s
vs«i čeirlek
s poštnino vred n v Mariboru s pošiljanjem
m dom za celo leto 12 din., • pol leta 7 «lin., četrt leta 4 din. Izven jago^Javijr 15 din. Naročnina ae pošlji a« upravništvo .Slovenskega Gospodarja* v Mariboru, tvoioi-ivvj cesta št 5. Lis! se doix*Mi;a do odpovedi. Naročnina se pla-
šaje v nap ej. Telefon inlernrb* št. 115.
Potomesia iteiüka stane 2 taronl aH SO
▼ dilftvl SHS pavSallrana.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo: Korolka eeaži irt. 5, Rokopisi se ne m-čajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserute In reklamacije. Cene insero-k>iu po dogovoru. Za v«6-kr&tne oglase prt-nere* popust. Kezaprte rekama* cije so poStntne prost«. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št. 10.603.
Telefon interurban št 115.
3. fttov.
Maribor, dne IS. januarja 19aa.
Sil. letnik,
Pritisk davčnega vijaka.
▼ zadnji št^ilbi Slovenskega Go-
Fpodarja smo poročali, kako davčni u-adi samctvUasLno, na podRagi plačilnih nalogov 1. 1921 brez vednosti oe-«ilnih komisij pošiljajo tirjatve za planilo dohodninskega davka že za Deto J&22. O tej zadevi smo te dni prejeli veliko pritožb davkoplačevalcev, od Šaterih zahtevajo davkarije ogromne <tfvot&. Tako n. pr. tirja davčni urad ▼ Mariboru od srednjega posestnika ©r., da bi moral plačati za leto 1922 118.000 K davka na račun 1. 1922. -Mož ima SO oralov hribovitega posestva. Ce je svota 43,000 K predpisana za prvo četrtletje 1922, potem bo Dr. meral letošnje leto zanesti na Üavksrijo nič manj nego približno <84.000 K, Kje jih bo pa neki vzel? — Drugi slučaj: Uboga vdova, ki ima «amo 4!4 orala posestva, bi po listeku, ga j?» dobila od davkarije, morala
filačati od meseca januarja za leto 922 2340 K davka, Dosedaj jo vsako 'Jeto plačevala samo po 150—130 kron. JOd kod naenkrat tako visoki predpis?
Stvar je ta-le: Davčni uradi imajo premalo denarja, državne kaše so jrsled slabega gospodarstva demokrat-sko-samostojno državne vlade in upra *e prazne. In davčni uradi so mnenja: kmet in obrtnik kar plavaia v ti. «očaki» in halo zi davčnim vijakom nad njega
Kakor smo že v Slbv. Gospodarju 2! dne 12. januarja t- 1. pisali, je teko postopanje davčnih uradov nezakonito. Cemu so si davkoplačevalci v $lo\ar,ij, izvolili oenilne komisije? — Ali pumi da samo za to, da jih ima jo »a papirju? Davčne oblasti naj sklica,« ecnilne komisije in edino izvolja-«i aastopuiki ljudstva imajo odločati, komu se bo v letu 1922 predpisala do-Aod.iina, ne pa posamezni uradniki. $aj se letos dohodnina ne; sme več ¡ ♦Umerjati po istem ključu, kot 1. 1921. j Pri letošnjih predpisih dohodnine je ■íorodajen neobdačljiv znesek čistega lohodka 10,000 K in ne več 4800 K, .ffudi vojni davek to leto odpade. Kdo Je torej dal davkarjem pravico, kar
Ío Novem letu na podlagi lanskih do odninskih predpisov davčni vijak tako neopravičeno in neusmiljeno na-Titi?
Peslantac Slov. ljudske stranke dr» fosip Hohnjeo se jo na Številne osebne i» pismene pritožbe, ki so mu bile predložene, pritožil na delegacijo finan» v Ljubljani. Te dni je dobil od áeiepata dr. Savnika ta-le odgovor:
,Cim je btl objavljen začasni zakon o proračunskih dvana^stinkah z ttti« 27. junija 1921, s katerim je bil
zvišan davčni minimum na 10.000 K, sem takoj odredil, da se iztirjanje dohodnine za leto 1921 prilagodi novim zakonitim določbam. Z odlokom delegacije z dne 26. julija 1921 št. 7 I — 2123-1 sem namreč naročil vsem dav-šuim oblastvom jn davčnim uradom, naj iztirjai.ro dohodnine za ieto 1921 po višini predpisa za prejšnje leto (1920) z ozirom na zvišanje davčnega min ima odgode do definitivnega pred pisa za leto 1921, ako zadnji predpis s pribitki vred nI presežni svote 300 K; davčni zavezanci, katerim se je zadnjič predpisala dohodnina v taki izmeri, so bili po cit. finančnem zakonu predvidoma oproščeni dohodnine za leto 1921, ako se niso njihove pri dobitn« razmere izboljšale.
Po določilih začasnega zakona z do« 27. junija 1921 bi odpadlo približno polovica vseh onih davčnih obve-zancev, katerim se je 1. 1921 predpisal dohodninski davek. Ker se davčai uradi ne ravnajo po teh zakonitih določilih marveč proti njim, je sedanje iziirjevanje dohodnine gotovo nezakonito. Čudno je, da se je finančni delegat lepo tiho izognil vprašanju o ceni, mili komisijah. Gospod narodni poslanec dr. Hohnjec jo v svojem pismu z dne 10. januarja naravnost zahteval od finančnega delegata: „ . . da se temu postopanju takoj napravi konec ter da se dohodnina predpisuje kakor to zahteva zakon, ne pa po poljub ni volji uraduištva, marveč v soglae-ju s eenilnimi komisijami". Na to vprašanje pa g. dr. Sarnik ni odgovoril. %
Kaj je našim ljudem storiti? Ako dobiš ček od davkarije in zahtevajo, da plačaš dohodnino za leto 1922, pojdi na davkarijo in povej tam gg. urad nikom, da pred 1. iabruaijem 1922 sploh nimajo nikjer pravic» zahtevati od koga plačilo dohodnine, ker še le g 1. lebruarjem poteče 1. eetrtbeiui rok za plačevanje davkov. Od 1. do 14, februarja pa še ima vsakdo pravico se pritožiti proti previsoko odmerjene-aiu davku. Co pa davčni uradi in dru ge državne blagajne nimajo denarja, tega pač niso krivi davkoplačevalki, vsaj slovenski n», temveč, sedanja na ša vlada, ki tako slabo gospodari, kakor redko katera druga na svetu.
Da ne pišem teh vrst menda iz kakega strankarskega namena, ampak edino radi tega, kor se ljudem godi velika krivica^ hir dokazuje tudi' pisava drugih listov. Tako n. pr. piše celo «Slov. Narod": „Pri nas se v aadnjem času predpisujejo ljudem taki davki, da se ljudje onesveščafo, ko dobijo plačilne naloge. Najbolj čudno pri tem pa ie, da je ta davčni vijak
najhujši pri malih ljudeh, ki jedva žive od svojega zaslužka, dočim prad p^suje davčna oblast posameznikom, ki so splošno znani stotins/ki milijonarji na davkih naravnost smešne vsote. Ta davčni vijak čisto nič ne vpošteva dejanskih razmer ij ki hoče iz mal,h davkoplačevalcev izprašati več, kakor imajo sploh premoženja, je največja nesreča za našo državo, ker bo polagoma pri nas spravil vse dosedaj še najbolj zanesljive ljudi v Širokih slojih našega ljudstva v prot-državni tabor. Opozarjamo državno o-blast na to dejstvo, naj za Boga ne prenapenjajo strun, in jo svar.mo, ker bi lahko rodilo silno zlo. Napravite konec naravnost blaznim izrodom navij aloev davkov, kj e« ae razpasli e-d>no in tzključno v bedni Sloveniji."
S temi besedami je „Slov. Narod" najhujše obsodil demokratsko iri samo siojno-kmeUjskto) stranko, ki sta kri-v,:, da davčni vijak tako neusmiljeno pritiska slovensko ljudstvo vobče in posebej slovenskega kmeta. Ti dve stranki nosita popolno odgovornost za ogromna bremena, ki ke v protislovju proti obstoječim zako om nalagajo na šemti kmetu in obrtniku.
Mi pa, ki smo vedno bili na stališču da so morajo davki izenačiti v oeli državi in da se gospodarsko siiir bi Sloveniji nc smejo nalagati največja bremena, opozarjamo naša davčna obiastva in davčne urade, naj pogledajo malo preko Save in Donave, da bo io spoznali in vedeli, kako in kateri, davki se tamkaj predpisujejo in iz-terjujejo. Morda bodo' takrat spoznalii, kako blazni izgredi navijaloev davkov ^dogajajo v naši bedni Sloveniji.
Tem blaznim izgredom mora enkrat biti ko,iee! Do golega »e odred ne «lamo! Z vso odločnostjo zahtevamo, »d daviu« oblasti, da so pri predpisovanju osebno-dohodritinskegai davka natanko drži določil zakona. Zakon pa določa, da se broz ceniiiih ko misij bo sme predpisati dohodninski davek.
Gospodje absolutisti pri davini o-blasti, držite so zakona! Brez eenil-n:h komisij se no sme predpisati do kodninska davek. Gonilne komisije linama. Zakaj jih potiskata ob stran?
V boj proti velekapitali-zrmi!
Slika, katero nam nudi naša „osvobojena" domovina, je žalostna. Kakorkoli pogledamo — vidimo nezado -voljstvo, ki prekipeva na vseh koncih in krajih. Kmet, posestnik, jeoi in sto-ka pod ogromno težo neznosnih davč-
nih brempn, mala obrt se z^ija v svojih težk delavec in nižji uradnik' pa se v musiih čedalje bolj pogrezata v morju c! *a nje. Vsi čutimo to mrzlično narašči lje cen; kar si 8o včeraj lahko ku* il v kronah, moraš da oes plačeval v — dinarjih, pri vsem ,cm pa si i a milost in nemilost izro-č«m oderuškemu velckapitalu, ki do ^ Ječa cene po svoji lastni volji. Ce si ogledamo gospodarski položaj našega k retskega ljudstva, vidimo, da ni opazovati tistega obnovitvenega dela, ki t,mo ga po „osvobojenju" po vsej prp-ViCi pričakovali. In to je popolnoma naravno! Davčni vijak, draginja, visoke delavske mezde, vse to je kmeta v zadnjih dveh letih tako utrudilo, da »i mogel misliti na nabavo novega gospodarskega orodja, stroaev, prezldo -
♦	anje gospodarskih poslopij itd. Pri-člo jo eelo tako daleč, da ni mogel nastaviti sebi in svoji družini niti potre-|ine obleke in obuvala! Kar je popravi' in po dolgem premišljevanju naku-jiii, je bilo nujno potrebno in ni trpelo nikakega odlaganja. Ce je pa ho-»el svo.e račune poravnati, si navadno ni mogel drugače pomagati: dvl -^al je svoje borne prihranke in lih j« ifžkega srca nosil v davkarijo, k tr-tovcu in obrtniku. V takih razmeraB e bilo našemu kmetskemu ljudstvu —
v ako gospodarsko procvitanje onemogočeno. Tisti, ki so brezsmiselao na -lagali kmetu davčna bremena, »o re-)ii: Mi živimo v agrarni državi ta kmetskega staleža je največ. zato naj plačuje kmet. Ako je lok pre^J: napet, se zgodi, da navadno — poči* Naši oblastniki se pa no zavedajo da-iekosežnosti svo4ih pretiranih zahtev In zato se naj ne čudijo, ča se b\i «efl kmet jjod oj^romnim bremenom — zro «u.
Te la kap Hal s« organizira.
Ako prlrfeš dandanes t naša slovenska mesta, opaziš na vsakem ro< fcalu kako banko. Pred vojno so b. pr« v Mariboru obstojala samo tri banke< Danes jih štejemo v tem mestH ža G, in prav kmalu' jih bo 10. Kaj pomoru to? To so zunanja, vidna znamenja organiziranega velekapitala. Banke ra &iejo, kakor gobe po dežju. In v6ula ounčna podružnica, ki se pojavi v na-6ih mestih, jo nova pijavka, Vi izso-»ava iz gpspodarskega telesa naloga liDdstva vso tisto, kar mu jo x>\ uco-v ran razvoj najbolj potrebno: njegove srčno kri. Kruti volekapitaU^t.i te
•	ozna nobenih ozirov. Ce treba -- iH hA žalost se to dogaja — se ta veto -kapital odava v vse mogoče bar/3. in» tli v narodne, samo da pride do svojili
djev. Kos je sicer, da se Siri tu tdi-,uje relekapital tudi v ostalih držatal
akbd oa otoku.
Ai angleškega prevedel Paulus.
(Daljo.)
■ r	XXIII.
6«maov je bil sicer zelo la-«ek in kakor nalašč niarejteu za ianta noj o vel; kosti in teže. Ampak muhast |o bil skrajnosti. Krmaril in veslal tem kolikor sem hotel, vedno je Sel — »vo.,a ^ota in se sukal na vse mogo • ¿e strani Celo Ben Gunn mi Je poz noju priznal, ka je njegov Čolnift „tr-taast in svo eglaven, dokler ne poznaš , 'ogovih muh."
In n e^ovih muh seveda nisem po-tnal. Plul 4e vse drugam, le tja ne, kamor sera hotel jaz.
Mo.a sreča je bila, da me je oseka nesia seboj, tem hifre.e, čim dal4e sem , rišel ven na mor o. Po igal sem 6i še z veslanjem in ni bih' doljio, pa «em trčil ob lad„o pri njenem zadnjem delu. .
Poiskal sem sidrovo vrv. Napeta Je bila kakor tetiva na loku, tako močno je j)od vplivo.11 oseke ladja vje-kla zn sidro. Kro,ir 11 ene^a trn I > i-> iumela in žuborela voda kakor v gorskem potoku. Enkrat bi krepko poteg-
nil z nožem — in „Hispaniolo" bi odnesla oseka v nočno temo —.
Pa Sjjomnil sem se, da je napeta sidro v a vnv, ako jo hipoma prereže?, nevarna, kakor zdivjaj konj. Ce bi jo aedaje presekal, bi sunila čoln In me vrgla kdove kam po morju —.
Moj načrt je bil neizpeliiv. Opustiti bi ga bil moral, da mi ni .prišel na pomoč srečen slučaj.'
Lahni večerni jugozapadnik se ie po noči izprevrgel v krepek veter. Se 3em premišljeval» ka) mi je storiti, ko čutim, da vrv v moji pesti popušča. — Veter je gnal ladjo proti oseki in ni več vlakla s toliko silo aa sidro.
Držeč se z eno roko za vrv, sem z drugo poiskal nož, si ga z zobmi odprl in počasi prerezoval debelo sple -tonino, dokler ni visela lad^a le samo še na dveh tankih plemenih. Nato sem sedel in mirno čakal, da prerežem tudi nje, kadar bi napetost Se bolj po -pustila.
Hripavi glasovi so doneli iz kabine. Do tedaj nisem pazil nanje, ker bem bil preveč zamišljen v svoje delo. Ko pa sem mirno sedel v čoinu, se mi je zbudtlo zaniman;e zanje.
Dva sta bila v kabini. Po glasu sem spoznal čolnarja laraeia Ilanda.
Njegov tovariš je bil moj prijatelj od sinoči, tisti z rdečo čepico. Oba sta bila pijana. In še sta pila, ker pravkar je eden izmed njiju odprl okno in z odurno kletvioo vrgel nekaj ven v morje. Zdelo g»e mi je, da ]e bila prazna steklenica.
Pa nista bila sama vinjena, tudi hudo v laseh sta si bila, Kletvioe so padale kakor toča in zdajpazdaj sta se tako divje razpalila, da sem vsak čas pričakoval krvavega pretepa. Pa vsa-kikrat sta se spet pobotala in glasovi so se za nekaj časa pomirili, dokler Bi prišlo do novega izbruha.
Na obali je žarel ogenj, pri katerem so taborili u orniki. Nekdo e pel tiivjo, otožno pesem z brenčečim glasom.
Nov snnek vetra je prišel od ju -gozapačla, zo et se je „Hispaaiiola "-pomaknila bližo sidru, vrv je popustila — in z enim samim krepkim udarcem sem presekal zadn.e vezi med ladjo in sidrom —.
Tn oseka je pograbila „Hispanio -io , žai.dula je ia počasi odplula v noč-.0 temo —.
Moj čolnič [e butal ob ladijske steno, vsak trenutek sem pričakoval, da t-d bo pievnuil. Zastonj sem se tcudil,
da bi ga edrinil od ladjo, tesno se Jo ^e držal in plaval z njo. Bdino, ka* sem mogel storiti, je bilo, da som počasi drsal ob stoni proti aadnjem» koncu ladje.
Pri tem mi je prišla pod rdRovrtj ki je v isola od krova. Pognabil sem Jo, sam ne vem zakaj.
Iiadovednost mi ni dala miru. — Kaj ko bi splezal po v*vi in si privoščil pogled sk< '.i okno kabine — ?
Prijel sem za vrv, se potegnil t rokami kvišku, više in više —.
Eden sam pogled mi je bil zadosti, saj tudi niisem smel dalje ko za trenutek viseti v toj nevarni višini.
In kaj sen videl pri svitu motno brlečo, gugajoče se kajbinske svetili -ke? -
Čudno se mi je zdelo, da stražnika — kajti za stražo ju jo pustil Sil-ver na „Hispanioli", — g* nista opazila, kaj se godi z ladjo.
Pa kako bi tudi —.
V	besni, smrfni borbi je držal — orug drugega za vrat, njune oči so bile izbul.ene od pijanosti in togoto , njuna obraza krvflvordeča i" zabuhla
DovoL sem videl —.
V	hipu sem zdrknil po v-vi nazaj in bil spet v čolniču, ki je fié ved»?
f. »trsu.
SLOVBNSKž CEQSPDUAfi.
16. januarja- iMB.
13vrope, pomisliti pa je ¡"roba, da so je velekapital polotil brezobzirnega -ko-riščanja samo tam, kjer je imel cnraf ka z nevednim in slabo organu '.«nn L udstvom. Velekapital le danes surova sila, ki določuje svetov .1 l-cl<-¿ki neizprosno zamišljenp smernice. Naeibi, ki ga vodijo, so: pobU>, ¿:1»
Svost in brezprimerna lakomnost jo novih možnostih izkoriščanja, > = tapitai je vrgel proovitajoče narode v krvavo kopelj, velekapital je v štniii »etih grozne svetovne vojne s satuns-¿¡Tzlobo daroval na Cisoče m stotiso -ie mož, mladeničev, žen in nedoi/.nd. otrok, velekapital je po končana krvavem plesu premaganim narodom izstavil sesalne , cevi na sleherno žilo m a velekapital še ne miruje, postavu ši je mnogo novih, še bolj umazanih oiljevt Tri leta se že prerekajo prodata vitel j i svetovnega velekapitala g.e-de obnove porušenega sveta in še do današnjega dne niso prišli do končnih zakliučkov. Zakaj? Ker njjb >.0-iüep ni našel na nobeni konterenoi pravega zadovoljstva.
V naši državi imamo veliko ne a -kega, da so bolje izrazimo: nepi"tn*-nega ljudstva^. Slovenci smo, hva-.-v Bogu, v tem oziru še na najboljšet-t -,Pii Hrvatih se razmere vidno zbolj -mo, najslabše pa je na žalost v osr-Su države - a Srbiji, Zato je srbski velekapital, kolikor ga je bilo in v koliko se je vezal z inozemskim, posebno irancoskim, najbolj pritiskal na revnega srbijanskega kmeta, na ma •ega človeka, Kar je uganjala belgra;-ska porodica" (rodbina; to je običajni izraz za velekapitalistične pijavka srbskega ljudstva) s srbijanskim zem-ljoradnikom, to je na Hrvatskem v istem smislu delala zagrebška čifutan-¿a. V naši Sloveniji se židovska zalega nikdar ni mogla prav ukoreniniti. Odgovor je lahek. Zadružna misel je pri Slovencih našla odmeva, Oderušt-vo v pravem pomenu besede nam je uilo pred vojno neznano, Slovenski 0-brtnik in trgovec, ki sta si z lastno »nočj" in z lastnim trudom ustvarila svojo bodočnost, sta se le nekoliko zavedala svojega pokolenja in n;sta pozabila. da sta sinova kmetskih star -Str. Z uto sta. bila. povprečno solidna io oderuštvo v židovskem smislu juna je bilo tuje. Danes je vse to drugače, v novi državi, se je velekapital okoristil: 1 z neurejenimi razmerami v preobratu, 2. z narodnim oduševl.en-jtn ljudstva. Velekapital je netil in podpihoval narodno razpoloženje širokih ljudskih plasti, sam pa je na ti -hem izdeloval jeklene verige, s katerimi ;ih je kmalu nato začel privezovati ob stebre svojih templjev — bank, delniških in komanditnih družb, In te terige se čedalje bolj in bolj oklepajo gospodarske neodvisnosti našega ljudstva. Nevarnost, ki nam preti, je velika in zato je resno treba premišlje -vati o načinih in sredstvih, s katerimi so bodo zatirani in teptani vrgli proti sovražnemu velekapitalu.
Kje je pomoč?
Stara prislovica pravi: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." Kako modri so bili stari 1 judie/ ki «o izre -i ali te besede, uvidevaino šele sedaj,
\o nas tarejo razne nevolje in nadloge! Pomagaj si sam in Bog ti bo pc-t-agal! Kadar pridejo volitve, pomisli dobro in prevdarno, komu boš po v rdi svoje zaupanje. Ne posluša] raznih po • ifičnih evangelistov, ki se bodo ¿eu li r cedili samih lepih obljub. Veruj le tisfim, ki bodo malo obljubi.ali m so ibe življenje poprej posvečevad stvar-r;mu delu za blagor splošnostA» (u5 j riliki volitev si lahko sam pom (\e boš volil pošteno, načelno politično stranko, bo prišla državna uprava v »oštene roke. Ne pričakuj pa čudežev, saj veš, da niti Bog ne more vsem iju-(iem ugoditi. Bodi pa uverjen, da je po Štena parlamentarna večina (današnja večina v našem parlamentu je gnila . ona je sokriva vseh slabih razmer v državi; op. ur.) edino sredstvo, s katerim se zamore ljudstvo uspešno boriti proti velekapitalu.
Zdrožite se. v zadrugah!
Dugo sredstvo, drugo orožje, ki ga ho treba sukati, ako se bomo hoteli 0-Iresti kvarnega in razkro>valnega u-pjiva velekapitalizma, je zadružništvo, Oi^anizaciji velekapitala moramo zo-perstaviti organizacijo l.udskega premoženja. Kmet, obrtnik, delavec, vsi ,e morajo združevati v svoj h organizacijah. Organizacija je sicer nekaj brezdušnega, je neko opičje posnemanje, toda, kako s9 hočete boriti proti velekapitalu, ki vas ravno s pomočjo svoje sijajno izvedene organizacije tišči "ob tla" in vam ne dopušča gospo -darske svobode?! Zato pa pravim: U-stanavljajte zadruge, kjer jih še ni -mate, in ne pustite umirati tistih, ki že obstojajo.
Cim več takih malih zadrug^ pa bodisi da so to: nabavljalne, vnovče-vaine, denarne, gospodarske itd. — bodo sprejemale naše Zadružne in Gospodarske zveze v svoje okrilje, tem lažje bodo nastopale* proti izkoriščevalcem človeške družbe. Ne nosite denarja v banke, temveč v vaše posojilnice. Posojilnic^ so zadružna naprave in služijo boju zopor velekapital. Kupujte svoje potrebščine pri za drugah, kjer dobi'to kot člani oe >eje in s tem vplivate na zniževanje cen. Prodajajte svoje poljske pridelke, ži' vino itd,, preko zadrug, in špekulativ-ni mešetarji vas ne bodo gulilt ter se debelih na račun vašega truda.
Rad priznavam, da so težkoče, ki o v .rajo razvoj našega zadružništva , veiike. S posojiltniciami, torej denarnimi zadrugami, še gre; uradni prostori so lahko v cerkveni hiši, župnSšču ali kaplaniji. Navadno zadostuje mala sobica s pisalno mizo in železno blagajno. Drugače je glede konzumov (nabavljalne zadruge), Tu je treba pri mernih prostorov za prodajalno in skladišča. Isto je z gospodarskimi zadrugami, ki ne morejo nakupovati poljskih pridelkov, če nimajo obširnih skladišč. Toda v naših velikih vaseh, posebno ob žel, proei, in trgih bi se vendarle lahko dobilo kakšna gospodarska poslopja, ki bi se v ta namen uredila. Ponekod jih seveda nimajo in s tem je treba računati.
Kadail bo slovensko ljudstvo na lastni koži začutilo, da mu gre za gospodarski obstanek (in ta čas je že
blizu';, bo moralo vse svoje neorg&ni' zirane stanove poklicati v vrste svojih gospodarskih organizacij. Zadružništvo ne vrši samo gospodarskih na* log. Zadružništvo je poleg sooijalne zakonodaje edino sredstvo, s katerim bo mogoče zajeziti socijalno bedo, po manjkanje in uboštvo. Poglejte ^ Dan sko. Švedsko, Norveško, in prepričali se boste, da v teh deželah s svojim razvitim zadružništvom* visoko nao-brazbo nizkih slojev, ni tistih v nebo vpijočih razlik med posedujočim in revnim razredom, kakor prt: nas! Zga ni te se pravočasno, kajti kazalec se približuje 12. uri in gospodarska neodvisnost nas vseh, ki tvorimo slo-
! vensko Ujudstvo, je v nevarnosti. Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!
i	M. G.
Bratje, nikar!
Ljubljanski list „S^ovensld Na-« rod ' jo v svoji številki z dne 13. t. m, objavil članek „Davčni vijak" v ka -terem obsoja krivično predli»--«nje davkov. Članek se glasi sklepčna: Ta davčni vijak, ki ne upošteva dc.ans -tih razmer in ki hoče iz malih davkoplačevalcev izprešati več, kak >r ima •
sploh premoženja, je največ"a ¡10 sreča za našo države, ker bo uolago-na pri nas spravi' vse dosJdaj • ajt-bolj zanesljive elemente v proM-Zf v-i, tabor Opozariamo državno oblast a to dejstvo, naj za Boga ne prena-penja strun in jo svarimo, ker 1 . lah-¿0 rodilo silno zlo. Napravite koneo naravnost blaznim izgredom na ual-tev davkov, ki so se razpasli e Uoo in izključno v bedni naši Sloven: i."
Dobro, da sele „Slovenski Naj- . " brambo naše bedne Sloveni.e, samo bojimo se, da ¡e njegov rešilni kliic nšei že prepozrr in bo ostal glas v-lijočega v puščavi. Temu svar >1 u*, državno oblast bi mi dodali še d ugo n sicer ne le v obrambo Slovenije — ampak v zaščito naše celokupna uje-dinjene domovini Jugoslavije.
Kakor znano, so v Beogradu sestavili podrobni načrt ljudsko šolskega zakona ¿a celo državo. Prosvetni od-Lor ga že pili in bo prišel v dogled -nem času prod zakonodajno skupšči -no, V tem zakonskem načrtu je pred -videno, da bodi srbohrvaščina učni ¡e-zik na vseh ljudskih šolah v državi.
Bratje, tega nikar; Mi vas ljubimo, kakor bubimo tudi nažo skupno domovino, toda pustite nam to, kar je tudi vam sveto, pustite nam naše na* rodne svetinje. Naj ne bo med nami ujedinjenimi tcemi rodnimi brati nobenemu odkazana usoda pastorka, naj nobeden brat ne vzbuja spominov na brezčutno mačeho staro Avstrijo, po-dajmo si roke kot enakopravni bratje, ki stanujemo v skupni rojstni hiši — vsak si pa naj svojo sobico opremi po svojem okusu in naš skupni dom bod3 dom sreče, bo nerazrušljiva trdnjava ki bo odbila vsak naskok sovražnika. Mi Slovenci se bomo radi učili vašega narečja, bomo radi srkali krepilo iz vaše z junaštvom prepojene književ
nosti in vašega bajnega junoStva, Joda rotimo vas, ne delajte sile, fcaltt sila rodi srd in odpor, enakopravnost pa rodi vzajemnost, ljubezen in moft. kar je prvi in glavni predpogoj ea — zdrav razvoj vsake države.
ÍH1WJW» -JWIJ ju "»M%irVi'»#lffW> ■'' **"gfr1"i'"JT~r-nT.'.TiTUmi iT iVBSBSSSMMP'
Viničarli in kuhanje žganja iz tropin.
.0 žganjekuhi je izšla uradna kajS ga, ki prinaša navodila o prosti žganjekuhi za viničarje, Dotični odat&vefr ponat'skujemo:
I.	Zakonodajna odbor je sülena, da ne plačuje trošarine tudi za oni žganje, ki ga kuhajo obdeto-vatoi vinograda (vini čar j i) iz vinskih tropin., pripadajočih jim kot del zaslužka, Ht stanujejo na posestvu lastnika vinograda in če porabijo skuhano žganji le za svojo lakno potrebo. Cas za hanje žganja, ki se dovoli^vinogradniku (lastniku vinograda) in viničarja (obdelovalcu vinograda) pi skupno n® more biti daljši, nego pripada vinogradniku po številu njegove, družin®, (G. d. p. d. 29. 11. 1921 št. 19.647; % m. I. L. 13, 12. 1921J žt. B HI. 20-162.)
II.	Glede prijave in «atrofiarían jenja žganja, ki se je skuhalo trošarl ne prosto za domačo potrebo, a se na^-merava dati lastniku žgalne priprav® kot odškodnina za to, ker je posodil kotel, veljajo ta le določila:
1.	ZatzoŠariniti se mora količin* (število litrov) žganja, kj'. se bo oddai» la lastniku kotla. T^, količina bo pa* vedno v naprej znana, ker se pogodita proizvajaleo žganja in lastnik žgal ne priprave že v naprej, kolika bo* odškodnina za izvesten čas (izvestno števito ur), ko se bo kuhalo žganje alt pa za vsak kotel vsako polnitev droa* ge, ki se bo skuhala. Ce se pogodi od škodnina po številu polnitev, se ug<* tovi to število po kojčini pripravljen* drozge,
Ce osumi finančna kontrola, da s« ni prijavila dejansko pogojena ko.iči-11a žganja, je njena naltoga, da stvat preišče in ugotovi, kolika je dejanski količina žganja, ki se j** dalo laetnik* kotla. Ce se dokaže, da seW je dal« večja količina, nego je bila prijavijo-na in zatrošerinjena, ali pa, da od* dana količina sploh ni bila prijavljena, se postopa po točki 135 člena 1K troš. prav. (zaradi tihotapljeni,n).
2.	Ker se mora vložiti prijava i» plačati trošarina vnaprej, ko se Se fl| ve, koliko bo dejanska jakost izdelanega žganja, se mora vzeti za podla« go odmere troša-rine povprečna jakorf. žganja s 25%. Trošarina znaša torej po 20 K (5 dtnarjev) za vsak liter ocW danega žganja, i. j. po 20 dinarjev z£ hektolitrsko stopnjo alkohola.
3.	Prijavo vložiti in trošarino plačati mora proizvajalec žganj» in nfe morda lastnik kotla.
4.	Prijava se mora vložili pismen^ na navadnem papirju, enako kak(* prijava o prodanih količinah žganji po točki 75. člena 116, trofi. pr,
5.	Ce se odškodnina ne daje v žganju, temveč v kaki drugi prothi' slugi, ni povoda za postopanje finanft-
plul tesno ob iadijski steni. Zatisnil s>fcm oči, da bi se navadil na temo, in sem legel na dno čolna.
Hitreje in hitroje je plavala „Hin-j aniola" in njen mali spromljevaleo 1 njo, Ze smo bili v eni vrsti z ognjem na obaii in nevzdržno nas je nešel tok proti jugu.
Kar se zaguga ladja in se zasu . »!e skoraj za Setrt kroga. Obenem za-donijo divji glasovi na krovu in koraki zaropoče..o na. stopnicah kabine.
Pijanca sta končno opazila nesre-(5o —.
Tesno sem se stisnil na dnu čol -niča in priporočil svojo dušaStvarni-Ku. Vsak trenutek sem pričakoval, da oodeta ladja in čoln treščila pb skalo . /n se razbila - in konec bo mojega potovanja —.
Ure in ure sem tako ležal. Gorin-goi, sein in tja so me gonili valovi — zdait azdaj me je oškropilo morje, u -trujenost se me je lotevala, brezčutni otopelost je legla name, in končno mo je objel spanec in zaspal sem v guga-jočem .je čolniču in sanjal o domu in o materi —.
XXIV.
SveM dan je bil, ko sem se pre -budil.
Moj čolnič j» plaval ob jugozapad-
nem rtu oiokovem. Solnce je že stalo i ; recej visoko, pa zakrival ga je še .. Daljnogled", ki je na tej strani otoka v navpičnih stenah strmo padal v aorje.
Komaj četrt milje sem bil ofl obali! in mislil sem si najprvo, da n « ">0 -ažko priti na suho.
Pa izgledalo je drugače!
Jugozapadno obrežje je bilo skal nato in strmo in divje so se zaganjali ^lovi ob pečine. Ce bi si bdi upal tu olizu, zdrobili bi me bili, in če bi bi! tudi prišel uo obrežja, bi se bil zastonj trudil ob strmih čereh navzgor.
Pa to še ni bilo vse;
Na gladkih obrežnih stenah sem zagledal velike, mastne živali, leno so
1 žale na solncu in zdajpazdaj je katera z glasnim truščem planila v vodo in skale so odmevaie od njihovega lajanja.
Pozneje sem zvedel, da so to morski levi in da nikomur ne storijo nič žalega. Toda v tistem trenutku so mi črdne živali naredile tolik strah, da bi za nobeno"cono ne bil šel na suho, tudi če bi bilo obrežje dostopnejše.
Rahel, pa stalen veter je pihal od jnga. Razen tega je tekel močen mor-
j ski tok krog južnega rta otokovega in se na zapadnem obrežju obrni! severu. Ni mi torej bilo treba druga ko prepustiti se vetrn in morju, pa ita me nesla na sever. Tam se mi bo. tako sem sodil, gotovo ponudila ugod-! nejSa prilika, da pridem na suho.
Čudil sem se, s kako lahkoto je obvladal čolnič tudi velike valove. Malo je poskočil in zaplesal, pa je bil ¡.reko takega sinjemodrega, bob oven ftanega brega globoko spodaj v dolini med dvema valima.
Poskušal sem veslati. Pa komaj sem se ganil, že je izgubil čoln ravnotežje, veliki vali so pljusknili nanj in ga zalili, mene pa vsega premočili.
Ni bilo druge pomoči — mirno sem moral obležati na svojem mestu in se prepustiti usodi.
Strah mo je bilo, pa poguma ni-;>om izgubil. Izplal sem s klobukom vodo iz čolna, nato pa opazoval, kako s5 je delal pot med valovjem.
Kakor hribi na celini, tako tudi ti vodni bregovi niso bili povsod enako visoki Strmi vnhovi so na njih me-njevali s prelazi, ravnicami in doli -•lioami. Sam sebi prepuščen si je čol « nič iskal svojo pot črez take prelaze in se izogibal strminam in grebenom*
„Dobro", sera pomislil, „pa bode« postil čolniču, naj gre svojo poti N* ugodnih mestih 'pa mu pomagam z veslanjem proti bregu!"
Rečeno storjeno. Mirno sem SeSaČ <e čolnu, se naslanjal na komolce, opazoval morje in skušal od časa do io* z lahkimi udaroi vesla daft éolar 9»er proti obrežju.
Počasi je šlo, pa Šlo je. Bliže * bliže mi je prihajalo obrežno skalovje in zeleno drevje In računal sem, dA se mi bo posreč;lo priti na suho pal prihodnjem rtu.
In skrajni tas je bil zame. £o£» ce je žarelo z neba, vroče je bilo, stena morska voda se mi je sušila po otž1-razu in na ustnicah, — silno me Ji lejalo. In zelenje in bregovi» ki so ml bili tako blizu; so Se povečavah moji moke.
Približal sem se rtu, da bi bil skoraj lahko ffcočil na skale — pa ni mojo nesrečo jo bil tok močnejši negft jaz, — zanesel me je mimo — *
Obupaval bi bil, da me ni v tistoai henutku zamotil nov, nenavaden prt»
to —«	¡ r ^
Ko me je zasukal fok krog rta ti severu, sem zagledal pred seboj p-,.Hispanlolo.M	(Dalje prih^
* W. januarja 1922.


8. stjau.
jcih erganov, razen, če se ugotovi, da jBB je kot dogovorjena protiusluga da-lo trošarine prosto skuhano Žganje. V Sam primera se postopa po točki 135.
Stena 116, troš. pr. zaradi tihotapljenja
Viničarji smejo torej pokuhati vin <ike tropine (drugega sadja ne), ki so jih dobili od vinogradnika kot del zaslužka, če stanujejo na posestvu -vi-»ogradnikovem, trošarine prosto,-vendar ne sme skupno število ur za kuhanje žganja, ki so se dovolile vinogradniku in viničarju^ presegati ono-ga Števila ur, ki pripada vinogradniku po številu rodbinskih Članov,
Ker ni izrečno določeno, naj se pri določanju števila vinogradnikove rodbine, vpošteva tudi število viničar leve rodbine, se mora pač smatrati, <Sa vel,a še nadal.e načelo, naj se štele v rodbino le oni, ki jie pri vinograd niku na hrani in stanovanju, ne pa ■tudi onij ki je pri njem le na stanovanju.
Morda bo to vprašanje pojasnjeno -v, popravkin k trošarfnskemu pravil--mPtu, ki še izidejo.
V teh popravkih bo brezdvomno •fiojasnjeno tudi, v koliko razdobji'h se -sme dovoliti trošarine prosto kuhanje, 6e ima vinogradnik več viničarskih •rodbin na svojem posestvu.
Politični ogled.
Kralje vt i na SHS: Parla -meni je začel dne 16. t. m. pretreso -\atr piogram Pašičeve vlade štev. II. .V nnenu republikancev Je povzel besedo poslanec Jovan Gjonovič. Napadel je v svojem govoru predvsem novo vlado, ki se je tako pozno pred • stavila parlamentu in ni dala prave prilike za podrobno razpravo o nje -aem programu. Obsojal je Pašičevo zu aanjo politiko, ki nam je najbolj škodovala radi tega, ker jo Je vodil ta starec sam, brez parlamenta. Pritoževal se je nadalje čez slabo finančno in
gospodarsko stanje, v katerem se na-a.ja naša država. Krivdo je preaba-caval nesposobnim voditel.em naše finančne p oP tike. Dotaknil se je tudi ar made in izdavil, da je postala orodje politike („bela" in „črna," roka — oii-tjrske organizaci.e) in ni to, kar bi ¿norala biti: narodna obrana. Ostro je zavrnil nasilno notranjo politiko se-tfan.e viade. Na koncu svo.ega govora je povdaril potrebo novih volitey. .Ljudstvo naj enkrat spregovori jasno in odločno besedo, ka^ti to je edina pot, po kateri bomo lahko izšli iz se danjih žalostnih razmer. Za{ jGjonovi -6em je govoril radikalec Joca Jovano-vič, ki je v obširnem govoru stvarno in temeljite obrazložil svoja mnenja o položaju naše države na zunaj in zno-Crai -- Dne 17« t. m. je zbornica nadaljevala razpravo o vladni deklara -< (izdavi). Za narodne socijalce je govonl poslanec Brandner, za socijal-pairi^ote Etbin Kristan, v imenu Ju --■oslovanskega kluba pa je nastopil dr. iDeielič. V početku svojega govora je povdai jal, da je drugi Pašičev kabi -&et o*ual po osebah in stremljenjih do ¿»ičice podoben prvemu. Ta vlada je trobila v svet, da bo nastopila po spre jetju videvdanske ustave mirna doba plodonosnega razvoja naše države, a «eda.i pa vidimo, da nas je brezglavi centralizem privedel na rob propada. Tc čut mo vsi v javnem, gospodarskem in političnem življenju. V zunanji politiki mik* fh živeli sama ponižanja, in *tanit) na*ti denarne vrednosti nam pa najlo^ša pr<.doč<tjf naš gospodarski po ¿ož-\| Vsfikcja dela opozicije, bratov Hrvatov, ni v pariament. Vlada pa izraba centralizem kl^ub hudemu odpo-
Slovencev in Hrvatov, Hrvate danes preganjajo in jih nazivajo rušilce firžave To ni res, Hrvati so bili vedno iskreni rodoljubi in pristaši jugo-slovanstva, toda nasilna politika bel-jgrajskih cenfralistov je ranila niiho-vo zavesf, da jo hrvatska država obsijala že prej nogo srbska in da so Hrvati ii .'i svoje kralje, svo'o zgodovino. Hi ati niso bili „podjarmleni", oni so, kakor Slovenci, svobodno vst> 4>ili v to državo, toda oni zahtevajo oo polno enakopravnost svSrbi, ki naj bo zajamčena v avtonomijah (federacijah) «osameznih pokrajin. Dokler no bodo ' Slovenci in Hrvati dobili svojih avtonomij, ne bo v državi niti miru, niii ¿srečo in pravega gospodarskega raz
' maha. Sedanji vladi pa .Tugoslovans-| ki klub nikakor - ne more izrekati za-; upanja. — Člani odbora za upravno iazdelitev države (centralizem) so se soglasno izrekli proti vladnemu nakitu o razdelitvi države. Govorniki vladnih strank so govorili v svojem i-menu, le dr. Hohnjcc je v imenu Ju -goslov. kluba podal načelno izjavo, v kateri je zahteval, naj Hrvatska ter Slovenija ostaneta dve nedeljivi pokrajini. Vladni načrt deli državo na 26 ! oblasti Radikalec Vujičič pa je zahteval, naj se jo razdeli na 30 oblasti. ^jo končnih sklepov pa niso prišli. Zanimivo je tudi to, da je Pašič izjavil, da bodo državo raz il.evali na oblasti šele tedaj, ko bodo politične raz -mere za to bolj „ugodne."
Avstrija. V Avstriji imajo sedal vladno krizo: gospoda pri zeleni mizi se je zopet enkrat skregala. Kakor smo že poročali, 3ta Češka in Avstrija v Lani sklenili sporazumno pogodbo, Ker pa vscnenici te pogodbe nočejo podpisati, je moral vsenemški minister notranjih zadev dr. Wafter , odstopiti. Pogodbo bodo v zbornici pa kljub ugovorom vsenemcev sprejejli, ker bodo zanjo glasovali kršč, sociai-ci tljudsk a stranka) in socljalni demokrati.
F r a n c i j a. Francoski ministr -ski predsednik Aristide Briand je moral odstouiti, ker niso večinske stranke v francoski zbornici odobciJe nje -gove miroljubne poli;'.ke napram Nemčiji. Briand se je na konferenci zavezniških držav v Cannesu ¡govori: Kanu) potegoval za spravo med narod' in za olajševanje nemških odškodninskih plačil. Njegov naslednik je Raymond Poineare, neizprosen nasprotnik Nemčije, ki bo z nasilno politiko poizkus Nemce prisiliti k plačev imu I oincare'eva politika nasila ,*"ya najboli za Francijo samo.
ISaši tečaji in zborovanja.
Na županski tečaj v Mariboru Še takrat opozarjamo člane občinskih odborov, da se ga prihodnjo nedeljo, 22. jan., gotovo udeleži'o. Začetek točno ob ooi 9. uri v kazinski dvorani bli-jju stolne cerkve. Najvažnejša predavanja bodo: uradbvanje in notrana uprava občin, domovinstvo, lovski zaton, davčne zadeve. Tečaj bo trajal od !49. do 12, in od 1. do 3. ure.
Županski tečaj za Prlekijo in za Prekmurje se vrši v četrtek, 9. febr., pri Sv. Križu v tamošnji Slomšekovi dvorani. Predavanja ista kot na teča-iu v Mariboru dne 22. januarja. Prosimo gg. župane, da pripeljejo na tečaj tudi odbornike!
Občni zbori krajevnih odborov K Z. se naj vršijo še meseca januarja n 'ebruarja po navodilih, ki jih je poslalo Tajništvo KZ iz Maribora, Listo novega odbora, oziroma zaupnikov pošljite čimprej strankini pisarni v Ma-;-fboru. Nabrano udnino pošljjite po poli žnici. Kjer želijo za občni zbor govornika, nai nam to sporočijo vsaj 14 uni popre]. Udnina znaša za leto 19^2 1 dinar ali 4 krone, — Tajništvo KZ v Mariboru,
Okrajna KZ za sodni okraj Sv. Lenart ima v četrtek, 26. januarja ob 10. uri prfc Arnušu občni zbor. Na . dnevnem redu je poročillo o delovanju volitev odbora in poročilo o političnem položaju. Iz vsake občine in župnije ; naj pridejo vsaj zaupniki.
Zadnji čas je priredilo vodstvo : KZ v Sevnice ob Savi že dva poduč-na tečaja. In to je na nas tako vplivalo, da smo se tudi mi pristaši KZ iz Zabukovja odločili za) našo ob&no skkicati shod KZ, kateri bo v nedeljo, 20. jan. ob 2. uri pop. pri g, Martinu Kozincu v Prešni Loki, občina Zabu-kovje. Vabljeni ste vsi občani naše in sosedrfih občin!
Dobova. Na praznik sv. Treh i kraljev se je vršil lep shod SLS, n» i katerem sta poslanca Skoberne in Krajnc padala izčrpno poročilo o sedanjem političnem položaju. Udeiežba je bila velika. Zborovaici so pazno po slušali in odobravali. Le znani Cetin, ta jo stavil nekaj vprašanj, na katera je pa dobil tako odločne odgovore, da je obmolknil in se poteg.lil v drugo so bo rekoč: Ce jo tako, bom pa tuui jaz obračunal z Urekom.
Kapele. V petek, 6. t. m. se Je vršil shod SLS, V poljudnih besedah sta nam poročata poslanca Skoberne in Krajnc o političnem položaju, —
Shod je bil sijajno obiskan. Zborcval-ci so navdušeno pritrjevali izvajanjem, se zgražali nad nepoštenostjo slabostojnih poslancev, naše poslance so pa prosili, naj še večkrat pridejo sem.
Sv. Peter pod Sv. Gorami. V nedeljo, 8. t. m. smo imeli tu sijajno u-speli shod SLS. Prihitela sta med nas naša poslanca Skoberne 5n Krajno ter nam obširno orisala politični pobožaj. Zborovaici so njuno porodilo sprojeli z odobravanjem, ter z navdušenjem sprejeli zaupnico Jugoslovan c-k^mu klubu. Z vesel.em beležimo dejstvi ila so ljudje ob Sotli spoznali nepofiier < ¡st in izdajalstvo Samostojne. Samv>3tojiie voditelje vse preklinja, vse s« jih iz-ogrbije, oelo njihovi nekdanji najbclj-Ši prijatelji.
Kaj delajo nasprotniki!
Mesto Samostojne — Sokola!
1 Ker je slišati, da na večih kra$h mladi lib. učitelji hodijo na lov za lan ti, sem prepii.čan, da so dobili za to naroČilo od liberalne viade. Lani so lovili ljudi s Samostojno, ki je obljubljala, kar je kdo želel. Pa imalo vsi dolgi nosjj kateri so samosiojne-žem verjeli, zato Samostojna več ne j vleče, ker je ravno nasprotno prišlo, kakor so samostojni) agenti obetali: vojaštva več, davkov več, zmešnjave večje, draginja večja, reda manj.
Da bi pa vendar nekoliko ljudi še za liberalno, ljudstvu tako škodljivo politiko in vladanje dobili za prihodnje volitve, nastavljajo mladini, namesto samostojne, zdaj sokolsko past. — Zato vlada vsiljuje sokolstvo vj Šolo, zato zapoveduje učiteljstvu, naj lovi mladino za Sokola, zato meče vlada milijone davčnega denarja za Sokolja, zato zapostavlja Orla, organizacijo krščanske mladine,
In ta nesrečna vlada podpira Sokola, h pomočjo Sokola hoče ona ohraniti moč in oblast! nad našim ljudstvom, mu vzeti vero, kakor to dela že eno leto, odkar so se slabostojneži srbskem bogatašem in slovenskim liberalcem vdinjali za različna korita. Da bi nas obdržali v liberalni sužno-sri, to nalogo je sedanja vlada dala Sokolom in učiteljem.
Orel je v službi slov. krščanskega Hjudstva, zato ga vlada preganja, Sokol je v službi liberalne vlade, zato ga ta podpira, on pa mora biti pri-ganjač za to nesrečno vlado, ki je naši državi in našemu ijudstvu že toliko neprilik naredila. Zato je sam svoj š) drŽavi in našemu ljudstvu že toliko kdor gre k Sokolu, ki je „cartl" sedanje vlade. Ali vas niso liberalni u-& tel j i zadosti nalarbaji s Samostojno, katero so podpirali? Ali boste pustili, da bodo mladino zdaj kvarili s proti-verskim Sokolom? Ali še ni zadosti škode trpel sk)\\ narod zadnje leto?
Starši, poslušajte, kako govorijo Sokoli 1 Od Sv. Marjeto na Dravskem polju nam pišejo: Sentjanški naduči-telj J are rad hodi pomagat našemu liberalnemu učitelju Kovačiču sokolska gnezda skupaj znašati. Pri tem pa včasi tudi kakšno „pametno" pove, včasi g. župnika ..pegla,", zadnjič pa }e zašel med preroke. Rekel Je namreč bahate besede: prej bode Rim (to je kat. Cerkev) razpadel ko Sokol. — To imate zdaj! Kristus, ki jo preroko val, da njegove Cerkve peklenska vra ta no bodo premagala, se naj skrije pred g. Jarcom- Ta dični liberalni pe telili je torej prepričan, da je Sokol bolj mogočen, ko pekel. Da bi Sokol rad bil tako hudoben ko pekel — p;i Orlovskem taboru v Mariboru in drugih prilikah je pokazal, da je v surovosti, podivjanosti in blazaem sovraštvu do Cerkve in vere velik — to mu radi verjamemo; vemo tudi, da, bi rad podrli skalo sv. Cerkve, saj pišejo su-kolski Isti, da Sokol ne sme biti rimski vernik, da mora Sokol vero v Boga iz ljudstva iztrebiti. Vse to mu ver jamemo, toda dvomimo, da bo res g. Jaro s Sokolom Rim uničil. Rimski ce sarji Neron, Dioklecijan in drugi mogočni vladar); Bismark in drugi taki tiči so se tudi zakleli, da bodo Kristus sovo Cerkev iz zemlje strebili. Bili so to, g. Jarcu bo menda to znano, mogočni gospodje, vsaj tako, kakor g. Jare s svojim Sokolom, tudi neumni niso bili, vsaj bolijo ne ko g. Jarc in g.'Ivovačič, a so bili izginili, njihovi
načrti so se izjalovili, Rim pa M sto. , ji Zato verjamemo, da bi Sokoli tako trde giavei imeli, da te z njimi razbili skalo kat Cerkve. A šalo na stran! Mi krščanski starši si bona take profiverske hujskače dobro zapomnili, Taki učitelji, ki javno govori jo, da je Sokola namen uničiti Rim, naj vzgojujejo deco? Iz tega pa tudi lahko spoznamo, da nobeden pravi kristjan ne sme tfti pri Sokolu. Ali šo se sme imenovati kristjana, čte kdoi pristopi v društvo, ki bi rado uničilo kat. Cerkev? Bral sem v kastekizmu:! Kdor Cerkev he posluša, naj si bo kakor nevernik in očitni grešnik.
Uesede — vredne slabostojnih. Poročijo od Sv. Marjete na Drav. polju,; Ko je bil zadnjič pri cerkvi oznanjen mladinski shod, je eden od glavarjev samostojnih rekel : rajši te naj šli gno ja kidat, Ko sem slišal te samostojne besede, sem si mislil: kar komu diši* in kamor kdo spada, o tem pa rad govori. Čudno pa je to: kadar je oznanjen kakšen ples ali kadar pri njem od nedelje do torka mladina popiva in pleše,, pa ta mož ne reče: naj bi fti rajši gnoj kidat Lep poštenjak to, da se spodtika nad tem, če ae mladina iz obrazuje in podučuje^ ko pa na dru$ strani mirno trpi, da mladina divjaj popiva in pleše cele dneve in noči.
Poslanec DrOienik je svojčas ob-Ijuboval: „Eno Iieto počakajte in videi, boste, mi bomo vse popravili, kar je dr, Korošec zavoziL" Leto je že davno okolii, davki pa so vedno večji, draginja zmiraj neznosnejša, uradnikov, posebno financarjev vsak dan več, naš denar pa vsak dan manj vreden — kaj le dela Drofenik, kaj dela mesar, minis-ter Puc-elj? Pravita, počakaj te še par let, pa bo bolje, če nas vse skupaj prej ta rog ati ne vzame. Vsi treznejši, saanostojneži se zato s studom obračajo proč od najgrše lažnjiv-ke — SKS in se oklepajo Kmetske zveze, ki ostane zmiraj enaka, zmiraj zvesta braniteljioa slov. kmeta. Pri-(fcte k nam še tudi vi zadnji, ki ste dobro mislili, in dobro hoteli, ko ste šli med samositojneže, pa ste se zdaj prepričati, kako grdo vas je ta stranka prevarila, pridite, da bomo vsi km&tje in delavci spet enega duha in ene mislil V je moč! Zavede:* „klerikalec".
Kaj Jim mar. Od Sv, Marjete niže Pluja nam poročajo: Za Šolskega ogleda so nam imenovali Venčeka Soka vkljub temu, da pri nas Samostojna nima prav nobenega vpliva in veljave in tudi njen glavni zastopnik Sok ne. On ni ne posestnik, ne davkoplačevalec, saj živi le od milosf bratove žene. Zapomnili si bomo, kako našo ugledne može marjetskega Šolskega o-koJiša s tem timenovanjernj naravnost žali in zapostavlja šolsko vodstvo in šolska oblast Sicer pa proti imenovanju najodločnejše ugovarjamo. V šoli naj odločuje tisti, ki ima otroke in tudi za šolo plačuje! To je naše stališče!
Zalivala samostojnežev. Lov ob -Čine Jarenina je občinski odbor, v ka--rerem so po veliki večini pristaši SI<-S, podal,sal prejšnjemu najemniku samostojnemu Lojzeku Gornik. Naši so se i/govar ali, da je Gornik domačin. G, Gornik je pred sejo obljubljal našim., da bo miren in bo opustil samostojno zdražbarijo. In kaj je storil Lojzek??, Ko j© dobil podaljšanje, pa je iz same kljubovalnosti daroval radi dobre kupčije, ki jo je napravil na škodo občine, 408 K za tiskovni, sklad Samostojne. Zopet se je uveljavil slovenski reii -— spredaj liže, zadaj kraspa!
Tedenske novice.
Marlb. knezoSkol je bil od kralja odlikovan z redom sv» Save I, razreda.
i J«tika je smrtno utrgala mlado drhovnišjko življenje obče priljubljenega g. kaplana Franca Pauhč. Bla-gopokojni je b|il rojen 1885, pri Sv. Petru pri Radgoni. Na občno priUjuls-Ijenost vernikov jie kapianoval na Laškem, Pilštanju in pri Sv. Rupor-tn v Slov. gor., kjer si je v težavnem dušeskrbju naiezel jetiko, za katero jo umrl v Mariboru 16. t. m. Rajni PauliČ je bil blaga duša, ki jo bi-pripravljen sezuti edine čevlje in jih podariti siromaku. Ker{ je b.l vneto goreč in nad vse radodaren dušni pastir, ga je povsod vso ljubilo in mu bilo od sroa vdano. Prepričan sem,
4. sirao.
8IUVBNSKJ nCH$aHBOL
10. januarja
da bo zarosilo v sočutju marsikatero oko, ki je pognalo rajnega in bo čita-fo te vrste o njegovi zgodnji smrti. — Lahka mu zemlja jugoslovanska in svetila mu večna luč!
Ijcpo priznanje. Predsednik narodno skupščine jo zbornici naznanili smrt poslanca Pišeka. Pri tej priliki je rekel predsednik o blagopokojnem:. „Pokofnik je. bil eden [izmed tistih poslancev, ki jo vestno in točno vržil svoje dolžnost in M je užival mod svo jkni sodržavljani, kmeti in volilci nerazdeljeno zaupalnjo. Poslancu Francu Pišeku slava!"
Umrl je v St. Uju v Slov. gor. v pondoljek nagloma občinski sluga in posestnik Jos. Felser. Služboval ie pod župani:, Repnikj* P isto r, Fische-reder, Thaler, Freiham in Svvaty. Bil jo splošno priljubljen. N. v. m. p.!
Umrl je na Teharjih po kratki in laučui bolezni naš vrli somišljenik j. Sulici v 80. letu svoje starosti* Pokojnik jo ML obče priljubljen in za vse dobro vnet mož. Svetila mu večna luč. N. v m p.!
f Umrla je dne 15. januarja 1021 v Zafošiu pri Slovenski Bistrici pre-vv.ilkarica Uršula Rob ar, stara 9-1 let. Pogreb se je vr.3'1 v torek, ob o-bilni udeležbi ljudstva, Blagi ženi bodi žemljica lahka. N. v m, p.!
Se enkrat napoved za dohodnino* Opozarjamo opetovano naše ljudi, da ie pred 31. januarjem pošljejo na pristojno okrajno davčno oblastvo svoje napovedi dohodkov in izdatkov v letu 1921 Kdor tega ne bo napravil do 31. januarja, se mii bo lahko dohodninski davek poljubno predpisal, kakor 1 odo to hoteli gg. uradniki',. Kdor ne bo napravil, napovedi, tudi ne bo mogel vložiti priziva proti previsokemu' davku. Ko sestavljate napoved, prečitajte poprej prav natanko članek g. prof. Vesenjaka v zadnji številki Slov, Gospodarja- Zaupniki in krajevni odbori Kmetske zveze pa na] gredo našim ljudem pri vsem na roko.
„Napoved o osebni dohodnini." — Član cenilue komisije za mariborski okraj g. Alojzij Supanič je skupno z g. prof. Vesenjakom in ravnateljem finančne oblasti g. Novotnyjem sestavil praktični vzore o, kako je treba napovedati dohodke in izdatke za priredbo dohodnine Tiskan vzorec se dobi, v, iTainištvu Kmetske zveze v Mariboru. IvorošKa cesta 5, En izvod stane 2 Kj Znesek se lahko pošlje tudi v poštnih znamkah. Župnijski odbori Kmetske ^voze naj skupno naročijo večje število izvodov. Ker jo napoved treba vpo-slati najpozneje do dne 31. Januarja . ia zadeva nujna. Naročite takoj! Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru,
Denarna vrednost pada. Jugoslovana. din. oz. krona pada od dneva do dueva. Zunaj naše države smo radi slabega gospodarstva izgubili uglted. Kriva je tega sedanja vlada, katera s svojim slalom gospodarstvom nima pri sosedih ftn drugih državah pravega kredita. 28 milijard, t. j. 280.000 milijonov kron t» izdala gliasom proračuna ILberalno-samosiioj nojtu rška vlada. Velik del te ogromne svoto belo dali za vojaštvo, uradnišlvo in za mazanje demokratskih, radikalnih mo-liamedanskih,. socijaldiemokraških in samostojnih koritalrftev. Cehoslova^ka ivlada ima izvoz blaga sama v rokah, in pri tem zasluži toliko milijard, da pokrije eno četrtinko proračunskih za' Ktevk. In pri na&? Vlada je dala izvoz živine, lesa in drugega blaga v roke kapitalistom, bankam, ter demokratskim iln sfimchlioijniin verifžniklom. Strokovnjaki so izračunali, da so samo v prvem polletju 1921 zaslužil)! iz' vozničarji v Jugoslaviji 8 milijard K (800.000 milijonov). Ali ne bi mogla to vsoto vtalniti v blagajno država sama? Pri nas pa liberalci in samostojni, ki so na vladi, raje gulijo ubogo davkoplačevalce. In vendar se še naj dejo med kmeti in obrtniki ljudje, ki jih slabo gospodarstvo raznih Kukov-cev, Žerjavov, Pribičovičev, Pašičev in Pucljov ni spametovalo. Komur je ljubo, da mu bo ta vlada še rezala s hrbta jermene v obliki davkov in taks tak nai še le naprej dirja za liberalno in samostojno stranko. Ko bo naš denar padel naj vrednost nemškoav-striiske krone, ko bo draginja ubila naše gospodarstvo in ko bo zapel boben, potem bo kes zamanj. Kdor ima oči, naj pogleda, kdor ima posluh, naj posluša ....
Koliko rnz&ipljc vlada za vzdrževanje policije vi Sloveniji. V štirih me-f-tih Slovenije ¡(Ljubljana, Maribor. (.'«!>) in Ptujj imamo državno po-icijo. „Slovenec" je v 14. številki obelodanil nekatere postavke iz državnega proračuna, kli pač najlepše spričujejc. ko lika skrili in denarja posvečuje sodan ja vlada — policiji. Proračun izkazuje za Slovenijo: 1 policijskega ravna-'elja (v Ljubljani)), 3 višje pol. svetni ke, 4 policijske svetnike, 4 policijske narikomlsarje, 6 policijskh komisarjev, a policijski!^. koncipistov, G policijskih konceptnih praktikantov in 2 zdravnika. Skupno 31 konceptnih u-radnikov. .V, pomožnih uradih so zaposleni: 2 ravnatelja, 8 pol. pristavov 12 pol, oficijalov in 8 kancitistov. Potem pridejo na vrsto policijski uradniki, ki vodijo unadne posle v oddelkih za tajne policaje (detektive). Teh je 13. Uradnikov uniformirano straže imamo — 20. Vsega policijskega u-radniškega osobja imamo v Slovani -ji — 04 oseb! Uniformiranih policajev imamo 550, civilnih agentov pa 105. Na 7 policijskih uslužbencev pride en uradnik! V pomožnih uradih je i ,.z-ven tega zaposlenih Se: 8 oficijantšov, 6 oficijantk in 25 pomožnih pi sarjev in pomočnic. Uradnih slug je 10. Stroš ki za vzdrževanje te policijske armade znašajo: Redne plačo za osobje 1 milijon 7516.107 K, drag. doklade 31 milijonov 273.200 K, materijalni stroški pa 5 milijonov 436.950 K, — skupaj 39 milijonov 466.257 K. Toliko se potroši samo za policijo v Sloveniji. Sedaj vidite, kako brezumno so sprejemali raznovrstne ljudi v policijo' ne da bi pomislilii, kolika ta špas stane!
Nevzdržne razmere glede pošt na deželi. V trgu Makole se nahaja poštni urad, ki ima svoj delokrog za 6 občin. Poštni urad nima prav, nobene ga pismonošo za dostavljanje poštnih pošiljatev. Občinskim uradom, pa tudi obrtnikom in drugemu ljudstvu je v ogromno škodo, ker morajo sami povpraševati na pošti za pošiljatvami. — Poleg tega pa je uvedel poštni urad od 1. oktobra naprej uradne ure sa' mo od 8, do 12. ure. Večkrat so dogaja, da pride vozna pošta iz Poljčan Še le ob 12, uri. Isti dan se potem na poštnem uradu ne more ničesar več opravit:. Na ta način smo v Makolah za 1 do 2 dni vzadi z našo pošto. Občinski uradi opetovanokrat vsled te zakasnitve nq morejo izvršiti nujnih uradnih narodi. Občina Jelovec—Ma kole, Sv. Ana, Dežno, Statenberg, Pečke in Stopno so so po Slov. ljudski stranki obrnilo na poštno ravnatelj sivo v Ljubljani, s prošnjo,da se pa-stavi pismonoša, kateri bi donašal poštne pošiljat ve vsaj občinskim uradom zgoraj označenih občin ter da bi se uraduo ure določile tudi za popoldne vsaj od 2. da 3. ure. Upamo, da se bo poštna uprava ozirala na upravičene željo prebivalstva makolske župnije.
Mariborski okrajni zastop Je zboroval v.pondeljek, dne 16. januarja, pod predsedstvom dr. Josip Leskovar-ja. Navzoči člani: Filip Galundor, J. Gselman, dr, Sernec, M. Strakl in F. Zebot» Načelnik poroča, da je umrl ud okraine&a zastopa g. Fr. Pišek, Sta -vil je Pišekove zasluge za okraj. Nav zoči so stoje izrazili svo;e žalovanje nad to izgubo, ki je zadela naš okraj. — Nadalje poroča načelnik, da je pokrajinska vlada dovolila za leto 1922 pobirati 50% okrajnih doklad. Podpore za popravo občinskih cest je dovolil sosvet občinam: St, 11], Sp. Jakob-ski dol in Sv. Lovrepc na Pohocju, V Ivamnici je pogorelo malemu posestniku Antonu Moškon vse. Zavarovan jo bil za nizko svoto, Mož-vdovec z 6 o-troci se nahaja v bednem stanju. Na predloga Fr. Zebota se sklene podpora v znesku 3000 K, Priporočamo še drugim blagim srcem, da se spomnijo tega trpina. Tovarna v Ceršaku zahteva zvišano brodarino: za osebo 2 K, za enovprežni voz 5 K, za dvovprež-ni voz 10 K (jugosl.). Tarifa je previsoka. Sklene se priporočati okrajne mu glavarstvu: za osebo 80 v, za eno vprežni voz 3 K in za dvovprežni voz 6 K. Za vodovod občini Selnica o.D. se dovoli podpora 10.000 K. Okrajni zastop bo započel večjo pomožno ak -oijo za rovno ljudske Šole po okraju Ko dospe odobritev o sklenjenih p.od -porah za šole, se bo o zadevi natančneje poročalo. Glede prošnje, nekega Petra Albemeze se okrajni zastop iz-
javi, da za novo lekarno v Mariboru ni prav nobene krajevne pot robo. Glede brodarlne pri brodu Konrada Pec se odobri predloženi tarif l r.avno tako lutfi tariia Josipa Jern v Vurmatu Aač dnik dr. Leskovar poroča o gradili nove okrajno cesto Malna—Volka . Ljubljanski stavbenik Breuer pridno gradi to potrebno cesto, ki bo vezala Omurek in obmejne kraje z Mariho -rom in St Lenartom, Na novi cest! dela okoli 130 delnvcev. Tvrdki so nakaže potrebna svoia za tekoče izdat -ke. Okrajni zastop sklene, da se pozove južno železnico, da vendar otvo-r i v St, Ilju tovorni kolodvor, ker morajo sedaj od Maribora do St. Ilja in obratno vso tovorno blago po železnici pošiljati kot brzovozno, kar vsako blago vsled visoke brzovoznine grozno podraži. Občine morajo po izjavi ju žne železnice prispevati 90.000 K in postaja za tovorno blago se takoj ot-vori. Sklene so pozvati interesente, da skupno z občinami zložijo to potrebno svoto.
Nesmiselnost takozvanih najvišjih oen za živila se je pokazala na mari-oorskem trgu. Ko je zloglasno občin -sko sodišče za pobijanje (pravzaprav za pospeševanje) draginje nastavljalo j najvišje cene za mleko ter je neusmiljeno preganjalo mlekar/tce, ni bilo mleka. Sedaj, ko je izdahnilo Kukov-čevo občinsko sodišče in za mleko ni i več najvišjih cen,, pa dobiš liter mleka ' proti poldnevu že tudi za 7—8 K. Sredi zimo imajo Mariborčani toliko mleka, da ga še izvažajo.
Pritožbe naših vojakov-rekrutov. Po teh treh letih, odkar imamo svojo ' svobodno državo, bi pač smeli priča-. kovat:, da bi se neurejene in včasih j prav neznosne razmere, ki so s« v 1 začolku pač zdele nekako upravičene, i vendar že enkrat uredile in obrnilo | na bolje. Pa dozdaj smo doživeli rav-j no nasprotno, Oe se ne oziramo na druge panoge državnega ustroja, je samo pri vojski toliko nepotrebnih ne-dostatkov, da se to v naši, najbolj demokratični državi" ne da upravičili, 1 Svojčas se jo že mnogo pisalo po časopisju, kako se ravna z našimi vojaki v tužni Srbiji. Potem se je zdelio, da se je položaj malo zboljšal, vsfecl energičnega nastopa naših poslancev. Zdaj se stara-stvar ponavlja. Od re-krutov, ki so pred Božičem odrinili v Srbijo, da odslužijo tam svoj rok pri vojakih, prihajajo uprav omenkavred , na poročila zlasti od onih, ki služijo i pri 47. p. p. v Kruševcu. Hrana je i nezadostna- Zajtrka sploh nič, za o-bed košček! mesa, v juhi zelje ali koruzni zdrob. Alti res pri nas v Jugoslaviji, ki slovi kot bogata, ne zmore jo primerne hrane za naše vojaštvo. Poleg tega Še morajo prenašati preveč strogo postopanje od strani pod-narednikov. Višek malomarnosti od strani vojaške uprave pa je dojstvo, i da še vedno trpi vojaštvo vsled mrčesa, kakor se je to godilo pri vojnih u-jetnikih, ki so bili brez dvoma najbolj pomilovanja vredni ljudje med vojno. Ce se drugi nihče ne pobriga za to zadevo, mi starši ne moremo mirno gledati, tega bridkega stanja naših sinov. Zahtevamo od naših poslancev, da nas tudi v tem o^ru podpirajo in nam izposlujejo, pri vladi za naše dra ge, primerno prehrano in da se bo ravnalo z njimi kakor se spodobi. — Tozadevna pisma so na razpolago! Isto je pisal o pritožbah vojakov-re-; krulov, ki služijo v Makedoniji „Novi j čas" št. 13. Toliko v pojasnilo gosp. I cenzorju!
Strajk pri zgradbi nove okrajne ceste Malna—Velka. Delavci v kame-nolomu g. Platajsa za zgradbo nove okrajne ceste Malna—Velka so stopili v petek, 13, januarja v Strajk, ker jim je podjetnik Brener pllačal prenizko mezdo.
Na praznik povišanja Matere Milosti, dne 25. januarja se bo udeležil slovesnosti v baziliki .v Mariboru g. ptujski prošt Martin Jurkovič. Daroval bo sv. mašo ob 10. uri, pridigoval pa bo popoldne ob 3. uri. i «Pod varstvom Matere božje", — ljudsko dramo s petjem v štirih dejanjih, igra mladeniška Marijina družba pri frančiškanih v Maniboru v nede -l o, dno 22, t. m., ob štirih ponoldne v Narodnem domu. Sodeluje dijaške godba. Predprodaja vstopnic pri frančiškanskem vratarju.	•
Obč. odbor trga Veržej in krajni šolski svet v Veržeju protestirata pro-, ti sklepu višjega šolskega sveta radi
odpravo verskega pouka v šoli in Bo-» larskih maš. Enak sklep jo napravite več drugih ob<3'.n, n. pr. Lancova vaa pri Ptuju.
Aleksander Hojnig iz Pesnice popravlja našo vest o begu v Avstrijo , Ha on kljub svojim zvezam, ki jih ima na vse strani, ostane še nadalje na Pesnici pri svo'< pravi ženi. Beležimo jesniei na ljubo.
Ubogi pogorelec Je mali posestnik "Anfon Moškon v Kamnici pri Mariboru. Revežu je požar ugonobil vso i metje razun malega zemljišča. Zava • iovalnine je dobil ^ okoli 3000 K, Sest malih otrok b z matere z bolnim očetom prosi biaga srca za podporo. V sredi hnde zimo biti brez kake streho, brez živil, brez toplo obleke in obuvala, to je res hudo, Prosimo blaga srca, da po možnosti pomaga bedni družini, — Tajništvo Kmets-kc zveze v Mariboru,
Požar. Na Vilkomu pri Sv. Marjeti ob Pesnici je v nedeljo, dne 8, t-m., zvečer pogorela viničarija gospe Tišler, posestnico pri Sv. Jakobu. Hudo Je prizadet mlad viničar Franc Lorber, ker mu je pogorel živež iu o-rodjo Živino so rešiln Zena je morala z šest dni starim otrokom bežati ia goreče hiše v temno, mrzlo noč. Ga -šenje ,ie bilo naporno, ker je manjkalo vode. Pridnim sosedom in nasprotnemu vetru se gre zahvaliti, da še ni zgorela tudi sosedna Vurcerjeva vi -ničarija. Ubogi viničar ni bil prav ni6 zavarovan. Priporočamo ga blagim srcem!
O uboju orožnika Maverja v Dobravi pri Brežicah smo poročali v predzadnjem „Gospodarju". Orožnikom se jo posrečilo, da so ujeli vseh devet oseb, ki so sokrive in udeležene pri uboju. Orožnik Maver je namreft aretiral vojaškega begunca Varleoa.. Fant pa je prosil orožnika,, naj stopi ž njim na dom, da bo povečerjal, pre^t iio ga odvede. Orožnik je res šol na fantov dom, Ko so domači Varleoa vi~ del'i orožnika, ki je prignal na don* vklenjenega sina, so raznesli to vest med sosede. Prišlo je nad orožnika, več fantov, ki so ga ubili in nato vrgli v gozd v Dobravo. Doslej so spravili orožniki pod ključ celjskega o-krožnega sodišča sledeče osebe: starega Varleca, njegovo hčer, oba njegova sina, hltapca Kostanjšeka, nekega Cerjaka in trgovskega pomočnika Varleca, ki je sorodnik rodbine V ar-» lec. Vseh zadnjih pet oseb so fe dejansko udeležilo umora. Dalje je bil še zaprt Križanec iz Bizeljskega in neki Levsi'k, katerega dolžijo, da jo celi zločin zamislil in vodil.
Ligic se je v naših krajih tolika zaplodilo, da lahko vidiš lisičji rod, kjerkol ga hočeš. Kuret.na ni več ni-» kjer varna. Mestni lovci, kji so se V) zadnjem času polastili večinoma vse ti lovov v kmetskih občinah, pa le poi rodko uprizarjajo love na lisioe. 1» gospodarskega stališča/ je na vsak način potrebno, da se dovoli pobijanje lisio tudi nelovcem.
Razprava proti bosanskim ru -tiarjem. V Tuzli se je pivčola dne 11» i. m. pred ondotnim okrožnim socDš -čem razprava proti 355 rudarjem, ki so po srbskem kazenskem zakoniku ob> toženi hudodelstva proti domovini, u-pora in nasilja, 350 obtožencev je rudarjev, 5 pa je kmetov, ki so vzeli rudar e na stanovanje. „Hudodelstvo" te« nedolžnih in preganjanih rudarjev obstoji v sledečem: Rudarji so dno 20. decembra radi velike bede in poman -kania napovedali stavko, zahtevali si» zvišanje plač. Večina rudarjev je stanovala v državnih ipo^opjih^. Oblast jih *e hotela k delu prisiliti na ta način., da jim je — tik pred Božičom — odpovedala stanovanja. To pa ni za -leglo. Rudarji niso hoteli zapustiti ta. svoja stanovanja. Zato je oblast pos -lala nanjo orožnike in policijo, ki naj bi jih šiloma privedla v rudnike k delu. Obupani rudarji so se nato umaknili v vas Lipico, kjer so jih kmetje z veseljem sprejeli. Ker so jih pa o-rožniki začeli tudi tu preganjati, se je 300 do 400 rudarjev in kmetov oborožilo s puškami, sekirami in drugi™ orožjem in se postavilo v bran. Priš'o ie do burnih prizorov. Policija io z u-jetimi rudarji ravnala jako kruto, kaf, je izzvalo nova razburjenja. Najsrdi-te,,e so ravnali z rudar.Ji-Slovenci. —• Red je jiotem napravilo šole vojaštvo^ Od 355 rudarjev jih je na obfožni klo-» pi samo 20. Kadar bodo ti obsojeni, pridejo Se ostali na vrsto» Drž, prav&«
janaafja tôâS.
msmtmm
WMmmm*

nit jo zahteval, večinoma, za vse obto-startno kazen, dosmrtno for dolgoletno težko ječo. Kot prvi je bil za->»iišan Slovenec Karol. Zeleznikar, ki
obdoiien, da je bil kolovod.a celega 5#;>orft. Izid razprave pričakuje m v if!j)sai m vsej državi z veliko napetostjo. Kapitalističen družabni red ima t obstoječih zakonih in sodiščih mo -gočno zaslombo in tako se ne smemo buditi, če bodo preganjani rudarji hirali v dosmrtnih ječah. Vsa .,krivic. " «li „zločin", ki so ga storili, obstojal v tem, da so zahtevali od svo 't izkoriščevalcev skorjico potrebnega — kruha. Tik orcd Božčem so iih sil, • m& metali iz stanovanj, žene in oboe; teh bednih rudarjev so jokali in sili za usmiljenje — kdo ne bi v takšnem položaju in spričo tako ogabnega postopanja v svojem obupu zagrabi aa skrajno sredstvo?! O izidu o ?a aimive ra.ipr ivo bomo naše čita -i.r? natančno oo. Astili
Divjaštva v Makedonci dajejo po poročilu sarajevske „Naša Pravde" naslednje strašne številke: Po „osvo-bojenju" do pred kratkem je bilo porušenih 6344 hiš, uničene 132 turških vasi:, porušeno 50 džamij, (turških oer kov), itd. Uničena človeška življenja m sploh ne štejejo in ne beležijo. Saj tudi nS mogoče, ker t raje. v teh nc-vwe6nib krajih večkrat dan za dnevom tiivji bojni me tež, kakršnega ni često pri. vojnih pohodih doživeti. LTst vpra Snje, če se nalašč uprizarja vojna grozota in če stremijo oblasti za tem.
bo kar največ nezadovoljnih, bed-»ih, zatiranih! in ogorčenih v lastni (tržavi.
Vsltni ledu, ki se je pojavil v 0' .».jasni meri', na Donavi, je promet na ¡'»ki začasno ustavljen.
tioznani tatovi so odnesli beograjskemu polkovniku SteEanoviču za 200 tisoč kron raznih dragocenosti.
86 novih dvorskih voz so naročili, kakor poročajo beograjski listi, zadnji čas na Duna.u in v Monakovem. Vozovi bodo izdelani v zlatu in živili. —
nadzorovanje tega dela in za vse drago posle, ki so zvezani s takimi naročili, so določene posebne komisije, — Brez komisij itak nič ni. — — Beograjska „Et oh a" poročf, da so to komisije že dvakrat potovale na Duša] in v Monakjovo, da vidijo, kako napreduje delo. — Bogzna, kolikokrat bodo &o na tej poti, kjer se komisijski ugledi, kakor znano, tako dobro iz-Hačajo.
Ribolov na Ohridskem jezeru so «žali naši oblastniki zakup 5 bankam ibanke so začele z velikim izrabljan -¿em ribolova. Ob jezeru so postavile vxliko zgradbo — in revno prebivalstvo naokrog, ki je Živelo samo od tega uiiridskega ribolova in ribjega tržiš* ftaf je bilo uničeno. Prosilo in pritoževalo se je tu in tam, pa vse zastonj, — dokler ni v svojem ogorčenju por.u-fitflo stavbe bankirsko-ribiškega sindi-tata. Sodaj *o pritožujejo delničarji . we«l njimi tudi ministri Snaho, Uzu • •»ovič in Jovanovič, — minister Pucelj, ti jim "e poprej dal vse v roke, ter pfeetfišal tožbe prebivalstva, pa odsto' '■A. oelo zadevo narodni skupščini.
Izvirno rešitev glede mestne razsvetljave priporoča „llrv. Obrana'' iz IMuic. Delnice (na brv. Primorju) so bilo dolgo v temi, ne samo radi pomanj kanja, petroleja, temveč tudi radi tega Ker je vojaštvo tako odredilo, češ, da so kak sovražnik ne bi mogel razgledovati z aeroplanom. Vojne nevari o-sti so minule, tema je ostala in Še le seda" dobi mestece na ¡prigovor me -Bčanov tako-lie razsvetljavo: Vsakkrf; nar mora imeti tako dolgo razsvetljen prostor pred svojo hišo, dokler se sad nji gest ne odpravi, in ker »o v ma-l:3ia kraju 30 gostiln, bo dosti svetlo-«e ra DelnT.oe.
„Kaj vse znajo" — ali pa „Kaj so s, se da" — pri nas, bi lahko postavili sledeči zgodbi za naslov. — Pred dobrim letom jo vložil nek,i Jovan Uič ministrstvu pravdo prošnjo za sodni i-iJEo mesto. Bil jo doštudiran jurist in Hor ni bilo od nikoder rešitve, se e podal v Pariz, da položi tam doktorat. O toj stvari izve tako sluCa.no1- neki 4mgi Uič, ki je služboval kot prakti-imnt, gre lepo na ministrstvo pravdo ter zahteva, tam rešitev svoje prošnje. iT* iščeio in iščejo, ko pa najdejo za-«evo Uič. takoj odpošljejo ¡tega Ibča tre* vsega kot sodnica v Ohrid. Bog-.«iia, kako dolgo bi še sodil ta slepar, ■a so iu vrnil pr.avi Ilič iz Pariza,
Žalostno gospodarsko stanje v Liki. Iz Ciospiča poročaio: V Liki je napadel poldrugi meter isoki snog . Ceste in vozne poti so zaenkrat nerabne. Za revne Ličane jo ta sneg hud ; dareo, Vsled letošnje suše trpi pre -bivalstvo veliko pomanjkanje krme in cena živini je silno padla, Kilogramu koruze prodajajo po 10 K. Revfli lju -dje obuj iu jejo, ker nimajo niti hrane . niti krme. Kje je vlada, da ne vidi teh neznosnih razmer? Za organizacijo-prehrane pasivnih krajev se pač sedanje vladne stranke ne brigajo. Glasne skrbi se suče.o okoli oblasti, ministrskih plač, foteljev, dnevnic itd.
General Wrangel, ki je že dospel v Jugoslavijo, ne lx> stanoval, kakor io bilo rečeno, v Sremskih Karlovcih, ker ne dobi — svojemu dostojanstvu primernega stanovanja. Naselil se bo v Starom Futoku na sekvestiranem posestvu grofa Kudoltfa Chotek, — Mogoče foo obenem tudi nekak upravitelj toga posestva, ali pa so naši o-biastniki kar kratkjomalo odločili ta kraj za glavni tabor vrhovnega štaba oarisiične vojske.
O zopetnl železniški nesreči poročajo ¡z Beograda. Na železniški pos> • ji Batajnica pred Zemunom sta trčda dva potniška vlaka. Močno poškodova ni sto bili lokomotiv^ vozovi pa so skočili iz tira. Težko poškodovanih je bilo več železničarjev in potnikov.
Gospodarstvo.
Tako so skrbi za napredek kmetijstva. Dopis iz kmetskih vrst: Prosili smo za predavanje kmetijskega strokovnjaka. Najprej je obljubil, priti januarja, potem pa je moral odpo vedati, ker je vlada naznanila, da za ta predavanja ni sredstev. Tako torej! To so lepe razmere v naši kmetijski 'državi; skoro 6000 milijonov izdamo letno za vojaštvo, a za poučna kmetijska predavanja pa ni par kron. Ministri si sami povišujejo plače in penzije, pošilja vlada razne komisije po svetu, ki same ne vejo, čemu so, a mnogi milijoni se zanje izdajajo, še za več milijonov goljufajo državo ali prav za prav ljudstvo.. Kmetijski minister samostojnež Pucelj je pri kupčiji ■/. nemškimi! voli bogatim prekup-cem 80 milijonov dobička pripravil, a v Sloveniji niti toliko kronS., ni dobiti od vlade, da bi strokovnjaki lahko šli poučevati ljudstvo. AVi v Beogradu mi tlijo, da smo tu že preveč poučeni, napredni, da ni treba več pouka? Ali naj čakamo, da nas bodo Albanci'; ali Makedonci došli. O ti ljubi', centralizem, ki so samostojni „kmetje" z vs -mi prsti glasovali za tebe in te hvalili, zdaj nimaš že par kron le za slov. kmeta! Zlati vek se nam obeta pod samostojnim centralizmom! Slovenski kmetje nismo niti toliko vreuni, da bi vsa] teh par kron dobili., ki so potrebne, da bi mogli kmetijski strokovnjaki poučevati in nas gospodarsko organizirati. Avstrija, k J nam }e bila mačeha, ni nikdar rekla strokovnjakom: ni denarja, ne smete iti, ampak jili je rada pošiljala med kmete. Zdaj pa, ko samostojni in liberalci komandi raja, pa morajo kmetijski učitelji čepeti doma. Tateo skrbi samcNto^i centralizem za napredek. Zato na je naš klic: avtonomijo, samoupravno Slovenijo hočemo, da ne bomo od milost drugih odvisni. Vedno bolj spoznavamo. kam so nas samostojni zavedli,
Vinska letina 1921.
Izredno sušno leto je prineslo naši Sloveniji izvrstno vinsko kapljico. Tudi v najslabših legah ie zrastlo še primeroma dobro vino, ki je tehtalo nad 16 storjinj sladkorja, kar odg »/a rja 9 stopinjam alkohola. V dobrih 111 bolših legah pa ni bilo vina pod 18— 20 stopim sladkorja. Skoda le. da so mnpgi prerano brali. Glede množine je bila srednja Trgatev. Po br itvi so bilo cene najnižje. Mošt se je pl t ■ • val od 17 do 22 K, Od tega čan naprej pa so začelo cene stalno rasli in vino se plačuje sedaj po pretoku od 24 dc 30 K za mešano vrste, «lOč ni so sortirana vina plačujejo od 28 do 40 K za liter. Les je lepo dozorel in trta obeta za prihodnjo leto dober nasta -vek. Po sušnih letinah trsje ralo obrodi Pomislimo samo na lefa. 1908—0. 1911-12, 1917-18 Ali bo vino -tako dobro, kakor lotos? Kdo ve!
Tudi po drugih vinorodnih krajih Jugoslavije so imeli srednjo trgatev z
dobro kvaliteto. V peščenih zemijah pa vino ni posebno sladki. Po Hrvatskem m v Slavoniji ter v Banatu so prod.i-¡ajtí vina od 14 do 20 K, v Dalmaciji od 16 do 22 K Lani je mnogo tega vina šlo v Staro Srbijo, ki pa je le -los sama imela precejšno trgatev. Zato leži v teh krajih na tisočo vagonov vina, ki čaka 11a izvoz. Naša država .e iz svetovnega vinskega trgn popoln noma izginila. Niti v Nemški Avstr ji, niti na Cohoslovu^kom ali na Poljskem ne poznajo naših a, Madžari, žali -bog tudi Italijani celo Spanci vladajo tam. Kaj bo našim vinograd -ništvom in stotisoči ljudi, ki živijo od te velevažne panoge našega gospodarstva, ako bomo imeli samo dve dobri vinski letini ?! Prazne kleti se bodo žo letos precej rapolnile in ker ni izvo -za, bo drugo-leto v slučaju ugodne letine nastal velik zastoj v vinski trgovini. Edina država, kamor bi mogli za sedai izvažati, je — Cehoslovaška, Vsled visokega stanja češke krone bi bil izvoz v to državo mogoč. Vina, tf stanejo pri nas 35 K, in to je že res izvrstno blago, pridejo Cehom 11a 7 K, ker dobijo za eno svo'o krono že pet naših. Ako so na merodajnih mestih ne bo kmalu pokazalo več inieijatlve /izvoz naših vin, bo naše cvetoče in z ogromnimi stroški vzdrževano vinogradništvo moralo propasti.
V	Nemški Avstriji primanjkuje vina. Čeravno ovirajo visoke cene — 3% vina stanejo 450 do 500 K, 10 % 480 do 530 K, 11% 500 clo 580 K -živahnejšo kupčijo, ker primanjkuje! denarja (saj stane vagon vfina okrog 0,000.000 K), se vendar še precei uvaža iz Italije in Španije. Z Madžarsko ;e bil slab Cši promet radi znanih I10-matij. Domače vino je izvrstne k ko-vosti in gospodarji ga ne dajo iz kleti, čeravno ponujajo kupci zdaj 600 do (50 K. Kaj bomo s papirjem, pravijo vinogradniki.
Cehosknlaška dobiva svoja vina večinoma iz Madžarske in Italije, ¿i si je zasigurala vinski uvoz s posebnimi pogodbami. Trgatev je bila sred-n>a, kakovost dobra. Ker ima ta dr žava malo vina, prideluje komaj 400 tisoč hI, rabi pa krog 2,2,10,000 hI, e navezana na dovoz. Vino stane poprečno 11 do 15 čehoslovaških K, kar je po našem denarju 45 do 75 K, Pred vojno je sprejemala svoja vina skoro izključno iz Dunaja, kamor so se stekala vsa najrazličnejša vina cele monarhije. Dunajski trgovci so znali iz teh različnih vin ustvariti enoten tip, ki sa je razpečaval po severnih deželah pod imenom „Nižjeavstrijec." Ta ijarka se jo dobila v vsakem hotelu. Sedaj pa manjka dunajskim vinskim ,'eletržcem surovi materijal za ta tip, m ravno to priliko bi mi lahko izra -bili v svoj prid, ker imamo doma v Jugoslaviji ves matorijal, iz katerega t?i lahko ustvarili „Nižjeavstrijcu" ne le sličen, ampak jednaki tip. „Slove -nec, Tvoja zemlja je zdrava", k temu pa 5e pride letošnja dobra vinska le -tina in "zdrava češka valuta. Dani bi bili torej vsi pogoji za. to, da se uveljavimo na čehoslovaškem vinskem trgu, kakor se uveljavljamo na laškem živinskem sejmu. Upajmo, da pride tudi čas, ko se bo naše gospodarsko obzorje razširilo tako daleč, da ne bomo jahali samo na izvozu krav, bikov in elet.
Madžarska je imela tudi srednjo dobro vinsko letino. Slabojša vinastar-nejo 22 do 28 K, boljša vina pa od 30 K navzgor, kakor pri nas. Trgovina precej miruje vsled nepovoljnih notra-n-o-političnih razmer.
V	Ila$ji, Španiji in v južnih de -lih Francije so imeli vsled izredne suše slabejše trgatve. Vina so precej kisla. Pač pa pravijo poročila iz Nem -čije. da je zrastla tam,izborna vinski kapljica. Vinske cene so povsod stalne, samo Portugalska stoji pred katastrofo, ker ne ve kam izvažati. Vino -gradniki prosijo za vladno podporo , da bi zamogli izplačati svoje težake,
V	splošnem se lahko ioče, da 13 bila leta 1921 srednja trgatev in da ie kakovost vina v severnih deželah bol -ša, kakor v južnih. Je-li bo v naših krajih letnik 1921 nadkriljeval vino iz leta 1917, se bo dalo določiti šele koncem leta 1922.
Vinske cone so od lani poskočile :t,a 30 do »0%.
V	ljutomerskih goricah jo vinska trgovina nekoliko popustila. Izvoz vt-
f na e še sicer zelo živahen na pod«» lagi starih kupčij, do novih sklepov; I pa ne pride, ker zahtevajo vinogradniki 28—34 K za navadna viua.
Vinske ceno zopet poskočile.. V Slovenskih goricah, posebno v mariborski okolici, so se cene vinu dvignilo tekom zadnjih 14 dni za 1 do 2 K i pri litru. Boljše blago so prodaja- po 33 do 38 K,
Hude kazni zadenejo one. kateri ne prijavijo tekom 24 ur ku. l enega vina linančni kontroli. -Dotičnhn se i naloži globa petkratna trošarina in i vino se zapleni s posodo vred in proda. Ta postava se 1 ovala, ko so
v	Beogradu na krm ¿omokraU in samostojni.. In obrtniki še kl,ub temu niso dali slovo pogubonosnim demo-kratarjem.
Merjascev ni, bikov ni! Živinorejec; iz Krčevine pri Maitboru nam pi-šo, da v mariborski okolici skoro nikjer ni plemenskih bikov in merjascev. Kaj bo z našo živinorejo? Naša samosiojno-demokratska vlada ima blizu 100 milijonov za teatre, a za podporo kmetskega gospodarstva pa nič, Kjo je PucHj, kje Mermolja? Za. svoje žepe skrbijo, ljudstvu in vohloem pa v žepu fge kažejo. Tako je in nié drugače.
Na a injski sejem v Mariboru dna 13. januarja 1922 so je pripeljalo 61 svinj. Cene so bde sledeče: Mladi prašiči 6—7 tednov stari 300-400 K; 6-8 tedno. stari 500-600 K; 4-6 mu setev s;ari 800-000 K; 8—10 mescev stan 1500-1600 K; 1 leto stari 2500 do 3000 K; 1% leta stari 4000-4500 K. Pol pitano svinje 1 kg žive te&o 30-41 K; plemenske svinje 1 kg žive teže 30-32 K.
Nova svinjska knga so pojavlja v naših krajih. Svinjam se začnejo sušiti čreva. Žival se vlači nekaj dni,» trpi hudo vročino, nato pa pogine.
Madžarska bo morala po določbah obnovitvene komisi.e oddati zaveznikom 79.000 glav goveje živine.. Tako piše budimpeštanski list „Pesti Nap -tO." To živino bi morala Madžarska oddati v teku 30 let.
Cene senu so začele padati. Do -čim so gred tednom plačevali v Ma -riboru seno po 850 do 900 K, v sredo, *ne 13. an^arja. ni bilo na se^em tržišču prav nobenega zanimanja za nakuD sena. Cene 750 do 800 K za 100 kg. Vzrok padanju cen sena leži v tem — ker se je mnogo živine poklalo in izvozilo.
CauB poljskim pridelkom. Zitn: trg v Novem Sadu od 16. t. m. izkazuje sledeče žitne cene: Pšenica U\K> do 1520 K, rž 1160 do 1180 K, ozimn ječmen 1020 do 1040 K, oves 9<50 do 980 K, koruza 1135 do 1140 Kt rnosi nularica 20 do 20.50 K, krušna mokn 17.40 do 18 K, otrobi 740 do 760 K, no
vi	fižol 1140 do 1160 K. stari fižol 1040 do 1060 K.
Lesni trg.
Položaj na 1 šem lesnem trgu se jo dokaj ^zboijšal glede cen, samo obžalovati je, da nu na trgu zadostnih množin lesa, Vsled padca naâe valute, in vsled večje potrebe na stavbenem lesu so se zopet pojavili na našem lesnem trgu italijanski lesotrždl, ki kupujejo vyako množino in ki tudi glo do kakovosti niso vsled pomanjkanja, losa tako izbirčni, kakor so bili 60 pred kratkim.
Pa ne samo italijanski, losotržci so se pojavili, temveč tudi hrvatski in srbski so sodaj trudijo osigurati In kolikor mogočo velike množine še po starih cenah nakupiti lin marsikateri oholež sedaj obžaljuje, da ni sprejel prejšnjih ' ponudb, ker je pričakoval padanja cen.
Povprašuje so sedaj zlasti po tf-sanem lesu, za katerega so plačuje povprečno 650 do 750 kron, katera cena prilično odgovarja cenam na italijanskem trgu, kjer se plačuje tosau les boljšo kakovosti po prilično 90 do 100 br. Gotovo plačujejo nekateri italijanski lesni trgovci tudi višje cene» toda biti je treba pri takih trgovoiU zelo oprezen pri sklepanju pogodb. —> Najbolje je, da zahteva prodajalec ud itaL'j'anskega trgovca nepreklicen a-kroditiv pri kaki tukajšnji banki, ker Italijani v nasprotnem slučaju stavijt» les kaj radi na razpolagi prodajale ■ potem ko je Ï03 že dospel preko itall» janske meje in prodajalec jo v. takih.
9k stran.
BCOTaNBKS DEZESEIHHB,
1-8. januarja 3922.,
SfiučajTh prisiljen prodat! lep po vsa« eeui ako nima slu Čajno kupfiijsJdh pri jateljev na Italijanskem, Na ta način skušajo priti na svoj račun italijanski laži-požtenja.ki, ki nudijo tukaj visoko oono, samo, da dobijo les. Priporočati |e torej veliko opreznost pri kupčijah 2 Italijani.
V	naslednjem hočemo podati cene na svetovnih tržiščih:
Nemčija ¡(Pruski državni gozdovi) hrast 1, do 5. razred povprečno G70 do 910 mark za kub, meter.
Bukva 1. do 5, razred povprečno 310 do 800 mark za kub. meter.
Smreka 1. do 4. razred povprečno 482 do 845 mark za kub. meter.
Bor 1. do 4. razred povprečno 535 do 931 mark za kub. meter.
Avstrija: smreka (okrogel) les) avstr. veljave 6070 K za kub. meter franko vagon nakladalna postaja.
Late, ostrorobne in zvezane 31.000 K za kub. meter Jranko vagon Dunaj.
Deske colarice od 10 cm širine 26.000 K za kub, meter Jranko vagon nakladalna postaja.
Suhe buk<ove «cepaiice 190,000 K za 10.000 kg.
V	Švici je opažati konstantno padanje cen, ki so sedaj dosegle že sko-ro inirodobno nižino. Tako je stal 1). 1912 en kub. meter stavbenega lesa 35 frankov, leta 1918 88 frankov in danes 38 frankov! *
Ako preračunamo navedene cene v našo valuto, se nam bodejo zdele ce ne žejo visoke razven v Avstriji, toda, ako računamo za slučaj izvoza v ista dežele različne stroške, (tovorni-na, uverjlenjo itd.) pridemo do zaključ ka, da je sedaj mogoče izvažati les samo na Italijansko, kjer plačujejo rezan les povprečno z 170 lir za kub. meter iranko Postojna*
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 284-285, francoski frank '23.90 do 23.95 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4.05 do 4.10 naših kron, za 100 čehoslovaških K je pla-iati 487 do 492, za 100 nemških mark 158 naših kron, za 100 laških lir 1270 do 1280 naših K» Vrednost naše kro -ne znaša v Curihu 1,80 in se je dvignila od zadniič za 5 točk.
m i Dopisi.
Sv. Andraž v Slov. gor. Tukajšnji možje in mladeniči so, v zahvaJo Bogu, da so se vrnili kolikor toliko zdravi iz dolgoletne vojske, zložili 20 tisoč kron za prepotrebno slikanje cer kvenega presbiterija in prenovo velikega oltarja, Ostalih 10 tisoč pa so zložili drugi dobri farani. Vsa dela sta izvršila v splošno zadovoljnost po zlatar Zamuda od Sv. Križa pri Ljutomeru in slikar Mauko iz Radeno. — Vrlim možem in mla ieničem, kakor tudi ostalim faranom izreka stotero za hvalo cerkveno predstojništvo.
Sv, Audraž v Slov. goricah. Kakor vsa Slovenija, preraja se v kršč. duhu tudi naša župnija. Pri državno-«borskih volitvah so imeli samostoj-«eži veliko večino; občinske volitve pa so že pokazale, moč probujajočin se krščanskih mož, ki so poslali 11 (Izmeti 16) odločno krščanskih mož v občinski odbor. In od tega časa zgin-ja vedno bolj in boij slava samostojnežev. Dokaz temu je nad 90 naročnikov Slov. Gospodarja. Vseh, krščanskih listov pa prihaja k nam nad 250. Ljudstvo, oklepaj se naših krščanskih (društev. Proč s strahom — pristopite vsi k mogočni armadi kršfi. slov. ljudstva, k. je na Štajerskem — Kmetska zveza.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V na-lieljo dne &. januarja je umrl v Bon-kovcih po dolgi in mučni bolezni posestnik Anton Oranje. Pokojnik je bf previden gospodar in veren mož, --Zapusti je vdovo in sedem otrok. — N. p. v m.!
Ljutomer. Zveza viničarjev v L.;U tomeru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29 januarja po rani služ bi božji ob pol 9. uri, na katerem bo poročal istopnik iz Ljubljane o važnosti (rjanizacije. Na dnevnem redu Jo voV.tov novega odbora, poroSilo ti j nika o celoletnem računu in podpor,-'h Vodstvo poživlja vse člane in prijatelje, da se občnega zbora v obilnem št o vi I u udeležijo, ki se vrši v prostorih gostilno Tri«lav v Ljutomeru.
/.latoličje. Kakor jo . Slovenski Gospodar" že pisal, margečki učitelj
m hud Iiberalček Kovači? lovi lan to za bokola, Ker pa tudi našemu nad-učfctelju Jarcu liberalna žilica hudo bije, je seveda moral tudi on na lov za fanti, da jih vpreže v liberalni so-kol&ki voz. Mogoče mu za to njegov švogar. posl.tnec Dobnik pri sedanji vladi izprosi kako odlikovanje ali pa ga imenuje za nadzornika. Gosp. Jarc je tek) na veselici Čebelarske podruž niče agitiral pri fantih iz na&e in sosedne sllovenievaško občine za liberalnega Sokola. Liberalni', sokolsko vo ditelji so v zadnjih letih zadosti škodo napravili našemu Ijudf-tvu. Zato smo jako radovedni, kateri se, bodo dal vjeti na liberalni sokolski lim. — Kdo. Še namreč dandanes za liberalci leta, mora biti že precej zavrt y možganih ali pa pohabljenega srca, ker pri drugih narodih je že vse, kar je pametnega in poštenega, Iberalcem 6-brnilo hrbet. Bomo videli, kdo pobira, kar drugi zavržejo, Žalostno znamenje kurjega pogleda je, ako mislijo liberalni učitelji, da bodo mogli s So-kolsivomf propadajočemu liberalizmu zopet pomagati na noge. Kakor zdrav želadec nezdrave in škodljive reči u-vrž3, isto stori zdrav narod, ki ne bi rad propadel z liberalci, ki so strup za narod in državo. To nam dokazu jo v zadnjem letu na. a driava in naš naiod, ki ju liberalci s pomočjo samostojnežev mrcvarijo in so jih že skoro na rob prepada srečno spravili. Ali se še more najvi človek zdrave pa met:, ki bo za temi ljudmi Sel Razun liberalnih učiteljev je takih ljudi že m.iuo, če le količkaj zna kdo trezno misliti in pametno soditi.
Slovenjavas. Ne vem. kako je to, da zadnja leta prihajalo iz nam soso- i une šent.anške fare razni preroki in agitatorji med nas, ki pa se niso nič kaj obnesli. Leta 1920 so samostojni a-gitatorji kar švigali iz Pre. ol, Zlato-Lčja itd. Marsikoga so premotili s svo jimi obljubami, lažmi in hu.skari.ami. Zdaj pa jih tisti, ki so njihovim besedam zaupali, preklinjajo kakor preklinja ogoljufana, zapehana deklina hinavskega zapeljivca. Vsi lahko spoznalo sedaj, da so se samostojni vodi-itlji kar ponujali in predajali sloven .jiim liberalcem, da so zaupanje ljud-siva, ki so si ga prigoluiali s svo.imi L.žmi, zlorabili za svo' žep, Slovenci pa trpimo vsled njihovega azdastva grozno ,škodo. Zato so ti samosto.ni preroki izgubili ves kredit. Liberalci so hoteli s Samosto.no kmet. stranko ljudstvo privezati k svo;emu vozu, kar se jim je tudi za kratek čas po -prečilo. To svs o zmoto smo morali pa urago plačati. Ker pa Samosto na vec , e vleče, pa so si zviti liberalci dru-zmislili Učitelje in-samostojne so skomandirali, naj s sokdtstvom poma-feajo liberalni stranki. Zato so začeli rnJadi liberalni učitelji pravo gon.'o za liberalno sokolstvo O tem smo se prepričali, ko smo bili na čebelarski veselici v Zlatoličju, Mladi šentjanžki u-utelj ni imel toliko takta, da bi nas pri taki priložnosti na miru pustil, — f.mpak je agitiral za Sokola m vabil na neki shod v Prepole. Mi si prepo-vemo hujskari^o, če pridemo kam v goste Vi si Sokole doma nalovite, če ',o bo kdo tam tako nespameten, da bi na besede takega zagrizeno-sfeklega hberalca kaj dal. Presneto zagaman mora biti, kdor še bi zdaj za liberalri šel. Zapomnite si, g. Jarc in vsi drugi: Večno ne bodo liberalci slovens ■ kega ljudstva izsesavali in nad njm vladali, kakor zdaj delajo, Priborili si 1 omo svoje pravice, pa tudi napravili račun s tistimi, ki zdaj goni. o naše lndstvo v liberalno mesnico. Ce se vi tako radi date na led speljati,, mi ne. Kolikor mi poznamo sokolstvo, je »o ftola za brezverstvo, sirovost in podivjanost, zato g. Jarcu prepustimo So-Lola., če še ni zadosti v teh rečeh iz-i,5en. Nas pa s Sokolom pustite v mi-> u. Ce nimate drugega dela, pa pomagajte svojemu svaku poslancu Dobni-ku v mlinu. Bo bolj koristno delo, ko pa si jezik in pete brusiti za Sokola in liberalce. Brezverstvo, ki ga Sokol ¿azširja, še nikogar ni osrečilo; po .iivjanosti pa je že iiberalizem zadosti ^osejal med nami. ^__"
Sv. Tomaž pri Ormožu7*Na sed mini za pokojno Mari o Skuhali v Peršetincih so vneti dobrotniki zbrali za domačo Orle 70 K. Za ta dar jim izieka odsek iskreno zahvalo. Bog i lati in jih živil
Sv. Jernej pri LoCali. Pretekli teden nas je po dolgem odmoru posetil zopet prav čeden gost s smolnatimi rokami. Rojnice so ga obdarile s kurjo pametjo in dolgimi prsti. Kot ljubitel' biciklov si je izposodil za nedoločen čas bicikl, ki se mu je moral gotovo kcIo dopasti, drugače bi ga bil pustil v zimskem spancu in poko u. Lastnik kolesa pa opozarja uzmoviča, naj si 5e pride po pumpo in drugo orodje — ali se vzame vse od kraja ali pa nič! I rečedni zmikaveo! Ce znaš brati, pa vzemi tem potom moje čestif e k svojemu junaškemu činu na zc: je j že-IjO, da se prav imenitno zab: vaš. Ko pa se meniš za svoje tatvine v -1. o peljati v pekel, pa si pridi tudi še r»o za-v oro, drugače se boš neusmil.eno prekucnil prav pred nos tega peklenskega luciferja. Servus!
Šmarje pri Jelšah. In zopet smo enkrat videli, kako naša prava kmečka stranka v Šmarskem okraju napredne. Kakor je bil izobraževalni tečaj v Šmarju najlepši med vsemi v ceifi-skem okrožju KZ, tako lep in veličasten Je HI v sredo 11. t. m. tudi okraj ni sestanek KZ. Na sestanku je poročal o zunanjem in notranjem potlitič nem položaju in o organizaciji KZ g, tajnik M. Krajnc. Z največjim zanimanjem in odobravanjem! je množica poslušalcev v sobi, ua hodniku in Celo Še zunaj na cesti, ker je bilo vse polno, sledilo 'go^ornikovlim izvajanjem. Ker je bila na shodu skoro po- i lovica bivših samostojnežev, je šesta-- i nek dosegel višek, ko je govornik raz j galil podkupljivost samostojnih poslail^ i cev in je zaoril glasen: „Sram jih bo- \ di"! kateremu so se posebno navdušeno pridružili bivši samosil^neži. Bil je to pravi dan sodbe za Samostojno v šmarskem okraju Po sestanku se je ■ izvolil okrajni odbor KZ in Županske zveze. Mi gremo naprej — samostojni nazaj! Le eno si želimo še zdaj: da bi prav kmalu pozdravili lahko v naši sredi našega ljubljenega voditelja dr. Korošca, Gotovo bi ga veselilo videti šmarski okraj zopet — edin.
Šmarje pri Jelšah. V pravi luči 1 so se pokazaii enkrat naši samostoj- i neži. Ko je v občinski sej» okoliškega odbora naš Martin J esenc k stavil predlog, da so sklene proitest proti sklepu višjega šolskega sveta, ki hoče odpraviti šolske maše in obligaten pouk krščanskega nauka v šoli, sta samostojna odbornika Hrup in Miha Drobne pomagala demokratu Fiir&t, ki je dokazoval, da je tak protest nepotreben in neumesten in se odločno protivila Jesenkovemu predlogu. Glasovati proti predlogu potem sicer ni sta upala, ta žalostna čast je zadela edinega Fiirsta, demokrata, vsaki si pa iz postopanja samosiojne dvojice lahko naredi sklep, kako bi naši sa-mosiojneži vero branili, ko bi (imet v obč. odboru večino. Samo par jih ja. pa so si drznili nasprotovali predlogu, za katerega je gotovo večina zapeljanih njihovih volilcev, kako bi rogovilili, ko bi jih bilo več. Pokazali so pa s tem svojim nastopom, da voditelji naših šmarski a samostojnežev niso nič drugačni, ko njihovi poslanci, ki tudi v Beogradu ČCsto drugače delajo, kakor so pa prej govoriHi.
Iz Šaleške doiHne. Odjemalcem mleka v pojasnilo. Marsikateri godrnja, da je cena mleku 6 kron za lito t pievisoka, čeravno dobro ve, da jo ravno mleko danes najboljši", in najcenejši živež, katerega si tudi vsak be-
rač še najložje privošči. Ker so pa cene našim potrebščinam vsak dan večje, smo tudi kmeti primorani za-naprej ceno mleku na 8 kron zvišali, kar bo seveda odjemalce zopet razburilo. Da se pa ne bo m'slilo, da se kmet s prodajo mlleka bogati'., naj šfu-ži za to sledeči dokaz: Za ena kravo so porabi dnevno 20 kg krme, katero računim samo 5 kron 1 kg in ne 8 ali 9 kron kakor se prodaja. Torej 20 kg krme po 5 kron, znese 100 kron, do-! bra molznfca pa daje v zimskem času
oo največ 6 litrov mieka na »lan,, 8 krcn, znese 48 K. Torej se dobi zt mleko nad!», polovico manj, kakor j» krma vredna, Ce bi kmet zahtevaj dy-se mu krma po 5 kron izplačaš, bi mo-r. ral prodati mlekio po 16 kron 50 vi«, liter To je jasii. dokaz, da ¿se kmt-\ za odjemalce mleka v veliki meri žrtvuje. Komur je pa mleko po 8 kro», predrago, naj ga nikar ne kuptfje, .ga bodo pa tisti dobili, ki ga znajo tudi ceniti.
St. Hi pri Velenju. V našo občine-prihaja ob sobotah toliko „Slovenski k Gospodarjev" in „Domoljubov" da M skoro potrebovali vozno pošto za ta dan. — V s. omin lOOletnice obstoj ns šega šolskega poslopja ie priredila naša šolska mladež pod vodstvom gosp;, nadučitelja Rozmana dne 8, (in 15. t.' m. dve šolski predstavi. Maički, po . sebno deklice, so igrali krasno. T ud, petje pod vodstvom gdč. učitfceijioe, bolj pa dekliški dvospev, je bilo dovr šeno. Cisti dobiček se je porabil a» nabavo šolskih knjig ubožnim šolar -jem. G. nadučitelju, pač najboljšenlu vzgoiitelju izmed vseh v celih sto le tih, ki se poleg svoje službe kot obč. tajnik in poslovodja posojilnice tolike | trudi za občni blagor, kličemo tem pe> : lom prisrčni: Bog plati!
■ M i4i f gfl9reitfBMBa«Mg»»aaa» -..JU	.	.
Listnica uredmitva
Jarenina. Pride. — T r o i -kova: Ni za javnost. To so krajevni 'spori, v katere se naš list ne mor® mešati — Sv. Bar bara v Halo* c;ah: Da je „Slovenski Gospodar" r. tvojimi dopisi o ukinjen ju tržišča ve-i ko pripomogel, da Vam niso mogli odvzefi te stare pravice, nas zelo ve* seli. — S v. J u r i j ob Sčavniici: Poslanci so sedaj v Beogradu pri zborovanju narodne skupščine, Seje bodo fi ajale najbrž delj časa.. Naslov za poslance naše stranke je: „Jugoslovan* ski klub v narodni skupščini, Beo -grad." Ker se pisma na potui v Beo grad zelo.rada zgubijo, priporočamo, da pošljete vaše pismo priporočeno .' Pozdrave! — Trškemu župan® •. Šmarju pri Jelšah: Vaša grožnja, da boste kot mogočen slabostoj • než odgrizli „S,lov, Gospodarju" veči->,o naročnikov, nas prav nič ne plaši* Ce kaka suha veja odpade, pa dobiv» naš list celo v vaši župniji mnogo desetin novih. Vidite, da se va« nihče ne boji. Da ste nam zdravi!
Iz celega mU.
Stfajlepšl ženski hrbet. Amerikanci so čudni ljudje in si zmislajo vsaga šmenta. Sedaj so razpisali fl milijonofi Irankov nagrade za najlepši ženska nrbet. Sestavljena Je posebna komisfe ja zdravnikov, ki bo preiskovala te amerikank.
Za poldrugi milijon vrednosti it zgorelo v noči od minulega petka na soboto v Osjeku, kjer Je izbruhnil po' žar v tvornioi pohištva „Danica". D«, tal je pogorela vsa delavnica s stroji in materijalom vred, skladišče s pohištvom rn dva konja. Ognjegascem je pomagalo vojaštvo. Sumijo, da j» zanetila ogenj mašičevalna, ie dosli.i neodkrita roka.
Voli J» nevarnost. V južnih delili Srbije je ostro pritisnila ehna in nagnala iz gozdov cele tolpe volkov, kft so začeti naj opasen način napadati kmetska sela na Kosovem polju, krog Beograda in Sarajeva. Večkrat so vt* šijo pravcate bitke med izstradanimi volkovi in ubogrmi kmeti, ki nit zadostnega orožja nimajo, da bi se lahko zadosttno obvarovali voVC^e nadlege. Beograjska vDada sama s bavi z načrti, kako bi z večjo oboroženo si,!* ugnala volčja krctela.	,
Nad 100 let stara Tirolka nmrla* V Lienzu je umrla vdova Ana Gitter« le in izpolnila 102 leti. V življenju j» rada pila in pela. Živela.je v izobilji» si čuvala zdravje, a bila jo tudi moč-| ne, krepke zunanjosti.
POZOR!] | - Pozovi
Pozoi»] sveonico in krst
_ . . ,	, •< Cerkvene" sveže, sveče3i.za
Gotove Obleke, pOvrsniKB,' rave v0§čene S podobami se debijo po najnižji ceni
zn sko parilo, postelnoji	edinole v špecerijski trgovini i-a 45
lr^ŠMd"i2|irffeiko7CellB.' Glavni trs 10.
j. TRPIN!'
Maribor, Glav ni trg 17.
tik farne cerkve (prei Milan Hočeua ) do-druž. Ljubljanska cesta naspr. Har, doma^
1§. januarja 19Ž2.
SLCfVRNBfa ÜWSPDDAK.
7, stran.
\ei«>iuMi» zgradba v. Brnu. Oeko-¡¡„ovačke banke bodo zgradilo v Brnu v bližini Grand-hoteia velikanski ho iel, ki bo visok 10 nadstropij. To' bo prva nebotična zgradba na Cehoslo -y;iškem.
Čuden samoiunor. V bližini mosta Orloans na Francoskem so dne 8. t, m- potegnili iz reke truplo let sia-re ženske, ki je izginila že lani dre
novembra.. Ta ženska je storila sa rioumor iz jako čudnega, razloga, ime Ju je 38.000 frankov imovine. Nekeg (ine ni našla tega svojega denarja . Mislila je, da ji ga je nekdo ukradel, -'lučaj je prijavila policiji in osumila nekegr nedolžnega človeka, katerega so nato seveda zaprti. Drugega dne pa je našla svoj denar. V razburjeno su, da je tega nedolžnega človeka — /^ravila v ječo, se Je vrgla v reko in •jfOiiUa.
Zalotttua smrt dveh ljubimcev. So rtanovalci neke hiše v (Jhariottenbur-§u pri Berlinu so javili policiji, da ža ti bilo tri dni na svetlo upokojenega bančnega svetnika Friedricha HoUer. Redarji so ulomili v stanovanje In na-i'. mrtvega svetnika in njegovo laubi-lo. Holler je ustrelil najprej svojo iz vcljenko v srce, nato pa še sam sebi pognal kroglo skozi glavo. Samomo -»rjca sta pustila pismo, v katerem sta izjavila, da sta si končala sporazum no življenje radi pomanjkanja. Holler •6 bil star 52 let, n'egova ljubica pa ¿i let.
Pr^lkaua&t tihotapca. Dunajska policija je bila pred nekaj dnevi ob -voščena, da hoče neki italijanski tihotapec iztihotapiti več milijonov v inozemstvo. Policaji so seveda vdrli v ,-tanovanje tihotapca in začeli temelji-
to hišno preiskavo. Vse iskanje je bi-io zastonj, niso našli ničesar. Ze se ¡9 ' hotela policija odstraniti, ko zapazi en detektiv, da ima tihotapec noge orno -tane s povojnimi gamašami. Policaji so začeli odvijati povoje in izpod povojev ■ ie nakapalo 40 milijonov' avstrijskih kron, katere je nameraval iztihotapi'i • illt Rumunsko.
Sobar in ukradeni dragulji. Vdu-na.ski kavarni „Caie Reklame" je bil ;e dni aretiran sobar Oswald Luger . ki je ukradel grolju Recopeu v Ver -saillesu na Francoskem raznih dragocenosti v vrednosti več mili„onov kron. Luger je spočetka tajil tatvino, a ko-nečno je vendar le moral vse priznati. V njegovem stanovanju so našli pol milijona kron, brilijantno kravat • 110 iglo in brilijantni prstan pa je imel pri sebi, Več dragocenosti je skril peni neko pečino v bližini Dunaja, Ko ga ,e poli ai j a tirala do skrivališča, je-vr-gel neopaženo na ulico skozi okno e-den smaragd in eden brilijanfT' Teh dveh draguljev niso mogli najti, ker fcta padla v kanal in je bilo vse iska-me po kanalu zaman. Tat Luger je živel zelo razkošno, imel je svojo lad-,0, s katero se j6 • zaril po Bodens-kem jezeru, in avtomobil, v katerem ' 3 frčal od kopališča do kopališča. Tat, ki si je privoščil nekaj groibvske u-dobnosti na tem svetu.
Milijarde na dnu morja, Januar-¡,i 1917 se je potopil v bližini Irske velikanski parnik z imenom „Lauren • Tic " Parobrod je zašel na mino, ka -tero so nastavili Nemci, in sc rotopil čez nekaj minut. Na ladji je bilo se -'dem mil'jonov l:r šterlingov v zlatu Potopilo se je tudi 260 oseb. Kmalu za tem, ko je ¡>onesrečil parnik, so za-
č€li z delom, da rešijo zlato. Dosedaj se je posrečilo rešiti 1*2 paketičev, v \ sakem je 1200 šterlingov zlata. Leta 1919 je bilo potegnjenih iz morja pol i nilijona šterlingov zlata, a upajo, da se jim bo posrečilo dvigniti celi zlati naklad iz morskih globin. Potaplja -I čem, ki stikajo pod vodo za zlatom ; plačuje Angleška* dnevno 1 Šterling , . ; ovrh pa še dobivajo posebno nagrado od vsake ure, ki jo prebijejo pod \odo in še posebne procente od zlata, ki ga prinesejo iz globočin.
Ruska žaloigra. V Rusiji se odigrava žaloigra sestradanega Ijudst-■ va. O podrobnostih dogodkov, tt', pre-( iresajo ves ruski narod,' govori natanft 1 neje neka spomenica, kaiero bi bil mo , ral bolševiški komisar za prosveto, Lunačarski, prečitati že ob priliki kon gresa vseruskih sovjetov, ftesar pa iz neznanih razlogov ni storil. Francoski komunistični list „La vi« socialiste" priobčuje to spomenico v celoti. Evo, nekaj odlomkov iz tega zanimivega do ki imen ta: Povsod — pravi spomenica ' — trpi mladina vsled gladu in zimie. Roditelji zapuščajo svoje otroke, ker jim ne morejo pomagati, in otrooi ta+ vajo v celih skupinah po vaseh ter prosijo hrane . . . Nekateri otroci so so ud o h tatvini, a male deklice se ponujajo vojakom za košček kruha. V i vaseh. Iger sa pojavijo tfo skupin« o-trok, nastano navadno velika zmešnja va. Vsi hočejo proti jugu, „kjer se t;odo nasitili in ogreli" . . . Na tisoča in tisoče gladnih otrok se „seli," proti Kavkazu. Da bi to selitev nekolike preprečili, je izdal Se! evakuacijskega središča kavka-ške fronte naravnost o-groraen nalog: on je z vojaki napra-» vil kordon, ki naj zabranjuje d cl pri-
hod proti Kavkazu. Vojaki preganjajo decii proti sredini Rusajj«. Pred vratni« oddelka 7A javno prosveto, ki naj bi mladini pomagal, a JK ne more, — čakajo otroci da« za dnevom, prosijo ¿»omoči, odpevajo „mednarodno himno4* misleč, da bodo na ta način p naprosili sovjetske oblasti. Po noči spijo otroci po hodnikih, stopnjicah in po ulic ali. Usoda tistih, ki so nameščeni v mlla-dinskih domovih, ni vei:ko boljša..«' Ti otroci ležijo na golih Oen, v gnili sla-Oi, oolni raznih uši, ki vjedajo sirote iio golin kosti. Zima jih strašno stiska. Telesca sestradanih otrok so potna oze! 'in, ran Cn — «Si. V, Penzi j» leta !neka deček vsled preobilčh uiii — zblaznel. V početku jih j» lovil in jtedel, ker je lil sestradan, toda u-ši so se tako hitro množile, da je nesrečno dete omagalo v borbi: klicalo je celi dan na pomoč, dokler ni — zblaznelo. Mladina nima obuvala, niti obleke. Dnevno dohšva vsak otrok 100 gramov slabega kruha in nekaj mrzlega sočivja, Boljševiški uradniki pravijo, da bi bilo najbolje, a ta se jih jX)sli*eljalo. Mladina se je po vsej Rusiji silno pokvarila. Odru: t dečki k variti jo, pijejo žganje, dek) e pa se vlačugarijo. V Saratovu, so siariif. ob priliki nekega požarja pustili deco t plamenih, češ, da je bolšje, ako poginejo, ker jih itak ne čakja nič druzega i nego — prašna smrt. O kancem po' ! uku ni govora. Solte so zaprte. Polo-| žaj učlteljstva je brezui>en, Kje tiščijo glavni vzrokf. tega strašnega položaja:-' Spomenica tega ne taji. Te strašne razmere koreninijo v razdrapauosU sovjetske uprave. In v takem ozračju raste up ruskega naroda — njegova mladina.
Cepljeno irsje
i kri ukoreninjene in lopo saia-li.no, ca kar a» jami:, prodaja Fci.« Sabotič, Novika, p. Stnde-»it* pri Poljžaaak. 1—2 27
«Senca
meiaaim blagom, nčeei: sors, biti ie iole prott, « dobrini «priženil m pitonih etirler. Antt n Ivaik, trg.;ves t b«»ek pri Koijem 25. 41	13
Solarskeg» iaftaodelo
•prejm««. Tjbssh ve j rarüésih to-m« «a prodaj, iste isdels e® po s»r«'h3. iíátio!»l»'ca rbiblb to-»•>. K. Loi*r, Dwgsaalj. p. Do si
M«.
28
Gospodinja
ki U »al» tudi iiflr.o o»krborati, m iSčs ia poiestfo ▼ 3a»iui«ki dolici, na;top »Inibt lakko takoj. Foutib« t eah+eTo plaže j« poiiati na mpraro tega lia'a ped netloro» „Gonpodiaja it. 28u. 1—2 89
Velé orgaalst in
•čil iit se sprejna. 8Uno»a»je ia Trt. Plaža p» dogo»ar«. O« M»ribosa uri ora prati tw»?«, — Župni urad 8t. Jarij na Psaaki, Gor. 8f. Kangtte. 1—2 29
"TelikaTmara
oía, peateija, 1 sofa, S j tola, podlo« osar* a aastarkcua p: «da r»pa Gkrjak, Kráeriaa 195, Ma-■bof.	»I
^^^^^Pi^^^^a^BMari «naoMB"
Maio pugestvo se
pro i«, 10 niaat; od poatsje Hažs, | prWreo ia -sako obit ali ta i«-htnicCrja, noio aidaco a ¿tema ataño »Hiiema. Vpraia t« t kageti it 8, H»'»._1—a 82 j
Zidana hiša VáiSTi
potlopjem a tri éetTt nr».la scmlje ' pri Bv. UiklfTia 54, ptfet» Bož«,' a» pi "da.	88
aladto, 8000 kg nrod» na Ptarerak«« Atojaij 86
Velika Nedelja
V nedeljo, dna 59. t. m. ob 8 ari po;, priredi a VeUkoned»lj«ki orlovski odsek" t proatorih g. Alt-a tombolo. Prijatelji atiaiUe pridital DobitkoT obüao, da dobi raak nekaj.	42
Posestvo S^iS i9.
goipoiankits poflopjt», 8 čatrt ur« od Maiibora, ob a««<i, se proda Coaa po dogovor*. Vpraia M pri Mariji Frai, psi. t Breaja pri Ma-bor«.	88
S^no
Laiiak.
SlužisskH Bia";cS9
Poias na 'rtu, po!;a, Tinograd« m ^sb' i kled, kod colora, t tj «ko a Ztgteb DOtiti, it-b]« rediti, toé* aaiiti i eaaiiti 11 d. PlMa moi-ftioa multare«« 6(0 E, iteskm 600 5, maojiim 800—400 K »ya-«eí>o, atan, ámiiaika hrana. Po-noia na iapaiiia Ivitina, pai¿a Zagreb.	_84
T2Xa ha	žag« t
ABLíü Boaci: 5 tanaatal nih zKO&ntb ía¡aij«T (Satteraiel-ater), I poatbao ira«žsa iagarja, katera bi peanej«' bila tndi ket Uganka mojatra in 8 broaaii 8ahioifer). Toiaeje se «oiare pri trrdki D. Bakuak, teletrgorlaa ■ ieleaaino, Celje.	1—4 88
Za gospodinjo
teli priti na kako Tellko goipa-darttro ieaa, ki raeave goip«-darstfo, njen mol ja sidir in ima 11 letnega sina. Nailor: GeaoTvfa Deriak, Juenina.	19
Vincelira
taaia, poitta Zagreb. Mora iaiati S možne oaobe i aam mor* rau ti giaki teiaiki yoga« u rinogradu, 2 i pol rati ()n ts), na kc.loteka kolj« i artditl, 8 pata kopati, cb-raeati, uaioiltl, priraeatt tiaje, jalore i po iak« podbirati, 4 pn a aomponti, a pata Straaati. Plaža gadiicje 18.000 K, a i pol «Ja oramiaa i paiajaka, a a«ba 1 S ko | ki nje, i t al* «rinjia 4CO litra ta- j iaikog Tin«, bq mora sraju 1 do ' 2 ki ara držati. Poaebao plaia debije m suhe i re!eao ciaplta a, *» ikola, «a gaojenja, branje pr v takaaje. Mul» biti postolar (ter-liar), srojaž, dela ima deita. Na-s ta p takaj.	85
Knpnjem IfD°Erd°S0,
T*gosM, tar »lužn en isto pti naj WSji dnevni «eni. To<«da>Be ¿.o-nadbe a Ran« i« poc!atf Da Au ti« Polno«, rsljžni mlin, Rala*e pri Zijan«m moatn. 2—8 860
Služkinja
pavados keba se aprajrae, plaža 400 K enako ea hlapeo k konja
Slaža 4OO K. meaažno. Pcsadba •lip Petri i Bažiea ob £aki. | 2-8 11
D?a lepa
«e po eani preda Cesta na B.-asje it. 62 P«kra^ja pri Maribora. — Jgoikar.	1—2 18
Vinogradniki pozor!
Ali 2e imate Škropilnico? — Ako ne, naročite ž« sedaj in sicet takoj
„Jesernig-ovo" škropilnico
ker je ta, kakor tudi Jesemigov aahrbtni i v ep -1 a 1 n i k dosedaj med vsemi najboljši izdelek na tem polju. Današnja cena s carino vr d znaša ca bakteno škopilnico .... Din. nahrbtni žveplalnik .... Din. Glavno zastopstvo sa Jugoslavijo :
F. Zinau&r, Maribor, Alaksantirovsi c. 45
Ceniki zastonj t Naročite takoj, ker bodo ceae t spomladi znatno višje!
'fM				■HM		I	
- "' . y;-: V '¿v-V. ■■ Ž i.	ZAHVALA Za dokaze iskrenega sočutja in človekoljubja, ki so blagemu pokojniku do5le ob priliki nj-gove kratke in mučne bolezni in nam ob priliki smrti dragega Jankota Palci-» izrekamo tem poton vsem niiprisrčnejšo zahvalo Posebno se zahvaljujemo vsem prijateliem in znincem blagega pokojnika, načelstvu Posojilnice, preč. duhovščini domače župnije. Bralnemu društvu in njegovim odsekom, deputaciji poiarne brambe, šolskemu vodstvu i. t. d., ki so pripomogli k temu. da se je pogreb izvršil kar najveličastnejše. Ohranite blagega pokojnika v pobožnem spominu in moli:e za blagor njegove plemenite duše! Žalnjoži ostali. 26						."•* ''. .. • 1 ■ • £ _
• m	m		'v«		fefe "s 'v^r, -v"«v- • .		

* Ji "ife, -t-	. mi-k ''vi
ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše iskrenoljubljcne neposabne se «tre gospodične
Marije ©krožnik
trgovke in posestnice pri No/I cerkvi
izrekamo tem potom na?o najsrčnejšo zahvalo. P»ed vsem č. g. dekanu in č. g. kaplanu za tolažbo v bolezni. Posebej pa se še zahvaljujemo frankolskim in tukajšnjim pevcem za k srcu segajoče petje in vsem sosedom znancem in pri-/atclj-im ter vsem onim, katen ste v tako obilnem številu spremili predrago pokojnico k zadnjemu počitku. ,.....
Žalujoči ostali.
Zadružna gospodapsfca banha d.d.
Podružnica v Mariboru.
Začasno: itoro&a cista 1/L — Telefon 311. — Brzejavi: Gaspatanfca.
C^ntrals: Lju^iia. Podminke: Diskov«, Sarajevo, Sdmbor, SplH, S&tflfk. EkmvzUmm: Bled.
Interesna »liupaosrt i Sveopdo Zanatlijsko banko 4. 4. ▼ ZagTebu in njen* podružnico v Karlovcu in Gospodarske banko d. d. ▼ Novem Sada.
Kapital in rezerve skupno z afiiiiaiiiami čaz K 50,000.000*—a
Daje trgovske ki^dite, eskomptira menice, lontbariir* vrednostne papiij«, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekoče« računa In *a vlodbne kajiiice ter preskrbuje vse bančne in borne transakcije pod aajagodnejiimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije; sSl
ftiSS
8» sfran.
ECHTENS S3

ÄS.
19.	\
stoječi in ležeči kakor tudi
:»: gozd@&e s-:
kupuje po najvišjih cenah
MATiJA OBRAN
električna žaga
Pribor, loika ulica 15--Skladišče
v Tattsnb chovi ulici.	>
2 — 20
Podpisana izjavljama, da o g. župniku Mateju Weiss pri Sv, Joštu na Kozjaku nisva ničesar obrek- 1 ljivega govorila in zahtevava, da se ra*našalce takih novic strogo kaznuj»..	1—3 40
Lipje, dne 7. januarja 1922. 2abuko'n k Fr nc. pd. Pajank. Lemež Jožef, pd. Petruh.
v H&fssži p i ^estiici
prevzame na mletje in izmenjavo sakovrstnega zrnja.
25 Kupi s« zrnje po dnevni ceni. i-3
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za
pokrivanje streh in obloženj zidov.--Tovarna v
Karlovcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo
Fran Hečevar, Mosta p. Žirovnica, Gorenjske.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dcbro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte. 1-5 24
XX XXKXXXXX XXXXXXXXXX
ü špodnještajerska ljudska ü % : posojilnica v Mariboru: ü
x x
X X X X X X X
registrovana zadruga 2 neomejeno zavezo
Sto!fta tilica it 6
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
trajne in večje vk. e pa po dogovoru. iS
¥ X
X X X X X X X
XX XXX3f xxxa: XXXXX£XX *x
Iščemo za posekati
smrekove, jelovs ali borove gozdove
pri Dravi. Ponudbe se prosijo na
2-4st PAVEL KiSS & Kc.m, Som^r, Bažka, 16
DOBRO m PO CEMZ
kupite edino pri tvrdki ♦mm»«»»»*»*»«1» .¡»«♦»♦♦♦»♦»♦«♦h
Jekob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Najceneje!
1-8+2
Solidno i
Gospodarska z?«za je ustanovita
MLEšiMtSrJ ODDELEK
ki prevzema upravljanje zadružnih mlekarn pod najugodnejšimi pogoji, organizira in ustanavlja na lastne stroške kmetske mlekarne v vseh krajih Slovenije. — Kupuje po najvišjih cenah vsako množino mleka, presnega in kuhanega masla, kislega in sladkega sira od Q kmetov in mlekarn.	6
Lastni orcriajeinici v Uubiiani, Ddnassk^ista 20 in Šolski drevored ši 14, (aod Semeniščem) i-3
---------— •.
Tisoče ljudi ? rsefc deželah uporabljajo fce 25 let prijetno tfiieč
Feiier-jev „Eirafluid" kot kosmcilikan*
za nego zob, zobnega meia, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega rčinfca. Ravno tako ie priljubljen kod krepke blago ¿"lajoče ;n
frli pretil sriisfto n irpai^
hrbta, r->k, nog in celega telesa. Je «nogo mi t ji * ;n delujoči nego Francosko« žganje i n. Solje sredstvo te vrste. Tisoče prizar.r, vi Z zamotom in poštnina-za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špecj--jalu i steklenic» 40 K-ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 168 K, 24 dvojn. ali 8 spec, steklenice 280 K, 36 dvoja, aHi 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO a«, Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust, v naravi.
PRIMOT: Elsa cblii aa kurja očesa 5 K. in 75c K; Kisa ne»-tolni klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribje jlje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolorska voda 4t t . Elsa šumski miriš 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysofon* jo K; Kineski čaj 3 K; Elsa tnrčesni prašek 15 K; Strap za podgane in miäi po 8 in 12 K.
EUSEH V. FELLEH, lekarnar, Stubiaa donja. Etoa trg 341
Hruvaške.	74t ¡»
742».
inaeti res dobro in »anesljivo uro, ie izpolnjena, akc
si preskrbite ure« iz znane orarsfe e* tvrdke
SUTTäEH
Prihranite «i pospravljanja m jeao,,
m,mi ure
__nikla, srebra,.
v—^—-vuJ^^*™!___j tula in zlate i t. &
JAROCNE URE. Bogata izbira verižic, prstanov,, ihaaov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake j -20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od;
T«rniSka tvrdke H. SUTTNER. Ljubljana št 992;.



Globoko ginjeai »ad tako vsestranskim sočustvovanje«, ki se nam je povodom nenadne, prebridke in nenadomestne izgufce iSm.j« ljubljenega očeta ozir. starega očeta, tasta in br*ta gospoda
mM
izražalo pismeno ali ustmeno ter nam bilo v teh tugepolnih dneh v neizmerno tolažbo, se čutimo dolžni tem potom izraziti vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.
Prisrčno zahvalo izrekamo dalje vsem mnogobrojnim, od blizu in daleč prihitelim udeležnikom zadnjega sprevod; prebla-gega rajnkega, pr sebno vsem zastopnike m oblasti, zavodov in korporacij, posebej mil. g. stoinemu župniku Moravcu za vodstv» sprevoda v mnogobrojnem spremstvu duhovnikov, g. okr. glavarju dr. Lajnšic-u, g. dvornemu svetniku Fonu in sodnemu svetniku dr Schautschu. kot zastopniku kr. sodišča, g. dr. Povaleju kot zastopniku kr. finančnega ravnateljstva, g Stepicu, kot zastopniku davčnega urada, vsem bivšim drž. in deželnim poslancem in sedanjim narodnim poslancem, g. ministru na razpoloženju dr. Korošcu, gg Rcškarju, Brenčiču, dr Hohnjecu, Vrečkotu, Pušenjaku, mnogoštevilnim županom, odbornikom domače občine, g. dr. Lesko-varju, kot zastopniku ekrajrega zastopa, č. domači duhovščini, prof. dr. Dolarju, kot zastopniku drž. gimnazije, ravnatelju Franc Veglarju, kot zaslc pniku ženskega učiteljišča, g. dr. Pivkotu in g. prof. Vreže, kot zastopniku moškega učiteljišča, g. starosti ma-riboskih Slovercev dr.-ju Rosini, kot zastopniku odvetnikov, g. dr. Barlč, kot zastopniku notarjev, čč. šolskim sestram, slivniškim, hočkim in mariborskim Orlom in Orlicam ter zastopnikom «Posojilnice» in «Zadruge».
Poeehna zahvala demačemu gasilnemu društvu za dodeljeno častno stražo, gasilnemu društvu v Račjem, orožništvu v Hočah in Račj«m. nadučiteJju Pestevšek, kot voditelju šolske mladine, grajšiaku Bachler Ochenheimer iz Rač, zastopstvu grada Slivnica, odpos-lencu centralnega ccdelka S. L. S. gospodu Rfmcu iz Ljubljane, gosp. Legatu, kot zastopniku «Zadružne zveze» v Ljulljani, g. (kr glavarju Šorli-ju, kot zastopniku goriških beguncev, gospodu in gospej Homšak, kot zastopnika graških Slovencev, edsekem Slov. kmetske zveze, ozir. S. L. S. z zastavami, domaČim pevcem, očetovih ljubljencev, č. g. Volčiču, župniku v Brezntm, č. g. Tovorniku, kaplanu v Konjicah in bivšimu račkfmu nadučitelju Pavelšku, za prekrasen, vsem v srca segajoči go-gover cb cdpitfm grebu dr Korošca ter končno vsem ostalim udeležnikem žalnega sprevoda in sploh vsem, ki so na katerikoli i»ačin počastili *pim;n blago pokojnika ter nas tolažili cb nenadomestni izgubi
Dobrotni Bog bodi vsem obilen^plačnik.JRanjkega pa^priporočamo v^molitev in blagXsp>omin!]
OREHOVA VAS, dne 8. prosinca 1922.
Žalujoč! ostali.

iadaiateli iu' zal.: K.at. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: \'lado PuSenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.