PEETPLATA godi s nje (por afio) $ 2—m. n.; inozemstvo (ex- terio r ) U. $ S. 1.— polugodisnje (por semestre $ 1.— m. n.; ino- ' zemstvo (exterior) U. $ XJ. —.50. Manje zbora, a vise tvora Naslov uredništva i uprave. Adresa redakce a administrace “Eurasia”, Nneva Yoi'k 3363, Direocion de la redaecion y Buenos Aires, administracion Nuestro Proposito -: :o ::- La inmigracion yugoeslava en el pais, en su mayoria agriculto- res, marineros y obreros, ha que- dado sin su organo, habiendo si- do suspe.ndido despues de 10 aiios de fecunda labor el perio- dico “Jadran”, en esta, y habien- do fallecido el perseverante edi- tor de “Zajednica—La Union” en Rosario, Don Juan Radeljak. Para llenar el vacio al menos provisonamente nos hemos deci- dido a editar esta modesta hoja, dedicandola en primer orden a las cuestiones de indole eeono- mica, para que sirva como vincu- lo a los inillares de nuestros co- nacionales, obreros y agriculto- res, quienes con el sudor de su frente colaboran en el progreso del pais, diseminados por el vas- to territorio de las Republicas d el Cosntinente. Cerradas las puertas de Nor- te America crece el numero de la inmigracion vugoeslava obrera a Argentina ante todo. Son los recien llegados, quie- nes necesitan mas que nadie tal vinculo.. Tal inmigrante, sin po- seer el idioma, sin conocer el nuevo pais, ti ene la tendencia de aglomerarse en esta Capital, don¬ ele quedando sin trabajo aumenta el elemento negativo convirtien- dose en una carga para su nue¬ va patria. Hay que ayudarle sa- lir al eampo, saber buscar el tra¬ bajo, para que pue d a cuanto an- tes empezar a respirar eeonomi- camente. A tal fin es necesario un contaeto sistematico con los demas, antes llegados, quienes ya han creado las bases de su bien- estar en las provincias. Las eolonias prosperas yugoes- lavas ®n los alrededores de Ro¬ sario se han desarrollado en cuan¬ to los eolenos ya radicados han dejado llegar a los parientes de Europa, recibiendolos y dan d o- les la ocasion de poder empezar enseguida a trabajar en nn am- biente asi no del todo extraho para elrecien ltegado, qiuen en¬ seguida entra en un prineipio de lenta pero continua adaptacion y asimilaeion. En vista de las enormes distan- cias sudamericanas unieamente un periodico puede prestar prac- tica y continuamente el servicio indicado al inmigrante siendo pa¬ ra el un punto, a donde sabe que puede dirigirse tanto el cuando busca el trabajo, cuanto los fac- tores que pjrecisan brazos. Su periodico es el consultor pa¬ ra el inmigrante en los casos de necesidad, por interme d io de el queda en eontacto con sus eona- cionales, las experiencias y rela- ciones de ellos; su periodico con las informaciones y vinculaciones es el puente hacia todo lo desco- noeido, nuevo y util de la nueva patria. Asi el hombre no se con- vierte en una celula e s teril e in- diferente, sino en elemento acti- vo, recibiendo siempras nuevos impulsos para orientarse, para pensar, aetuar y progresar. En el sentido indicado quere- mos colaborar en el progreso del inmigrante y del pais, sabiendo bien, que progresar quiere decir veneer obstaculos y dificultades. Sabemos, que no se puede con- seguir todo lo deseado, pero so- mos decididos para conseguir to¬ do lo posible en las circunstan- eias dadas. La Časa Editora. Za izdavanje ove novine odluei- li smo se is sledečih razloga. “Jadran” nakon 10 godisnjeg opstanka, uzdrzavan dovoljnim fondovima, zaustavljen je bio bes konzultiranja iseljenickog mnen¬ ja, kad se je cinilo, da ga vise ne treba u svrhe visoke politike, ko- joj je sluzio zadnje tri godine,— “Zajednica” po smrti g. Radelja- ka, cija ju je zasebna inicijati- va držala uz sve žrtve niz dugih godina, nije našla za vremena to¬ liko odaziva, da bi bila ostala sa dovoljno jakim gospodarskin te¬ meljem a da bi mogla pobediti uspesno ekonomske poteskoce. S jejne strane ostaje toliko ti- suca Jugoslovena u Juznoj Ame- rici bez novine, s druge strani; ostaje preka potreba takove ve¬ ze za sav nas svet. U Severnoj Americi 635.000 na¬ ših drugova uzdrzava 38 slove- nackili, 26 brvatskili, katoliekih zup a , 2 grcko-katolicke i 23 srpsko-pravo,slavne parokijo, sa 14 slovenackih te 12 brvatskib slcola. Drustava sa pojedinim ograncima iinadu Slovenci 9.15 sa 63.000 članova i imovinom od 3 milijuna dolara, Hrvati 602 ogranka sa 52.000 članova i imo¬ vinom od 750.000 dolara, Srbi 273 ogranka sa 42.000 članova i imovinom od 650.000 dolara. Ukupno 89 zupa, 1826 drustava, sa 157.000 članova i sa 4,400.000 dolara imovine. NOVINA imadu u svernu 44, koje se tiskaju u 305.000 prime- raka, Najjace su 2 slovenacke no¬ vine, “Glas Svobode” sa preko PRETFLATITI mozete se, ako Vam je to zgodnje nego pošilja¬ ti postom, na sledečim naslovinia: Predpiatne a drobny rozprodej u: BUENOS AIRES; “Eurasia”, Nueva York 3363 (Devoto). M. Suchan, Bolivar 171 (u Cen- t r u g r ada, 1 c. od Plaza Mayo.) BERISO: Ensenada, Alberto Slovencik, N. York 4865 COMODORO RIVADAVIA: Jose Antos, Y. P. F. Kmo. 3 CORDOBA: Amtun Horvat, ( 0 )- 23.300, i “Jugoslavja” sa 22.000 primeraka, obedve u Cicagu. Go¬ re uzdrzava dakle svakih 15.000 drugova (ubrojivsi i žene i.deeu) po jednu novinu. Nas u Juzhoj Americi ima po prilici 10 % gornjeg broja Sraz- merno morali bi smo uzdrzavati: oko 180 drustava, sa 16.000 čla¬ nova i imovi n om od preko 1,000.000 peča pap., 10 zupa, 3 skole i 4 novine. Ne zaboravimo, da megju našima u S. A. nema milijunara. tako da aitavu orga- Inizaeiju uzdrzavaju radnici is i svojih sila. , Izgovor, da je naša sadasnja dezorganizaeija u J. A. opravda- mt jer nas “ima malo”, dakle ne stoji! Mora se početi s novinom; takovom, koja hude neodvisla od interesa nakalicine visokih eini- telja, novinom, koja ce tako du- go boekati, dok se ne poenu oko nje ili samostalno prikupljati po- ceei organizacije, koji jos ili vee postoje, d a se široki slojevi is e - Ijenictva udruže u svesnu celinu, ne da idu u parade visokoj gos¬ podi, nego da se late posla oko svoje iseljenicke politike, naime gospodarskog napretka i prosve¬ te. Novina, koja živi od bogatih fondova, ili koja umire pod de- ficitima, nemoze da sluzi iseljeui- ku kao uzor ili vogj na polju gos¬ podarskog napredovanja, koji je bio isklujueiva svrha da smo se doselili u ove zemlje. Zato smo osnovali “Gospodars¬ tvo” tako, da ono dokaze najpre samo za sebe i na sebi, sto znaci Entre Rios 2924 DOK SUD: Lekarna Huspaur, F. Quiroga 1181 MENDOZA; Jovan Buligovic, Rioja 1543 MONTEVIDEO: E. R. Ala- guich,, Cerro, Barcelona 109 PiNERO: J. O d ,štren, Gor. Diaz 843 ROSARIO: Juan L. Milicic, San Juan 1766 TANDIL: Petar Pavlovič, Can- tera “ Albion” ZARATE: Jose A. Turic, Villa Angus. GOSPODARSTVO u praksi gospodarski raditi. Zato je počelo skromno a realno. Otkuda im fondovi? pitace' se valda svaki od citaoca, cim mu dogje prvi broj “G”—a u ruke. Evo kako smo obasli potrebu sku- pog uakladnog aparata, a time i potrebu u desetke tisuca iducih fondova, te ubitacnu odvislost od vanjskih upliva: prakticki zasnovanim organizovanjem ra¬ da; vlasnici par nasili radnja da¬ li su novini besplatno na raspo- lozenje iskustvo, rad i znanje, ta¬ ko d a treba kriti kao j e dini efek- tiv n i izdatak samo trosak za »la¬ ganje, papir i tiskanje te otpre- mn. Zbog toga bilo je moguce, da smo odredili pretplatn na samo $ 2. (dv$ peče arg. pap.) godis- nje. Novinu može pretplatiti dak- le i najzadnji radnik. A program rada? No to pita¬ nje odgpvaramo sa naslovom jednog izvrsnog uvodnog članka splitke “Prosvjete”. MANJE ZBORA A VISE TVORA! Necemo početi velikim obeeanjima, nego kazc-mo j edino: ncinice se sve, sto bude u tiskom okviru moguce. Do odaziva sa Strane iseljenika stoji, u koliko bude novini moguce, da napre¬ duje glede veličine i sadrzine. Sve prijatelje pokreta molimo, neka nam javljaju svoje zelje, savete i prikore. Tako bude mo¬ guce, da dobro obavesteni o že¬ ljama. pretplatnika utremo put jednoj iseljeniekoj novini, koja bude odgovarala zbiljskim, sva- kodnevniin potrebama iseljcjiic- kih množica. Megjutim za skroine prilike skroman pocetalc. Slovenski Vestnik -( 0 )- Nase vlade Dne 8 aprila o. g, sastavljena Uzuniceva vlada megjutim dod li¬ se vec je dva puta pokojna ali pošto nismo imali ovgje novine, zanimace svakako kako je bila sastavljena, osobito j er ni sada promene neče biti bas tako veli¬ ke. Ministarske stolice bil e su po¬ razdeljene ovako: predsednik — Uzunovic Niko¬ la, radikal pravosudstvo — Gjuricie Mar¬ ko, rad. unutar. dela — Maksimovič Boža, rad. inostr, dela — Dr. Nincic Mom- cilo, rad. promet — Miletič Krsta, rad. prosveta —- Ra d ic Stjepan Hrv. Selj. str. vera — Trifunovič Miša, rad. izenačenje zakona — Srskic Milan, rad. narodno zdravi j e — Miletič Slavko, rad. vojska i mornarica — general Trifunovič Dušan, nepolit. javne gradnje — Vujičič Milo- rad, rad. socijalna politika — Simonovič Milan, rad. agrarna reforma — Radie Pav¬ le, HSS poste i brzojav — dr. Superi- na Ivan, HSS sume i rudnici — dr. Nikic Ni¬ kola, HSS trgovina i industrija — dr. Krajae Ivan, HSS poljoprivreda i vode — Jova¬ novič Vaša, rad. Zbog krize 1. aprila otstupili su ministri Stjepan Radie, P a vle Ra¬ die i dr. Ivan Krajae, svi od HSS, od koje s uostali u vladi jo s dvojica. A o ponovnoj krizi od 18. maja brzojav javlja nam sledeče: BELGRADO, Mayo 18 (Uni ted) — Uzunovitch, a quien el rey Alejandro eneomendara la formacion de gabinete, ha tenido exito en la reconstruccion del mismo a base de una coalieion en la que figuran croatas y ra¬ ci icales. Los croatas accedieron a que no fignrase e n el nuevo gabinete ni Pablo ni Esteban Raditch. Nakon druge krize izbili su na dan veliki korupcijski škandali, o kojima se necemo raspisivati, j er nismo politicka novina koju bi [ranili sa sličnim senzacijama. Samo to može -iseljenictvo pra¬ vom pitati: zasto gospoda dok sede skupa kod vladnog korita, lepo sute, a tek kad se posvade, poenu da iznose u javnost nespo¬ sobnost, n e ureednost ili nepošte¬ nje jedan clrugoga? Kad kritika- umesto da bude stvarna, da t; ra¬ zi uzroke te ili uklanja—kad se promeni u svagju, te ne može bi¬ ti niti stvarna., niti nepristran a , niti nepreterana? Nas veseli, da su se najjace dve stranke ipak opeta slozile, da je g. Radie učimo sto je izjavio, da rado odstupa, ako bi njegova oso- ba morala biti zaprekom spora¬ zumu, i da su ostale na strani kombinacije s raznim malim strankama, koje nijednoj vladi nemogu dati- potrebne stabilnos¬ ti niti dozvoliti, da se dogje do nesto sire zasnovanog politickog programa. Šteta samo, da se nista ne cuje o zemljoradnicima, ko ji su spo¬ četka toliko obecali i pobudili tolike nadc u nasoj državi, u ko- joj seljak sacinjava 85 % stanov- nistva. Svakako znak, da smo jos vrlo daleko od ustalenja prilika. SLOVENCU! Zaradi žalostnih gospodarskih i-n političnih razmer v Slovenski Benečiji se neprestano množi šte¬ vilo slovenskih izseljencev v Ar¬ gentini. Počasi bo treba začeti misliti na zvezo vseh teh mno¬ goštevilnih posameznikov, ker smo vsi tako raztreseni. Prišli smo celo ze do vstanovit- ve društva “Primorje”. Zalibog deloma radi velikih oddaljenosti, posebno pa zaradi odhoda g. Le¬ bana v Antofagasto ta prvi pos¬ kus ni vspef. Ampak zaradi tega menda s e ne vržemo puške v ko¬ ruzo? Z enim samim društvom najbrze ne bo slo, temveč mora¬ mo najti praktično obliko ne- kakse Zveze, ki bi obtajala iz vecih krajevnih krožkov. Tak krožek, brez nepotrebnih formal¬ nosti bi mogel biti povsod, kjer so vsaj trije Slovenci skupaj. To bi se dalo izpeljati in drža¬ ti edino potom časopisa. Zato je “Gospodarstvo” drage volja na razpolago vsem rojakom, ki he- cejo o stvari reci svojo mnenje. Okrog lista se zaradi njegavega gospodarskega znasaja moremo -oad nnzer vu apajS au isa i;eaqz pričanja posameznikov. Ker malo volne drug- za d r ugo- ga, je- najglavnejsa stvar za za¬ četek, da takoj vsakdo listu spo¬ roči naslove vseh svojih rojakov za katere ve, da jim pošljemo list na ogled. Le ce pride list v roke vsem, bodo za dobre nasvete ka¬ tere bodo posamezniki pisali, zve¬ deli- vsi ostali. Cim večje bo število slovenskih naročnikov (naročnina znaša -sa¬ mo dva peza za celo leto) tem večja bo tudi slovenska priloga. Ce se jih oglasi vsaj 300, bo pri¬ loga mogla obsegati dve cele stra¬ ni v vsaki sttevilki. Pošiljajte novice, in vesti • društvih, ce ze imate katero v kakšnem kraju. TOLMIN — Ravnatelj učilišča Pavlin je prepovedal delovanje naprednemu Dramticnemu ter katoliškemu Dijaškemu Krožku. -AVČE — Videmski prefect je razpustil ‘ ‘ Izobraževalno Društ¬ vo” in zaplenil vse premoženje, radi ‘ ‘ veleizdaj#’ ’. Premikastili se namreč -nekega fašista Erjav¬ ca. POSTOJNA — Pet roparjev je napadlo laško carinarsko bla¬ gajno ter odneslo i/ 2 milj ona lir. V boju z milico ostali mrvi 3 laski vojaki in 2 roparja, baja neki Melk in Vilhar. Qeskoslovensky Vestnik I Vazeny pano redaktore! Vasi vzacnou nabldku pripojiti ccsky psanou hlidku k Vašemu časopisu, uvital jsem s opravdo- vym nadsemm. Lituji jen, ze v posledni okamzik, kdy tato byla ucinena, nebylo mi uz možno sde- Titi r a dostnou tu zpravu s onemi prislusnSky ceske kolonie, kt-eri stejne jako ja nemile nesli dosa- vadni “monopol verejneho mine- ni” a Meri budou nyni miti mo¬ žnost, postaviti se verejne a ucin- jne proti jeho vystrelkuin. Dou- fam, ze srnini si osob.iti v tomto PREDPLATA predstavlja mo- ralnn i novcanu odgovornost nap- ram predbrojn-icima. Zato smo odlucili postupati njom ovako: ulagati cemo ju na posebni račun u banku, a pridignuti s tog- ra¬ čuna samo odgovarajueu svotu kad jedanput izagje doticni no¬ vi broj. Za slučaj, da bi novina prestala izlaziti pre nego bi bio icrpljen taj račun,, ostatka. radi malene izosna necemo posebi- ce vračati pojedincima, nego ce¬ mo ga doznaciti u kojn narodnu ili socijalni svrhu prema želji ve¬ čine predbrojnika. Da se bude, kako naznačeno, zbilja postupa- lo, potpisani preuzima osobno odgovornost. — Ing. C. Jekovee. : o:: pripade pravo mluviti jejich jme- nem, a verim, ze nebudu desau- vovan jedinvm z tech lidi, kteri jsou vinkulovani s kolonii naši hlubsimi vztahy nezli jsou- snad “uctv zisku ztraty”. Jejich jmenem vyslovuji Vam, pan e redaktore, vrely dik citenv tim hloubeji, cim mene slov prom nachazim. Vasi uslechtile snaze prispeti tim k utuzeni vztahu mezi kolo¬ nii ceskou a jihoslovanskou preji mnoho zdarn. Vas Ing. Rudolf Knaibl. : o:: - Ceskosfoveoske Kolonii! Pan redaktor tohoto listu, po- jal pri jeho založeni mvslenku, opakovati pokus, ktery jiz je- dnou se stal, a pripojiti k neniu ceskv psanon prilohu. Zdalo by se, ze v pritomne do¬ be, kdy ceska kolonie srni poci- tati uz s casopisem vlastnim, po- strada podobny pokus spol-ehlive- lio zakladu, kterym je nadeje na uspech a proto chci strucne uve¬ sti nekolik duvodn, proč zasta¬ vam' opaene mineni, duvodu, kte- re jsou podepreny udalostmi zna- mymi vsem kdoz sladuji život a vyvoj naši kolonie. Prvni z nich je, ze za dnesniko stavu je možna jednostrana in- formace verejnosti, ktera, muze ji byti prospesna — ale tez nemusi. Stala se uz rada hrichu v tomt* smeru. Druliy je, ze je možno umlce- ti kazde minem, ktere je v ro- zporu s nazory ci zajmy reda- kce, at nz se tyto kryji se zajmy ci nazory verejnosti — nebo ne- cbyba, ktera se tez casto vysky- tuje. Treti pak, ze redakce dosava- dniho listu, jsonc si vedoma ne- popiratelneho vlivu, ktery ma na mineni naši kolonie, chce a do¬ vede provadeti natlak tem, kde GOSPODARSTVO ji beži o prosazeni sve vule, c oz by nebylo chybou, kdyby opra- vdu byla prodcknuta zasadami vezdy slucitelnymi, trebas jen i se zakladnimi pojmy o moralce zurnalistiky. Myslim, ze to co jsem uvedi, postaci samo o sobe osvetliti nu- tnost aby ceska verejnost mela jeste jiny organ kde by bylo lze projednavati veci ji se tykajici, neodvisle od zajmn nebo oso- bnich vztahu redakce dosavadni- lio listu. A kdyby nynejsi pokus reda¬ kce “Gospodarstva” nemel jine- lio vysledku, nez ze snad privede dosavadui cesky list k toinu, aby dostava! svym povinnostem vuci kolonii, poctive a v duchu pra- vdy, toz bude to nesporne zaslu- zny cin, za ktery ziska si jiste vdecnost cele kolonie naši. Spoleham proto, ze redakce ■“Gospodarstva” ziska si tim pri- znivce v nasich radach, kteri svou podporou prispejS k udrze- ni zacateho dila a dodaji mu na- leziteho vyznamu pro život ceske kolonie v Argentine. A nejen du- vody v predu uvedene utvrzuji ve mne viru, ze se tak stane. Propaganda ceske spolkove cin- nosti v bratrskych kruzieh jiho- slovanskycli a naopak, prispeje jiste k tomu, ze naleznou se no¬ ve stycne body a nova pole pro spolecnou cinnost, Možnosti v tom smem jsou dalckosable. Ne- chci predbihati a ponecham v te veci slovo redakci same. Ceskou verejnost pak prosim aby uslechtilon snahu “Gospo¬ darstva” podeprela v nejvyssi anire. Inz. Rudolf Knaibl. 0smy vsesokoisky slet v Praze (Dopis) Dne 1. t. m. meli jsme to pote¬ šeni presvedciti se o uspechu obetave prače Sletove Komise zdejsi Sokolske Jednoty, ktera vyprovazela zaroven s cetnymi bratrv a krajany ucastniky Os- meho Sletu ku rychlolodi “Lute- tia”. Siicastni se techto narod- nicli svatku preš dvacet krajanu z nichz patnaet, vypravenycli Sletovou Komisi poziva zvlast vymozenych vyhod nejen ve sle- ve lodnich listku nybrz i v po- liodlnem umistneni, dobrem stra- vovani atd. Vysledek tento mu- zeme nayvati skvelyn tim vice, majice na zreteli potize a pre- kazky s kterymi bylo co zapasi- ti clenum jmenovane komise. Vzpominame jen, naprosto na nepravde se zakladajiciho član¬ ku publikovaneho v nasen tehdy jedinem liste, kterym se zumysl- ne prače komise zleheovala a kra¬ jane zrazovalo aby nespolehali na zadneho, ze zadna vyprava nepo- jede a aby kazdy jednal na svou . vlastni ruku. Ti, kteri uposlechli teto “uprimne” rady redaktora “legionare” dnes "toho ozebli, neb v duvere podvedeni prišli o pekny peniz, o nic mene nez o 35- pesu kazdy, rozdil to v cene listku, pozbytych vyhod v tom necitaje. Zdejsi Sokolska Jednota bude dustojne zastoupena delegaci, ktera tlumociti bude Slavnostni- mu Vyboru C. O. S. nase prani k zdaru obrovskeho vykonu So¬ kolstva ve stare vlasti a odevzda pozdravny list. dilo to zaslouzile- ho bratra, red. Pulkrabka, nasle- dujiceho zneni: C. O. S. Osmy slete sokolsky nes slavu svemu rodu, lasku k veci sokolske, My sokoli v zamori, v dalne Argentine volame zdar, bratri, Vam i Vasi rodine. Na dukaz sve cinnosti posilame, bratri, Vam nepatrnou vzpominku, budiz ji tak prukaz dan. A pekne vazane album s dokla- dy cinnosti Sletove Komise. Oficielnimy delegaty povereni byli btri. inz. Jaroslav Vrana, Frank Zboril, Jarka* Bubenik a Karel Cerny. Pana gen. *konsulata Lejhance, ktery projevil prani k zdaru cele vypravy a pozadal pozdravu So¬ kolstvu a maticce Praze, zastupo- val pan vicekonsul R. Rezny, ktery s konsularnim urednikem p. Cernym setrval az do odjezdu lodi. Starosta br. M. Suchan pro- nesl nekolik povzbuzujicicb slov k ucastnikum vypravy, pral stastnou cestu, zdar Sletu a stas- tny navrat. Na to za zvuku sire- ny bylo odjizdejicim provolano opetovane, hrimave Na-Zdar! Jelikoz nebylo drive možnosti uverejniti v cem spocivala prače Sletove Komise, uvadime, ze od mesice rijna 1925 az do dubna 1926, bylo usporadano s dobrym uspechem 5 propagacnick podmi- ku pro Osmy Slet Vsesokolsky, s uhrnou ucasti 11.289 osob, mimo zajezdu predsedy Sletove Komi¬ se br. Kociana do provinci!, kde podnikal prednasky s ucasti 513 osob. Publikovany clanky v ruz- nych novinacb a cinena propa¬ ganda ve zdejsich spprtovnich kruzieh atd. Starosta mimo jine propagandy vyridil preš 80 do¬ pisu. Tez zasluhuje vseobecneho uz- nani franc. p a ropl. spolecnost, ktera vysla Jednote velice vštric v levne cene cestovneho a v pos- kytnuti vyhod ucastnikum. Telocvicna jednota “Sokol“ Bs As. usporadala dne 22. kvetna t. r. divadelni predstaveni. Hrany by- ly “Prazske Svadlenky”. Pru- beli predstaveni i taneend zabavy po nem odbyva n e naplnil ucastni- ky, uspokojenim. Herci slrostili se svych uloh ceJkern stastne, obzvJaste p. Kor- cak v uloze Rimbaby sklidil za svuj vykon zaslouzeneho potles- ku. Z dam upoutala pozornost sl. Manaskova cistym a melpdiekym pre d nesem zpevnycb čisel. Rov- nez pani Novotna a slecna No- votna jakoz i pan Nyklicek a Ca- bal zaslouzili si plne pochvaly. Pripojime—li k tomu i utese- ny vysledek i po Strance hmotne, pak muzeme Tel. Jedn. “SO¬ KOL” blahoprati, ze j e ji snaha pripraviti kolonii večer prijemne zabavy byla odmenena uplnyn zdarem. Ceskoslovensky Klub v Bs. S. Usporadal dne 25. t. m. pod ve- denim sveho Damskeho Odboru Detskou slavnost. Zelime. ze ne- prlizen počasi zredukovala rady navstevniku, ac i preš to byly spolkove mistnosti naplneny. Ucastniei sledovali si? zajmem vykony drobnych artistu, kteri byli po skonceni programu pohos- teni svacinou. Zaslano V časopise “ Jihoamerican” ze dne 20. kvetna t. r. adresuje re¬ daktor Svoboda svuj članek re¬ dakci “Slovaška” v Hodonine, v nemz piše, ze odvolavam članek uverejneny ve “Slovacku” tyka- jici se machinaci s pudou. Prohlasuji pred celou delnic- kcu verejnosti, ze nic takoveho jsem nerekl ani nenapsal a tim mene nemohu “z korene vyvra- tit” zpravy uverejnene v “Cri- tice” a prohlasuji, ze ani mne nikdo nepresvedcil o tom, ze v Kolonii Dora se machinace nede- ly ba ani redaktor “Jihoameri- cana” ve sve “obhajobe” nje ta¬ koveho nepravi, ale dlouhem mla¬ čeni prazdne slamy, sna-zi se vec obratit na jiny smer. At delnicka verejnost nyni posoudi cin redak¬ tora K. Svobody, jakeho pros- tredku pouzil aby mne pred del- nicou verejnosti zhanobil. v Buenos Aires, v kvetnu 1926 . .Novotny Rudolf. Našim drustvima javljamo, da ima dajemo drage volje besplatno na raspoloz e nje novinu za objavu stvarnih vesti. Neka budu pisani kratko i pre¬ gledno. Polemickih dopisa izme- gju pojedinih skupin a n e mozemo objavljati. Dopisi Pod ovim naslovom objavlja- cemo dopise naših prijatelja si¬ rom Južne Amerike. I ti dopisi neka budu kratki i jezgreviti. Neka se izostavlja u njima sve osobne zagjevice, kakovih ima megju iseljenieima svih na¬ rodnosti, pa i megju našima. Posvečujte osobitu paznju gos¬ podarskim prilikima u mestima, is kojih nam pišete. IZ NASE KONSULASNE SLUŽBE — Gen. Konsulat u Kai¬ ru u Egiptu menja se u poslaniš¬ tvo. Otpravnikom poslova imeno¬ van je dosadasnji gen. konsul poznati pesnik Jovan Ducic. Po- slaniski savetnik u Ateni Drago ucidolac imenovan je gen. konsu- Jom u Brajli u Rumunskoj. U mi- nistarstvu inostranih dela. bila je svrsetkom aprila sazvana konfe- rencija zastupnika doticnih mi- nistarstva o osnutku novih naših konsulat a u Americi, u prvom re¬ du u Brusilu, Čile i Peru. KAKOVI CINOVNICI, takova Uprava, Glavna Kontrola, držav¬ ni ured za nadzor blagajna i ra¬ čunskih knjiga državnih ured a , poslala je u Bosnu, Ilerecegovi- nu, Dalmaciju, Hrvatsku i Slove- niju svoje revizore. Ti otkrili su po državni uredima mnoga pro- neverenja, koja ilu u milijune. Država trpi ogromnu stetu. JED AN, ko ji se “iselio go i bos”. Neki Mato Boskovic, ime¬ novan za delegata SHS u koinisji za ratnu otstetu, u Parizu, vuci ce mesečno po 600 dolara mese¬ čne plače. Toliko po prdliei do¬ biva u Francuskoj sveucilisni profesor za — čelu godinu dana. KAKO RESA VAJU U SHS AGRARNO PITANJE. — Radi¬ čeviči mini star Pavle Radie uveo je prisilni otkup zemlje. Zagre- backi bankiri dali se odmah “na posao” pokupili preko 70.000 ju- tara zemlje, po 2.000 dinara te ju rasprodali po 5000. To znaci: u bankarske zepove morao je pla- titi 60 % kupovine svaki sitni zemljoradnik, koji je hteo da dogje do komadica “domovine”. U ČEMU JE KRIZA?— Pocet- kom decembra 1924 poslala je jedna beogradska tvrtka u Uzice 3 sanduke sapuna. Januara 1925 bila je izvestena, da je sapun na stanici. Sto nije bilo istina. Na bezbroj reklamacija sapun pris- pio jc 15 februara o. g. Od Beo¬ grada do Uziea putovao je punih 455 dana. Kod toga “posušilo” ga se 25 kg. U to vreme mogao je ta j sapun doei 6 puta oko zem¬ lje, ili 60 puta od Soluna do New Yorka. OD DRZAVNOG VELEPOSE- DA BELJE izlucice se 8000 juta- ra za naselenje u prvom redu optanata i begunaca iz Madžar¬ ske. NASA KVOTA ZA SEV. AME- RIKU za ovu godinu iznosi 671 lica. Mesečno izdaje viza se *a- mo 10 % te svote. / GOSPODARSTVO POMIRENJE ORNE GORE. Ministarsko veee priznalo je mi- ro vinu (penziju) sledečim neka- d asm jim mi n istrima kralja Niko¬ le : Nikoli Hajdukovicu, Petru Plameneu i dr. Gj. Socu. UREDOVNI SATOVI ponasim ministarstvima biče glasom za¬ ključka ininistarskog veča od 8—12 dop. i od 3—6 pop. NOVI ZAKON O DRŽAV¬ LJANSTVU — Pošto su pretpi- si o istupanju is državljanstva manjkavi, Udruzenje Pravnika počelo je raditi na novom osnu¬ tku tog zakona. Pitanje vazno je osobito za nas iseljenike, to ce- mo u svoje vreme izvestiti, ako bude u toni pogledu sto ucinjeno. DR. VUKASIN MARKOVIČ, poznati črnogorski odmetnik, prebegao je u Austriju. Sad se ta i naša vlada dogovorile, d a ce ga Austrija predati našim suskim vlastima. ATENTAD NA RADIČA. Dne 24 aprila na skupstiini radiee- vske stranke u Staroj Pazovi uhvaeen bio je nacij onalista Sla¬ vko Milic, kad je theo baciti bom- bu na Stjepana Radiča. Promet Podtim naslovom objavlacemo sve vesti ko j e se tiču tog pred¬ meta. Iseljenike po dvoru naj¬ više ce zanimati odlazak i dola- zak brodova. Svako, koji dolazi ili polazi, može poslati vest, na besplatnu objavu u ovom odele- nju novine. OTPUTOVALI: Don Miguel Mihaovic za Genovu, sa “G. Ce- sare” 22 maja; gdja. Ana Gobic sa dvoje najmlagje dece istim brodem za Grizane. — G. kon- sul Vicko Kusanovic povratio se nakom duzeg boravka ovgje nat- rag u Punta Arenu. DOPUTOVALI: Is Punta Are- negg. Antun Kusanovic i J. Sti- picic. Mali Posluzite se prilike za oglasi- vanje u ovom odelenju, kad tra- zite rada, ili radnib sila, kad ima¬ te sto prodati, želite sto kupiti, naei prijatelja ili javiti poznati- ma svoj naslov. U mnogo slu- eajeva biče zgodnije, da oglas bude pisan kasteljanski. MECANICO se ofrece para ta- ller o como conductor de tractor, motor o maquina a vapor, p. ciu- dad o canapo. PARA TALLER se ofrece co¬ mo fundidor, fogonero o mecani- co, oficial que trabajaba en Nor- te America.’ AUTOMOVIL marca Doyer, 30 HP. 4 cil. usado y guiado por el propietario mismo en obra de campo, se vende por termin, de obra. ALBAnIL, esloveno goriciano, se ofr e ce. Companias oe HAMBURGO SUD AMERiCAlNA Navegacion HAMBURGO AMERIKA LIME | i Majaioviji vozni red 16 Jima 22 „ 26 „ 15 Jula 18 51 3 Augusta 19 „ 2S s . Monte Olivk Baden AnLonio Delfine Bayern Cap Polonic Cap Nort#s Wurt>t*emlberg MonLe Olivia POZIVNE PREVOZNICE, izd a jemo za poziv obi- g telji is kojegagod mjesta u Jugoslaviji. Treci razred nudi putnicima sve pogod- | nosti, koje je stvorila najmodernija teh- | nika u brodogradnji. - Za obitelji sa I | djecom kabine. Umjerene cijene. | | A. M. De/fijio y Cia [S. A,] Reconquista, 335 | PRVI I N&JSURIJI CESKOSLOVENSKI N0VC1NI ZAVOD M.SUCHAN BS. AIRES b stari krij preko I 1 najveceg novcanog zavoda u Ceskoslovackoj, sa glavnicnm i pricuvama od preko 400,000.000 CK. i preko ilisslienske laiki i lapii (prifasnje Hrvatske Zemaljske Banke) Čuvanje novaca us 4 o/o ukamacivanje IRenJauJe novaca po najboijim tecafevima Prodaja prekomorskih prevosoili listova ur najniže cene BOLIVAR 171 zrni riNizilvusri prostrednietvim ZIVNOSTENSKE BANKI v PRAZE nejvelsi bankovni instituce v Rep. Ceskoslovenske jiz kapital a res. fondy previsuje Ks. 400.000.000 j i i l f i : o:: - USCHOVA PEINEZ se 4 0|0 sursocenim - VIMENA PENEZ za nejlepsicli dennich kursu i PosSpusniea B E R I S O Calle Nuava York4865 Fovez>eniei Conodoro Rivadavia: Jose Antos Y. P. F. km. i Villa Angus: J. A. Turic * OBSTARAVAN! LODRBCIi LISTIČU -HEJLE¥ISEJ1- ►P 04