trpežnega materiala, dovolj velika in udobno nameščena. To velja še prav posebno za jasli. Ako so previsoke, je to na škodo mladih živali; kajti zaradi previsokih jasli nastane večinoma skrivljenje hrbtenice, ki škoduje vsemu potomstvu in onemogoči živinorejo. Prav tako bi morali opustiti lesene jasli, ker so strašno nepraktične. Korita morajo biti iz nepremočljivega in na površini gladkega materiala, da se dajo dobro čistiti in razkužiti. Najbolj praktična so korita iz žgane gline in emajlirana. V poštev prihajajo posebno jasli v obliki koša iz kovanega železa. Povsem neprimerna pa so korita iz peščenca, ker so preveč porozna in prav tako slaba kakor lesena. Najboljša so korita iz litega železa, ki so znotraj emajlirana, ta so vprav idealna. Dalje mora imeti vsaka žival zase oddaljeno korito. Ne le, da se da tako najbolje razdeliti krmilo, ampak se prepreči tudi neposredno prenašanje tuberkuloze in razširjenje te bolezni, ki je zelo pogosta v govejih hlevih. Samo po sebi se razume, da korita ne smejo imeti ostrih robov. Biti morajo tudi primerno široka, da se preprečijo vnetja kosti in otek-
line, ki nastajajo, kadar so korita preozka. Korita naj bodo zazidana.
Važna je tudi stelja
Sestavljena mora biti iz dovoljne množine suhe slame, da morejo živali mehko in toplo ležati in da ta stelja vsrka tekoče in trde izmečke živalskega telesa. Najboljša stelja je žitna slama. Namesto te imamo tudi več nadomestil, predvsem gre za čreslo, žaganje, reso, šoto itd. Posebno resa je izvrsten nadomestek slamne stelje. Stelja mora biti kolikor mogoče enakomerno razdeljena; nastlano mora biti precej na debelo. Stelje moramo često obnavljati že zaradi tega, ker moramo odstraniti gnoj, ki nastane zaradi nakopičenega blata in seča, ki kvari zrak v hlevu in pospešuje nastanek bolezni. Nikakor ne sme ostati gnoj v hlevu tako dolgo, da začne gniti. Pogosto uporabljajo tudi rogoze. Toda rogoze so umestne le tedaj, ako so tla trdna in tlakovana, kajti sicer nastane gnitje in smrad. Rogozna stelja se napravi takole:
Prvi dan nasteljemo kakih 15 kg slame, in sicer tako, da položimo v najspodnejši plasti stebla podolgem. Spodaj in med stebla nasujemo odpadke slame, žaganje itd. V naslednjih dneh odstranjujemo samo odpadke in vrhnjo plast slame, ki jo moramo seveda zamenjati. Dnevno rabimo za to 1 do 2 kg slame. Vidimo pa, da je takšna stelja često povod za izbruh mnogih bolezni, zato ni priporočljiva.	Fr. Dv.
• Leta 1953 so izdali nemški kmetje za
močna krmila nad 500 milijonov mark, leta 1969 pa že kar 3,8 milijarde mark, kar je za 631 odstotkov več, kot pred petnajstimi leti.
Za tiskovni sklad so darovali:
Anton Urbanc, Caracas, Venezuela 3,— U.S. dol.; neimenovani, Vidra vas 69.— šil.; Cecilija VVeisič, Sveče v Rožu 50.—; Gottfried Paintner, Tale — Podgorje 50.—; dr. Janko VValdhau-ser, Podrožčica 50.—; Janez Korenjak, Šmarjeta v Rožu 50.—; dr. Luka Sienčnik, Dobrla vas 50.—; Štefan Sienčnik, Dobrla vas 50.—; Ignac Domej, Rinkole 50.—; druž. Jože Wakou-nig, Mlinče 30.—; g. Florijan Zergoi, Kazaze 30.—; neimenovani, št. Vid v Podjuni 30.—; Marta Kreuz, Blato pri Pliberku 30.—; Florijan Krištof, Drago-žiče 20.—; Maria Karlbauer, Št. Martin, Ruda 20.—; Boris Ivanc, Tro-faiach 20.—; Marija Gabriel, Leše — Št. Jakob 20.—; Nežka Skrutl, Zavin-ce 20.—; Apolonija Kuster, Žitara vas 20.—; Marija Partej, Goselna vas 20.—; Rok Bučovnik, Goselna vas 20.—; Katarina Prosen, Goselna vas 20.—; neimenovani, Mokrije 20.—; Johan Kuster, Mokrije 20.—; neimenovani, Metlova 20.—; neimenovani, Žirovnica 20.—; Terezija Gomernik, Gra-balja vas 20.—; Janez Kežar, Horce — Št. Vid 20.—; Stanko Polzer, Št. Primož 20.—; Terezija Zulechner, Št. Vid 20.—; Terezija Primoschitz, Libuče 20.—; Friderik Snedec, Libuče 20.—; Rozalija Hren, Ponikve 20.—; Nežka Kert, Pliberk 20.—; Mihael Lubas, Vo-grče 20.—; Marija Petrovnik, Vogrče 20.—; Valentin Vauti, Cirkovče 20.—; Štefan Hudobnik, Nonča vas 20.—; Štefan Rupitz, Pogrče 15.—; neimenovani 15.—; Janez Buchvvald, Nonča vas 15.—; Adolf Picej, Zaman je 10.—; Andrej Mičej, Št. Vid 10.—; Marija Jager, Nagelče 10.—; Marija Rupitz, Ri-karja vas 10.—; Andrej Schuttelkopf, Velika vas 10.—; Jožef Gregom, Dule 10.—; Marija Cufer, Proboj 10.—; neimenovani, Dobrla vas 10.—; Ana Leit-zoni, Lovanke 10.—; Janez Zechner, Doljna vas 10.—; Leopold Cvelf, Nonča vas 10.—; neimenovani, Blato 10.—; Jožef Wutte, Dobrova 5.— šil.
VSEM, KI SO DAROVALI ZA TISKOVNI SKLAD, ISKRENA HVALA!
Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ v Hodišah vabi na
PEVSKI KONCERT
v soboto, 5. junija, ob 20. uri v gostilni pri Svetiju na Plešerki ob Hodiškem jezeru.
Nastopila bosta moški zbor društva upokojencev iz Kranja in mešani zbor društva upokojencev iz Ljubljane.
Po koncertu bo za zabavo igral godbeni trio iz Kranja.
Vsi prisrčno vabljeni!
6 Neka ameriška raziskovalca trdita, da
stara modrost o pridnosti mravelj ne drži. Človek ima sicer vtis o neutrudni marljivosti v mravljišču, vendar natančnejši ogled pokaže, da se mravlje kaj rade potikajo v brezdelju. Samice pa vse preveč časa posvetijo negi lastnega telesca.
• Ameriški raziskovalec dr. Burni je s poskusi ugotovil, da opice zelo rade posedajo pred televizorjem. Čim jim je oddaja všeč, tudi rade zaploskajo, šimpanci in orangutani imajo radi športne prenose, gorile pa rajši posedajo pred televizorjem ob glasbenih oddajah.
Sveški zbor gostoval v Begunjah
Pevci Slovenskega prosvetnega društva »Kočna" v Svečah so nastopili v sredo, dne 19. maja, pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga z obsežnim pevskim programom koroških narodnih in umetnih pesmi v Begunjah. S pevskim nastopom niso hoteli razveseliti le bolnikov tamkajšnje bolnice, temveč tudi številne rojake iz Begunj in okolice, ki so se udeležili pevskega koncerta.
Po pozdravnih nagovorih primarija bolnice, predstavnika radovljiške občine in zastopnika prosvetnega društva »Kočna", so pričeli izvajati sveški pevci svoj spored. Zdravko Inzko je razlagal koroško narečje besedila pesmi, da so udeleženci čim bolj doumeli bogastvo koroške narodne pesmi.
Občinstvo je sprejelo pesmi z velikim priznanjem. Pevski spored je vseboval tudi to-
krat nekaj solospevov. Posebnost prireditve je bila tudi v tem, da je seznanil koroški pesnik in učitelj Gusti Januš navzoče s svojim pesniškim ustvarjanjem.
Prireditev je v zadovoljstvo vseh dobro uspela. Da je ob tej priliki preseglo gostoljubje primarija in gostiteljev običajne meje, potrjuje, da so srečanja rojakov tustran in onstran meje vedno dobrodošla prilika za utrjevanje medsebojnih stikov in vezi.
NAD 300.000 ŠILINGOV ZA ŽREBCA
Na največji evropski dražbi plemenskih žrebcev je dosegel žrebec Tannafels ceno 42.000 DM (300.000 šilingov). Ogleda in dražbe so se udeležili številni kupci iz vseh evropskih in tudi številnih čezmorskih dežel.
MLADINSKI DAN
6. JUNIJ 1971
V SELAH
SPORED:
od 10. ure naprej: zbiranje mladine in skupna vaja zr> sv. mašo ob 10.30: sv. maša
Posamezne Farne mladine naj pridejo z zastavami Med sv. mašo spovedna priložnost Po sv. maši opoldansko okrepčilo
Poskrbite si že doma pri farnih vodstvih ali župnikih bone za jed in pijačo!
Ob 13. uri: popoldanski program s pestrimi nastopi Pevske vaje za mladinski dan:
Prisrčno vabimo dekleta In fante, mlade odrasle in vse prijatelje mladine! Na veselo svidenje!	Pokrajinsko vodstvo.
Materinska proslava v Žitari vasi
„V Indijo Koromandijo" so nas povabili v četrtek, 20. majnika, popoldne otroci iz 2i-tare vasi. Rutarjeva dvorana je bila kljub strašni vročini presenetljivo dobro zasedena: starši, otroci, pa tudi drugi radovedneži so se polni pričakovanja odzvali vabilu.
Ali tokrat smo resda bili presenečeni. Zakasnela materinska proslava je vsakomur bila dokaz, da je tudi z najmlajšimi otroki, ki skoroda še zlatijo pleničke, možno ustvariti zanimivo kulturno prireditev, ob kateri ni časa za dolgočasje.
Pester je bil program, ki sta ga pripravili Lenčka in Micka: recitacije, petje ob spremljavi kitare ali citer in pravljična igra. Drobna grla so z nasmejanimi obrazi pogumno zapela tudi težje pesmi, kot „Heidenroslein“ in „Wenn die Nachtigallen schlagen".
Recitacije (tudi v obeh jezikih) pa so marsikateremu zagrenjenemu gledavcu izvabile nepridušen nasmeh. Naj se spomnimo le mamice, ki se joče; ali ne nad skrbjo za svojega otroka, temveč, ker reže čebulo.
Da je bila izgovarjava razločna in jezikovno v glavnem pravilna, je jasen dokaz potrpežljivega dela, saj je sodelovalo dosti otrok, ki se v šoli ne uče slovenščine.
Višek popoldneva pa je bila igrica, ko je bilo na odru včasih »živžava cel paradiž" kot pravi sveti Krišpin. Kdo od nas pa ni sanjal kdaj o Koromandiji, kjer vise kolači,
Avstrija—Švedska 0:1 (0:0)
V	kvalifikacijski tekmi za evropski pokal je Švedska v Stockholmu premagala ustrezno avstrijsko nogometno reprezentanco z 1:0 (0:0). Kljub avstrijski tehnični in igralski premoči, so naši nogometaši zapravili gotovo zmago.
Avstrija—Irska 4:1 (3:0)
V	kvalifikacijski tekmi za evropski pokal je Avstrija v nedeljo premagala slabo ekipo Irske 4:1. S to zmago je prišla Avstrija na 3. mesto v skupini 6, za končno uvrstitev nima nobenega pomena, ker bo avstrijska reprezentanca tako izpadla. Boj za prvo mesto v tej skupini se bo odvijal med Italijo in Švedsko (prva ima 6, druga pa 5 točk).
pomaranče, čokolade in bonboni z dreves, kjer so hišice iz slastnih sladkarij in človeku pečena piščeta sama „prifrče“ v usta? Kdor je zamudil sanje o tej lepi deželi, jih je mogel tokrat podoživljati v vsej barvitosti. Nad dvajset otrok je bilo naenkrat na odru: vile, palčki in srečni prebivalci pravljične dežele. Okusne in očarljive so bile obleke, ki so se ob barvitosti reflektorjev nemirno lesketale in poslednjega občudovalca odvedle v iluzoričen svet pravljice.
Oder je bil deljen: sprednji del je predstavljal realnost. Tu sta spala in sanjala dečka, ki se jima je zahotelo lenuharjenja. Zadnji del pa je vdihaval atmosfero zaželene dežele: tu se je plesalo in godlo, jedlo in pilo. Scena je bila slikovita in dokazala neizčrpno fantazijo, hkrati pa spretno roko.
Rahel očitek naj bo še dovoljen: otroci so bili v svojih vlogah pristni, v kolikor pa jim je včasih spodrsnilo, jim ne moremo zameriti, saj so vendar le še otroci. Da pa nekateri odrasli besedilu niso bili kos, tega jim ne moremo šteti v prid.
Zaključno se hočemo zahvaliti vsem, ki so kaj doprinesli k uspehu te prireditve. Naj bi jim to dalo pobudo, da bi se v prihodnje še večkrat lotili česa podobnega in bi s tem poživili slovensko besedo na našem ozemlju.
Avstrija Salzburg in Čelik (Jugoslavija)
Nogometaši Čelika iz Zenice (Jugoslavija) so se uvrstili v finale tekmovanja za srednjeevropski pokal, ker so 26. maja v povratni tekmi v Budimpešti igrali z MTK neodločeno 1:1 (0:0). Čelik se je uvrstil v finale, ker je v prvi tekmi, na domačem igrišču premagal Madžare z 1:0.
Kot znano je salzburška Avstrija zmagala nad madžarsko ekipo Čepela iz Budimpešte 4:1 (prvo tekmo so dobili Madžari z 2:0). Po petnajstih letih je tako spet avstrijsko moštvo v finalu za srednjeevropski pokal. Leta 1956 je bil Rapid v finalu, le-tega pa je Va-šaš iz Budimpešte premagal. Zadnji avstrijski uspeh za srednjeevropski pokal pa gre v leto 1936, ko je Avstrija Dunaj porazila Š pa rt o iz Prage.
AVSTRIJSKA GORNIKA O ODPRAVI NA EVEREST
Dva avstrijska gornika, ki sta se udeležila mednarodne odprave na Everest, sta pri svojem prihodu v Katmandu naprtila odgovornost za neuspeh vodjema odprave Normanu Dyhrenfurthu in Jamesu Robertsu. Avstrijska gornika sta VVolfgang Axt in Leo Schlommer. Avstrijca sta s svojima izjavama zastopala stališča raznih članov odprave, ki so že pred časom odstopili in kritizirali vodstvo odprave same. Gre za francoskega poslanca Pierra Maseauda, Italijana Carla Maurija ter za švicarska zakonca VVachers. Axt in Schlommer sta izjavila, da sta Dyrenfurth in Roberts sklenila iz čisto popolnoma osebnih razlogov, naj se samo dva angleška gornika povzpneta na vrh najvišje gore sveta in da tako nista dovolila drugim gornikom, ki so bili prav tako odlično pripravljeni, da bi prišli do tega cilja.
Mednarodna odprava na Everest se je namreč ponesrečila, zato so sedaj že vsi njeni člani na poti v domovino.
KRALJEVSKI ČAJ IN KARIERA
Peter oTool je eden redkih igralcev, ki jim britanska kraljica Elizabetha izkazuje posebno pozornost in jih pogosto vabi na čaj. Ko so 0’Toola vprašali, kdaj je bil nazadnje na dvoru, je odgovoril:
»Pred nekaj meseci. Sedaj enostavno ne najdem več časa za to.“
Toda pravijo, da ni čas tisti, ki Petru 0’Toolu ne dovoljuje teh obiskov. To mu je odsvetoval njegov manager, ki trdi, da ta kraljevski čaj slabo vpliva na njegovo kariero, ker odbija mlado publiko, ki je proti dvoru.
Tako se bosta v finalu pomerila Čelik (9. mesto na lestvici) in salzburška Avstrija (2. na lestvici).
• Med nogometno tekmo v Buenos Airesu je prišlo do nenavadnega dogodka. Nogometaši so se uprli sodnikovi nadutosti in so ga izključili z igrišča. Zanimivo je, da so se soglasno odločili za odstavitev sodnika igrači obeh moštev.
« V Beogradu je Crvena zvezda z zmago 2:0 (1:0) v povratni finalni tekmi nad Slobo-do iz Tuzle že devetič priborila nogometni pokal Jugoslavije. Crvena zvezda je že v prvi tekmi v Tuzli zmagala 4:0.
e V Jašinovi poslovilni tekmi sta Dinamo in reprezentanca ostalega sveta igrali v Moskvi neodločeno 2:2.
KRIŽANKA
1	2	3	4		■	5	6	7	8 1
9				m	10!				
11			m	12		■	13		i
14		■	15			16	m	17	
m	18	19			m	20	21	B	
22	S	23		m	24			25	m
26	27	m	28	29		H		30	31
32		33	m	34	!■		35		
36			37		m	38			
39			IP		40				
VODORAVNO: 1. vas južno od Drave (meja med Rožem in Podjuno); 5. svit; 9. položi (3. oseba); 10. rastlina, ki jo uporabljajo za cigarete; 11. naprava za merjenje časa; 12. reka v severni Italiji; 13. urad (nem.); 14. predlog; 15. slovenska reka; 17. dva vokala; 18. vdor, agresija; 20. prislov poziva; 23. rimska številka 4; 24. nasprotovanje; 26. deseta in devetnajsta črka slov. ABC; 28. gorovje v srednji Evropi; 30. nemški spolnik; 32. konica, vrh (2. sklon); 34. glej 17 vodoravno; 35. afriško pleme, ki je v najnovejšem času bilo zelo nečloveško zatirano; 36. hudič, satan; 38. nogometni ali filmski...; 39. najmanjši delec snovi; 40. pristojbina.
NAVPIČNO: 1. odločilni dokaz; 2. južnoameriška država v dajalniku; 3. žensko ime; 4. veznik, ki se rabi, kadar je pogoj uresničljiv; 5. vpiši ZO; 6. eden in drugi; 7. del telesa; 8. tvorni glagolski način; 10. tovariš (okrajšava); 12. dvojica; 15. glej 15 vodoravno; 16. glej 28 vodoravno; 19. italijanski predlog; 21. dva samoglasnika; 22. zakrament; 24. upanja; 25. uganka v podobah; 27. STAT; 29. industrijska rastlina; 31. del stavbe; 33. ljubim (tal.); 35. ILK; 37. avtomobilska znamka; 38. avtomobilski znak za Kakanj.
S SPOŠTOVANJEM
Ne dolgo tega je v Majami zgorel sedemdeset let star letni dvorec japonskega cesarja. Gasilci so prispeli pravočasno, a so morali le od daleč opazovati kako ogenj požira leseni dvorec. Vsi vodovodni priključki so bili zastareli in tako neuporabni. Poveljnik pa je potem izjavil, da svoje naloge niso izvršili zato, ker ne more biti vsakemu (torej tudi gasilcem ne) dovoljeno, da bi se sprehajal po carskem dvoru in motil intimno sfero cesarskega dvora. Zato so s spoštovanjem pustili zgoreti dragoceni dvorec.
Spod dama Lu pa svetu
1 Ivanhoe 1
msmW& 64 mmuJm
Poroko našega junaka, ki jo jie bil tako njegov oče odobril, so slavili v najbolj u-gledni cerkvi, v plemeniti yorški stolnici. Kralj sam ji je prisostvoval iin vedenje, ki ga je pri tej in pri drugih prilikah kazal nasproti zatiranim, doslej tako zaničevanim Sasom, je le-tem odprlo bolj varno in zanesljivo možnost uveljavljanja svojih pravic, nego bi bili mogli pričakovati od negotove sreče v državljanski vojni. Cerkev je razvila v proslavo dogodka vise tisto razkošje, s katerimi se zna Rim sijajno postaviti ob takih prilikah.
Gurth je v zali opravi kot oproda spremljal mladega gospodarja, kateremu je bil tako zvesto služil, in tako tudi velikodušni VVaimba, okrašen z novo kapo, bogato obšito s srebrnimi kraguljčki. Prej Wilfredo-va tovariša v nesreči iin trpljenju, sta ostala, kakor sta se smela po pravici nadejati, tudi deležnika njegove srečnejše usode.
A mimo domačega spremstva je proslavila to odlično poroko tudi udeležba viso-korodnih Normanov, prav tako kakor Sasov, h kateri se je pridružila še obča radost nižjih slojev; ti so videli v tej svatbi poroštvo za bodoči mir in skladno življenje med dvema plemenoma, ki sta se od tistih dob itolikanj popolno strnili, da je izginila vsaka razlika med njima. Cedric je doživel čase, ko se jie to strojenje bližalo dovršitvi; zakaj ob družabnem občevanju in zakonskih zvezah, fci so jih sklepali drug z drugim, so Normami opuščali svojo povezanost, Sasi pa svojo preprostost. A šele za vlade Edvarda III. so jeli govoriti mešani jezik,
ki so ga zdaj imenovali angleščino, tudi na londonskem dvoru; šele pod tem vladarjem je opaziti popolno izginitev sovražne razlike med Normani in Sasi.
Drugo jutro po tej srečni poroki je spletična Elgitha naznanila lady Roweni, da bi neko dekle rado govorilo z njo na samem. Rowana se je začudila; izprva je oklevala, nato je postala radovedna in nazadnje je velela, naj spuste devojiko k njej in naj se njene ženske odstranijo.
Tujka je stopila v sobo — plemenita, ponosna postava; dolgi beli pajčolan, v katerega jie bila zavita, je bolj povzdigoval ljubkost iin veličanstvenost njene podobe, nego jio je zastiral. Njeno vedenje je bilo spoštljivo, moda brez najmanjšega videza Strahu ali prizadevanja, da bi si pridobila naklomjlenlost. Rowena je bila zmerom pripravljena priznati zahteve drugih in spoštovani tuja čustva. Vstala je, hoteč peljati ljubko gostinjo k sedežu; a ta se je ozrla na Elgiltho iin ispet izrekla željo, da bi govorila z lady Roweno na samem. Komaj je Elgitha, z nezadovoljnimi koraki odšla, se (jie lepa pr išli ca v vel iko začudenje ivan-hoieske lady spustila na eno koleno, si pritisnila njene roke na čelo, sklonila do tal im kljub Roweninemu odporu poljubila vezeni rob njene tunike.
»Kaj naj to pomeni lady?« je presenečena vprašala mlada žena. »Zakaj mi izkazujete tolikanj nenavadno spoštovanje?«
»Zato, l,ady ivanhoeska«, je rekla Rebeka in z vso svojo mirno dostojanstvenostjo vstala s ital, »ker morem samo vam na dovoljen način in brez graje poplačati dolg hvaležnosti, (ki ga imam do VVilfreda Ivan-hoeskega. Oprostite moji 'drznosti, da sem vam izkazala počaščenjte po običajih svojega naroda: jlaz sem nesrečna Židinja, za kar tero je vaš soprog Ob tako strašnih pogojih tvegal življenje na itemplestmvsfcetm borišču.«
»Dekle,« je Odvrnila Rowe,na, »Wilfre,d vam jie tisti dan le v majhni meri povrnil neumorno slkrb, ki ste mu jo ranjenemu izkazali v njlegovi nesrdči. Govori, ali je še kaj na 'svetu, s čimer ti moreva ustreči?«
»Ničesar mi,« je mirno dejala Rebeka, »razen če mu hočete sporočiti moje hvaležno poslovilo.«
»Mar zapuščate Anglijo?« je vprašala Rowena, s težavo premagujoč svoje začudenje nad tem nenavadnim obiskom.
»Zapustim jo, lady, še preden se mesec spet pomladi. Moj oče ima brata, ki je pri Mohamedu Boabdilu, gramadskem kralju, v veliki milosti; tja pojdeva, vedoč, da najdeva proti odkupnini, ki jo muslimani zahtevajo od našega ljudstva, mir in zaščito.«
»Ali nimata na Angleškem enake zaščite? je rekla Rowena. »Moj soprog je kralju drag — in kralj sam je pravičen in velikodušen.«
»Lady,« je dejala Rebeka, »o tem me dvomim; toda angleški narod jie divje pleme, ki živi v neprestanih sporih s sosedi in navznoter, zmerom pripravljeno, da porine bližnjemu meč v drobovje. Tukaj ni varnega zavetja za otroke mojega ljudstva. Efraim je plah golob, Isašar izmučen suženj, ki se upogiblje med dvema bremenoma. Dežela vojne in krvi, obdana s sovražnimi sosedi in raztrgana od notranjih sporov, ni kraj, kjer bi se mogel Izrael nadejati oddiha na svojih potovanjih.«
»A vam, devojika,« je odvrnila Rowena, »vam se pač ni ničesar bati. Ona, ki je sedela ob Ivanhoejevi bolniški postelji,« je nadaljevala z rastočim navdušenjem, »ona se nima česa bati na Angleškem, kjer bodo Sasi in Normani tekmovali med seboj, kateri jo bo bolj častil.«
»Lepe so vaše besede, lady,« je rekla Rebeka, »in še lepši jie vaš namen; a tega ne more biti — med nama zeva prepad. Vzgoja in vera nam prepavedujieta, da bi ga pre-
stopili. Ostani zdrava — a preden odidem, izpolni mi eno, edino prošnjo. Poročni pajčolan ti visi na obraz; izvoli ga vzdigniti in daj mi, da vidim obličje, ki gre o njem 'tako visoka hvala po deželi.«
»Težko da bi ga bilo vredno pogledati,« jie dejala Rcnvena; »toda odgrniti hočem pajčolan, pričakujoč, da stori moja gostja enako.«
Odgrnila se je in nekaj od zavesti svoje lepote, ndkaj iz sramežljivosti tolikanj zardela, da so jii lice, čelo, tilnik iin grlo 'kar utonili v rdečici. Zardela je tudi Rebeka, a to je bilo samo čustvo; 'premagana ob globljih vzgibih srca, je rdečica počasi izginila z njenega obraza, kakor izpremeni škrlatni oblak svojo barvo, kadar se sonce spusti za obzorje. »Lady,« je rekla, »obličje, ki ste mi ga blagovolili pokazati, mi bo dolgo v spominu. Milina in dobrota vladata na njem; in če se s tern ljubkim dbraizom nemara druži senčica posvetnega ponosa in ničemurnosti, kako bi mogli grajati, da nosi to, kar prihaja od zemlje, barvo svojega izvora? Dolgo, dolgo se bom spominjala vašega obličja in Boga bom hvalila, da puščam svojega plemenitega rešitelja združenega z------«
Glas ji je zastal iin solze so ji zalile oči. Naglo si jih je Obrisala in odgovorila Ro-wani na njeno skrbeče vprašanje; »Dobro mi je, lady — dobro. A srce mi je tesno, če ise spomnim Torquils'tona in templestow-slkega borišča. Ostanite zdravi. Še eden, najmanjših del moje dolžnosti čaka izpolnitve. Sprejmite Mo skrinjico in ne ustrašite se njleine vsebine.«
Rovvena je odprla malo, s srebrom okovano skrinjico ter zagledala v njej ogrlje in uhane iz demantov neprecenljive vrednosti.
»To ni mogoče,« je rekla in pomolila Skrinjico maizaij. »Talko dragocenega darila si ne upam sprejeti.«
Ivan Tavčar:
KAZEN
Sestavek „Kazen“ je vzet iz Tavčarjevega romana „lzza kongresa", kjer pisatelj podaja zgodovinsko sliko Ljubljane v času znamenitega kongresa leta 1821. Prinašamo ga zlasti v premislek našim staršem in mladini. Premislek ob podobi, koliko smo Slovenci morali prestati zaradi svojega materinega jezika. Pri nas na Koroškem in v Italiji se pa ta proces nadaljuje.
Učitelj Kapus položi palico predse in vpraša: »Ali ima še kdo kaj povedati?«
Res se dvigne Albin Kanduč, bogatega trgovca sorodnik in zategadelj Kapusov prvi ljubljenec. Rad je toiaril in tudi danes zatoži: »Topolščak je slovenski govoril.«
Pa je spet ogenj v strehi! Učitelj je kar tulil: »Slovenski, kakor krščenice in perice! Ali nisem že desetkrat prepovedal? Zverina, kdaj si že vendar zapomniš? Hajdi v oslovsko klop, ker si res osel!«
Janezek je moral v posmeh razredu odriniti v najzadnjo klop, in navadno ni bila zasedena in je slovela pod imenom »Esel-bank«.
Pa tudi sedaj se pouk še ni pričel. Kapus !e iz svoje suknje ob steni izvlekel velik zavitek ter spregovoril z važnim glasom: *Gospod direktor so na mojo prošnjo dovolili denar za nov jezik. Stari res ni bil več za. rabo!«
Iz zavitka je počasi izvlekel dolg kos usnja, ki je bil na eni strani z rdečo barvo prevlečen. V tisti dobi je bil tak »jezik« imenitno vzgojevalno sredstvo.
»Radoveden sem,« je pristavil Kapus hudobno, »kdo ga bo prvi nosil?«
Sedaj se je šele začel pouk!
Janez Topolščak je med poukom tičal v zadnji klopi. Mali možgani so delovali, a želodec se je tudi začel oglašati. Lačen je bil in v samoti je tičal. Ta dva občutka sta ga morila kakor težak mlinski kamen. Pričel je misliti, kaj je pravzaprav takega storil, da je moral v oslovsko klop. Govoril je slovenski! Je li bila to taka pregreha, da je moral zaradi nje v zadnjo klop?! Oče in mati govorita ves dan slovenski, pa ju nihče ne pošilja v oslovsko klop! In Marička moli z njim vsak večer, vsako jutro, pa vedno le po slovenski! Pretrgalo se je nekaj v njegovi duši in revček je občutil, da se mu godi krivica. Temu občutku se ni mogel upreti. Vstal je in trmoglavo zaklical: »Tu že ne bom sedel!«
Kakor satan je planil Kapus pokonci! Resistenca! Upornost! Rajtšola!«
Usodna beseda! Rajtšola! Groza je legla po vsem razredu. Boljša srca so se bojazljivo oglašala: »Janček, beži!«
Anton Pengal — paznik — se je zavedel svoje naloge. Hitel je k vratom ter se po-
stavil mednje, da bi »konjiček« ne ušel iz razreda ter tako onemogočil imenitni pouk o jahanju.
Kapus je škripaje z zobmi planil s svojo paličico proti zadnji klopi.
»Janček, beži!«
Otroka se je polastil silovit strah. Kar vse je v njem otrpnilo, in kakor v megli je videl prihajati svojega trinoga. Po razredu je zopet zagostolelo: »Janček, beži!«
Ojunačil se je in skušal na drugi strani uiti iz oslovske klopi. Pa se mu ni posrečilo. Bliskoma mu je bil razljučeni učitelj za hrbtom in sekal je po njem, ne da bi štel udarce, ne da bi pazil, kam so padli. Dvakrat in trikrat je zadel po glavi, da se je Jančku zasvetilo in zažarilo pred očmi.
»Naj se ti zrahlja prazna buča!« je vpil. »Prav je!«
Rajtšola bi se bila še nadaljevala, da ni pozvonilo. Kapus je zgrabil dečka za tilnik ter ga vlekel h katedru.
»Sem vedel, da ga boš ti prvi nosil!«
To rekši mu je obesil rdeči usnjati jezik okrog vratu.
Tedaj je bila navada, da je moral vsak učitelj voditi svoj razred do glavnih vrat, kjer so se potem šolarčki razšli na šolskem trgu.
Kapus je tisti dan prav tako vodil svoj razred. S sabo pa je vlekel Janeza Topol-ščka, ki je nosil rdeči jezik okoli vratu. Pri stopnicah ob prvem razredu ga je posadil k steni, nakar so vsi razredi stopali mimo nesrečnika, ki je bil izpostavljen na sramotilnem odru. Ko je bilo defiliranje končano, je mali Topolščak v nekaki omotici taval po stopnicah navzdol.
Okrog enajstih sta prišla na šolski trg avstrijski minister Metternich in ruski diplomat Nesselrode. V živahnem razgovoru sta korakala gor in dol pred licejskim poslopjem. Pri svojem razgovoru sta obstala tik glavnega vhoda. Tam je ležal nezavesten deček. Prav zelo si je bil onečedil revno oblekco.
»Kako čudno!« je vzkliknil Nesselrode. »Pri vas se že taki dečki opijanijo do nezavesti!«
Metternich se je sklonil ter odgovoril: »Meni pa se zdi, da to otroče umira!«
Kakor blisk se je nato raznesla vest, da je učitelj Kapus enega svojih učencev pretepel skoraj do smrti!
FRANCE BEVK:
PRAVLJICA JE UMRLA
Kaj? Pravljica da je umrla? To ne more biti res! Nikakor ne! Pravljice še dolgo ne bodo zagrebli. Sicer pa sem to samo sanjal. A niti tega ne! Nekdo mi je rekel: »Pravljic ni več!“
Tako je to bilo. Besedam nisem verjel, ker vem, da pravljica še živi. In vendar me je zadelo v srce, kakor da so poskušali ubiti dušo moje mladosti.
Otrok brez pravljic, brez vsega, kar je nenavadno in lepo, bi bil kot starec, kot svet brez ptičjega petja in brez cvetočih livad. Kakšen bi bil svet, če bi nebo utihnilo in bi okoli nas zijala sama puščoba?
V svoji mladosti sem rad poslušal in bral pravljice, kjerkoli sem naletel nanje. Danes se komaj spominjam, katere pravljice so to bile, kdo mi jih je pripovedoval ali kje sem jih bral. Poleg svojih domačih, se živo spominjam samo enega pripovedovalca pravljic in pogosto mislim nanj.
To je bil kovač Miha. Imel je veder obraz in roke vse črne od oglja. Toda te roke so bile čudovite. Meni se je vsaj tako zdelo. Iz
kosa surovega železa so znale skovati podkve za čevlje.
Moj oče je bil čevljar, to morda že veste. Kadar je naredil težke delavske čevlje, mi je dal mero in rekel:
»Skoči do Mihe in mu reči, naj skuje podkve! S seboj jih prinesi!"
Tako naglo, kolikor sem le mogel, sem tekel v sosedno vas v dolini. Mudilo se je, a hitel sem tudi zalo, ker takrat nisem znal počasi hoditi. Planil sem v kovačijo, kakor da bi me kdo izstrelil iz topa in iztresel naročilo.
»Dobro," je rekel kovač in vrgel kos železa v žerjavico. »Počakaj!"
če je bilo treba skovati tri pare podkev in zraven še žeblje, sem moral precej dolgo čakati. A bil sem nemiren otrok in mi je bilo težko dalj časa prestati na istem mestu. Včasih sem kovaču gonil meh, a tudi to ni bilo zabavno, če je predolgo trajalo. Tedaj sem se začel nestrpno ozirati skozi vrata, posebno kadar se je že mračilo.
Miha je to opazil, zato je v takih trenutkih odprl svojo zakladnico pravljic.
J. KLENOVŠEK
Na polju
Na polj'u z materjo nekoč sva bila; čez njive zadonel je daljni zvon in mati trudne roke je sklenila, zazrla se je nekam v dalj čez loke, nato zakrila je obraz z dlanmi in je molila.
A jaz, ves majhen, sem strmel, strmel... Pod palcem ji je solza zaiskrila, neslišno v prst razbeljeno zdrknila kot biser, ki za večno bo blestel.
Umaknil sem se plah;
nato se skril sem pod veliki bučni list
in v meni vstajal je tajinstven strah.
Ko spet pogledal nanjo sem čez čas, že za motiko težko je držala, prežgano grudo kakor prej kopala, da zrastel kruh bi za sedmero nas.
Joj, kje je danes bučni list, kje žuljave in raskave dlani so, da bi s poljubom trpkim jih zmehčal? Oblak le preko polja v dalj hiti in v šibju meje veter podrhtava; tam v senco legel bom in bom zaspal.
Na isti način me je nekoč zabaval tudi mlinar Jaka, ko sem čakal, da mi zmelje me-šič žita.
Res ne vem, od kod je imel Miha toliko pravljic in pripovedk. Znal jih je zelo mnogo in vse so se mi zdele nove. Pripovedoval jih je, medtem ko je udarjal s kladivom, da so prišle iskre.
Ne spominjam se več niti ene njegovih pravljic, nobene bi ne mogel gladko povedati. Vem samo to, da mi je bilo lepo pri duši. Toda dobro se spominjam konca, ki je bil pri vseh pravljicah enak: ko sta se kraljevič in kraljična po mnogih zaprekah slednjič vzela, so priredili razkošno svatbo.
»Na svatbo so povabili tudi mene," je Miha končal svoje pripovedovanje. »Tam sem toliko jedel, da sem še danes sit."
Ta konec mi je zelo ugajal. Takrat sem rad verjel vse, kar se mi je zdelo nenavadno in lepo. Pravljica s takim koncem se mi je zdela še verjetnejša.
Še danes bi rad verjel, da je bil kovač Miha res na tisti svatbi. Pa, žal, tega ne morem več. Toda pravljice imam še vedno rad. Poznam dve vrsti ljudi, ki mi niso po srcu. To so tisti, ki se ne znajo smejati, in tisti, ki ne cenijo pravljic — ki so bile duša moje mladosti. Zanje so pravljice res umrle, a zame so še vedno žive.
»Obdržite ga -vendarle, laidy,« je odvrnila Rebeka. »Vi imate moč, dostojanstvo, oblast in vpliv; mi imamo bogastvo, ki je izvir obojega, naše moči in naše slabosti; vrednost teh igračk, če bi jo tudi podeseterili, ne bi zalegla niti pol toliko, kakor vaša najmanjša želja. Za vas ima to darilo le majhno ceno, a zame ima še manjšo. Ne dajte mi misliti, da imate o mojem ljudstvu -talko klavrno mnenje kakor vaši preprosti ljudje. Ali menite, da cenim te drobce iskrečega se kamna više od svoje svobode? Ali da bi jih moj -oče -tehtal, če bi Slo za čast njegovega edinega otroka? Sprejmite jih, !aidy — zame so brez pomena. Nikoli več ne -bom nosila draguljev.«
»Tedaj ste nesrečni?« je vprašala Rovve-na, presenečena nad načinom, kako je Rebeka izrekla zadnje besede. »Oh, ostanite pri nas! Dobri sveti pobožnih mož vas bodo odvrnili od vaše nesrečne vere in jaiz vam bom kakor sestra.«
»Ne, Iady,« je odvrnila Rebeka s prejšnjo mirno otožnostjo v svojem krotkem glasu in svojih dražestnih črtah, »to ni mogoče. Vere svojih očetov ne morem odložiti kakor obleko, neprikladno podnebju, v katerem skušam živeti — in, lady, nesrečna ne bom. On, ki mu hočem posvetiti svoje bodoče življenje, mi bo tolažnik.«
»Mar imate samostane, da bi se mogli umakniti v enega izmed njih?« je vprašala Rowena.
»Ne, lady,« je rekla Židinja; »toda med našim ljudstvom so bile že izza Abrahamovih časov ženske, ki so posvečale svoje misli nebesom in svoja dejanja človekoljubju, s tem, da so stregle bolnikom, hranile lačne in tolažile žalostne. Med te naj prištejejo tudi Rebeko. Povejte to svojemu gospodu, če bi kdaj vprašal po usodi nje, kateri je rešil življenje.«
. V Rebekinem glasu jie bil nehoten trepet in neka nežnost poudarka, ki sta izdajala morda več, nego bi hotela povedati. Naglo se je -poslovila od Rowene.
»Zdravi ostanite,« jle rekla »On, ki je ustvaril Žide in -kristjane, naj vas obsuje s svojimi naj lepšimi blagri! Ladja, ki naju ponese od -tod, utegne razpeti jadra, preden dospeva v pristanišče.«
Splavala je iz sobe in zapustila Ro-weno vso strmečo, prav kakor da je šel mimo nje privid. Lepa Saška je povedala svojemu soprogu o -tem nenavadnem razgovoru, ki je šel tudi njemu globoko do živega. Ivan-hoe je dolgo in srečno živel z Rovreno, zakaj družile so ju vezi zgodnjega nagnjenja in ljubila ist-a drug drugega še -tembolj, ker sta se spominjala zaprek, ki so ovirale njuno zvezo. A napak bi bilo, če bi hoteli pre--natanko raziskavaiti, ali se ni spomin na Rebekino lepoto in -velikodušje večkrat dramil v -vitezovem srcu, nego bi bila odobravala lepa Alfredova -potomka.
Ivanhoe se je v Rihardovi službi odlikoval in dobil mnogo dokazov kraljevske naklonjenosti. Bržkone hi se bil -povzpel še više, da ni pred gradom Chaluz blizu Li-mogesa doletela j-unaškega Levjesrčnika prezgodnja smrt. Z življenjem tega plemenitega, a nepremišljenega in romantičnega vladarja so se -podrli vsi načrti, ki sta jih bili zgradili njegova častihlepnost in njegovo velikodušje; in tako lahko z majhno izpremembo ponovimo o njem stihe, katere je zložil Johnson o Karlu Švedskem:
Na tuji obali pot je dokončal, pred majhnim gradom od nizke roke je pal; njego-vo ime, prej strah dežel in mest, daje zdaj snov za nauk in za povest.
(Konec)
Medved in krmar
Basen
Medved je srečal komarja in dejal:
»Ti, komar, sedaš na sleherno živo stvar in sesaš iz nje kri. Povej mi, katera kri je najslajša?"
»Človeška!" je odgovoril komar.
Tedaj se je medved odločil, da pojde za človeško krvjo. Srečal je dečka in ga vprašal:
»Stoj! Ali si ti človek?"
»Šele bom," je odgovoril deček.
»Kar šele bo, mi ni nič mar," je zabrundal medved in odhlačal dalje.
Srečal je berača in ga ustavil:
»Stoj! Ali si ti človek?"
»Sem že bil," je zakašlja! berač in se skrčil, da bi ga bilo čim manj videti.
»Le krči se!" je zamrmral medved. »Kar je bilo, ni zame."
Šel je dalje in srečal vojaka na konju.
»Stoj! Kdo si?"
»Človek z glavo!" je odgovoril vojak in pognal konja.
Medved pa je planil za njim in grdo zarohnel.
Vojak se je razjezil, potegnil sabljo in mahnil po medvedu, da je iz njega brizgnila kri.
Medved ni razumel takšne šale in začel je bežati.
Vojak pa je vzel puško v roke in ustrelil za njim.
Ko se je medved pozneje spet sestal s komarjem, je pripovedoval:
»Morda je človeška kri najslajša, ampak nikdar več me nanjo ne zvabiš."
»Zakaj pa ne?" se je zasmejal komar.
»Zato, ker človek ne pozna šale. Komaj sem planil nanj, je že stegnil meter dolg jezik, ki je bil tako oster, da mi je segel do
kosti. Ko sem se obrnil od njega, je pljunil za menoj in mi brizgnil svetlo strelo v bok, da sem se od bolečine kar opotekel. Zdaj me boli tudi pod kožo."
Komar se je smejal nerodnemu medvedu in je malo manjkalo, da ni počil od smeha.
MOLK
Japonska anekdota
V nekem gorskem samostanu so se štirje menihi zaobljubili, da deset dni ne bodo iz-pregovorili besedice. Zaprli so se v celico in dovolili vstop samo nekemu mlajšemu menihu, ki bi jim pomagal pri manjših opravilih. Ko se je znočilo, so prižgali svetilko, a kmalu je luč začela pojemati in se je zdelo, da bo ugasnila.
Eden izmed menihov je to opazil in nehote so mu ušle besede:
»Mladi brat, očisti vendar stenj!"
Drugi menih se je vznevoljil:
»Le kako more človek odpreti usta, če se vadi v molčanju!"
Tedaj se tudi tretji menih ni mogel več premagati od jeze in je vzkliknil:
»O, kako nespametna sta vidva!"
Četrti in zadnji menih, tisti, ki je vodil molčečnostno vajo, je zmajal z glavo: »Blebetači! Edini, ki zna molčati, sem jaz!"
Med filmskimi Igralkami
Režiser poučuje neko filmsko igralko: »Živeti boste morali skromno in neoporečno."
Igralka: »Ali ne bi mogla tega opraviti moja dvojnica?"
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 6. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 7. 6.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo. — TOREK, 8. 6.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Solistična glasba. — SREDA, 9. 6.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Koroški zbori pojejo. — ČETRTEK, 10. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — Duhovne pesmi. — PETEK, 11. 6.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice (F. Lipuš: Pogreb).
—	SOBOTA, 12. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Po lovčevih stezah.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 6. junija: 15.00 Za otroke od 6. leta dalje: Čuvaj na svetilniku — 15.15 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper — 15.40 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 16.10 Avstrijske konjske dirke — 17.10 Za mladino od 14. leta dalje: Brez nagobčnika — 18.00 Turneja — 19.00 Čas v sliki
—	19.30 Šport — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Tkalec, Gergarta Hauptmanna — 21.55 Iz medicinske šole — 22.25 Čas v sliki —
22.40	Iz moje biblioteke: Waidbrunn bere Gua-reschija.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 6. 6.: 9.30 Po domače v Metliki (kmečka ohcet 71) — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 12.00 Najlepša pesem na svetu — 13.00 Mestece Pey-ton — serijski film — 13.45 TV kažipot (do 14.10)
—	Športno popoldne — 18.00 Vroči milijoni — angleški film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. Marodlč: Gobarji — 21.25 Videofon — 21.40 Poročila — 21.55 športni pregled — 22.25 Reportaža s festivala JRT — Bled 71.
PONEDELJEK, 7. 6.: 16.45 Odprta univerza —
17.40	Tigrček Peter — II. del — 18.00 Risanka —
18.15	Obzornik — 18.30 Zlatar — 19.05 Mladi za mlade — 20.00 TV dnevnik 20.35 Frey: Feniks preveč — TV drama — 21.30 Kulturne diagonale
—	22.10 Poročila.
TOREK, 8. 6.: 17.45 E. Peroci: Nina in Ivo — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Niso samo rože rdeče: Glažek vinca po mizi binca —
19.05	Ribe v Jadranu — 19.30 Starši in otrok —
19.40	Pet minut za boljši jezik — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Sla po življenju — ameriški film —
22.35	Literarni nokturno: Jože Snoj — 22.45 Poročila.
SREDA, 9. 6.: Pribl. 14.30 Giro dltalia — prenos — 17.45 Pika Nogavička — švedski film —
18.15	Obzornik — 18.30 Glasbena oddaja — 19.05 Od filma do filma — 19.20 Po sledeh napredka
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 Teh naših 50 let: Leto 1948 — 21.35 Deček Nikiška — ruski balet
—	22.20 Poročila.
ČETRTEK, 10. 6.: 17.45 Veseli Tobogan: Lenart v Slovenskih goricah — 18.15 Obzornik — 18.30 Družine — poljudno znanstveni film —
19.05	Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu dni — serijska oddaja — 20.00 TV dnevnik —
20.35	Slovenska popevka 71 — prenos — 21.45 L. Pirandello: Moj svet — ... Poročila.
PETEK, 11. 6.: 13.30 Bukarešta: Teniško tekmovanje za Davisov pokal — Srečanje Romunija : Jugoslavija — prenos (do 17.30) — 17.45 Vi-javaja — ringaraja: F. Milčinski — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbeni dnevnik — 19.00 Mestece Peyton — serijski film — 20.00 TV dnevnik —
20.35	Slovenska popevka 71 — prenos — 21.45 Velika parada komedij — ameriški film — 23.10 poročila.
SOBOTA, 12. 6.: 14.30 Bukarešta: Teniško tekmovanje za Davisov pokal — srečanje Romunija: Jugoslavija — prenos do 16.15 — 16.15 Rokomet Partizan:Borac — prenos v odmoru glasbena medigra — 17.30 Obzornik — 17.45 Po domače z ansamblom Košmrlj, Rom, in Gorenjci — 18.15 Plus pet — mladinski quiz — 19.15 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu — Ljudje ob llndijskem oceanu — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Slovenska popevka 71 — prenos — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.05 Maščevalci — serijski film — 22.55 TV kažipot — 23.15 Poročila.
PONEDELJEK, 7. junija: 19.00 Znanje — aktualno — 18.20 ..Strojevodja", za lahko noč — 18.25 Avstrijska slika z Južno Tirolsko — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Omar paša — 21.15 Poštni predal 7000 — 21.20 Šport ■— 22.35 Čas v sliki.
TOREK, 8. junija: 18.00 Angleščina — 18.20 ..Strojevodja", za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Cirkus — 21.15 Po sledeh Hermanna Brocha — 21.55 Čas v sliki — 22.10 Kolesarske dirke okoli Avstrije.
SREDA, 9. junija: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postaem? — 10.30 Angleščina — 11.00 Ježa v viharju — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Potopljena ladja — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Mednarodni mladinski magazin — 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 »Stroje-vodja", za lahko noč — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Ena preveč v Tourlezannu — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 Reportaža ORF — 21.15 Nepričakovano preminul... — 22.50 Čas v sliki — 23.05 Kolesarske dirke okoli Avstrije.
ČETRTEK, 10. junija: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Bogastvo in sreča — 17.00 Pomorska plovba z ovirami — 18.00 Družina in nove življenjske oblike — 18.30 „Fridolin“, za lahko noč
—	18.35 Skrivnosti morja —- 19.25 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Ljudje“, igra — 21.30 Koncert Dunajskih filharmonikov — 21.55 Čas v sliki — 22.10 Kolesarske dirke okoli Avstrije.
PETEK, 11. junija: 10.00 TV v šoli: Dunajski kongres — 10.30 Gost pri H. C. Artmannu — 11.00 Dragoceno krzno — 18.00 Ostani zdrav! — 18.20 „Fridolin“, za lahko noč — 18.25 Avstrija
—	slika — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport —
20.15	Če oče s sinom — 21.15 Potek časovnih dogodkov — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Vesel
Po 58 dneh bruhanja vulkana Eine
Že 58 dni bruha vulkan Etna. Sedaj ogroža že naselja. V vasici Fornazzo vlada popoln preplah. Žareča ognjeniška reka se nevarno približuje zaselku, kar je prisililo oblasti, da so začele ukrepati za izselitev prebivalcev.
Lava se približuje vasi Fornazzi s hitrostjo kakih 50 m na uro.
Ta hitrost se morda zdi nepomembna, toda če se pomisli, da se velika razbeljena gmota lahko v desetih urah pomakne kar za pol kilometra naprej, potem je povsem razumljiva velika zaskrbljenost prebivalcev Fornazza.
Čelo ognjeniškega izliva je visoko približno 12 metrov ter široko okoli 300.
Strokovnjaki in znanstveniki se sedaj živahno prepirajo glede ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi preprečili uničenje vasi na obronkih ognjenika. Vsi se strinjajo v glavnem, da je vulkan Etna edinstven glede poteka svojega ognjeniškega delovanja, saj so se pač izjalovila vsa prejšnja predvidevanja glede njegove pomiritve zaradi izbru-
Vse iz ene roke
KOTMARA VES KOTTMANNSDORF
tel. 0 42 22—7911 17
ha velikih količin plinov v določeni višini gore. Kako pa preprečiti ognjeniško stihijo, da bi ta ne uničila nižje ležeča naselja, pa so bila mnenja deljena. Prof. Tazieff je priporočil, da bi bombardirali ognjeniška žrela ter s tem preusmerili lavin tok. Večina znanstvenih strokovnjakov pa ni bila tega mnenja. Med drugim tudi zato, ker italijanski zakon prepoveduje preusmerjanje rek in tokov iz naravne stihije.
ROJSTNI DAN CESARJA HIROHITA
Na Japonskem so svečano proslavili 70. rojstni dan cesarja Hirohita. Ob tej priložnosti so bili vsi zasebni in javni uradi zaprti, velike skupine ljudi pa so prišle pred cesarjevo palačo, da bi vladarju voščile.
Cesar je, kot je že običaj, sprejel predstavnike vlade in podelil posebna priznanja 3000 osebam, ki so se odlikovale po svoji dejavnosti na raznih področjih. S tem je sedanji cesar nadaljeval tradicijo iz leta 1964. Pred tem letom je bilo namreč na Japonskem prepovedano podeljevati priznanja živim osebam. S priznanjem so lahko počastili le spomin umrlega.
HOČETE ZIDATI?
Vedno in vsak čas na razpolago odjemalcem
FERLACHER BETONVVERK J. Pagitz, Ferlach — Borovlje Tel. 0 42 27 /375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
Gb go&u povedcuta________________________
„LJUDSKO ŠTETJE IN MANJŠINA"
Ni se treba počuditi, če objavljata „Volks-zeitung" in »Karntner Nachrichten" včasih ista pisma bralcev. Razlika je le ta, da KN nima podpisa pod pismom. Zakaj se nam ni treba počuditi? No, vprašanje je samemu sebi odgovor. Oba se sončita v šovinistično nemškonacionalnem soncu, sicer pa ju tiskajo zadnje čase v isti tiskarni.
Zasledili smo tudi pismo nekega svojevrstnega bralca — pravijo, da je nekaj višjega — diplomirani trgovec, piše se malo čudno (vsaj po kraticah sodeč): L. St.
VZ je imela dopis v nedeljo, 23. maja, KN pa v soboto, 29. maja.
Zaskrbljen je ta človek zaradi izpolnjevanja popisnic. Kajti na podlagi točke 8 (občevalni jezik) bodo baje ugotovili število koroških Slovencev, oprostite, „tako imenovanih koroških Slovencev".
Boji se ta nemško govoreči Korošec, da bodo nekateri ljudje potvarjali vpise v po-pisnico. Ker naj se napiše vse s svinčnikom, se kaj lahko da kaj izbrisati in po svoje oblikovati. — To smo ugotovili tudi mi koroški Slovenci. Toda, hop, hop, zlikovci smo kar naenkrat Slovenci. V Rožu je zalotil tisti čudni Dkfm. s čudnimi začetnicami „tako imenovane koroške Slovence", ki hočejo raznašati popisnice ter jih tudi pobirati. Nadalje piše dekefem, da hoče dobiti koroška deželna vlada jasno številko, koliko je »tako imenovanih koroških Slovencev", da bi mogla dati ustrezne pravice tej manjšini, ki se tako razburja in buni in postavlja svoje zahteve v ospredje.
In se vpraša Dkfm. L. St.: Ali svinčnik ne bo zapeljal nekaterih ljudi k potvarjanju, brisanju, spreminjanju, laži ravno v točki 8. „Ali ne bodo nastopale nekatere eksistence brez pomislekov v tem oziru, ker je to njihova velika šansa? Nazadnje bi rad vprašal, ali ne bi bilo boljše, da bi ugotovili manjšino na podlagi tajnega glasovanja, ki ga koroški Heimatdienst stalno zaman zahteva?"
Naše bralce prosimo, naj nam odpustijo, če je slovenščina v prevodu slaba. Zagotovim jim, da je nemščina v originalu še slabša.
Vsem treznim ljudem pa v premislek vprašanje: Kako si predstavljajo razni tipi tajno ugotavljanje manjšine v takem duhu ustrahovanja in duhovnega terorizma. Sicer pa je ta gospod zvalil iz domovini zvestega jajca dokaj čudno pošast: Priznal je, sicer z nasprotnimi dokazili, da ljudsko štetje ne more prinesti objektivne slike o narodnostnem stanju na Koroškem. Kam pes taco moli, razberemo že iz formulacije, ki popravlja avstrijsko državno pogodbo. L. St. govori namreč samo o „tako imenovanih koroških Slovencih". Torej za njega nismo Slovenci, tudi ne koroški, ampak samo „tako imenovani".
Gospodu dekefemu L. St. v zadoščenje: „Tako imenovani" in »eksistence" pa marsikaj še smo že bili večkrat, a smo še vselej tu kot kamen spotike. Naj pazi, da se ne bo spotaknil. Bi ga utegnilo prešmentano boleti v domovini zvesti nogi.	asa
konec tedna — 22.35 Kolesarske dirke okrog Avstrije.
SOBOTA, 12. junija: 15.00 Kolesarske dirke okoli Avstrije — 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.55 Za otroke od 6. leta naprej: Pes in mačka — 17.05 Za mladino od 14. leta naprej: Klub Beatlov — 17.35 Za družino: Ser-žant Preston — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Fridoli", za lahko noč — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Conrads v nedeljo zvečer —
19.16	ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki —
20.06	Šport — 20.15 Na zelenem travniku, opereta — 21.45 Športni žurnal — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Srečno potovanje — 22.35 Senzacija na prvi strani, kriminalni film.
■	BETONSKO PODJETJE
■	VELETRGOVINA ZA GRADBENI MATERIAL
VVOLFSBERG, tel. 0 43 52—29 91
Lahko si pa ogledate tudi najlepšo razstavo ploščic Avstrije.
Dostavljamo tudi v sobotah.
Informacije dobite v vseh zadevah v Kot-mari vesi ali pa v VVolfsbergu.
Damska moda
• Po raziskavah univerze v Gottingenu je
od leta 1800 narasla proizvodnost krav, ovac in kokoši 4 do 6 krat. Poprečna mlečnost krav je bila pred 170 leti 850 kilogramov, letos pa okoli 3800 kilogramov. Poprečna ovca je dala pred 170 leti, 0,75 kilograma volne letno, letos pa 4,40 kilograma. Nesnost kokoši pa se je povečala v tem obdobju od 50 na 204 jajc letno.
Sckoifool
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95
STIHL OSOAV
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht,auBerdem hatsie den vihrati- [ onsdampfen-j den STIHL-lAV-Griff. 1
KUS*
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
Johan Lomschek
najugodnejše pri domačem podjetju ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodno!
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. —	Telefon	uredništva	in	oglasnega	oddelka
84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30,—ffr., za	Belgijo	300.— bfr.,	za	Švica 25.— šfr., za
Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet	koroških	Slovencev.	—	Odgovorni	urednik:
Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.	.	.^i
Haš tednik