Oblika in velikost naše zemlje.
^^HLgSj I 1 otovo je že kdo izmed vas, ko ste se igrali, mladi moji pri-HIEjjjjKjgl ^^ jatelji, pokazal na goro, ki ste jo videli od daleč, ter dejal: F      fiH^                     »Oh, tam na gori bi bil jaz rad, zakaj   tam   se   nebo
( * EShT^Ej^^H dotika zemlje«. Toda zmotil se je, ako je mislil, da HnpSn^^BH^OB je to res. Le pojdite na goro, pa boste videli, da je vF\ \J ~ I tamka) nebo ravnc> ta^° visoko nad vami kakor nad V^^_«Jjfcwg|raJ vašim igrisčem. Dozdevalo se vam pa bo tu v višini, l—T^MiiaTaiiffifTOtpHBB ja se nebo dotika zemlje na kaki drugi gori, ki jo vidite od tod, ali doli na koncu velike planjave. In ako pridete na to drugo goro ali na dozdevni konec zemlje na planjavi, se boste zopet prepričali, da je   nebo še vedno v isti višini nad vami, in da tu še zdavnaj ni konca zemlje.
Da, ko bi bilo tako, potem bi bilo lahko priti v nebesa: kar na goro bi ŠH in čakali tam do večera, da se prikažejo svetle zvezde, ki jih sveti vsak večer vse polno nad ono goro, potem. bi si izbrali tisto, ki hi se nam zdela najpripravnejša, da jo primemo, in — smuk, v nebesih bi bilil Ako bi še mimogredoč angelček nekoliko pomaga!, bi nam skoraj gotovo ne izpodletelo!
Pa mi bo dejal kdo izmed vas: »Enkrat bi pa človek vendar moral priti na konec zemlje, Če bi Šel vedno naprej.« Jaz mu pa odgovorim: »Ni-kolil« Zakaj ne? Zato, ker zemlja ni plošča, ampak velikanska krogla, in ravno zato, ker  je   naša  zemlja   okrogla,  vidite  povsod,   kamor pridete,  le
->*   69   k-                                              -     ..
majhen del njene površine, zakaj ako bi zenilja imcla obliko ploŠče, potem bi se morala videti z visoke gore vsa njena površina. To se pa ne zgodi, kakor vam je že gotovo znano iz vesele pesemce »Popotnik«, ki poje, da se mu »povsod1 nov svet odpre«, kamor pride. Tako je tudi; povsod se vatn odpre nov svet, ako potujete okrog zemlje in naposled pridete zopet domov, čeravno bi hodJli po isti poti vedno le naprej in nikoli nazaj.
Pravim vam: naŠa zemlja je velikanska krogla. Pa me utegne kdo izmed vas vpraŠati: »Zakaj pa tega ne vidimo, da je zemlja okrogla? Velike gore in planjave nam le kažejo, da je zemlja jako zgubančena in ne okrogla.« Tudi to, mladi moji prijatelji, se nam le dozdeva, zakaj ako vemo, kako jako, jako je velika naŠa zemlja, potem bomo izprevideli, da so vse naŠe gore in doline, ki so posebno pri nas na Slovenskem tako krasne in v^ličastne, v prirneri z velikostjo zemlje tako majhne, da izginejo popolnoma. Vzemite veliko žogo v roke! Vtisnite jo na dveh ali treh krajih s prsti! Nastale bodo tudi dolinice in liribčki na nji, a vendar bo žoga še vedno ostala v celoti okrogla. Tako je tudi s hribi in dolinami na naši zemlji.
Ali bi morebiti radi vedeli, kako velika je naša zemija? Pa vam povem tudi to! Obseg nase zemlje je povsod, na katerokoli stran ga hočete meriti, 40.000 kilometrov dolg. Koliko pa je en kilometer? Za vas, ki iraate še majhne nožice in ne morete tako hitro hoditi, četrt ure hoda. Tn ako bi se kdo izmcd vas ojunačil in hotel iti okrog zemlje, koliko časa bi pa hodil okrog nje, če bi bila zemlja povsod gladka kakor cesta, in bi mu nikjer ne bili na poti morje, velike gore, neprodorni gozdi in druge zapreke?
Le računajmo malo, pa bomo kmalu imeli odgovor na to vprašanje! Ako bi hodil vsako uro 4 kilometre in vsak dan 12 ur, drugih 12 ur bi pa počival, potem bi prehodil na dan 48 kilometrov. To je že lepa daljava; nekako tako, kakor iz Ljubljane do Blejskega je7.era. Da bi pa prišel krog in krog zemlje, mladi moji prijatelji, bi pa potreboval niČ manj nego 833 dni, to je dve leti in še tri in pol mesece. Dolga pot, kaj ne, dragi moji ?! Moral bi imeti dobro podkovane črevlje, pa veliko moŽnjo denarja, Še bolj pa zdrave noge, da bi mogel prehoditi tako dolgo pot.
Pa vendar ni potovanje okolo zemlje dandanes Že niČ nenavadnega. Gotovo, toda ne pcš, ampak z železnico, ki nas popelje bliskoma v veli-kanske daljave, ali pa s parobrodom po sinjem morju — to gre vse hitreje, pa tudi noge ne bole človeka. Vsako leto skoraj napravljajo pogumni in bogati Ijudje — zlasti v Ameriki — stave, kdo bo najprej prišel okolo zemlje. Pred nekoliko leti se je vse čudilo, ko je nekdo prišel v osemdesetih dneh okolo zemlje. A kmalo so ga drugi prekosili, in lansko Ieto je neki Francoz prišel okolo zemlje — že v 33tih dneh. Ko torej pridejo zopet velike počitnice, mladi moji prijatelji, takrat pa pa)ico v roko, culico na ramo, in hajdi na sosednjo železniŠko postajo! In ko pridete s potovanja okolo zemlje zopet domov, boste imeli še dober teden časa, preden se zopet začne Šola, za počitek in popisovanje krasot, kt ste jih videli. Toda svetujein vam pa: z denarjem se le dobro preskrbite!