A. Kremplj. (Poskus životopisne črtice.) (Dalje.) Da je Kr. mnogo spisal ia več rokopisov zapustil, soditi lepi aioški dobi, v 54. letu; želeti bi mu bilo mnogaja leta. Pra?i se, da že bolehav poslal je v Ljutomer posla razve drugih potrebnih reči tudi po tobak, pa posel je zabil prinesti nosao hrano, kar ga je že bolaega nekoliko razkačilo, ter srd pospešil bolezen in smrtao uro. O Kr. pokopu se se da iz tega: o priliki, kedar je gospodska pregledovala  Ije čulo toliko vreščanje in cviljenje med ljudstvora, da so jegovo zapuščiBO, rekel je bilštanjske grajščine oskrbaik: toliko rokopisov ia spisov aisem našel aikoli pri nijeaem gospodu. Največ spisov je odnesel g. Ajlec, bivši ondi kaplan v kratkem po Kr. sairti; sedaj ni duha ne sluba o ajih. Pri mali aedelji je župBikoval Kr. do 21. grudaa 1844. 1., ravno na Tomaževo mu je osodaa sojenica prerezala nit pozemeljskih dni, toliko delaTnemu in marljivemu narodajaku, še v pobegaoti morali duhovaiki s pokojišča, aarod se ni dal od grbbasvojegapreaiilegapastirja, aiodregaučiteljain ljubljenca odpraviti. Na gomili čepi kameaček, kteri so mu postavili trije hvaležui kmeti: Stranjšak, Hraševec, Kreft, kteri so razumeli vredao ga čislati in dostojno ljubiti. Ne bi li teb. častaih možakov bilo, naj brže ne bi imel Ba svoji odeji drugega ZBamenja, nego pirav kiiž lesenjak, dokler v bližini zaljšajo grobove dveli župaikov in dveh dijakov dični spomeaiki. Clovek ne bi morgotal, ako bi se Kr. odtod v siromaštvu bil odselil, pa ai tako, zapustil je vinograd naslednikom ia štrtiajak viaa aasledBikom ali samo aasledaika. Na maoga leta, če ae na večno, bi bili zanemarili aehvaležai jegovi prijatelji, znanci in častilci jegov spomia, ako se ne bi bila sprožila blaga misel iz dolžne hvaležnosti jegovemu duhu in spisom, veliko besedo osaovati, da se v nji ponovi vredno spoštovanje in češčeaje delavnemu in iskrenemu Sloveucu. Ta pomisel je rodila drugo, aamreč, da se iz radovoljnih daril in prineskov postavi dično znameaje aa prah in kosti blagega trupla, naj kaže ponosno poznim vnukom, da saio umeli ceniti narodnega pisatelja. Naraen odborov ia tudi maogili darovnikov je bil krasen ozaaailaik jegovega delovanja ia skrbi zarazkritje davnih slovenskih zgodeb, dajati na pokojnikov grob, zato smo po mnogem posvetovanju odločili nzgodoviao" v podobi za tolaiačnico Kr. slave; todaod ueke straai je hitro nastal krik in vik; to je pogaaski spomenik, ne dohaja se za krščansko pokojišče itd., in isto se je marljivo trobilo med narodom. Sram bodi tolike mračnjake v devetaajstem stoletju. Kaj pa se na primer doliaja za graško ali beško pokojišče? V rokab imamo posaetek samih alegoričaih spoiueBikov z beškega grobja, pa nikdor v teai ne vidi kake aespodobaosti, ne isti stožeraik Rauscher, stvarnik koakordata, marveč umetnost in slavni spomin na vredna dela. Kaj ia kaka pa neki je vpodobljena ,,zgodoviaa': (Klio), da se toliko črti? Ta vamje, predragi SloveBci! prekrasaa devica raodrica, ktera skrbao ia točno zapisuje slavna, poštena, junaška dela, da je hvali ia priporočuje na posaeai, ter čisla jihove vršaike; graja pa tudi aesprosljivo ia brez obzira vsako črao in hudobno delo, bodi si od kogarkoli, bodi si od veačane glave ali od visoke kape, ki v javnosti žive; ne prizaaaša ia ne sme prizanašati nikoaiur, zato se iraenuje luč resaici, priča časom, oživljaaje pameti, učiteljica življeaju, ozaanjevalka davaosti, iz teh vzrokov ravno ima mnogo sovražnikov med črnovestniki in airačajaki. Je li zgodoviaa v podobi toliko gnjusnega in odurnega vida, toliko airzka pošast ali strašilo, dabi služila vpohujšaaje? Nikakor, oaa je krasna devica, ovenčana z lovor-vencem, ogrnena v dopetno obleko, v desnici drže pisalo, v levici pa zavitek papira, kamor marljivo črta zgodbe. Kdo razumen bi se mogel na tem spodtikati? Nepristraaa sodnica pa je aain krščaaom ravno tako potrebaa, kakor je bila omikaniai Grkom ia Riailjanom. Ker pa je Kr. pridno iskal ia zapisaval davne zgodbe naših prednikov, zato aiu naj lepše pristoji spomenik zgodoviaa, Da se pak ognemo vseh nepotrebaih neprilik ia nespametaih ter budalastih ovir, postaviaio zuaaj posvečenega torišča na Crkevnjaku, kjer je Kr. pisal ia potnikom Rusom*) deklamoval pesem ,,CrkevBJak", spomenik, kteri bode vekovom glasil slavo pokojaikovo, pa tudi jamo tolmačil, da ai aašel milosti na Krempljaovih ostaakib ozaaajevati slave crkveaega iB zgodoviaskega pisca in aarodajaka. (Dalje prihodnjič.) *) Kubarica Marinka je pripovedala, da sta slavna Rusova rabila svoj moskovski govor, hote ji kaj dopovedati, in prosta ženkica ju je umela, in nasprotno.