IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
lezni in predvsem pri boleznih, pri katerih je konvencionalno zdravstvo že odpovedalo (srčne težave, težave v kardiovasku-larnem sistemu, paralize okončin). Poudarila je, da ji pri vseh apiterapevtskih metodah pomagata zdravnica, s katero sodeluje že vrsto let, predvsem ko gre za analize in zbir rezultatov, ter lokalni ekološki čebelar, ki ji pomaga pri pridobivanju čebeljih pridelkov. Pojasnila nam je, od kje izvira diabetes in da je ob ustrezni prehrani ozdravljiv, kako je prišlo do ozdravljenja zastrupitev s pesticidi in tumorjev na požiralniku, kako pravilno apliciramo čebelje pike in izvajamo terapije.
Naslednji dan smo se v mestu Ploiesti sestali na predavanju dr. Cristine Aosan, ki nam je predstavila rezultate uspešne terapije multiple skleroze s čebeljimi pridelki. Pojasnila nam je, da po njenih opažanjih ne gre za avtoimunsko bolezen, kot je uveljavljena razlaga, temveč za vnetje v možganih kot posledico uživanja antibiotikov, neustrezne prehrane, stresa in predvsem napačnega diagnosticiranja simptomov. Pravi, da je ozdravljiva z ustrezno prehrano, ki vključuje čebelje pridelke in terapijo s čebeljimi piki, in predvsem pozitivnim pristopom do same terapije. Opravila je tudi raziskavo uspešnosti obravnave na podlagi čustvenega stanja pacientov in ugotovila, da so si pacienti, ki so imeli pozitiven pristop, opomogli hitreje in učinkoviteje. Obravnavala je 83 pacientov vseh starosti, rezultati uspešnosti terapije so bili 80-%. Za primerjavo, konvencionalna medicina ozdravi (odpravi) zgolj 20-30 % simptomov bolezni in ne bolezni same.
Ko smo se že ravno navadili na nekajurne vožnje, smo se tretji dan ustavili v bližnjem kraju Moreni, kjer smo si ogle-
dali apiterapevtski center, ki deluje po načelih sonaravne-ga čebelarjenja in integrativne medicine. Vodja centra, dr. Stefan Stangaciu, predsednik romunske in nemške zveze apiterapevtov, predavatelj in zdravnik nam je predstavil delovanje centra in zanimivosti iz njegove dolgoletne prakse. Veliko novega smo izvedeli o propolisu, kako ga najlažje in najhitreje raztopiti in pripraviti za nadaljnjo uporabo, kje imamo in kako uporabljamo akupunkturne točke ter kako pridemo do medu, da v njem ostane kar največ arome.
Vsi trije predavatelji so nam posredovali enotno sporočilo, da so za zdravje pomembni zdrava uravnotežena prehrana, brez mlečnih izdelkov, vsakodnevno uživanje vseh čebeljih pridelkov in predvsem pozitiven pristop do zdravljenja in vsega, kar v življenju počnemo. Vsem predavateljem pa sta predsednik Sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča Karl Vogrinčič in predsednik Sekcije apiterapevtov Slovenije Vlado Pušnik podarila plaketo dr. Filipa Terča in priznanje za delo in posebne dosežke v apiterapiji.
Zadnji dan pa so se nam v Novem Sadu v Srbiji predstavili še mr. sc. Žarko Sepanovic s knjigo Darovi medonosne pčele (apiterapijski pristup), prim. dr. Zoran Nikolic s knjigo Fito-terapija holisticka medicina in prim. dr. Vidoje Kulič s knjigo Pčele nas hrane i leče, ki nam je tudi predaval o koristnosti čebeljega aerosola in propolisa skozi dihala na celotno telo. Nad ekskurzijo, zbranimi informacijami in novimi prijateljstvi smo bili izredno navdušeni, zato si želimo, da se je bomo lahko udeležili tudi v letu 2019.
Tanja Ferlič
2. mednarodni urbanocebelarski simpozij
V soboto, 17. novembra 2018, je v Kongresni dvorani Kristalne palače v BTC Cityju Ljubljana potekal že 2. mednarodni urbanočebelarski simpozij. Na celodnevnem srečanju so domači in tuji predavatelji razpravljali o pomenu, trendih in izzivih urbanega čebelarstva doma in izven naših meja.
Po uspehu prvega simpozija je Medtem, zavod za kulturo in naturo ob podpori Mestne občine Ljubljana in družbe BTC ponovno organiziral mednarodni urbanočebelarski simpozij. Strokovnjaki, čebelarji in ljubitelji čebelarstva so v sklopu 13 predavanj izvedeli več o novostih urbanega čebelarjenja v Ljubljani, njegovi zgodovini ter kako se čebelari v Berlinu in po svetu. Gorazd Trušnovec, urbani čebelar in soustanovitelj zavoda Medtem, je na simpoziju izpostavil: »Urbano čebelarjenje postaja vedno bolj priljubljeno v slovenski prestolnici kot tudi po svetovnih metropolah. Ob tem pa zaradi vse večje zgoščenosti lokacij zahteva še več znanja in pozornosti za uspešno sobivanje ljudi in čebel. Treba se je namreč zavedati, da so za čebelarjenje v mestu priporočeni tudi nekateri specifični pristopi.« Dotaknili so se tudi izzivov urbanih čebelarjev, kot sta bolezen huda gniloba čebelje zalege in nevarnosti herbicida glifosata. Med drugim so govorili tudi o čebelarskih tehnologijah ter o potrebnih
P
ro E J5 on
o cc
o
■U
o
LL
Gorazd Trušnovec, urbani čebelar in soustanovitelj zavoda Medtem
spremembah čebelarske zakonodaje. Na čebelarstvo pa so pogledali tudi nekoliko nekonvencionalno z vidika filozofije na ravni človeka, inteligence in planeta Zemlje. Strokovni del je zaokrožilo dogajanje v preddverju, kjer si je bilo mogoče ogledati predstavitev knjige Barbare Bajd Kranjska sivka - Čebelica od kod in kam? ter razstavo tehnološke inovacije koridorja za preprečevanje čebeljega ropa.
Po sporočilu BTC za javnost povzel MB.
f „Slovenski 1
[CEBELPRj 1/2019 letnik CXXI 19