GEOGRAFSKI OBZORNIK KAŠMIR - RAZKOSANA DEŽELA NA KRIŽPOTJU ZGODOVINE Drago Kladnik UDK 915.461 KAŠMIR - RAZKOSANA DEŽELA NA KRIŽ- POTJU ZGODOVINE Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univer- ze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljublja- na, Slovenija V prispevku so prikazane naravne in druž- benogeografske poteze in raznolikosti Kašmir- ja, njegova politična nestabilnost in sodobne težnje prebivalstva. Poudarek je na prikazu Kašmirske doline. Kašmir je bil že od nekdaj poznan kot pravljična dežela. Mogulski v ladarj i so ga imeli za raj na Zemlji. Danes je poli- tično razkosan med Pakistan in Indijo, leta 1962 pa je gorat del na skrajnem severovzhodu anektirala Kitajska. V pri- kazu se omejujemo na indijski del, ki spada v zvezno državo Jammu (izgovori Džamu) in Kašmir, ki vključuje tri narav- no in kulturno povsem različne enote: ravnino in hribovje okrog mesta Jammu na jugu, Kašmir v ožjem pomenu besede in prostrana visokogorska območja Lada- ka, ki smo ga že predstavili (5). Razl iku- jejo se tudi rasno in jezikovno, pripadajo različnim veram, razdvajajo j ih široke kulturološke pregrade (2). Čeprav je Kašmir naravnogeograf- sko v bistvu izol irana pokrajina, je bil od nekdaj na prepihu burnih zgodovin- skih dogajanj z juga z Indijske podceline in iz Osrednje Az i je in Kitajske. Znašel se je v osrčju stika treh velikih kultur- nih območij in sredi vseh teh raznolikih vplivov je razv i l samosvojo, v bistvu to- lerantno kulturo (3). Zvezna država Jammu in Kašmir je indijska najbolj severna zvezna država. Meri 228 000 km2 , od tega odpade na Ladak 7 0 % , okrožje Jammu 1 9 % in na ožje območje Kašmir ja le preostalih 11 %. Zaradi stalnih obmejnih nesporazumov je območje izredno mi l i tar iz i rano (1). Glavne reliefne enote so Kašmirska dolina (dolina reke Jhelum: izgovori Dže- lum), gričevnat svet na obrobju Kašmir- ske doline, stranske gorske doline, gorovje Pir Panjal, visokogorski planotasti Ladak, zaprta dolina Zanskar ter na jugu hri- UDC 915.461 KASHMIR - DIVIDED LAND ON HISTORICAL CROSSROAD Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univer- ze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljublja- na, Slovenia The article represents natural and socio- economical diversity of Kashmir, its political unstability and contemporary aspirations of its population. The emphasize is put on pre- sentation of the Kashmir Valley. bovje Sivvalik in Pandžabska ravnina (1). Glavna prometna povezava s preostal im delom Indije je preko prelaza Banihal (2739 m), pod katerim je speljan dolg predor, ki omogoča dostopnost prek ce- lega leta. Gorovje Pir Panjal tvori na jugu naravno pregrado jugovzhodnemu mon- sunu, Visoka Himalaja na severu pa preprečuje vdor mrzl ih zračnih gmot iz Ladaka. Zato ima Kašmirska dolina modificirano sredozemsko podnebje s ce- l inskimi primesmi. Padavine so dokaj enakomerno razporejene prek celega leta. Leži preko 1500 m visoko in je zaradi sorazmerno hladnejšega podnebja, zlasti v času poletja, že od nekdaj poznano kli- matsko pribežališče. Dnevne temperature v maju in juniju sicer presežejo 20°C, vendar so v primerjavi s prek 40°C se- gretim ozračjem z visoko relativno vlago v Indijskem nižavju naravnost blagodejne. Še toplejša sta jul i j in avgust, a je pod- nebje še zmeraj znosno. Pred vročino se je mogoče umaknit i na gorska prostran- stva pašnikov Pahalgam, Julmarg, So- namarg, Gulmarg in drugih 2500 do 3000 m visoko. Gulmarg je tudi vodilno indijsko zimskošportno središče z ure- jenimi smučišči, vlečnicami in sedežni- cami. Prava z ima v dolini traja 70 dni in takrat lahko temperatura pade pod ničlo, tudi do -12°C. Često zapade sneg in v hladnih letih površje števi lnih jezer zamrzne (7). Promet preko prelazov med posameznimi območji je prekinjen. Rastje se navzgor razteza v značil- nih vegetacijskih pasovih, vendar je nje- gova zgornja meja zaradi večje namoče- 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Južna pobočja Visoke Himalaje so zaradi precejšnje količine padavin dokaj na gosto porasla z gozdovi, v viši- nah okrog 3000 m zlasti z iglastimi. Zaradi obilnih snežnih padavin so gor- ski prelazi polovico leta neprevozni za motorni promet. Čeprav je gorovje raz- meroma nizko, so ga v obdobju pleisto- cena močno preoblikovali ledeniki. Za Hindujce je Himalaja bivališče bogov, zato so tu številna svetišča. V zaledju doline na fotografiji je romarska pot jama Amarnath z ledenim lingamom. (Foto: D. Kladnik.) Slika 2: Skozi Srinagar teče reka Jhe- lum. ki se cepi v številne plovne kanale, od tod ime Indijske Benetke. Mesto leži v osrčju Kašmirske doline na nadmorski višini 1730 m. Mestni utrip spominja na osrednjeazijska trgovska središča, saj so v srednjem veku bile med njimi stkane živahne trgovske vezi. Večnadstropne hiše iz nežgane opeke in z leseno or- namentno plastiko so bile sredi 19. stolet- ja bivališča trgovcev, ki so samo s po- gledi skozi okna nadzorovali, če so do- bavljalci blaga prispeli pravočasno. (Fo- to: D. Kladnik.) Slika 3: V tišini jezera Nagin so ob bre- govih zasidrani številni hoteli na čolnih. Nad jezerom se dviga grič Hari Parbat, na katerem so afganistanski vladarji, znani po terorju, v 18. stoletju postavili utrdbo, ki je ena redkih tovrstnih objek- tov v Kašmirski dolini. Danes je obisk na njej s posebnim potrdilom dovoljen le tujim turistom, saj je na griču vse pol- no vojaštva. Pogled na mesto je izjemno lep. V ozadju so zasneženi vršaci gorov- ja Pir Panjal, visoki preko 6000 m. (Fo- to: D. Kladnik.) Slika 4: Življenje ob jezerih je tradicio- nalno vezano na vodni promet. Temu so prilagojene tudi objezerske obdelovalne površine, na katere je mogoč dostop po vmesnih kanalih le s čolni. Zaradi ugod- ne talne vlažnosti in rodovitne prsti so donosi na sicer majhnih parcelah zelo visoki. Na njih goje predvsem zelenjavo in krompir. Topoli so zasajeni z name- nom črpanja odvečne vlage in zaščite pred vetrom, njihov hitrorastoči les pa se koristi predvsem za kurjavo v hlad- nem zimskem obdobju. 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK nosti niže kot v predelih severno od Viso- ke Himalaje. V dolinskem dnu prevladuje listopadni gozd, katerega najznačilnejši predstavniki so vrba, topol, platana, kos- tanj in psevdoakacija. V višinah od 1500 do 2100 m je spodnji pas iglavcev pome- šan z listavci. Najbolj značilen predstav- nik je cedra. Zgornji pas iglavcev (2100 do 3200 m) označuje prevlada jelke, z njo pa se mešajo tudi modrikasti bor, smre- ka, srebrna smreka in nekatere druge vrste, ki pogosto tvorijo čiste, čeprav površinsko majhne gozdne sestoje. Prime- šane so tudi posamezne vrste odpornih listavcev. Še više je pas brezovih gozdov, pomešan z brinom, ki sega do 3600 m visoko. V tem pasu so tudi živopisni rododendronovi gozdovi. V višinah od 3600 do 4100 m je visokogorski pas, v katerem je podnebje izrazito hladno in omogoča rast skromne travne in zeliščne vegetacije, ki jo od drevesnih vrst dopol- njujejo zakrnel i brin, breza in rododen- dron (1). Že v 3. stoletju pr. n. št. je bil Kašmir jasno in natančno označen na tedanjih popotnih zemljevidih (8). Poznali so ga že Stari Grki in ga poimenovali Kasperija, zgodovinar Herodot pa je Kašmirsko dolino omenjal kot Kospatyros. Kitajec Hciun Tsang jo je poimenoval K ia -Sh i -M i -Ra (1). Kašmirska zgodovina se tradicional- no deli na osnovi verske pripadnosti vla- dajočega sloja (3). Vse do zavojevanja mogulskega v ladar ja Akbar ja leta 1585 so pokrajini vladal i domači vladarj i , do vdora islama v 14. stoletju predvsem hindujski, čeprav je že v 3. stoletju pr. n. št. cesar Ašoka iz Indije razširi l budizem, tako da je Kašmir do 7. stolet- ja predstavljal središče svetovnega budiz- ma, od koder so religijo navzven širili številni, dobro organizirani misionarji. Ponoven višek razcveta hinduizma je sle- dil med 7. in 9. stoletjem, pri čemer je prevladala verska toleranca do budizma. Islam je v Kašmir okrog leta 1300 zane- sel iranski šah Hamadan in sprva so bili v ladarj i do Hindujcev strpni. Povsem je prevladal v 15. stoletju, ko je z mno- žičnimi poboji Hindujcev dotedanja verska toleranca zamrla. Leta 1585 so Moguli prekoračili prelaz Pir Panjal (3494 m), zavojevali Kašmir in vzpostavi l i skoraj dvestoletno obdobje renesanse, stabilnih političnih razmer in kulturnega razcveta. Kašmir je bil njihova poletna rezidenca in okrog prestolnice Srinagar so zgradil i čudovite parke, ki so še danes ohranjeni. Upadanje moči Mogulov je povzročilo ponovno destabilizacijo. Leta 1756 so Kašmirsko dolino podjarmil i a fganistan- ski vladarj i , ki so zasloveli po silovitem terorju. Le malo bolje se je ljudem godilo pod oblastjo Sikov od leta 1819 dalje. Njih so leta 1846 nasledili maharadže iz ljudstva Dogra iz Jammuja. Pod vladavi- no te dinastije je pokraj ina bolj ali manj dokončno izoblikovala sedanji prostorski okvir. Svoj pečat so kot krovna oblast nad Indijsko podcelino vtisnili tudi Bri- tanci (7). Leta 1947 sta Indija in Pakistan od Velike Britanije dobila neodvisnost. Kašmir je bil v težišču zan imanja obeh novonastalih držav in je postal trn v peti medsebojnih odnosov. Bil je pretežno muslimanski s hindujskim maharadžo Hari Singhom. Geografsko je bil blizu Pakistanu, ekonomsko pa tesno navezan na Indijo. Ker je bil kot prinčevska drža- va praktično neodvisen, Britanci pa niso mogli jamčiti njegove suverenosti, so vlad- ar ja skušali prepričati, naj se odloči za eno ali drugo stran. Odločitev na papirju je bila na dlani: naravna kulturološka alternativa je bil Pakistan. Vendar je bil kot Hindujec maharadža neodločen. Naj- bolj vneto se je zavzemal za samostojno državo, kar pa je bilo bolj v sferi sanjar- jenja kot realne politike. Pakistan je delo- val neučakano in je vojaško organiziral upornike, da bi prevzeli oblast nad Sri- nagarjem, nakar je maharadža zaprosil za pomoč indijsko vojsko, čemur je sledi- la prava vojna, ki je trajala vse do ja- nuarja 1949 in je povzročila priključitev večjega dela Kašmir ja Indiji in delno izgu- bo notranje avtonomije. Združeni narodi so določili črto premirja, onstran katere se je znašel severozahodni del pokrajine (okraji Gilgit, Hunza in Baltistan), ki je v Pakistanu dobil naziv Azad Kašmir (Svobodni Kašmir), (4). Razmejitvena črta je bila vselej predmet spora med Indijo in Pakistanom. Rezultat nesporazumov je bila najprej ustanovitev zvezne države Jammu in Kašmir (1957) in odprava notranje avtonomije. Nova tvorba je bila 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Kašmir - lega, politične in naravne poteze. vsekakor bolj plod politično premišljene, čeprav v bistvu nesrečne odločitve, kot upoštevanja realne kulturološke stvarnos- ti, saj vključuje pestro paleto ljudstev s povsem razl ičnimi navadami in hotenji. Leta 1965 je ponovno izbruhnil vojaški spopad in Pakistan bi skoraj zasedel Srinagar. Ob osamosvajanju Bangladeša leta 1971 je napadla Indija in pakistan- sko mejo znova potisnila daleč proti zaho- du. Od tedaj velja današnja razmejitvena črta, ki predstavlja 25 km širok in 250 km dolg, redko poseljen pas vmesne- ga ozemlja (8). V Kašmirju je zavladal krhek mir, ki ga obdobno prekinjajo izbruhi uporov, začinjeni z mnogimi žr tvami . Pakistan vseskozi zahteva, da se o nadaljni pripad- nosti izvede referendum, s čimer načelno soglaša tudi Indija, vendar so se vselej našli takšni in drugačni razlogi, da do njegove izvedbe ni prišlo. Medtem pa v cikličnih nihanjih narašča nezadovoljstvo in se krepi teror dobro oboroženega indij- skega vojaštva nad politično angaž i ran im in tudi povsem nedolžnim prebivalstvom. Če bi imela prosto pot odločanja, bi se večina prebivalstva (okrog 80 %) opredeli- la za neodvisnost Kašmir ja kot nekakšne tamponske cone med Indijo in Pakista- nom in z odprtimi mejami proti obema državama. Le manjši del se zavzema za priključitev Pakistanu. Ker pa za svobod- no odločitev ni videti realne možnosti, se glavnina vsakdanjega življenja vse bolj navezuje na sodelovanje znotraj Indije, saj je meja s Pakistanom skoraj hermetično zaprta in med obema deloma ni n ikakr- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK šnih političnih, gospodarskih, trgovskih in drugih stikov. Kašmir ostaja indijski samo zato, ker ga je zvezna vlada spre- menila v policijsko deželo (6). Kašmir v Indiji šteje 4 500 000 pre- bivalcev, od katerih jih okrog pol milijo- na živi v urbani aglomeraciji glavnega mesta Srinagar (7). 21 % prebivalstva živi v mestih (v Indiji 23 %). Porazdelitev prebivalstva odraža raznolikost med po- sameznimi območji. Visoke koncentracije so vezane na rodovitna kmetijska območ- ja v Kašmirski dolini (461 preb./km3; 33,4 % vseh prebivalcev Kašmir ja ) in na Pandžabski ravnini (269 preb./km2: 19,4 %). Na prebivalstveno rast in druge socialnorazvojne kazalce (zlasti pismenost) v prvi vrsti vpl ivajo značilnosti verske sestave prebivalstva. Kazalci so bolj ugod- ni v območjih z višj im deležem Hindujccv ter v osrčju Kašmirske doline, kar je posledica urbanega središča Srinagar (1). Etničnega mozaika ni mogoče razu- meti brez poznavanja selitev ljudstev v preteklosti. Od tod izv irajo raznolika rasna, verska in jez ikovna sestava. Ras- ni, verski, socialni in kulturni vplivi so prihajali iz območij Uzbekistana, Tadžikis- tana, Kazahstana, Turkmenistana, Azer- bajdžana, Gruzije, Turčije, Iraka, Irana, Afganistana, Indije in Tibeta (1). Kašmir- ci so navzoči v vseh delih pokrajine, vendar dosegajo največjo koncentracijo v Kašmirski dolini, kjer tvorijo 90 do 96 % celotnega prebivalstva. Sklenjeno pripada- jo sunitski ločini, medtem ko so šiiti razpršeni (7). Hanjisi so vezani na reke in jezera, Dardi žive v gorskih dolinah Himalaje, Gujarji in Bakarva l i ob gorskih vznožj ih, Dogre na obrobju Pandžabske ravnine, Čibaliji, Rajputi in Paharj i med rekama Chenab in Jhelum, Gadiji v hri- bovju Sivvalik, medtem ko ves gorati seve- rovzhod zasedajo Ladačani, ki se dele na več podvrst. Siki in Hindujci so v po- membnih koncentracijah le v posameznih izoliranih območjih (1). Avtohtona hinduj- ska manjšina, imenovana Kašmirski Panditi (versko nespreobrnjeni Bramini), je znana po svoji intelektualni proniclji- vosti in se je kot birokratski sloj, posa- mezniki pa tudi kot verski in politični voditelji, uveljavila širom Indije. Iz nje izhaja znana rodbina Nehru in Gandi (6). Kljub množičnemu spreobrnjenju v islam, je starodaven kastni sistem ostal prevladujoč, kar se odraža v medseboj- nemu poročanju pripadnikov sorodnih slo- jev. Iskanje primernih partnerjev za poro- ko je zaradi stroge socialne slojevitosti in islamske zadržanosti predvsem domena številnih posrednikov. Družabno življenje je skromno in tako moški kot ženske večino prostega časa prežive doma. Zna- čaj povprečnega človeka je za naše pojme težko prebavljiv. "Krasijo" ga lažnivost, nagnjenje k pretiravanju in prevarantst- vu, glasnost in prepirljivost, vendar ni nasilen (7). Glavna gospodarska dejavnost je kmetijstvo, ki zaposluje 81 % akt ivnega prebivalstva. Obdelovalnih zemljišč je okrog 29 % celotnega ozemlja. Medtem ko sta na Pandžabski ravnini mogoči dve žetvi letno, je v Kašmirski dolini mogoča ena sama, pri čemer odpade na rižišča 6 8 % obdelovalnih zemljišč (1). Človeška genialnost in potrebe po hrani sta nare- kovali specifično izrabo kmetijskih zem- ljišč ob jezerih in celo na jezerski gladi- ni sami, kjer so nastale zaplate obdela- nih zemljišč, imenovane damb in rad. Damb sestavlja plast komposta in jezer- ske gline vse od jezerskega dna do povr- šja, medtem ko je pri radu plast kompos- ta položena na podvodno plast pletenega šibja, tako da je mogoče celoten vrt , pri katerem plast zemlje ni debelejša od pol metra, vleči sem in tja po jezerskih plit- v inah na najbolj ugodne lokacije: od tod ime plavajoči vrtovi (3). Na njih neverjet- no dobro uspevajo zlasti paradižniki , kumare in melone. Sedanja nagla rast prebivalstva predstavlja resen problem, s katerim se bo družba slej ko prej morala resno spo- prijeti. Potrebe po hrani narekujejo veli- kopotezno spreminjanje naravnih, z goz- dom poraslih območij v kult iv irana zemlji- šča in posredno v opuščavljanje zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih vi- rov. Anal i ze satelitskih posnetkov kažejo, da je bilo v sedemletnem obdobju (1975 do 1982) na novo izkrčenih 35 % prvotno gozdnatih površin, pri čemer je prebi- valstvo v obdobju med letoma 1971 in 1981 naraslo za vsega 29 ,6%. Če se bo trend s takšno intenzivnostjo nadaljeval, je vprašljivo, koliko naravnega rastja bo v naslednjih pol stoletja sploh preživelo. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Vodni svet jezer Dal in Nagin v neposrednem zaledju Srinagarja je mogo- če odkrivati s šikarami, gondolam podob- nimi čolni. Vsi obvodni prebivalci so zelo spretni veslači že od malega. Vesla ima- jo značilno srčasto obliko. Može na čol- nih pri počitku vseskozi spremljajo tra- dicionalne vodne pipe. imenovane huke. Huka je nepogrešljiv pripomoček tudi pri vseh drugih opravilih, saj bistri duha in zato pogosto zabrbota v trenut- kih sprostitve. (Foto: D. Kladnik.) Na drugi strani se število živine ne pove- čuje. Tudi spreminjanje pašnih površin v obdelovalna zemljišča je doseglo a larman- ten obseg, zato se je pasoča živ ina preus- merila na nekdanja gozdnata območja. Značilna je prekomerna paša, ki poleg nekontrolirane sečnje povzroča, da se nekdaj kakovostni, raznovrstni gozdni sestoji spreminjajo v brezvredno grmičev- je (1). Na svetu je le malo pokrajin, v katerih goje ža f ran v komercialne na- sl ika 7: Večina turistov se v Srinagarju najprej seznani s takoimenovanimi hoteli na čolnih, zasidranimi na bregovih jezer in reke Jhelum. Razvili so se iz bivalnih čolnov, imenovanih donge, na katerih še danes prebivajo številni domačini. Raz- košna oprema je plod rokodelskih spret- nosti domačinov, ki so lahko v vsem zadovoljili zahteven angleški okus. V dnevnem prostoru je mogoče sklepati kupčije z raznovrstnimi trgovci, ki blago pripeljejo s šikarami. (Foto: D. Kladnik.) mene. Čeprav je pridelovanje ža f rana zahtevno, je obenem tudi visoko dobičko- nosno. Omejeno je le na posamezna ob- močja v Kašmirski dolini. Ni povsem jasno, zaka j ni povsod enakomerno zasto- pano. Najboljša za rast so lahka in suš- na peščena tla. Ža f ran cvete v vsem svo- jem razkošju oktobra, obiranje pa se prič- ne konec istega meseca in se zavleče pozno v november. Za začimbo služi le temnordeč pestič v notranjosti cveta, ki se suši. Kakovost ža f rana se označuje z 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK razl ičnimi imeni in najbolj kvaliteten se imenuje mongra (3). Ža f ran pridelujejo v 184 vaseh, to je v 6 , 3 % vseh naselij v Kašmirski dolini. Z njim je zasajenih 15 000 ha zemljišč, kar znaša okrog 3,4 % vseh obdelovalnih površin v dolini. V zadnjem času se pridelovanje naglo širi in po letu 1982 so se z ža franom zasaje- ne površine povečale kar za 4 7 % (1). Kašmirci slove kot prvovrstni roko- delci, pa tudi kot spretni in trdovratni prodajalci, ki v kupčijo vlože neizmerno veliko energije, tako da se je turistom pogosto težko izviti iz njihovega pretkane- ga prepričevanja. Med rokodelskimi izdel- ki so posebno cenjeni čudovite preproge, vezeni šali, izdelki iz srebrnine, iz leplje- ne in poslikane papirne kaše, skrbno rezljani izdelki iz orehovine in hrastovine ter krzneni in usnjeni izdelki (7). Umetnost izdelovanja preprog je priš- la iz Samarkanda, pozneje pa so jo ople- menitila spoznanja učencev, ki so se šola- li v Iranu. Preproge so najrazličnejših dimenzij, g lavni material i pa so čista volna, volna s primesmi svile, ki daje preprogi sijaj, in čista svila. Izdelki iz čiste svile imajo bolj okrasno kot uporab- no vrednost, saj niso dovolj trpežni. Delov- ni pogoji v tkalnicah preprog so še da- nes podobni temačnim opisom Charlcsa Dickensa iz 19. stoletja. Zaposleni dečki delajo za skromen zaslužek cele dneve v mrzlih in temačnih prostorih, zato imajo številni pri dvajsetih letih resne okvare vida (7). Izdelovanje vezenih šalov je kašmir- ska specialnost že več kot 500 let. Bese- da šal v kašmirščini pomeni odeja in šali po svojih dimenzi jah res spominjajo nanjo. Najbolj slove šali iz volne pašmina (iz kozje podlanke), ki so topli in tako tanki, da jih je mogoče potegniti skozi prstan. Imenujejo se Sah tus (prstanov šal), šali džamavar pa dajejo vtis, kot da so vezeni, v resnici pa je vzorec tkan (6). Lokalni strokovnjaki so mnenja, da bi bilo potrebno za spodbujanje socialno- ekonomskega razvoja pospešeno uvajati in spodbujati industrializacijo, kar bi zagoto- vilo prebivalstvu stalen in reden v ir dohodka. Industrija v majhnih obratih bi lahko vzn ikni la na osnovi predelave kmetijskih pridelkov, proizvodov živalske- ga in rastlinskega izvora, konzerv iranja sadja in ročnih obrti (1). Kašmir je vse od obdobja Mogulov eno izmed najbolj pr iznanih turističnih območij na Indijski podcelini. Vendar pa število tujih turistov zaradi politične ne- stabilnosti in oboroženih spopadov počasi nazaduje. Tako je leta 1951 obiskalo Kašmir 7,4 % vseh tujih obiskovalcev Indi- je, leta 1980 pa le še 5 ,7%. Od vseh obiskovalcev Srinagarja v letu 1982 j ih je 3,7 % preživelo v znamenitih hotelih na čolnih, ustrezen delež med tujimi tu- risti pa je bil kar 18 ,2% (1). Hoteli na čolnih ponujajo posebno vznemirl j iva doživetja. Samo sedeš na verando, obrnjeno proti jezeru, in življe- nje se v vsej pestrosti odvija pred teboj. Jate rac, majhni otroci, ki pa že znajo sukati vesla, vozniki števi lnih šikar, gondolam podobnih čolnov, z obveznimi pipami, zavaljene gospe v sarij ih, popot- niki na vodnih taksijih in številni proda- jalci, vse to poživlja jezersko gladino in obrežje. Nakupovati ni potrebno v trgovi- nah, saj te trgovci na čolnih kar sami poiščejo. Cvetličarji, slaščičarji, dragul jar- ji, prodajalci ža f rana, krojači in celo samopostrežne trgovine z živi l i predstav- ljajo običajno vsakodnevno ponudbo. Kašmirski hoteli na čolnih izv irajo iz viktori janskega obdobja, kajti angleška gospoda je v Srinagar rada pobegnila pred morečo vročino indijskih ravnic. Vendar j im je lokalna administraci ja z zakonom prepovedala nakup zazidl j iv ih zemljišč in že zgrajenih stanovanjskih objektov. Ni pa bila omenjena vodna po- vršina na bližnjih jezerih, zato so z nji- hovo iniciativo vznikni l i številni novi plavajoči bivanjski objekti, ki so v osnovi posnemali tradicionalne donge (stanovanj- ske čolne revnejših slojev), a so bili po opremljenosti prilagojeni zahtevnemu ev- ropskemu okusu. Prvi tovrsten čoln je že leta 1888 dal zgraditi g. Kchard. Pozneje so jih spremenili v hotele na čolnih, ki še danes združujejo šarm skromnega podeželja in razvade angleške gospode, kar se odraža v globokih, oblazinjenih naslanjačih v dnevnem prostoru z drago- cenimi preprogami, luksuzno opremljeni jedilnici in očarlj ivih rezbari jah na stro- pu spalnice (3). Čolni so od 20 do 40 m dolgi, 3 do 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK 6 m široki in so z ravnim dnom zasidra- ni ob obalo. Osnovna konstrukcija je iz borovega lesa, ornamentna plastika pa je iz cedrovine. Zasnova prostorov je stan- dardna, čeprav se čolni glede na kako- vost notranje opreme delijo na različne cenovne razrede. Tekma za potencialne obiskovalce je med lastniki 870 registri- ranih hotelov na čolnih strahotna in vključuje mnoge bolj ali manj agresivne posrednike, ki so soudeleženi pri morebit- nem zaslužku. Zgodi se, da svoje usluge ponujajo že na letališču v Delhiju. Ponud- ba v hotelu na vodi vključuje prenočišče in popolno oskrbo s hrano, ki jo priprav- ljajo ženske članice družine, strežejo pa izključno moški. Na čolnih sc je mogoče izogniti mestnemu hrupu in nesnagi, razen tega pa je transport na vodi v mnogočem enostavnejši od sicer zmedene- ga prometnega režima. Neustrezne higijenske razmere ob jezerih se povratno negativno odražajo na stanje tur izma v Srinagarju in na okoliških jezerih. Najbolj neposredno učin- kujejo neurejene sanitarne razmere, saj se odpadki in odplake iz celega mesta preko reke Jhelum in kanalov (Srinagar imenujejo tudi Indijske Benetke) odvajajo v jezera. Vodne črpalke takšno umazano vodo črpajo v zbiralnike za umivanje na strehe čolnov, kar povzroča kožna obole- nja, zlasti pri manj odpornih obiskovalcih pa so pogoste tudi želodčne težave (1). Legende pravijo, da je nekoč dno Kašmirske doline zal ivalo ogromno jezero, kar so potrdila tudi arheološka in geo- morfološka proučevanja. Jezero je pripo- mogla osušiti reka Jhelum, vendar so še vedno preostala velika vodna telesa, med katerimi je jezero Walar največje sladko- vodno jezero v Indiji. Veliko jezero Dal je pravzaprav del Srinagarja, saj so ob kanal ih v južnem delu pravcate mestne ulice z ž ivahnim utripom. Strm obod, visok od 900 do 1200 m, ki zapira jeze- ro na treh straneh, priča o njegovi tek- tonski pogojenosti. Dolgo je 5 km, globina pa ne presega 3 m. Skozi jezero se poča- si pretaka reka Jhelum, ki uravnava vodno gladino in neprestano dovaja soraz- merno hladno vodo, zato je jezerska voda kljub obilni nesnagi na videz nena- vadno čista. Izpiranje nitratov iz okoliš- kih obdelovalnih površin povzroča pospe- šeno rast vodnega rastlinja, zato je jeze- ro čedalje težje prehodno. Majhna globina in obraslost z vodnim rastlinjem sta glav- na razloga, da so čolni na motorni pogon skrajno redki, s čimer je uspelo ohraniti svojevrstno spokojnost. V vsej svoji razkoš- ni lepoti se pokaže zlasti jul i ja in avgus- ta, ko na njem zacvetijo tisoči in tisoči cvetov rožnatih lotusov in belih lokva- njev. Manjše, a globje je jezero Nagin, ki pa je že izven neposrednega mestnega središča, zato je še posebno mirno in primerno za počitek utrujenega popotni- ka. A kaj, ko tišino v daljavi prepogosto parajo streli. Saj smo vendar sredi vojne vihre, mar ne? 1. Geography oh Jammu and Kashmir. New Delhi, 1986. 2. India. Insight Guides. APA Publica- tions. Singapore, 1990. 3. India's Western Himalaya. Insight Gui- des. APA Publications. Singapore, 1992. 4. Jugozahodna in južna Azija. Dežele in ljudje. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1992. 5. Kladnik, D. 1993: Ladak - dežela med gorami. Geografski obzornik. Letnik 40, št. 2. Ljubljana. 6. Ljudstva sveta. 4. knjiga. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1980. 7. Schettler, M in R. 1989: Kashmir, Ladakh Et Zanskar. Victoria, Australia. 8. Weare, G. 1986: Trekking in the Indian Himalaya. Victoria. Australia. 17