"^ri--. Stane: Za celo leto.....K 15-— za pol leta......« . 7-50 za četrt leta .....« 3"80 za 1 mesec......« 1*30 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev, 27 Ptuj, 28. septembra 1919 I. letnik Tabor beguncev v Ptuju \ m Dne 25. septembra se je vršil v Ptuju impozanten shod beguncev iz zasedenega ozemlja. Udeležili so se pa delegatje iz Ljubljane. Celja, Maribora, iz Dolenjske in Koroške. Na prostornem trgu pred mestnim domom se je zbrala dvetisočglava množica. Nastopila je vrsta govornikov, ki so slikali prožalostno stanje naših beguncev in jih poživljali, naj ne klonijo z glavo, ampak naj, če bo treba, tudi z orožjem v roki nastopijo proti pohlepnemu sovražniku in si izvojujejo nazaj svojo sveto zemljo. Po triurnem javnem shodu sta se preči-tali in bili enoglasno sprejeti sledeči resoluciji : Vsem zastopnikom velesil v Parizu Celokupno zastopano ljudstvo iz po Italijanih zasedenega ozemlja, tako begunci kot izgnanci, v zastopstvu sporazumno s člani iz zasedenega ozemlja, katerim je po krivici nesvobodno izraziti svoje mnenje, izražajo v sledečem svojo voljo v obliki sledeče resolucije, sklenjene na Velikem Taboru v Ptuju, dne 25. septembra 1919: 1. Zastopstvo celokupnega ljudstva .se zgraža nad kratkovidno in kruto obsodbo parižke konference glede narodnostnega prašanja in času neprimernega podjarm-ijenja enega najinteligentnejših narodov, ki prihaja v poštev pri strašni operaciji ljudi, ne poznajočib duše in trupla tega naroda, in opozarja na nemoralnost zahtev imperi-jalističnega, po židih inspitiranega Rima. 2. Velika skupščina konstatira, da so vse- Velesile zastopane na mirovni konferenci dale popolno svobodo divjaškim narodom (Indija, Hindustan, Afrika) in so jih stvorile v posamezne države s popolno samostojno svobodo z ozirom na narodnostna, verska in upravna vprašanja. 3. V očigled temu se dviga celokupni naš narod kot en mož proti tem aspiraci- Pravljice Božene Nemcove. j Prevedel Dr. P. : (Nadaljevanje.) Tako je tudi storil in kmet ga je spremljal. Kaka radost je bila, ko je oče zagledal svojega ljubljenca. Pripovedoval mu je takoj, da sta mu sinova ptiča sicer prinesla, toda ta noče peti. Kraljevič ni zinil niti besedice, kaj se je z njim zgodilo in kaj sta mu naredila brata, pa tudi kmetu je prepovedal o tem govoriti. Nato je zahteval, naj mu pokažejo ptiča, in ko so mu kletko prinesli, je poklical ptička, ki je takoj spoznal znani glas in poletaval in zapel. Vsi so se čudili, videč, da lja ptičku živa kri iz kljuna. Kraljevič je prestregel ljice v zlato posodo in jih prinesel očetu. Jedva jih če použil, je bil zdrav. Brata sta bila v strahu, da se bo kraljevič maščeval, a on se ni niti z besedico zmenil za to, dasi je imel pravico. Kar je bil doma, je živel bolj zase, najrajši je sede-val v svoji sobi in se zabaval s ptičkom ali hodil na lov. Krasne speče vile ni mogel pozabiti. Speča kraljičina |se je prebudila, ko je odnesel kraljevič ptiča. S tem ptičkom je bila rešena kletve, toda nič ni vedela, kaj se je z njo zgodilo in kdo je bil pri njej. Istočasno z njo so se prebudili njeni ljudje, ki so bili z njo vred v gradu zakleti. Pregledala je grad in biio ji je čudno, kam so izginile one tri reči, meč, vino in kruh, in kdo je ptiča odnesel. jam in je pripravljen z vsemi sredstvi, naj si bodi tudi z življenjem zasigurati si svojo neodvisnost, svobodo in svojo voljo in po Italijanih sedaj zasedeno ozemlje, ki je izključno naša last. "5V9T orožjem v roki, ako ne gre drugače, bodemo mi uveljavili svojo voljo in borili se za svoboden razvoj našega naroda ; pripravljeni smo pri tem vstrajati v vojni do zadnjega moža. 5. Opozarjamo Velesile, da je čin vbupanega človeka — in v to so nas do-vedli činitelji mirovne konference — strašen. V ta položaj smo prišli danes mi. 6. Ne iščite utehe v pokanju granat in v razmesarjenih truplib, ampak delajte, kot naš narod želi, kulturno delo in izvajajte iz grozot vojske pravico, da težko preizkušeni naš narod pride v mirno delovanje in se mu povrne, kar je po krivici dosedaj izgubil. 7. Ako tudi niste gospodje dosedaj pojmovali modernega časa in evolucije sveta, naj Vam bo ta vsklik poslednji opomin, predno začne zopet, nov krvavi ples na celem svetu, kateri bo vničil vse, kar je krivičnega in spravil vse sedanje domnevne sodnike sveta s površja. Osrednji vladi Narodnemu predstavništvu in Jugoslovanski delegaciji mirovne kooference v Beogradu. Zastopstvo celokupnega ljudstva iz po Italijanih zasedenega ozemlja, zbrano na Velikem Taboru v Ptuju dne 25. septembra 1919, protestira enoglasno proti brezbrižnosti, katero kažejo poklicani faktorji Jugoslavije glede prašanja celega po Italijanih zasedenega ozemlja, oziroma prizadetega naroda, ter izraža svoje ogorčenje nad notranjo razkosanostjo političnih strank in medsebojno nemoralno ljubosumnostjo v prednjačenju za politično hegemonijo. Ne interes celokupnosti, ampak sta-rokopituo neralno pehanje po osebnih koristih je gonilna sila v gotovih krogih. Od vojsko izčrpani narod, pred veem pa mi iz V tistih časih je le malokdo znal citati in pisati. Samo kralji in visoka gospoda so si plačevali učene može, ko so učili njihove otroke. Tako se je bila tudi naša kraljičina naučila, ker je bila visokega rodu. In kako je bilo dobro. Nekega dne je našel služabnik na mizi napisane besede in opozoril kraljično. Kraljična je citata kraljičevo ime, kdaj je tam bil in zakaj. Sedaj je vedela, kdo je njen rešitelj. Takoj je sklenila, da ga poišče. Velela je ljudem, naj ji pripravijo vse za pot. Prišla je najprej v mesto, kjer je kraljevič pustil meč. Ko se je pripeljala, so ji takoj pripovedovali o čudotvornem meču. Bila je vesela, da je prišla na sled, in se je dala pri kralju oglasiti ter ga prosila, naj ji vrne meč, ki se ji je izgubil iz grada. Kralj se ni obotavljal in ji je izročil meč. Peljala se je dalje. V drugem mestu je našla vino, v tretjem pa kruh, in oboje je dobila. Nazadnje se je pripeljala v mesto, kjer je stanoval njen rešitelj. Takoj je poslala kralju služabnika s prošnjo, naj pošlje k njej sina, ki je odnesel ptiča iz zakletega gradu. Ona ni vedela, da ima kralj tri sinove, kralj pa ni vedel, da je najmlajši sin odnesel ptiča. Rekel je torej starejšima, ki sta šla h kraljičini, nadejajoč se bogatega plačila in upajoč, da si kraljičina izvoli enega izmed njiju za moža. A slabo sta neletela. Ko sta prišla h kraljičini, se je začudila, da prihajata dva; vprašala je, kaj je z mečem, vinom in kruhom, a ničesar nista vedela. Spoznala je, da sta hudobneža, in zagronila jima je s kaznijo. Tedaj sta priznala, da je njun brat prinesel ptiča. svoje zemlje pregnani primorski Slovenci s studom in trpkostjo gledamo, ter dvigamo danes svarilen glas proti takemu po-čenjanju, ter svarimo enoglasno pred nadaljevanjem tega počenjanja, ker dnevi so šteti, ko pade kocka naše narodne usode. Mi begunci in izgnanci smo edini v namenu, da si izvojujeino, če ne bo šlo d.iugače, na lastno pest pravico na zunaj in na znotraj, da pošljemo na lastno pest in odgovornost naše zastopnike v Pariz, ter organiziramo Narodno obrano doma in pri svojih bratih na severu za našo rešitev. Ideal naše misli je francoski narod, ki je z narodnim zastopstvom v Lotarin-giji in Alzaciji dokazal, kaj znači volja naroda, ter izvojeval na ta način osvoboditev omenjenih provinc. Sram nas je nadalje, da nam v tem oziru prednjačijo tudi zastopniki ljudske volje na Koroškem, ki so preko glave državnih faktorjev izvojevali s svojimi, po narodni volji izvoljenimi delegati v Parizu več, nogo naši oficijelni zastopniki, ter smo, zaupajoč na lastno silo in pomoč severnih bratov, pričeli takoj rešilno delo v navedenem smislu. Zahtevamo tasoj pojasnila o tem, kaj se j a storilo za nas ter prisegamo, da ne odjenjamo, dokler ni vse slovensko ozemlje rešeno iz rok zakletega sovražnika na ju-gozapadu. Ptuj, dne 25. septembra 1919. Narodni svet za po Italijanih zasedeno ozemlje. Podrobnosti o današnjem shodu izidejo v posebni izdaji „Ptujskega lista." j Nove smeri v vinoreji. \ Vinarski ravnatelj Puklavec. ¦ a l..........................................................1 Štajersko vinarstvo je imelo v stari Avstriji teško stališče. Trpelo je vsled konkurence južnih pokrajih, posebno pa Ogrske, ki so proizvajale pod mnogo ugodnejšimi Kraljičina^je velela služabnikom, naj ju zvežejo in stražijo in je poslala po najmlajšega. Ta je šel rad in nerad; rad je šel, ker je kraljičino ljubil, nerad pa, ker se je bal za očeta, če bi se kraljična maščevala. Močno mu je tolklo srce, ko je stopil pred njo. Pokleknil je in prosil odpuščanja. Pred letom si je želel slišati od nje samo eno besedo, sed.rj pa se je prve besede bal. Beseda pa ni bila stroga, kajti kraljičini je krasen mladenič ugajal, in bila je vesela, da jo je ljubil in vse leto na njo mislil. Odpustila mu je, on pa ji je moral povedati, kako je vse bilo. Zdaj šele je spoznala hudobnost njegovih bratov. Pustila je kraljeviča v sobi, vzela meč in šla k onima dvema. Trikrat je zamahnila, trikrat ganila ustnice in dvoje trupel je ležalo brez glav na tleh, Služabniki so trupli odnesli, ona pa se je vrnila h kraljeviču, svojemu ženinu. Stari kralj jez velikim veseljem sprejel sina in njegovo nevesto. Nevesta mu je vse razodela in kralj je strmel nad hudobnostjo starejših sinov in nad dobroto najmlajšega ter je rad blagoslovil njuno poroko. Kaj se je z onima sinovoma zgodilo, ni nihče vedel, kajti kraljičina je rekla, da sta ušla, ker se bojita kazni. Za nekoliko dni so slavili poroko. V vsej deželi ni bilo človeka, ki bi ne bil dobremu kraljeviču želel sreče. Saj se mu je tudi do smrti s krasno soprogo dobro godilo. (Nadaljevanje sledi.) klimatičnimi razmerami mnogo ceneje in preplavile s svojim cenim blagom nase naravne odjemalne kraje, alpske dežele. Da se jo naš vinogradnik v drugi polovici vojske gmotno opomogel, je pripisati odpadu te konkurence in je bil le začasen pojav. Stališče našega vinarstva pa tudi danes v novi državi na prvi pogled nikakor ni posebno nadepolno. Del konkurenčnih dežel (del Ogrske, Goriško in Primorje) je sicer odpadel, računi ti pa moramo z dejstvi, 1. da Jugoslavija prideluje več vina, kakor ga sama potrebuje; 2. da bo izvoz v Nemško Avstrijo, ki je dozdaj konsumirala 2/3 do 3/4 našega, vinskega pridelka, tudi za slučaj, da se izvozne razmere urede za nas kar najbolj ugodno, kolikor toliko oteškočen; 3. da bodo proizvajalni stroški pri nas vedno višji, kakor v ostalih vinorejskih pokrajinah Jugoslavije, ki pridelujejo pod ugodnejšimi vremenskimi razmerami. Predpogoj za obstanek našega vinarstva je, da nas država primerno ščiti pred inozemsko konkurenco in da nam omogoča izvoz v današnjo Nemško Avstrijo, katerega začasno ne moremo pogrešati, dokler .se naše vinarstvo ne preustroji. Če se ta predpogoj izpolni, se mora upoštevati konkurenca, ki nam jo bodo povzročale naše jugoslovanske pokrajine in prašanje je, če nam bo mogočo pod danimi razmerami uspešno tekmovati z vinarstvom Dalmacije, Slavonije in Bačke-Banata. Na prvi pogled bi se moralo to prašanje zanikati, že iz vidika vremenskih razmer, ki so v navedenih pokrajinah vinarstvu pač mnogo ugodnejše, nego pri nas in ki zdatno olajšujejo in pocenijo proizvajanje. če se pa razmere vsestransko ogledajo in upoštevajo vse mogoče čiujenice, se pride do čisto drugega zaključka. V prvi vrsti je finost in žlahtnost cvetlice (bukeja), v drugi vrsti finost in žlahtnost kislobe, ki so lastna le našim vinom v tako visoki meri in bi se dale izkoristiti v naše svrhe. V tretji vrsti je uporaba svojega grozdja, ki vsaj deloma lahko mnogo pripomore k večji rentabihteti vinarstva. In te tri činjenice nam nudijo podlago, na katero brez pomislekov lahko zgradimo našo vinorejo dobičkanosno v okviru Jugoslavije. Ne da bi hotel prašanje v dosego navedenega smotra izčrpljivo obravnavati, uso-jam si v naslednjem podati le nekatere smernice za postopanje v prehodnji dobi, prepuščajo končno rešitev vsem merodajnim krogom v nadaljni pretres in posvetovanje. Če hočemo izrabiti finost in žlahtnost cvetlice, ki jo dosežejo nekatere vrste naših vin, moramo pred vsem posvetiti večjo pozornost pridelovanju kvalitetnih vin, kakor jih zahteva svetovni trg; — to sicer ni novo, pa vendar do sedaj premalo upoštevano. Znano je, da so nekatere vrste sortnih vin iz ljutomersko-radgonskih, pekrskih in haloš-kih goric lahko že dosihdob uspešno tekmovale z najbolšimi spodnjeavstrijskimi, renskimi in drugimi vini in da so jim večkrat pri razstavah in drugih priložnostih najboljši poznavalci dajali prednost. Manj ali pa nič znano je pa dejstvo, da šampanjec (peneče vino), proizvajan iz ene ali druge vrste burgundca (posebno iz modrega burgundca), ljutomersko-radgonskega ali slovenjegoriškega izvora večkrat presega po kakovosti celo pravega iz francoske Šampanje (Champagne). Kdor šampanjec kolikor toliko pozna in ve, kaka razlika je kvalitativno med pravim šampanjcen iz vina iz Šampanje in iz vin drugega izvora, bo vedel ceniti velikansko važnost tega dejstva za našo štajersko pokrajino, posebno če omenim, da burgundec v celih ormožko-ljutomersko-radgonskih in celih Slovenskih goricah (približno na kakih 6000 hektarjih) enako dobro uspeva in daje izboren „cuvee" (kvive, vino iz katerega se izdeluje šampanjec), ki se ne doseže v enaki kvaliteti izven Šampanje. V duhu vidim naše krasne Slovenske gorice obsajene izključno le z modrim bur-gundcem, preprežene z mnogobrojnimi, dobro oskrbovanimi cestami in železnicami. Skoraj jih ni več spoznati! Prej brezpomembne va- — 2 — sice. reprezentirajo se kot majhni, čedni trgi z modernimi stavbami. Iz našega Ljutomera, Ormoža, Radgone, Sv. Lenarta, Ptuju in Maribora pa so nastala središča svetovno priznane jugoslovanske šampanjske industrije. Povsod opažaš velepoteznost, red in blagostanje ! Tako nekako bi lahko bilo med Muro in Dravo, Središčem ob Dravi in Lučanami v 15 do 20 letih, če bodo znali zanimani krogi pravilno tolmačiti klic časa! Pred vsem bi trebaio ustanoviti vinarsko zadrugo za označeno ozemlje, ki bi začasno imela nalogo pospeševati sajenje modrega burgundca za proizvajanje šampanjca in skrbeti za to, da bo vsak posestnik, ki na novo zasaja svoj vinograd, član te zadruge. Poleg modrega burgundca pa bi se lahko gojile v navedenem okrožju, četudi v manjšem obsegu in le v naboljših legah, tudi druge grozdne vrste za napravo finih buteljskih vin, kakor šipona, belega burgundca, zalenčiča itd. A glavno torišče za proizvajanje finih buteljskih vin naj bi pa tvorili mariborski, pohorski in haloški vino-rejski okoliš. Kamniškega muškatelca, pekrske male graševine in šipona ter različnih haloških visokopiemenitih sortnih vin, kakor so se že dosedaj pridelovala, nam nikdo ne more ponarediti in so že kolikor toliko znane na svetovnem trgu. Nekoiiko več reklamo po inozemskih časnikih in vzorna skladišča teh vin po večjih mestih inozemstva bi jim kmalu zasigurale stalne odjemalce. V konjiškem delu pohorskega okoliša naj bi se upeljalo spet proizvajanje rdečih vin, kakor je že svoj čas bilo udomačeno in je slovelo. Vinarijskačrnina (kavk;*, vranek itd.) bi lahko tekmovala z drugimi rdečimi vini, že zaradi svojega posebnega, ljubkega bukeja. Tudi za te okoliše naj se ustanove vinar tke zadruge, ki naj določijo grozdno vrste, katere se naj zasajajo. Čim manj vrst, tem lažje bo delo, tem lažje se bo i*azpečalo vino. Stremeti se mora za tem, da se v vsakem okolišu goji le ena vrsta vina za vinski trg; s tem pa ni rečeno le iz ene sorte. Cesto dasta dve sorti v primernem sorazmerju, ki se v svojih lastnostih vsestransko spopol-nujeta, boljši produkt; tako n. pr. mala graševina z zelenčičem itd. V Halozah pa se bo lahko pridelovalo v manj znamenitih legah poleg finih vin tudi vino za režnjo z vini iz južnih krajev, ki jim primanjkuje kislobe. V to svrho se bo uporabilo vrste, ki veliko rode, imajo precej kisline, a malo alkohola. Morebiti bi kazalo zasajati v to svrho beli ranfol, kavčino in druge. Grozdne vrste se bodo morale izbrati po dozdajšnih izkušnjah. Taka vina bodo služila tudi za lokalni trg. O lavno torišče vin za režnjo z južnimi vini pa bo naš brežiški ali bizeljski vino-rejski okoliš, kjer so razmere kar za to ustvarjene. Bizeljska modra kavčina za režnjo s teškimi črnimi dalmatinci in bizeljski plaveč za režnjo z belim vinom z juga bo-deta iskani sorti vina in tudi dobro plačani. Tudi tukaj bode morala prevzeti vinarska zadruga stvar v roke in seznaniti vinske trgovce z blagom, ki bo obojestranska vina spopolnilo in omililo v svojih ekstremnih lastnostih, jih naredilo prijetnejše ter povečalo njih konsumni krog. Vino za režnjo se bo deloma lahko pridelovalo tudi v celjskem vinorejskem okolišu, kjer bosta mogoče sorti peček in vrbovec dajali tozadevno blago. Z navedenim pa nočem reči, da bizeljski in celjski vinorejski okoliš nista deloma tudi sposobna za pridelovanje boljših vin za buteljke. Znane so nekatere vrste bizeljčana, šmarčana in drameljčana, ki takisto lahko tekmujejo v drugimi našimi buteljskimi vini! Na drugi strani mi pa tudi ne pade v glavo, da bi hotel ovirati ali preprečevati pridelovanje navadnih vin za lokalni konsum v vseh navedenih vinorejskih okoliših. Ravno narobe! Sem za to, da se pusti vinogradniku kolikor mogoče prosta roka v njegovem delovanju, a ogrožati se ne smejo pri tem splošni interesi vinarstva. Označiti sem hotel s svojim ia vajanjem le pot, ki naj vodi iz krize, ki preti našemu vinarstvu, če se ga primerno ne preuredi. Hotel sem navesti le ideje, o katerih sem prepričan, da bi bile v stanu, če jih upoštevajo v vinarskih krogih, po-voljno rešiti prašanje prihodnosti našega vinarstva. Vse drugo ostane zadeva podrobnega dela krajevnih vinarskih organizacij, ki se pa vsekakor morajo osnovati čim prej, če hočemo ohraniti naše vinarstvo in ga spraviti na pravi tir. Pri rešitvi prašanja rentabilitete vinarstva pa ne smemo pozabiti še ene možnosti izkoriščanja naših vinogradov in sicer porabe svežega grozdja. Pridelovanju namiznega grozdja se bo morala posvetiti vsekakor večja pozornost. Če ne več, pridelati moramo najmanj toliko namiznega grozdja, kolikor se ga potrebuje po naših mestih in trgih. Ne smemo pripustiti, da bi se uvažalo v to svrho iz drugih pokrajin. Tudi uporaba svežega grozdja za tako-zvane grozdne kure, na katere me je opozoril ravnatelj drž. zdravilišča Rogaške Slatine, g. Herg, je lahko precejšnega pomena za naše vinarstvo, posebno v okolici zdravilišč in kopališč in bi donašalo okoliškim vinogradnikom lep dohiček. Dobrna pri Celju, Rimske toplice pri Celju, Slatina Radenci, posebno pa Rogaška Slatina pridejo kot take v poštev. V okolici navedeuih zdravilišč bi se naj ustanovile zadruge za pridelovanje namiznega grozdja, ki bi pospeševale zasaditev vinogradov z zamiznimi grozdnimi vrstami. Za grozdne kure se lahko goje pri nas vse vrste žlahtnine in pa kraljevina (rdeča portugalka.) Poskusilo^bi se lahko gojiti „biser iz Czabe", ki že avgusta zori, dočim pride žlahtnina še le v drugi polovici septembra, kraljevina še le oktobra v poštev. Omeniti pa je, da biser iz Czabe zelo slabo rodi. Ravnatelji dotičnih zdravilišč bi gotovo radi šli na roko zadrugam, kar se tiče množine potrebnega grozdja itd. V smotreni razdelitvi proizvajanja je iskati spas našega vinarstva. V vsakem vinarskem okrožju se naj pridelujejo le one vrste grozdja, ki pod dotičnimi razmerami najbolj uspevajo, po čijih produktih se največ po-prašuje in nam obetajo zaraditega najboljši skupiček. Celo zadevo' spraviti v označeni tir, naj bo glavna naloga snujočih se zadrug. Shod županov v Vuzmetincih. V nedeljo, 21. t. m. je bil tu shod županov radi železniške zveze Ljutomer-Sre-dišče. Sklenilo se je poslati sledečo vlogo na deželno vlado v Ljubljani: Ker pripada proga Radgona-Špilje Avstriji, je ves ljutomerski okraj, kakor tudi Prekmurje in severozahodni del Medžimurja brez železniške zveze. Zato je nujno potrebno, da se spoji Ljutomer' na eni strani proge Belatincev z Mursko Soboto, na drugi strani pa s progo Pragersko-Čakovec. Na shodu dne 21. septembra 1919 v Vuzmetincih zbrani župani občin: Središče, Obrez, Vodranci, Vitan, Kog, Jastrebci, Her-manci, Sv. Miklavž, Presika, Badličan, Prho vci, Stanetinci, Dobrava in Strigova prosimo, da upošteva vlada sledeči predlog : Železnica naj se izpelja iz Ljutomera Čez Stročjo vas pod Staro goro skozi Vuz-metince po vodranski dolini v Središče. Ta proga je iz sledečih gospodarskih razlogov najboljša: 1. teče skozi zelo obljudene kraje, iz katerih se izvaža največ vina ljutomersko-or-moškega okraja, nadalje sadja, lesa in živine; 2. gravitirajo na to progo sledeče zveze: a) Medžimurje s Štrigovo v Vuzmetince: b) fara Sv. Miklavž z Jeruzalemom. Bre-brovnikom, Kajžarjem, Vinskim vrhom, Tem-narjem i. t. d. v Vuzmetince ; c) fara Sv. Bolfenk na Kogu v Vo-drance : _ 3 — Razno. • i ¦ i ¦ i Imenovana sta Josip Senčar in Janez Kropša za šolka slugi na ptujki gimnaziji. Naj se takoj javita pri i avnateljstvu. Polnoletnost. Po srbskem in črnogor-kem zakonu je polnoleten, kdor je dovršil 21. leto svoje starosti. Po avstrijskem zakonu, ki je veljal pri nas, pa tudi na Hrvatskem, je dosegel človek polnoletnost šele z dovršenim 24. letom; ravnotako tudi v Bosni in Hercegovini. Ta razlika se je morala izenačiti, tembolj ker smo mi s svojim določilom bili precej osamljeni. Naši sosedje Nemci in Lahi, kakor tudi Francozi, do.sežejo polnoletnost z 21. letom. Švicarji celo že z dovršenim 20. letom. Ravnotako je v Rusiji. Tudi Nemška Avstrija je sledila temu vzgledu ter določila, da postane polnoleten, kdor izpolni 21. leto. Z zakonom z dne 31. julja 1919. ki je bil objavljen dne 2. septembra v ,,Službenih Novinah", je za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uzakonjeno, da postane vsak naš državljan polnoleten s pričetkom dneva, katerega dopolni 21. leto svoje starosti. Za nazaj zakon ne velja. Vsi, ki so bili tedaj dne 2. septembra stari več kakor 21, pa manj kakor 24 let, so postali polnoletni z dnem 2. septembra 1919. Pozdravljamo ta zakon kot mal toda zelo važen korak na potu izenačenja zakonov v Jugoslaviji. Listnica uredništva. ¦ • ¦ ¦ G. Kosi, Središče. Prisrčna hvala za poslano. Pride, čim prej bo mogoče. Uredništvo. Viničarska družina z 3—4 delavskimi močmi, katera razume tudi živinorejo, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Vpraša se pri mestni tehtnici v Ptuju, Hrvatski trg. eirocloa,. Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mescev. Mastin je dobif največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 17 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkozci v Ljubljani, Kranjsko katera, z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. Mestna aprovizacija v Ptuju bi potrebovala večjo množino poznega krompirja. Tozadevne ponudbe, v katerih je navesti množino in ceno, naj se pošlje pismeno mestnemu magistratu do 5. oktobra t. 1. Mestni magistrat Ptuj, dne 24. sept. 1919. Vladni komisar: Dr. M. Senčar s. r. *44>H^ -H>- -$šY$~ ~$4$4~ -44"H>- T)r. Jflojz Visenja/^ je o tvoril odvet. pisarno - v ptuju v hiši ga. J)r. Stuheca z=*^&^== t Komur smo dozdaj pošiljali list, pa si ga ne misli naročiti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za naročnika. f Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovž) štev. 3, pritličje levo. Najboljši uspeh lmajLu°fLm listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo rad čita. •K^o^** -K^l40Hr>* *<^,^~ ^^^^^ ^^'r1^ Oznanilo. V Turškem vrhu na posestvu Rudolfa Ulm-a se odda letošnje branje. Nabralo se bode okoli 4 polov-njake vina. Pismene zapečatene ponudbe z varščino 1000 K se imajo do o. oktobra do 12. ure poslati sekvestru Jožefu Troha, posestniku v Zavrču. Razglas. Garnlzlja Ptuj potrebuje dobavitelja in sicer za rok od 1. septembra do 31. decembra t. 1. Mesečna potreba približno 200 m' drv in 10.000 kg premoga. Licitacija se vrši 30. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v pisarni mestne komande Ptuj. Tozadevni pogoji se lahko v pondeljek, r. j. 29. t. m. vpogledajo v pisarni provijan-ture pionirskega bataljona (velika vojašnica), kjer so tudi vse druge informazije na razpolago. Komanda mesta Ptuj. T Prebivalci - Konzumenti! Oddajalnica živil v Ptuju se je preosnovala v izumno drušlvo v Ptuju za ptujski politični okraj. Namen „Konzumnega društva1' je, dobaviti svojim članom vse vsakdanje potrebščine po nizkih cenah. Pristop imajo uradniki, delavci, sploh vsi nastavljenci kakor tudi mali obrtniki in kmetovalci. Vsi člani oddajalnice živil in novo pri-stopivši člani, ki hočejo postati udje „Kon-zumnega društva" morajo podpisati pristopni list ter vplačati svoj delež v prostorih društva (dosedaj oddajalnica živil pri sejmišču) v Ptuju, kjer zvedo tudi vse druge podrobnosti. Ptuj, dne 15. septembra 1919. ____________Haiclrtio Umnega flniit« v Ptuju Zahtevajte ,Ptujski list! I ^or^uLoLoe 23.ao se pošljejo: i, Truberjeva ul. 4. 'A* 11 3256 0656 ruzmca Li f in Centrala t Ljubljani. Rezervni fondi gad 4.000.000- Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3°|0 brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s s%\ čistih. m Daje trgovske in aprovizacijske kredite. m Izvršuje vse bančne transakcije. OB Brata Vošnjak, ptuj ??¦¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦¦¦«•«¦¦¦¦¦¦»¦»»¦¦¦»• »¦*»»¦*»«¦*¦•** trgovina z usnjem, čevlji in surovimi pozami. Qoveji in telečji boks, chevreaux, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo. >»«• >«¦ > €legantni boks-calf in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne in rujave teletine. — jfa- vadni čevlji iz. rujave kravine, podplatni in podpeini cveki, dreta, platno. Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6'—, za podgane in miši K 6"—, za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničevatec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3-—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. V najem se vzame gostilna, zemljišče ali sploh kako podjetje. JjRjjf*° Ponudb« na upravništvo lista. *^P5 IfcTa.z3a.a.xiI.l© I Urar Kari Ackermann v mestnem gledaškem poslopju v Ptuju je otvoril zopet svojo delavnico za popravo ur, in se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. Delo izvršuje po solidnih cenah. mm&mmmmmm, Si Tempel vrelec: Styria vrelec: Osni vrelec lil • ^ .7;, tina. i oaooooooaaooaooooooaaoao Fmaaaaaaaaaaaaai GARJE srbečico, kraste, lišaje ° uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, g o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o o osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. S Prodaja in razpošilja s pošto ki! lekarna T r n K d c z y v Ljubljani. Kranjsko ooooooonoDooDaoooooonooo !1Ž3 Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnav-ljanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti sblabemu prebavljanju in teku. Boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro siedstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoridom itd. je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkaiič no-sallničnih rudninsko-klslih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krep-čilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaška slatina je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda. katera nima nikda slabega -" okusa ali duha. = Išče se v okolici Ptuja stan o vanje 3@HHflHHII^^HiflBBHH z 2 sobama, kuhinjo, skladiščeni, kletjo ali z celim gosp. poslopjem. Vpraša se v upravi tega lista. Dva viničarja sprejme pod ugodnimi pogoji trgovec g. F. C. Schwab v Ptuju. se sprejme pri graščini Dor= nova, pošta Moškanjci. 2 lahka voza (vagerlna) in enega 6 let starega konja za težko in lahko vožnjo na prodaj. Milan filass, k Barbara, Haloze. (P at=Jt Dva zanesljiva konja % s celo opravo se prodata po ugodni ceni. Pojasnila daje FRIC SI M A, posest. Breg pri Ptuju. j. Iffirii------ ii-----ii —irr^V FRANJO CUCEK, PTUJ veletrgovina z vinom priporoča vsakovrstna vina, haložka, posebno zavrčka in ljutomerska, kakor tudi iz- venštajerska po dnevnih cenah. Prodaja se v posameznih sodih in na cele vagone in sicer v sodih kupčevih, ali pa se sodi za pošiljate v posodijo. Istotako priporoča svojo zalogo desk. in vsakovrstnega rezanega lesa, dalje cementa, apna in premoga. 3132 7414 04 8128 — 5 d) južnozahoni del Medžimurja na Presiko. 8. Vse ozemlje, ki bi imelo od te želez-nične zveze dobiček, obsega nad 10.000 ha, izmed teh 1400 ha vinogradov in 4000 ha gozdov, ter šteje nad 9000 prebivalcev. 4. Na Presiki, 'U ure od Vuzmetinec, se je odkrila močna žila črnega premoga, ki čaka samo na promet. Ves kraj je po mnenju izvedencev poln premoga. 5. V stari gori je po mnenju izvedencev sol. Nahaja se tam več izvirov močno slane vode. 6. Proga Ljutomer-Središče bi tekla ves čas po ravnem in trdnem ozemlju; ne bilo bi treba ne predorov, ne večjih mostov in nasipov. 7. V Središču je obsežen kolodvor, ležeč na ravnini in zmožen največje razsežnosti. 8. Z zvezo Ljutomer-Središče bi bil vzpostavljen važen člen proge iz Zagreba črez Varaždin v Središče, Ljutomer, Mursko Soboto proti severu na Bratislavo. Proga Ljutomer-Ivanjkovci-Ormož ne bi imela za okraj nobenega pomena, ker pretežna večina v bližini proge ležečih vinogradov radi prevelike strmine ne bi mogla voziti svojih piidelkov na isto. Tamkaj ležeči kraji lesa sploh ne izvažajo, a tudi drugih pridelkov ne. Vse ozemlje, ki gravitira na progo Ljutomer-Ormož, ima le 4000 prebivalcev. 900 ha in 1350 ha vinogradov. Razven tega ne leži ob celi progi nobena večja vas, med tem ko gravitira na progo Ljutomer-Središče ogromen gospodarski okoliš z močnimi vasmi in trgom Štrigovo. Predno se definitivno določi potek proge, zahtevamo, da pošlje vlada v naše kraje izvedance, ki bodo natančno proučili teren in gospodarske razmere in se še le potem odločili za to ali ono progo. Središče, dne 22. septembra 1919. Gospodarstvo. Nekaj besed k bližajoči se trgatvi. Kakovost vina je med drugim odvisna od kakovosti grozdja, čim bolj je zrelo grozdje, tem boljše bo vino. Deževno poletje nam ni obetalo pitne kapljice, ali vreme zadnjih tednov je popravilo mnogo in če ostane tako ugodno do konca trgatve, tedaj bo letošnji pridelek v dobro osrbovanih vinogradih ne le dosegel, ampak prekašal lanskega na kakovosti. V dosego dobre kapljice pa je letos neobhodno potrebno, da se vinogradniki ne prenaglijo s trgatvo. Pred očmi jim mora biti, da pridobiva grozdje ravno pri vremenu, kakoršno je zadnji čas, dnevno več sladkorja in drugih žlahtnih snovi, ter gubi več kisline, kakor prej v tednih. Izkušnja uči, da lahko pridobiva grozdje pri lepem vremenu ob času zo-ritve tedensko do 3 odstotke sladkorja in zgubi istočasno 2 in več tisočink kisline in ta procedura traja tako dolgo, dokler je listje zeleno in dokler pecelj na grozdju ne oleseni. Grozdje pa ne pridobiva sanic na sladkorju in gubi na kislini proti koncu zo-ritve, ampak v njem se tvarjajo obenem dišeče in okusne snovi in čim več je teh, tem okusnejše je grozdje, tem žlahtnejše bo vino. Vinogradniki imajo torej vzroka dovolj, da počakajo s trgatvijo do skrajnega časa, kajti vreme jim obeta dober pridelek naravnim potom. Vinarski inštruktor Zupane. Še enkrat pozor pred tirjatvami iz Gradca! Sedajni deželni svet v Gradcu tirja iz zapuščine neke kočarice v občini Presečno, v okraju kozjanskem, ki je umrla v Peldhofu pri Gradcu 18. oktobra 1919, oskrbne stroške nad 3000 K, ki presegajo zapuščino, h kateri so poklicani mnogoštevilni nepreskrbljeni otroci. Ti stroški so se sicer zaračunali že deželnemu ubožnemu skladu, tirjajo se pa naenkrat iz razloga, ker je imenovana tuja državljanka. Likvidacijska komisija v Celju je obvestila graški deželni svet, da to ni bila tuja. ampak štajerska državljanka in nima pravice graški deželni svet zdaj, ko ne spa- darno več pod Gradec, tir jati za dobo pred 1. novembrom 1918, kar se je iz skupnih davkov porabilo za slovenske sodeželane v nemšKom delu dežele. Iz tega slučaja se vidi, da je previdno obrniti se v vsakem slučaju najprej na likvidacijsko komisijo štajersko v Celju, ako pridejo kakoršnikoli plačilni pozivi iz Gradca. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in Okolico. V tednu od 14. sept. do 20. sept. 1919 je iskalo dela 31 možkih in 4 ženske delavne moči. Delodajalci so iskali 11 možkih in 6 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 12. V času od 1. januarja do 20. septembra 1919 je iskalo dela 628' možkih in 282 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa so iskali 030 delavcev in delavk. Posredovanj se je izvršilo 380. Delo iščejo: 2 oskrbnika, 19 poljed. delavcev, 4 rudarji, 5 vrtnarjev, 9 kamnarjev, 1 opekar, 8 kovačev, 3 mehaniki, 7 mizarjev, bičarjev, sodarjev ; 3 usnjarji in sedlarji, 19 krojačev in šivilj, 1 čevljar, 6 pekov, 4 mesarji, 4 zidarji, 2 stavb, delovodja, 1 tesar, 1 sobni slikar, 4 strojniki, šote rji,^kurjači, 1 tov. delav., 5 vratarjev in uradnih slug, 2 trg. sotrudnika, 12 pis. moči, 95 dninarjev in dninaric, 27 služkinj, 92 vajencev in vajenk raznih strok. V delo pa sprejme podružnica 54 poljskih delavcev in delavk, 14 pletarjev, 2 mlinarja, 2 pekovska vajenca, 7 služkinj itd. Dopisi. Šolstvo V Ptuju. Na državni gimnaziji v Ptuju se je za šolsko leto 1919J20 vpisalo 217 učencev, v prvi razred deške meščanske šole 30, v prvi razred dekliške meščanske šole 60 učencev. Številke kažejo jasno, kako potrebne so srednje šole za ptujski okraj. Čim se notranje in vnanje razmere v državi urede, bo število brez dvoma še znatno poskočilo, tako, da bo Ptuj med najjačjimi šolskimi središči v Sloveniji. Izobraževalno društvo v Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji je priredilo v nedeljo dne 21. t. m. na vrtu g. Ferdo Korpar-ja ljudsko veselico z glavno točko sporeda: Veseloigra „Črevljar" v 3 dej. Vkljub zelo nestalnemu vremenu je bil obisk sijajen, posebno mnogoštevilna je bila udeležba iz Ormoža in Sv. Marjete. Po pozdravnem govoru, ki ga je z velikim navdušenjem govoril g. Jožef Lah, se je pričela veseloigra. Smeha in grohota ni bilo ne konca ne kraja. Črevljar s svojim pristnim prleškim narečjem in duhovito neumnostjo, kakor tudi doktor v svoji nervoz-nosti in zelo dobro pogojeni maski, eden je prekašal drugega. Tudi ostale vloge so igrali prav dobro, tako, da se lahko Izobr. društvu na dobrih igralskih močeh častita. Žal, da je sredi predstave pričelo deževati in večina gledalcev je odhitela pod streho. Vkljub temu se je veselica razvijala nemoteno naprej. Tamburaški in pevski zbor iz Sv. Marjete je neumorno proizvajal svoje točke in žel obilo priznanja. Ta dobro uspela veselica, ki je končala s prav lepim dobičkom naj bo Izobr. društvu v spodbudo, da koraka neustrašeno po razčrtani poti naprej, ne oziraje se ne levo in ne na desno, pred seboj vedno vzvišeni: Delo za izobrazbo in prosveto. Zima prihaja, a obuvala ni, tako slišimo tsrnati stariše otrok iz revnejših slojev. Otroci bodo sedeli doma za pečjo, namesto da bi zahajali v šolo. Ali bi no bilo mogoče, da bi merodajne okrajne oblasti preskrbele revnejšim šolarjem obuvalo po znižani ceni ? Ce tudi bi bilo obuvalo z lesenimi podplati, samo da bi bilo trpežno. Iščimo pota, morda bo pa pri dobri, blagohotni voljo le šlo. Popravek. V posebni izdaji Ptujskega lista od 24. t. m. sta se v članku „Trst" vrinili dve napaki, ki jako motita. Stavek: ,,Vsa večja podjetja (str. 2) — — —, se ima glasiti : „niS0 bila v italjanskih rokah." Namesto : ,,da je Rusija sedaj v revoluciji, čitajj: „v evolucij i." Skrb za našo učečo se mladino. Pouk po mestih se pričenja. Dosti ukaželjne mladine iz ptujske okolice so pripeljali naši skrbni stariši v Ptuj, kjer so se nam na stežaj odprla vrata slovenskih šol, kakoršnih smo do zdaj bridko pogrešali. Uverjeni smo, da bode učiteljstvo naše novince ljubeznjivo sprejelo, dasiravno prihajajo naši fantiči in dekleta z oguljeno obleko v slovensko oz. državno šolsko klop; isto pa pričakujemo tudi od sošolcev, ki so tako srečni, da so jim skrbni roditelji lahko priskrbeli boljšo obleko za šolo. Naši roditelji iz dežele imajo sedaj veliko zaupanje do ptujskih šol, ker jim voditelji šol. mladine na deželi jamčijo, da bodo na šolah v mestu boljše razmere, nego so bile pod nemškim režimom. Hribovci in poljanci iz ptujske okolice imamo še počitnice, a treba bode misliti na to, da bode tudi pri nas čez 5 tednov zadonel šolski zvonec. Skrbimo, da bodo naši.malički in večji šolarji pripravljeni za pravočasni vstop. Kakor po mestih, tako naj tudi na deželi vsa šolska mladina naenkrat mobilizira in zahaja redno v šolo. Razven zelo tehtnih vzrokov t. j. bolezni, slabega vremena in sličnega naj ne ostane nikdo doma, kajti le na ta način bode ljudska šola na kmetih zacelila rane, ki jih je zadala kakor povsod svetovna vojna in naše osnovne šole bodo prišle na stopnjo, kakoršno si narodno učiteljstvo tako srčno želi. Z našo mladino si bodeino zgradili neraz-rušljiv temelj mlade države Jugoslavije. V splošni ljudski izobrazbi je narodova moč. Ko bodo naši pohlepni sovražniki videli, na kakšen način se oborožujemo, nas bodo pri naši zahtevi po narodnih pravicah bolj upoštevali nego so nas do sedaj. Z združenimi močmi pa trebimo v našem okraju še ogromne ostanke nemškutarstva. Te bodemo z ostro krtačo čistili v „Ptujskem listu." Pri takšnem čiščenju bomo brez ozira na stan okrtačili vsakogar, ki se mu zdi nemško govoriti bolj „nobel" ; če bode zraven katera gdčna ali gospod izmed „narodnih vzgojiteljev", si bodo sami krivi. Narodni učitelj. Utonil- Dne 17. avgusta t. 1. je utonil 20 letni Jožef Zorko, sin posetnika v Obrežu pri kopanju v Dravi. Požar V Preslavi. Dne 3. avgusta t. 1. popoldne je strela zažgala viničarsko hišo Ivana Megla v Preslavi, občina Podgorci. Škoda se ceni na 2000 K. Zavarovana je bila hiša za 500 K. Sramotna umaknitev Lahov iz Trogira. LDU. Split, 23. septembra. (DDU.) Popoldne ob 2. je naša vojska krenila v smeri proti Tro-giru. Ob pol 12. predpoldne je prišel v Trogir ameriški rušilec, da prisili Italijane, da se umaknejo na demarkacijsko črto. Ko so tro-girski meščani zagledali ameriško bojno ladjo, eo pograbili za orožje, pridrli na ulico in pričeli streljati. Ko so Italjani opazili pobuno meščanstva, približevanje srbske vojske in ameriške ladje, so nemudoma pobegnili iz Trogira. Meščani so zajeli oklopni avtomobil, poveljnika italijanske vojske Torre Filiberta Emanuela s tremi vojaki. Med tem se je izkrcalo 2000 oboroženih ameriških mornarjev s strojnimi puškami, katerim so oddali vjet-nike in avtomobil. Na avtomobil so Ameri-kanci postavili svojo zastavo, vjetega častnika in vojake pa vzeli s seboj na ladjo in jih odpeljali v Split, kjer so jih izročili poveljniku italijanske stacijske ladje „Puglia." Med tem je došla srbska vojska, ki je bila z velikim navdušenjem sprejeta od ogromne množice ljudstva z zastavami. Amerikanci so izročili mesto srbski vojski in vkrcali svoje čete. Naša vojska je zasledovala sovražnika preko Trogira in nadaljuje svojo akcijo. Od tega časa nadalje ostane v Trogiru stacijonirana za nekoliko dni ameriška vojna ladja, ki je dobila najstrožje naredbe za eventualni drugi italijanski napad. Tregir v jugoslovanskih rokah. Split, 24. septempra. V Trogiru je po neuspelem italijanskem puču zopet vzpostavljen popoln red in mir. Po mestu se vidi jugoslovansko vojsko, - 6 — ki jo je pričakal narod z nepopisnim odušev-ljenjem, vsklikanjem in cvetjem. Komedija na Reki. LDU. Bekaj 24. septembra. Danes so prišle na Reki v promet italijanske poštne zmake. LDU. Reka, 24. septembra. Italijanska oblast na Reki je izvršila včeraj preiskavo t srbski pravoslavni cerkvi in v stanovanju prote Kosanoviča, ki je odsoten. Iskali so baje skrito orožje, katerega pa niso našli. LDU. Reka, 24. septembra. Na reki so italijanaši osnovali narodno gardo, ki ima nalogo, da ski-bi za mir in red ponoči. LDU. Reka, 24. septembra. D'Annunzijeva vojska, zastavljena na dve strani, dobiva hrano po aeroplanih iz Italije. Dva dni so meje proti Jugoslaviji zaprte. Cene živeža so se podvojile. D'Annunzijo je izdal ponovni razglas na italijanske vojake, kjer veli, da bi moglo priti do popolnega okroženja Reke po neprijateljskem narodu. Zato poživlja svoje čete, kakor tudi one v Opatiji, Lovrani, Voloski in na Učki, da ostanejo na svojem mestu in da čuvajo italijansko zemljo. LDU. Reka, 24. septembra. Včeraj je D'Annunzio z vsem štabom v štirih avtomobilih dospel v Sušak in se je tam mudil eno uro. Na mostu ga ni nihče prašal, niti zaustavil. Na povratku ga je vojak na straži lepo po vojaško pozdravil. D'Annunzio je bil na Grobniku, kamor danes dopoldne njegovi vojaki vozijo deske, železo in drugo tvarino. To in pa dejstvo, da je italijanski Rdeči križ prevzel preskrbo Reke, jasno dokazuje, kako daleč je italijanska vlada od D' Annunzije-vega prevrata. 0 jadranskem vprašanju ni sporazumna! LDU. Rim, 23. septembra. (Dun. KU.) „Agenzia Štefani" : V inozemskih listih razširjena vest, da se je med Italijo in Jugoslavijo sklenil dogovor v jadranskem vprašanju, je popolnoma brez podlage. Društvene vesti. Za Ptujskega Sokola daroval g. Jožef Horvat iz Ptuja 10 K. Krajevni odbor Labod priredi v nedeljo dne 12. oktobra veliko ljudsko veselico v Labodu, srečolov, šaljiva pošta, licitacija predmetov itd. Svira polnoštevilna vojaška godba iz Maribora. Ker je veselica velepomembna za naš Korotan radi plebiscita, vsi ta dan v Labod. Vsa društva naj bodo z zastavami zastopana. Vsi v Labod ! Zveza z vlaki zelo ugodna! Odbor. Skupna seja načelstva in nadzorništva Konzumnega društva za ptujski politični okraj v Ptuju r. z. z. o. p. se vrši v soboto dne 27. t. m. ob 20. uri (8. uri) zvečer v uradniški menzi na magistratu v Ptuju. Ker zadnja seja ni bila sklepčna, se naj te seje vsi odborniki radi rešitve važnih zadev zanesljivo udeleže. Načelstvo. Zveza gasilnih društev ptujskega okraja priredi v nedeljo, 5. oktobra 1.1. v prostorih Narodnega doma v Ptuju veliko veselico s tombolo, srečolovom, licitacijo, šaljivo pošto in plesom. Sodeluje ptujska mestna godba. Začetek ob 16. uri. Vstopnina 2 K. Prijatelji gasilstva se vabijo k številni udeležbi. tudi vsakomur, ki se zanima za našo preteklost. O srbski in hrvatski zgodovini ne podaja nobeno slovensko delo toliko kot Molikovo. Drugi del knjige, v katerem bo opisana naša zgodovina od srednjega veka pa do današnjih dni, izide okoli novega leta. Gledališka vest. Z Jurčičevim ,Tugome-rom" se otvori dne 27. t. m. slovensko mestno gledaličče v Mariboru. S skoro nepremostljivimi teškočami se je vendar posrečilo zagotoviti obstoj tega za kulturno in narodno prebujenje in razvoj mesta Maribora tako potrebnega in velovažnega slovenskega gledališča. Kot ravnatelj in zakupnik je prevzel 11. septembra t. 1. celokupno vodstvo za dobo 5 letHinko N u č i Č, slovit že od ljub ljanskega gledališča. Ker je vse poslovanje in financa v rokah ravnatelja, ima dramatično društvo samo vpliv na vsakoletni repertoir cele sezije in smeri igranja v gledališču. Zagotovljeni sta tudi mestna in državna podpora. Gojila se bode v prvi vrsti drama, veseloigra, burka in spevoigra. Za to so se pridobile prvovrstne moči iz Zagreba, Ljubljane in nekaj izvrstnih domačinov iz Maribora. Nadejati se je torej lepega razvoja slovenskega gledališča v Mariboru, ne le v razvedrilo, ampak tudi v narodni blagor Mariborčanom. Kakor se dozve, bode slov. mestno gledališče prirejalo stalna gostovanja v Celju in Ptuju, tako da se bode tudi v teh mestih gojil um za umetnost. U. P. Oglasi. Književnost .....: Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi del. Izdala v zbirki „Pota in cilji" Tiskovna zadruga v Ljubljani 1919, tiskal Maks Hrovatin. Cena K 10-—, po pošti 80 v več. Tiskovna zadruga je začela izdajati zbirko poljudno znanstvenih spisov Bota in cilji. Prvi zvezek je pravkar izšel v jako elegantni in prikupljivi obliki ter podaja Melikovo Zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V njej nam pisatelj riše precej natančno vso našo zgodovino od najstarejših časov pa do konca srednjega veka. Knjigo toplo priporočamo vsemu razumništvu, zlasti učiteljstvu in srednješolskemu dijaštvu pa Naznanilo o začetku prvega šolskega leta 1919|20 na dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. Vpisovanje na trgovski šoli se vrši 1. in 2. oktobra t. 1. na bivšem deželnem ženskem učiteljišču (vhod iz Hamerlingove ulice), in sicer vsak dan od 9. do 11. ure. Vpisnina in prispevek za učila je enkratni znesek 20 K. Šolnina pa posebno 30 K. V uvaževanja vrednih slučajih se dovoli oprostitev plačevanja šolnine. V pripravljalni razred se bodo sprejeli brez vsakega izpita učenci in učenke, ki so vsaj 13 let stari in z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. V I. letnik se bodo sprejeli: 1. brez vsakega izpita tisti učenci in učenke, ki so vsaj 14 let stari in so z ugodnim uspehom dokončali I. razred kake srednje šole ali popolno meščansko, oziroma 8 razredno ljudsko šolo, 2. tudi vsaj 14 let stari učenci in učenke, ako napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisa, zemljepiso in *priro-doslovja. Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz imenovanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Izpiti za I. letnik se vršiju 3. oktobra ob 8. uri dopoldne v šolskih prostorih. Redni pouk se začenja 5. oktobra t. 1. Za vodstvo trgovske šole v Mariboru : Prof. M. Doienec s. r. Razglas o oddaji tobačne glavne trafike v Središču št. 117 (davčni okraj Ormož.) Ta-časna glavna trafika v trgu Središču št. 117 se stem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. V enoletnem času se je za to trafiko dobavilo tobačnega materiala za 21.G76 K, od česar je znašal trafikantski dobiček 2103 K 60 v. Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častništva in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi drugimi prosilci Takim prosilcem se bo podelila prodaja brezozirara na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 150 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička. — Jamščina znaša 200 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. oktobra 1919, 10. ure. Vsi drugi podatki so razvidni iz natečaj nega razglasa, ki ostane nabit do dne 16. oktobra 1919 na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri občinskem uradu v Središču. Razglas o oddaji tobačne glavne traiike v Središču št. 1 (davčni okraj Ormož.) Ta-časna glavna traiika v trgu Središču št. 1 se stem razpisuje v oddajo po javnem na- tečaju. V enoletnem času se je za to tri dobavilo tobačnega materijala za 29.735 K, od česar je znašal trafikantski dobiček 2973 K 50 v. Invalidi izza zadnje vojske. potem vdove in sirote, v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častništva in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi prosilci. Takim prosilcem se bo podelila prodaja brez ovire na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 200 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička. Jamščina znaša 290 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. oktobra 1919, 10. ure. Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 16. oktobra 1919 na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri občinskem uradu v Središču. Koroška deželna vlada zbira vsa v koroški glasovalni pas pristojne ljudi, da jim zagotovi glasovanje v prid nemške Avstrije, Zato ,je naša dolžnost, da se tudi naši ljudje, m in ženske, ki imajo pravico na Koroškem (t. j. da so 20. leto prekoračili in bivali 1. januarja 1919 stalno na Koroškem) nemudoma priglasijo, ter v dopisu na Narodni svet v Velikovcu naznanijo svojo krstno in rodbinsko ime, rojstno leto, kje so rojeni, kam pristojni, oklic in natančen sedanji naslov. Vso našo javnost, pro simo, da nam pri tem delu pomaga. tovarna * Jugoslovanske Diana-Mentol vinivice v Osijeku išče za pojedine kraje zanesljive in dobro vpeljane zastopnike ali zastopnice. Ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo na gornji naslov. — — močen in zdrav se takoj sprejme pri y. Jož. iiteji i Pti. vs I^S^i r so štiri grobne svetilke, dve s stojalom vred, vse v dobrem stanu. Ogleda se pri g. Jož. Gspaltl, zlatarju in optiku v Ptuju. Dovoljujem si uljudno naznaniti, da prevzel (Nljinki 8brt od i Pavlinič-a i Vseh svetnikova ulica, in se priporočam cenj. obč. za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe. S spoštovanjem Jakob Gačer, čevlj. mojster. Odgovorni urednik: A. Sovre. Last ..Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. 1565