Delovni čas: ob delavnikih 7.00 - 18.00, ob sobotah 7.00 -12.00 PONUDBA: - živila - krmila - tekstil - galanterija - vodovodni material - cement, apno - ostali gradbeni material po naročilu - prodaja vseh vrst blaga na kredit 1 + 4 (8% obrestna mera na ostanek dolga) in 1 + 6 (20% obrestna mera na ostanek dolga) - pri takojšnjem plačilu nad 5.000,00 SIT - popust 3% - možen nakup z M - kartico In čeki - dostava blaga na dom po želji stranke Poslovodkinja: Meta CAJNER Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. Samopostrežna Bočna Tel. 842-005 O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO TOLARSKE HRANILNE VLOGE Z DEVIZNO KLAVZULO POGOJI VARČEVANJA: za hranilne vloge: vezane nad 3 mesece = 7,5% obresti vezane nad 6 mesecev = 7,7% obresti vezane nad 12 mesecev = 8,0% obresti Devizna klavzula vam zagotavlja enako varnost, toda višje obresti kot varčevanje v devizah, ali drugače: 1000 DEM na začetku vezave je 1000 DEM ob koncu vezave, povečanih za pripisane obresti. Tolarsko varčevanje z devizno klavzulo ohranja trdno vrednost vaših prihrankov in omogoča tudi tolarsko kreditiranje z devizno klavzulo. Zatorej: TOLAR NA TOLAR -ZA HITREJŠI RAZVOJ! naslovnica MIKLAVŽEVANJE V MOZIRJU Foto:Ciril SEM KAZALO: str. KAJ MORAMO VEDETI, PREDEN SE ZAČNEMO UKVARJATI Z LAHKOTNIM TEKOM............... 4 PROSTOVOLJNOZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE............................ 4 NEGOTOVA USODA TOVARN E IVERNIH PLOŠČ............... 5 PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO TADI............... 6 NOVI GLAVNI UREDNIK SAVINJSKIH NOVIC............. 7 VOLITVE 92............ .....8 OBISK PREDSEDNIKA SLOVENSKE VLADE................9 UREJENO OKOLJE- PONOS SOLČAVE..9 NOVI TELEFONI ZVONIJO...:.;...............9 PODVOLOVLJEK, KDO BO TEBE LJUBIL?......................... ....10 INTERVJU:TONI RIFELJ.... .......11 SAMOPRISPEVEK - DA ALI NE ?. 12 OBNOVILI KUŽNO ZNAMENJE...... 12 MELANHOLIJA - NOSTALGIJA......13 ZKO MOZIRJE: PREKO TISOČ AMATERSKIH KULTURNIKOV...................13 VLADO PAREŽNIK - LAČNIM OTROKOM.:........... „14 PRIZNANJE MLADEMU FLOSARJU -ŠOLSKI KLEPETALNICI......................14 STRGARJEVE ZDRAVILSKE MODROSTI..................... 15 6.POHOD PO LEVSTIKOVI POTI OD LITIJE DO ČATEŽA.........................15 OBISK ČLANOV TURISTIČNEGA KROŽKA NA KMEČKEM TURIZMU ZG.ZAVRATNIK................ 16 MIKLAVŽ V MOZIRJU. ......... 16 PERZIJSKE MAČKE VVEISSOVIH....16 SRCA MLADA POJEJO VAM PESEM....17 POLDE ŠKOTNIK- 60-LETNIK.......... ...17 KRONIKA.................... 18 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ...... 18 OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU.....;........... ..18 KONČANJESENSKI DEL KRAJEVNE LIGE V NAZARJAH......18 PISMA BRALCEV.................19 NAGRADNA KRIŽANKA......... ...22 JA, TAKO......................22 Pisati o škodi, ki jo na področju naše občine povzročata deževje in narasle vode, postaja ustaljena praksa.Minulo soboto se je narava spet razbesnela, posledice pa so med ostalim podrt most preko Savinje med Lučami in Solčavo, ki naj bi bil saniran v treh tednih, in številni nanosi na mestih, kjer so reke in njihovi pritoki prestopili svoje običajne struge. V tej številki bolj podrobno opisujemo stanje v Podvolovljeku; če bo šlo tako naprej, bo cela dolina sčaoma postala en sam Podvolovljek. Oh, saj res, bile so volitve, zdaj bo druga oblast, drugačen parlament, vse bo boljše... Tudi v Zgornji Savinjski dolini? Do izteka letošnjega leta ostaja tako še na sama številka, ki bo predvidoma izšla 23. decembra. Primeren čas, da si v letu 1993 zaželimo veliko boljših stvari, kot jih živimo letos. Je pa tudi res, da se zahtevnost človekovih želja neposredno prilagaja aktualnemu trenutku. Ce smo bili pred letom in pol zadovoljni samo z mirom, tako si sedaj želimo vsaj rednih mesečnih dohodkov. Človekova težnja k boljšemu je gibalo njegovega napredka. Tudi zaradi tega imajo Savinjske novice danes 24 strani A4 formata dvakrat mesečno namesto 16-ih enkrat mesečno, kot so jih imele še pred enim letom. Franci Kotnik Gospodarske razmere v občini so zelo kritične. Pričakuje se, da bosta le dva podjetja zaključila poslovno leto 1992 pozitivno, dva s pozitivno ničlo, druga pa z rdečimi številkami. Vzrokov za takšno stanje je več. Med objektivne štejemo zlasti: neizdelan ekonomski sistem, za katerega je kriva republiška vlada in sedanji parlament, visoke bančne obresti, ki presegajo vse razumne meje, visoke "davčne" obremenitve, ki obremenjujejo le evidentirane dohodke, neefikasno delovanje inšpekcijskih služb in izvajanje finančne kontrole, izguba jugoslovanskega tržišča in prepočasno preusmerjanje našega gospodarstva na zahodna tržišča. Med subjektivne vzroke še štejemo pomanjkanje razvojnih programov v podjetjih, šibka zasedenost s strokovnimi kadri, nizka produktivnost in slaba organiziranost z nizko motiviranostjo zaposlenosti. Vse to so stvari, nad katerimi se morajo zamisliti predvsem menažerske strukture v podjetjih, najti za njih rešitve ter skupaj z državo pričeti odločneje posegati v zdravljenje hudo bolnega gospodarstva. Prepričan sem, da ste volilci na zadnjih volitvah izbrali pri tako široki ponudbi najboljše, zato bodo rezultati tudi kmalu prišli. Alfred Božič Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063/831-957, telefax 063/832-303. Sofinancer SO Mozirje. Glavni urednik: Franci Kotnik, odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina stavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. O O Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Kaj moramo vedeti, preden se začnemo ukvarjati z lahkotnim tekom (nadaljevanje iz prejšnje številke) Ogrevanje Za tekanje, pa tudi druge športno-rekreativne dejavnosti, se moramo ogreti. Na pripravljenost organizma za nekoliko večje napore najbolj vplivata enostaven sistem vaj in postopno tekanje. Začnemo torej z lahkotno hojo, ki ji povečujemo intenzivnost in nato preidemo v lahkoten tek. Tako vplivamo na srčno-žilni sistem in na gibalni aparat, da sta dovolj' preskrbljena s kisikom. Ogrevanje naj dopolnjujejo gimnastične vaje za krepitev in gibljivost spodnjih udov, predvsem stopal. Tekanje Po ogrevanju z razgibavanjem začnemo hoditi pospešeno, nato pa počasi teči. Tečemo v ritmu 60 do 180 korakov na minuto. Najprej tečemo na mestu, nato pa se počasi premikamo naprej. Gornji del trupa naj bo lepo sproščen, rahlo nagnjen naprej. Roke so v komolcih pokrčene, sproščeno in ritmično spremljajo gibanje rok v smeri naprej - nazaj. Stopala se najprej s peto dotaknejo tal, se preko celotne površine povaljajo naprej in dvignejo na prste. Pri joggingu je korak kratek, dva do tri stopala ali največ 120 cm. Če hočemo, da stopalo pravilno pristaja na tleh, nekolikojMudarjamo tek po zunanjem robu stopala. Hitrost rekreativnega teka je navadno 2,5 m na sekundo. To pomeni, da tekač preteče 1 km v približno sedmih minutah. Najprej priporočajo dihanje skozi nos (omejuje hitrost gibanja), pozneje pa skozi nos in usta hkrati. Začetniki pogosto precenijo svoje sposobnosti, zato ob začetku vadbe zavestno tečemo počasi. Dober nadzor hitrosti je pogovarjanje s partnerjem. Če zaradi zadihanosti težko govorimo, se moramo odpočiti s hojo. Razdalja in čas teka se iz meseca v mesec postopoma daljšata. Od 5 minut do 1 ure. K tej vsakodnevni razdalji je treba prehajati postopno; traja naj pol leta ali še dlje, da moški, ki redno vadi, preteče v eni uri 6 do 10 km, ženska pa 4 do 5 km. Obremenitve stopnjujemo povsem individualno. To velja tako za hitrost kot za dolžino pretečenih metrov. Poglavitno Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so določili sistem in organizacijske rešitve za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Imajo zelo pestro ponudbo za zavarovance, ki se bodo lahko zavarovali za tveganja razmeroma visokih doplačil, si omogočili nadstandardne storitve in imeli še veliko drugih ugodnosti. Obveznosti doplačil nastopijo namreč že s prihodnjim letom. Kaj je prostovoljno zdravstveno zavarovanje ? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji novost. Po dosedanji zakonodaji so namreč zavarovanci imeli pravico do vseh zdravstvenih storitev, s tem da so pri nekaterih morali plačati participacijo. Po novem so v obveznem zdravstvenem zavarovanju zagotovljene zavarovancem v celoti le nekatere merilo je subjektivni občutek zadovoljstva, mišičnega ugodja, ki ju opredeljuje deloma sposobnost srčno-žilnega in dihalnega sistema. Skrbno je potrebno spremljati predvsem frekvenco srčnih utripov. Za ljudi, stare med 30 in 60 let, je ustrezen pospešen srčni utrip 150 na minuto. Umirjanje Po teku (in seveda po vseh drugih športno-rekreativnih aktivnostih) moramo nameniti posebno pozornost sklepnemu delu vadbe, iztekavanju ali umirjanju. V tem delu morajo rekreativci postopno iz tekanja prek hitre hoje preiti v počasno hojo, opraviti nekaj gimnastičnih vaj za krepitev in raztezanje, oceniti svoje počutje, utrujenost in izmeriti srčni utrip. Med iztekavanjem se mora organizmem umiriti. Večina rekreativcev spoštuje uvodno ogrevanje, zanemarja pa umirjanje. Glede na umirjanje srca po teku bomo lahko ocenili primernost obremenitve. 10 minut po končanem teku sme biti srčni utrip le za 15 do 20% višji od utripa v mirovanju. Navadno prinaša tekaška obremenitev 50 do 100% povišanje srčne frekvence. - se nadaljuje - Darko Repenšek, prof. storitve, pri večini drugih pa le v določenem odstotku vrednosti storitve. Za del, ki ni v obveznem zdravstvenem zavarovanju, imajo zavarovanci sedaj možnost prostovoljnega zavarovanja. Če se za takšno zavarovanje ne odločijo, bodo pri uveljavljanju pravic morali plačati zdravstvenemu zavodu ali zasebnemu zdravstvenemu delavcu razliko med vrednostjo storitve, ki šteje v obvezno zdravstveno zavarovanje, in njeno polno vrednostjo. S ponudbo lahko nastopajo tudi druge zavarovalnice. Za kaj se je mogoče zavarovati ? Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se bo mogoče zavarovati za: 1. Razliko v ceni vrednostih vseh zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja in polno ceno; 2. Razliko do polne cene storitev pri zdravljenju bolezni in poškodb zunaj dela; 3. Plačilo do polne cene pri najzahtevnejših posegih v diagnostiki in zdravljenju bolezni; 4. Pokrivanje večjih storškov zdravljenja zaradi uveljavljanja pravic v večjem obsegu, z boljšimi materiali ali pod ugodnejšimi pogoji; Primer: Povprečni dan bivanja v bolnišnici stane 1.600,00 SIT. Če zavarovanec zahteva, da biva v enoposteljni sobi, ki je opremljena tudi s televizijo in telefonom, ali skupaj z zakoncem, želi dodatno postrežbo oziroma druge ugodnosti, mu na podlagi prostovoljnega zavarovanja zavod krije tudi te stroške. 5. Pravice, ki niso v obveznem zavarovanju, denimo za nemedicinsko nego zdravljenja na domu ali za preventivno zdraviliško zdravljenje, ki ni v obveznem zavarovanju; 6. Enake pravice, kot so v obveznem zavarovanju, in sicer za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje. To bi bili, denimo, upokojenci iz držav, s katerimi Republika Slovenija nima sklenjenih pogodb o socialni varnosti, živijo pa v Sloveniji (Amerika, Avstralija, Kanada itd.), drugi o tujci, ki nimajo urejenega zavarovanja, mornarji na tujih ladjah, itd. Ponudba zavoda vsebuje več različnih paketov, ki si jih bodo zavarovanci sami izbrali za različen obseg zavarovanja. Komu in za katere storitve se ni potrebno dodatno zdravstveno zavarovati ? V okviru obveznega zavarovanja so zavarovancem v celoti zagotovljeni: - zdravljenje poškodb pri delu in poklicih bolezni, - preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje raka, sladkorne bolezni, multiple skleroze, živčnomišičnih bolezni, tetraplegije, paraplegije, duševnih bolezni, psoriaze, nalezljive bolezni, hemofilije in cerebralne paralize, - sistematični in preventivni pregledi, - zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, - zdravstveno varstvo žensk v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnostjo in porodom, - nujna medicinska pomoč in zdravljenje na domu in tudi v socialnih zavodih, - prav tako se ni treba prostovoljno zavarovati vojaškim in civilnim invalidom vojne. Kdo se lahko zavaruje ? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje bo uvedeno na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, ki jo sklene zavarovana oseba zase, lahko pa tudi pravne in fizične osebe za svoje delavce, družinske člane. Poudariti kaže, da lahko prevzamejo obveznosti iz prostovoljnega zavarovanja delodajalec, društva, sindikati, združenja, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zaposlovanje in drugi. Možna pa je tudi kombinirana rešitev, tako da se za določene pakete ali pravice zavaruje zavarovana oseba sama, za druge pakete pa jo zavaruje njen delodajalec oziroma druge navedene pravne in fizične osebe. Pogoji za zavarovanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne postavlja nobenih pogojev za sklenitev prostovoljnega zavarovanja za pakete, ki pomenijo zavarovanje za razlike, ki presegajo vrednost obveznega zavarovanja. Le izjemoma lahko Zavod zahteva samo potrdilo o zdravstvenem stanju. Zavarovanje je mogoče skleniti za neomejeno dobo, pri čemer je najkrajše trajanje zavarovanja eno leto, pri nekaterih pa tri. Pravice za sklenjene police zavarovanci lahko uveljavljajo ves čas trajanja zavarovanja. Le izjemoma pa je kritje zavarovalnine zagotovljeno zavarovanim osebam šele po preteku določene dobe. Seveda pa lahko te pravice uveljavlja zavarovana oseba le, če redno in pravočasno poravna premijo in njene obroke. Kakšne so premije in kdaj seje mogoče zavarovati ?________________________________ Višine premij so določene za vsak paket posbej. Gibajo se v odvisnosti od cen zdravstvenih storitev. Premijo je mogoče vplačati takoj ob podpisu police ali obročno. Sklenitelji, ki bodo takoj poravnali celotno premijo, bodo deležni ustreznih popustov. Popusti so predvideni v primerih,-ko sklenitelj police zavaruje večje število oseb. Za zavarovane osebe, ki ne bodo uveljavljale zahtevkov iz naslova prostovoljnega zavarovanja, so predvideni tudi bonusi za prihodnje obdobje. Sklenitelji polic lahko uredijo zavarovanje pri območnih enotah zavoda oziroma pri njihovih izpostavah, ki so v vseh občinah Slovenije. Kaj zavarovana oseba pridobi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem ? Z zavarovanjem si zavarovana oseba zagotovi kritje za ves čas uveljavljanja pravic brez doplačila razlike, ki presega vrednost obveznega zavarovanja. To razliko namreč zanjo poravna zdravstvenemu zavodu ali zasebnemu zdravstvenemu delavcu zavod. Pravice iz prostovoljnega zavarovanja bodo lahko zavarovanci uveljavljali pri vseh zdravstvenih zavodih in zasebnih zdravstvenih delavcih, s katerimi ima zavod sklenjene pogodbe. Pri uveljavljanju teh pravic ni predviden poseben administrativen postopek, saj namesto njih vse obveznosti in odnose do zdravstvenih zavodov in izvajalcev storitev uredi zavod. Vključitev v prostovoljno zavarovanje pri zavodu omogoča zavarovancem visoko zdravstveno varnost, hkrati pa se ti s tem izognejo plačevanju participacij oz. doplačil, ki bi jih sicer morali plačevati med zdravljenjem. Slovenija se tako tudi na tem področju prebližuje razviti Evropi. Vir: Informativni bilten št. 12 NEGOTOVA USODA tovarne ivernih plošč Ko so pred dobrimi dvajsetimi leti v Nazarjah zgradili (prvo v Sloveniji in takrat najmodernejšo v Jugoslaviji) tovarno ¡vernih plošč, je bil namen preprost: koristno porabiti oz. predelati lesne odpadke, ki nastajajo na domačem dvorišču in v bližnji okolici. Danes, po tolikih letih, je tovarna tehnološko zaostala, ekonomsko vprašljiva, vsekakor pa ekološko oporečna (emisija lesnega prahu 380 mg/m3, dovoljena 150 mg/m3). Kar nekaj let že trajajo razprave o tem, kaj z njo storiti po letu 1993, ko bo potrebno na osnovi določil zakona vse onesnaževalce okolja v Sloveniji zapreti ali sanirati. Odgovora na to vprašanje ta trenutek še ni. Dejstvo vsekakor je, da je v bližnji okolici še vedno zadostna količina lesne surovine. Polovico proizvedenih ivernih plošč se porabi kar v okviru matičnega podjetja, polovico je treba plasirati na trgu v radiju 200 km. Tovarna lahko pogojno konkurira evropski kvaliteti in ceni ivernih plošč. Danes je v njej zaposlenih 90 delavcev. In nenazadnje - ekološka in tehnološka sanacija tovarne v vrednosti 20 milijonov DEM (I. faza: iverilnik in sušilnice bi znašala 8 mio DEM) je neobhodna, sredstev pa ni. Q O Tovarna ¡vernih plošč se je povezala z ostalimi proizvajalci v Sloveniji (BREST Cerknica, MEBLO Nova Gorica, LESNA Slovenj Gradec) in ugotovili so, da jih tarejo podobni problemi. Kljub enotnemu nastopu do vlade ni pričakovati, da bi se pogoji zakona, ki predvideva sanacijo oz. zaprtje onesnaževalcev, spremenili. Da bi se problematika osvetlila z vseh zornih kotov, so se na skupnem razgovoru zbrali strokovnjaki za posamezna področja znotraj podjetja Gorenje Glin, predstavniki sindikata podjetja, dr. Saša Pirkmaier iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je neke vrste koordinator med proizvajalci ¡vernih plošč, in mag. Alfred Božič, predsednik IS SO Mozirje. Že prej omenjena dejstva so bila na tem sestanku podrobno predstavljena. Tovarna ivernih plošč se bo z novim letom organizacijsko vključila v podjetje GLIN Pohištvo, ki je prodajno vezano na evropsko tržišče, tam pa cene pohištva padajo. Iz tega razloga bi bilo potrebno znižati stroške, to pa je možno le v primeru, da obstajajo lastna finančna sredstva. In ker jih ni... Najmanj, kar bi zaprtje tovarne direktno potegnilo za sabo, je 90 delovnih mest, za katera se delavci upravičeno bojijo. Še nihče jim namreč ni zagotovil nadomestnih delovnih mest, če se bo obstoječa proizvodnja dejansko ukinila. če se bo izkazalo, da denarja za sanacijo ne bo možno pridobiti, je po mnenju Alfreda Božiča nesmisel, da bi tovarna obratovala dlje od junija 1993. Argumentov "ZA" in "PROTI" je torej dovolj na eni in drugi strani oz. za takšno ali drugačno varianto. Zaključek razprave je tako dobil dve vzporednici: 1. sanacija in 2. iskanje nadomestnega programa. Obe možnosti je potrebno intenzivno obdelati. Da se nekatere rešitve vendarle kažejo, je potrdil tudi obisk ministra za znanost in tehnologijo, dr. Petra Tancinga v četrtek, 19. novembra. Minister je namreč nakazal možne vire za sofinanciranje čistilnih naprav, treba jih je torej preveriti. Že naslednji sestanek v podobni sestavi bo verjetno nakazal odgovor na vprašanje: tovarna ¡vernih plošč - še naprej ali ne ? Tekst in foto: KF Predstavljamo vam: TRGOVINO TADI Privatne trgovine s tehničnim blagom so v naši občini še bolj ali manj redke. No, eno takšnih je 22. junija letos v Gornjem Gradu odprla Diana Tajnšek. Obiskali smo jo. SN: Mar ni tehnična stroka rezervirana za pretežno moški profil trgovca? DIANA TAJNŠEK: S tem se ne bi ravno strinjala. Svoj trgovski poklic sem v Avtotehniki, kjer sem bila prej zaposlena, opravljala ravno v tej stroki in kar ne morem si zamisliti, da bi se morala preusmeriti. SN: O razlogih, da ste se odločili za zasebno trgovino, vas verjetno ni treba posebej spraševati? DIANA TAJNŠEK: Mislim, da je želja vsakega podjetnega trgovca, da bi nekoč, če tega še ni storil, šel na svoje, odprl svojo prodajalno in trgoval po pogojih, ki bi si jih določil sam. Dodaten vzrok za mojo odločitev je bil tudi v tem, da v Gornjem Gradu in bližnji okolici ni trgovine s tovrstno ponudbo. SN: S kakšno ponudbo? DIANA TAJNŠEK: Prodajamo: tipične rezervne dele za vozila Zastava, Golf in Renault, žarnice, zavorne obloge in ploščice, jermene, platine, manšete, tesnila, sklopke, akumulatorje, svečke, antifriz, filtre za gorivo in olje - tudi za traktorje, olja vseh vrst - tudi za traktorje in motorne žage, snežne verige, pribor in kozmetika za avtomobile, razne spraye, rezervne dele za motorne žage Husquama, plašče in zračnice za kolesa in motoma kolesa, orodje UNIOR, pa tudi hrano za kokoši, BOVISAL - vitamine za govedo, Cvetal, umetna gnojila in ne nazadnje igrače za otroke. SN: Opaziti je, da te igrače niso prav za vsakogar. DIANA TAJNŠEK: Res je. Ponudba igrač je nekako tehnično usmeijena. Namenjena je vsem malčkom, ki že v mladosti čutijo nagnjenost k takšni vrsti igral. V zvezi s tem vam lahko zaupam tudi novost, ki se bo po novem letu pojavila v naši trgovini. To bodo avtomobilčki znanega italijanskega proizvajalca BBURAGO, v treh velikostih, ki slovi po kvaliteti izdelave in natančnosti kopiranja originalov. SN: In kdaj je možno nakupovati pri vas? DIANA TAJNŠEK: Trgovina je odprta vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. Ne glede na delovni čas sem po potrebi kupcev dosegljiva po telefonu 842-158. SN: So vaši kupci deležni kakšnih ugodnosti? DIANA TAJNŠEK: V odvisnosti od vrednosti blaga omogočamo plačilo na 2 ali 3 čeke. Cene so zares konkurenčne. Če željenega blaga ni na zalogi, ga dobavimo v dveh dneh. Po naročilu kupca blago dostavimo na dom. SN: Smo tako rekoč pred novim letom. Česa si želite v letu 1993? DIANA TAJNŠEK: Želim si predvsem tako uspešnega poslovanja, kot je letošnje. Upam, da bodo dosedanji kupci ostali zvesti trgovini TADI, želim si seveda še novih. Zato se vsem dosedanjim strankam zahvaljujem za nakup, vse ostale pa vabim v Gornji Grad v trgovino TADI! Tekst in foto: K F Novi glavni urednik Savinjskih novic Skupščina občine Mozirje je na svoji seji 4.11.1992 med drugim tudi potrdila novega glavnega urednika časopisa Savinjske novice Francija Kotnika, ki je v celem letošnjem letu skrbel za časopis po novinarski in urejevalni plati. Novemu uredniku smo zastavili par vprašanj in upamo, da boste s kratko predstavitvijo zadovoljni. Franci, tvoja osebna izkaznica? Rodil sem se pred devetindvajsetimi leti v Celju in odraščal v mirnem okolju delavske družine v Nazarjah. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na strojno tehniško šolo v Celju in jo leta 1982 uspešno končal. Zaposlil sem se v podjetju Gorenje Glin Nazarje in se po odsluženem vojaškem roku lotil študija ob delu na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani. Sprva sem delal v vzdrževanju, kasneje - po končanem študiju - pa v zunanji trgovini. Od letošnjega februarja dalje sem zaposlen v zasebnem podjetju EPSI, kjer je moja glavna skrb časopis Savinjske novice. Zakaj v novinarstvo, zakaj Savinjske novice? Odločitev, da se kljub popolnoma drugačni izobrazbi podam na novinarsko področje, je čudna samo na prvi pogled. Dejstvo je namreč, da sem se že v času osnovne šole tesno zbližal s kulturo in slovenskim jezikom. Veliko zaslug za to imata moja razredničarka v zadnjih razredih osnovne šole Vika Irmančnik in režiserka dramske skupine nazarskega prosvetnega društva Danica Žagar - Sever. Razlogov, da se pri izbiri poklica nisem odločil za kaj družboslovnega, je verjetno več. Vsekakor pa imajo skupni imenovalec - nesposobnost štirinajstletnika, da si izbere pravo življenjsko opredelitev. Kakorkoli že, pisanje mi nikoli ni povzročalo težav in splet okoliščin je nanesel, da se mi je ponudila možnost dela pri Savinjskih novicah. Za kakšen drug časopis se verjetno niti ne bi odločil, saj so SN glede na svojo izrazito lokalno usmerjenost nekaj posebnega. Trenutno stanje časopisa je moč ocenjevati po večih kriterijih, če najprej izpostavim vsebinski del, lahko povem, da se z vsebino skušamo vseskozi prilagajati željam in potrebam bralcev, upoštevajoč pri tem smernice Programskega sveta in zahteve aktualnega trenutka. Tehnično časopis kontinuirano napreduje iz številke v številko, do vrhunske kvalitete manjka seveda še precej. Finančno stanje je ob sedanji nakladi zadovoljivo, kratkoročno je ob trenutnih gospodarskih in socialnih razmerah v občini iluzorno pričakovati velike pozitivne premike. Osnovna naravnanost novic v bodoče? Savinjske novice bodo tudi v bodoče ostale predvsem časopis za obveščanje prebivalcev Zgornje Savinjske doline. V informativnem delu časopisa načrtujemo novost: rubriko kratkih svežih novic iz krajevnih skupnosti, pri čemer računamo na sodelovanje novih (stalnih ali občasnih) dopisnikov oz. sodelavcev. V ta sklop bi lahko uvrstili tudi predlog za novo slikovno rubriko, v kateri bi opozarjali na nepravilnosti, pomanjkljivosti itd. Trudili se bomo še povečali obseg informacij, ki nosijo značaj uporabnosti in koristnosti. Prav tako bomo skušali še popestriti sicer priljubljeno rubriko "Ljudje in dogodki". Poskušali bomo tekoče spremljati nastopanje vseh ligašev iz naše doline, ne bomo pa pozabili tudi na lokalna tekmovanja. Vsekakor bomo zelo veseli vseh dobronamernih kritičnih pripomb in predlogov, da bi bralci vzeli časopis čimbolj za svojega. In še ena bistvena sprememba se obeta, ki je zaenkrat še v fazi predloga: Savinjske novice naj bi po novem letu postale štirinajstdnevnik v pravem pomenu besede. Izhajale bi vsak drugi petek in tako bi se aktualnost informacij še povečala. Dokončno besedo bo glede tega dorekel programski svet SN. Ostali plani? Želim si predvsem dobrega sodelovanja z dopisniki, uredniškim odborom in seveda bralci. Njim je časopis pravzaprav tudi namenjen in tega zagotovo ne bom pozabil. Tekst in foto: ML O O volitve '92 Slovenski narod je v nedeljo, 6. decembra volil predsednika države, poslance v državnem zboru in predstavnike lokalnih interesov v državnem svetu. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo 22. številke, je na predsedniških volitvah (po 79,53% preštetih glasovnic) zmagal Milan Kučan, ki je zbral 63,8% glasov. Sledijo: Ivan Bizjak 21,2%, Jelko Kacin 7,2%, Stanko Buser 1,8%, Darja Lavtižar - Bebler 1,8%, Alenka Žagar - Slana 1,7%, Ljubo Sire 1,4% in France Tomšič 0,6%. Na volitvah v državni zbor je (po 70,77% preštetih glasovnic) največ glasov zbrala LDS - Liberalno - demokratska stranka: 23,1 %. Za njo se vrstijo: SKD - Slovenski krščanski demokrati 14,9%, Združena lista 13,3%, SNS - Slovenska nacionalna stranka 10,2%, SLS - Slovenska ljudska stranka 8,9%, Demokrati - Demokratska stranka 5,1%, Zeleni Slovenije 3,6% itd.. Na meji vstopa v parlament sta SDSS - Socialdemokratska stranka Slovenije s 3,1% glasov in SSS - Socialistična stranka Slovenije z 2,8% glasov. Dokončni rezultati volitev, na osnovi katerih bodo znana imena poslancev novega parlamenta, se pričakujejo v soboto, 12. decembra. Popolnoma jasno je tudi, da drugi krog glasovanja za predsednika ne bo potreben, ker bo Milan Kučan že v prvem krogu dobil absolutno večino glasov. Začasni rezultati kažejo na to, da bo naš predstavnik lokalnih interesov v državnem svetu Jože Zupančič. In kako smo volili v občini Mozirje? Od skupnega števila 12.501 volilcev je glasovalo 10.587 volilcev, kar predstavlja 84,69% udeležbo. VOLITVE PREDSEDNIKA: 10.587 oddanih glasovnic, od teh 182 neveljavnih. 1. Milan Kučan ...............................50,32% 2. Ivan Bizjak................................34,61% 3. Jelko Kacin .............................. 7,11% 4. Alenka Žagar-Slana ....................... 2,26% 5. Stanislav Buser ............................2,24% 6. Darja Lavtižar- Bebler .....................1,56% 7. Ljubo Sire................................ 1,22% 8. France Tomšič............................. 0,68% VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR: 10.588 oddanih glasovnic, od teh 604 neveljavnih. 1. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS; Zagožen Franc 21,34% 2. LDS - LIBERALNO - DEMOKRATSKA STRANKA; Rakun Rade 18,67% 3. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD; Lipnik Maksimiljan 15,83% 4. ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA, SDP SLOVENIJE; Miklavc Franc 10,49% 5. DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA; Cajner Milan 6,90% 6. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS; Pirc Rudolf 6,61% 7. ZELENI SLOVENIJE; Jerše Borut 2,71% 8. SOPS - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA; Remic Herman 2,32% 9. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS; Debelak Janez 2,15% 10. KRŠČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA; Čopar Ivan 2,13% 11. LIBERALNA STRANKA - LS; Kreti Ivan 1,90% 12. NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA; Božič Alfred 1,82% 13. SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS; Kumer Jože 1,61% 14. STRANKA NEODVISNIH; Hofman Doroteja 1,04% 15. LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS; Prosenc Uroš 1,00% 16. ŠDKS ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA; Kramer Roman 0,95% 17. DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA - DOMOVINSKA NARODNA STRANKA - DONS SLOVENIJE - REPSS - STRANKA DEMOS - DEMOS; Mutec Jože 0,94% 18. ZDRUŽENJE "SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ" SLOVENIJE - ZDRUŽENJE "SMER" SLOVENIJE; Štampar Edi 0,36% 19. SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG; Kavalar Peter 0,30% 20. REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE; Rezman Igor 0,28% 21. GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD; Bečič Mehmed 0,17% 21. NESTRANKARSKI KANDIDAT Sever Franc 0,17% 23. ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP; Pernat Jože 0,11 % 24. NESTRANKARSKI KANDIDAT Prapertnik Mirko 0,09% 25. NESTRANKARSKI KANDIDAT Mravlje Žarko 0,08% VOLITVE V DRŽAVNI SVET: 10.585 oddanih glasovnic, od tega 898 neveljavnih. 1. MARKO JERAJ 41,29% 2. IVAN ATELŠEK 31,82% 3. JOŽE ZUPANČIČ 26,89% Podatki o volitvah v občini Mozirje so dokončni neuradni. - REPUBLIKANSKA STRANKA Plakat v GUNU: Odraz resnične socialne stiske ■b« Obisk predsednika slovenske vlade V torek, 24. decembra je dr.Janez Drnovšek,predsednik vlade RS in predsednik LDS obiskal Nazarje, kjer se je v gostišča Grad Vrbovec po kratki promociji stranke zadržal v sproščenem razgovoru z gospodarstveniki naše občine. V prijetnem okolju gostišča je poskusil tudi dobrote njihove kuhinje. Z leve: Andrej Presečnik, Marko Lenarčič, dr.Janez Drnovšek, mag.Alfred Božič, Rade Rakun Urejeno okolje -ponos Solčave Akcija urejanja okolice domov s katerim želijo polepšati svoj kraj - vredna posnemanja. S podelitve priznanj Turistično društvo Solčava je tudi v letošnjem letu organiziralo akcijo "UREJANJA OKOLICE NAŠIH DOMOV" s katero želijo po svojih močeh pripomoči k urejenosti Solčave oz.Solčavskega. Zavedajo se, daje cesta skozi njihov kraj dolga in so zato še toliko bolj izpostavljeni pogledom kritičnih obiskovalcev, ki eni bolj drugi manj "ocenjujejo" urejenost njihovih domov. Zato so se odločili, da bodo dokazali, da znajo poskrbeti za čistočo in negovanost svojega kraja ter s tem in prijaznostjo pritegnejo še več turistov. Kot so poudarili ob zaključku akcije ter ob podelitvi priznanj sodelujočim (zlata, srebrna in bronasta priznanja je podelil predsednik društva g.Ivan Pozinek), je akcija uspela. To jim je dalo novega zagona za naprej in tako že za naslednje leto razmišljajo, da bi se vključili v akcijo "NAJLEPŠE UREJENI KRAJ V SLOVENIJI". Če bodo svoje delo nadaljevali s takšnim poletom, kot so začeli, smo lahko prepričani, da jim bo to tudi uspelo. Morda že prav v letu turizma. VS Slovenija Vet0 turizma 9"5 Novi telefoni ZvonijO V KS Rečica ob Savinji novi telefonski naročniki sicer že kar nekaj časa uporabljajo svoje aparate, ne glede na to pa se je v petek, 27. novembra na zadnji, zaključni seji sestal gradbeni odbor pod vodstvom Franca Benda. Ob prisotnosti predstavnikov PTT Celje so analizirali opravljeno delo in ugotovili, da so bili uspešni. V KS Nazarje pa se je pred dnevi končala akcija napeljave telefonskega omrežja na Čreto. Zadovoljstvo krajanov in vodstva KS dokazuje, da napori niso bili zaman. O obeh pridobitvah bomo obširneje pisali v naslednji številki Savinjskih novic. KF O 0 PODVO kdo bo M Čudni so današnji časi, ko ni več navadnega, normalnega dežja. Ali je suša, ali je povodenj. In če se spomnimo nekoliko nazaj, so se tovrstne zgodbe pričele pred dobrima dvema letoma, 1. novembra 1990. Krajanom Podvolovljeka se od tedaj dalje vse skupaj zdi kot moreče sanje, ki jih noče in noče biti konec. Tako jim je ob zadnjih poplavah 17.novembra, ko 40 otrok spet ni moglo v šolo, ko se je 50 delavcev komaj prebilo v službo, ko ni bilo mogoče odpeljati 1.000 litrov pridelanega mleka, res prekipelo. Dan kasneje so se zbrali na zboru krajanov in v prisotnosti predstavnikov Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje na nekatera vprašanja terjali jasne odgovore: - glede na zapis v Savinjskih novicah iz leta 1991, da je občina od republike prejela obrok pomoči v protivrednosti 3.500.000 DEM, se zahteva poročilo o delitvi teh sredstev in koliko od tega je bilo namenjeno za cesto v Podvolovljek; - Javnemu podjetju Komunala se postavlja vprašanje strokovnosti del pri vzdrževanju in nadzoru nad temi deli; - od prisotnih se zahteva takojšen pristop k reševanju problema prevozov v Podvolovljek in obratno; - za celotno območje Podvolovljeka, vključno z zadnjim delom ceste, se morajo zagotoviti sredstva za vzdrževanje in pluženje ceste; - JP Komunala mora takoj prenehati z odstranjevanjem plazu pri Fučki v Lučnico. V primeru, da njihove zahteve ne bodo upoštevane, so krajani zagrozili z bojkotom volitev in zaporo ceste ter povezavo z občino Kamnik. Jakob Presečnik, direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Mozirje je glede prejetih republiških sredstev izjavil, da je bilo glede le - teh izdelano poročilo o koriščenju, ki je šlo v potrditev skuščini občine. Opozoril je tudi na dejstvo, da sta bili cesti Ljubno -Luče in v Podvolovljek na osnovi obljube zadeva republiškega značaja. Med ostalim je omenil tudi sestanek, ki je bil 11. novembra letos na Ljubnem. Na njem je namestnik ministra za promet in zveze g. Fatur podprl prizadevanja občine Mozirje, da se cesta v Podvolovljek financira tudi iz sredstev Republiške uprave za ceste, čeprav ima rang lokalne ceste. V perspektivi se zaradi povezovanja preko Kranjskega Raka kaže možnost prekvalifikacije ceste v regionalno. V nadaljevanju je predstavnik JP Komunala Mozirje Franc Poznič pojasnil, da dobi podjetje za vzdrževanje 140 km cest vsega 400.000 SIT mesečno, kar je zelo malo. Zadnji del ceste v Podvolovljek je po njegovih besedah krejevna cesta, zato se ne vzdržuje kot lokalna. V razpravi je Ivan Mlačnik zahteval odgovor na vprašanje, kdo je preprečil podjetju SCT, da bi nadaljevalo z odpravljanjem posledic. Jakob Presečnik je zagotovil, da to v nobenem primeru ni bila občina, verjetno so bila temu vzrok finančna sredstva. Predstavniki KS Luče imajo tudi v bodoče zadolžitev opozarjati na problem ceste v občinski skupščini. Ker krajani razpolagajo s podatkom, da so bila določena sredstva, namenjena za cesto v Podvolovljek, posojena podjetjem v občini, je zbor krajanov zahteval, da se mu posreduje informacija o tem, ali so sredstva res bila, koliko jih je bilo, komu so bila posojena in pod kakšnimi pogoji. Kdo daje zagotovilo, da bodo dejansko vrnjena? Po dobrem tednu dni, 27. novembra je na sedež KS Luče prispel odgovor Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje, v katerem pod prvo točko navajajo, da Cestno podjetje Celje v skladu z dogovorom RUC -CPC - Zavod 1. decembra prične z usposabljanjem prevoznosti ceste v takšnem obsegu, da bo možno kolikor toliko normalno vzdrževanje ceste v zimskem obdobju. Dejstvo, da se je potrebni denar, ki ga prej ni bilo od nikoder, kar naenkrat našel, je čudno samo na prvi pogled. Že samo podatek, da porabimo v Sloveniji kar 225 DEM družbenega proizvoda na prebivalca za ceste in da smo po tej porabi v evropskem vrhu, na drugi strani pa imamo kljub temu katastrofalne ceste, marsikaj pove. Tudi po najnovejših podatkih, da je bilo do konca oktobra porabljenega vsega 60% za letos predvidenega "cestnega denarja" (skupno 450 milijonov DEM), lahko sklepamo, da denar obstaja ali pa je bil porabljen nenamensko (nakup poslovnih kovčkov, žepnih računalnikov, stenskih koledarjev, obnova točilnega pulta, službena gpt v Las Vegas...). Da je v cestnem gospodarstvu nekaj hudo narobe, so očitno vedeli vsi dosedanji finančni ministri, ki niso prisluhnili zahtevam gospoda Kranjca, ministrstva za promet in zveze, po dodatnem zbiranju denarja za ceste. Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje v obvestilu KS Luče tudi navaja, da bo Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) v najkrajšem možnem času pričelo z zavarovanjem brežin na najbolj ogroženih predelih v dokončni obliki. Potekajo ustrezne aktivnosti, da bi se v spomladanskem obdobju lahko pričelo z rekonstrukcijo ceste. Pogoj za to je predhodno dokončno zavarovanje brežin na posameznih odsekih. Cesto v Podvolovljek bo v zimskem času vzdrževalo JP Komunala. Odgovori na ostala zastavljena vprašanja bodo posredovani naknadno (tudi na seji SO Mozirje). Kaj na vse to pravijo prebivalci Podvolovljeka? Mirko Zamernik, predsednik komisije za nadzor izvajanja del na vodotoku Lušnice in cesti Podvolovljek - Luče, pravi, da se sprašujejo, zakaj so potrebni takšni pritiski, takšno zaostrovanje, da se začno stvari končno premikati? Zakaj se ni pričelo delati spomladi, ko je bilo vreme idealno? Zakaj se je treba vedno odločati na vrat na nos? Mar bo zdaj tak način edini efektiven? "Bojimo se, da so tudi zadnje obljube samo pesek v oči, samo tolažba pred volitvami, potem pa..." V Podvolovljeku in v Lučah ne vedo več, komu lahko še sploh verjamejo. Kdo vse je že obljubljal, Peterle, Pučnik, Kučan - pa nič. Z obljubami pa se ne da hraniti, niti voziti. Kaj je torej Podvolovljek: črna ovca ali bela vrana? Kdo ve? Vsekakor bi potreboval vplivnega strica, ki bi ga imel vsaj pol toliko rad, kot ga imajo domačini. Potem, potem bi bilo morda drugače. Tako pa: Podvolovljek, kdo bo tebe ljubil? Tekst in foto: KF INTERVJU: Toni RIFELJ, predsednik Sveta KS Gornji Grad Gornji Grad je bil s svojo burno in tudi če hočete pomembno preteklostjo vedno nekakšno sečišče različnih interesov in razmišljanj na poti iskanja lastnega prepoznavnega znaka, metaforično izrečeno, vedno bolj ali manj razdeljen, če ne že kar obsojen na razne oblike malomeščanskega konzervatizma in hvala Bogu tudi zdravega pragmatizma, s katerim so se vendarle znali izkopavati iz spominov preteklosti. Ker pa družbene spremembe zahtevajo maksimalne napore in poenotenost moči, so se v kraju najprej dogovorili kaj in v katero smer si želijo kraj razvijati. Na podlagi predloženih programov razvojnih vizij štirih kandidatov za predsednika sveta KS so se krajani na neposreden in tajen način odločili za gospoda Tonija Riflja. Za naš časopis je povedal naslednje. SN: Ob izvolitvi ste krajanom predložili program dela v naslednjem obdobju. Kako poteka realizacija? Rifelj: Moram reči, da stvari potekajo zadovoljivo, čeprav ni vse tako, kot bi moralo biti oziroma si želimo. V času mojega mandata (gre seveda za skupno delo) smo delno obnovili cesto v Florjan in sicer iz sredstev namenjenih za demografsko ogrožena področja in sredstev KS, ob seveda izdatni pomoči domačinov. Posodobitev preostalega dela te ceste predvidevamo izpeljati v prihodnjem letu. Uspeli smo se dogovoriti za rekonstrukcijo ceste skozi Gornji Grad, bencinska črpalka naj bi bila po zagotovitvi Petrola končana najkasneje do 1.7.1993. Pred nami je obnova vodovoda, katera zajema sanacijo celega omrežja, v nadaljevanju sledi ureditev kanalizacije in izgradnja čistilne naprave. Pristopili smo k urejanju sejne sobe, oživljamo krajevno televizijo, katere projekt bazira na samofinanciranju krajanov in kup drugih stvari, da ne naštevam. SN: Ekipo ste formirali po principu ministrstev. Je takšen način dela uspešen in kako poteka medsebojna koordinacija? Rifelj: Koordinacija poteka preko odborov ali "ministrstev", če hočete, za določena področja. Z drugačno organiziranostjo krajevne skupnosti nimam izkušenj. Menim, da so rezultati takšnega dela očitni. SN: Gornji Grad je verjetno življensko zainteresiran, da ponovno pridobi status občine! Q Q Rifelj: Na vsak način. Primerjalno je redko kateri kraj, pa ne samo v naši zdajšnji občini, bil toliko zapostavljen kot prav Gornji Grad. Zavedamo se, da nekdanjih pozicij in relativne veličine ne moremo pričakovati,ker tudi realno ni. Na vsak način pa si želimo ravno na podlagi predvidene zakonodaje o lokalni samoupravi celovitejši predvsem pa hitrejši razvoj ne samo Gornjega Grada ampak vseh krajev Zadrečke doline, kateri naj bi po predvidevanjih tvorili bodočo občino. Določene aktivnosti, predvsem informacijske že potekajo, končna odločitev, kam in kako se želijo povezati v bodoče pa je tako ali tako v rokah krajanov. SN: Prihodnjo pomlad se izteče, samoprispevek. Kako naprej? Rifelj: Na sestanku predsednikov KS smo bili mnenja, da je ta oblika financiranja malodane življenskega pomena v kolikor želimo uresničiti zastavljene cilje. Seveda naj bi se vsak kraj samostojno odločil ali želi samoprispevek ali ne. Skupni program ne pride več v poštev. Menim, da z jasnim, realnim programom, ki mora vsebovati in prisluhniti potrebam različnih dejavnosti, zadeva ni nemogoča. Seveda pa bo potrebno pred tem brez sprenevedanja položiti karte na mizo za preteklo obdobje. SN: "Gornjegrajski oblasti" se je večkrat bolj ali manj upravičeno očitalo, da vse stavi na razvoj predvsem cestne infrastrukture in to seveda na račun ostalih dejavnosti, kot so turizem, kultura, šport in še kaj. Kaj menite o tem? Rifelj: Vprašati bi morali moje predhodnike. Kolikor vem so se ceste bolj malo financirale iz krajevnega proračuna. Tu so levji delež nosili krajani sami, pa še kdo. V razvoju kraja se mora čutiti nekakšna uravnilovka, ki omogoča skladen razvoj vseh željenih in zainteresiranih. Menim, da prav organiziranost krajevne skupnosti, kot jo imamo sedaj, omogoča takšen način dela. Dejstvo pa je, da eni delajo bolj eni manj. To se seveda odraža tudi pri razporejanju sila skromnih sredstev. SN: Smatrate, da ste s svojim delom do sedaj upravičili zaupanje krajanov? Rifelj: Težko vprašanje. Razvoj in delo poteka v okviru možnosti. Sicer pa, vprašati boste morali krajane (smeh). EDI MAVRIČ Samoprispevek -DA ali NE ? V sredo, 25. novembra so se v sejni sobi SO Mozirje sestali vsi predsedniki KS občine Mozirje, predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik in predsednik IS SO Mozirje Alfred Božič. Andrej Presečnik je uvodoma navedel dejstva o sedanjemu samoprispevku, ki se izteče julija prihodnje leto. Samoprispevek je v višini 80% krajevni, 20% pa je skupnega občinskega programa. Glede na to, da po juliju 1993 KS ostanejo dobesedno brez vira sredstev, bi bilo primerno samoprispevek podaljšati, vendar v izključno krajevni obliki. V nasprotnem primeru ne bo mogoče v KS vse do reorganizacije lokalne samouprave, ko naj bi se uvedli občinski davki, storiti ničesar. Takšen zastoj pri razvoju krajevne infrastrukture si verjetno ne moremo privoščiti. Predsedniki krajevnih skupnosti so se v razpravi načeloma strinjali, da je vir sredstev potreben, mnenje krajanov pa seveda ni povsod enako. Njihovo stališče do novega samoprispevka bo gotovo pogojeno z uspešnostjo realizacije sedanjega. Iz tega razloga je potrebno izdelati analizo realizacije referendumskega programa, ki se preko objave v Savinjskih novicah predstavi občanom najkasneje meseca januarja. Do takrat se izdela tudi analiza prihodkov prebivalcev, ki bi glede na potrebe dala odgovor o višini mesečnega prispevka. Vsekakor bodo razprave o novem samoprispevku težke, saj je marsikje ljudem pošlo potrpljenje. Na Ljubnem zaradi neurejenih vodarskih zadev grozijo z blokado ceste, še bolj je podobna situacija zaostrena v Lučah in Podvolovljeku, zgornji del Zadrečke doline ne najde poti iz katastrofalnega položaja glede telefonije, v Šmartnem ob Dreti jim ne uspe formirati novega sveta KS in izvoliti presednika, itd. Na sestanku je bil omenjen tudi predlog, ki se bo posredoval skupščini v potrditev, da se na Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora pošlje zahteva o odvzemu koncesije podjetju NIVO za upravljanje s Savinjo in Dreto. KF Obnovili kužno znamenje Ob planinski poti, ki vodi na Menino planino mimo kmeta Semprimožnika stoji kužno znamenje, poleg tistega v Ljubiji edino tovrstno v naši občini. Postavljeno je bilo v 17.stoletju, točno leto žal ni znano, čeprav je kuga prvič obiskala naše kraje že v letih 1603 -1607 in pozneje še v letih 1473, 1552 in 1646. Dolga leta je bilo znamenje prepuščeno zli usodi vremenskih neprilik katere so ga skozi dolga stoletja dodobra načele. Na pobudo podpisanega je Turistično društvo Gornji Grad ob materialni pomoči Smreke in udarniškim delom krajanov obnovilo ostrešje že lansko jesen. Obsežnejši zidarski del obnove pa je dočakal svoj finale to jesen, tako, da znamenje zopet kaže svojo pravo podobo. Turistično društvo in KS sta dokazala, da jima ni vseeno, kaj se godi s kulturno-zgodovinskimi spomeniki in pomniki. Prav posebej kaže omeniti pomoč, poleg ostalih seveda, ki jo je tozadevno nudila osnovna šola Gornji Grad. Otroci so namreč večino gradbenega materiala, kar ni bil mačji kašelj, znosili na svojih ramenih do relativno težko dostopnega znamenja. Lep vzgled in vzorno sodelovanje med šolo in krajem, ki je postalo že utečena stalnica v medsebojnih odnosih. In tako je tudi prav. Tekst in foto: Edi Mavrič üvídanfioíija - nostalgija Majprej je bilsončen dan: Ves mlad, svetal in lep. Kjot pravkar prebujeni fant, kije utrgal prvi cVet. Takrat igrala sta se, še otroka: mlad fant, sosedovo dekle na travniku, blizu šumečega potoka, zardelih lic in razigrana; prekrita s cvetjem je bila poljana, nemirno matere srce. ‘Minila so leta. Marsikaj seje zgodilo. ‘fant ni bil Več fant in dekle je postalo ¿ena. Zagrmeli so prvi rafalu Mebo seje pooblačilo. In potem zmračil seje obraz otroku, V dolino zapihal je Veter goija. Vojakje prineselsporočdo, mlada zena v hiški °b potoku nikdar dočakala ni moža. 9QikJe zadonel V praznino, zaihtel in planil do neba ter izzvenel V zamolkel pof srce trgajoč, roteč Hoga -dete je planilo V jok. In raslo, raslo v moža. Cas pa, ki teče in vse spremeni, je V tančico pozabe ovil ta spomin. Usmiljeno in da bi bilo manj bolečin. Zdaj na podstrešju Ves prašen leži in našla sem ga slučajno, kp nisem imela kaj početi. 'Pripis na robu s tresočo roko doda: V sobici spodaj je tiho in brez bolečin letos poleti izdihnil ¡Alojz X., sin. Andreja Verbuč ZKO Mozirje: Preko 1000 amaterskih kulturnikov 10. novembra so se na letni konferenci Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje sestali njeni delegati in pregledali delo v minulem obdobju. Pomembno dejstvo, ki ga je na konferenci razložil predsednik ZKO in v.d. direktor Zavoda za kulturo Peter Sirko, je, da je bil konec leta 1991 sprejet odlok o ustanovitvi Zavoda za kulturo občine Mozirje, s katerim se prerazporejajo osnove za financiranje kulturnih programov. V dejavnost zavoda se prenese Občinska matična knjižnica, galerijska dejavnost in gostovanja. V okviru ZKO pa še naprej ostane društvena dejavnost. Zaradi sprememb odloka v letošnjem letu je zavod lahko pričel s finančnim poslovanjem šele 1. oktobra. Nanj se prenesejo tudi stroški osebnih dohodkov zaposlenih. Iz poročila za prvih devet mesecev letošnjega leta je bilo mogoče razbrati, da v naši občini dosegamo 75% standarda splošnih izobraževalnih knjižnic, ki znaša 3 knjige na prebivalca. Pri članstvu v knjižnici presegamo standard 20% včlanjenega prebivalstva. V knjižnici so v tem času postavili 6 priložnostnih spominskih in aktualnih razstav. V poletnih mesecih so mladi bralci reševali kviz "Kolumb in doba odkritij", o čemer smo obširneje pisali v 18.številki SN. Meseca maja so bili odprti novi prostori knjižnice na Ljubnem. Za mlade iz VVZ in OS so pripravili pet ogledov knjižnice s strokovnim vodstvom in prebrano pravljico ter učno uro o Franu Levstiku z ustrezno razstavo. V času od januarja do septembra letošnjega leta je bilo organiziranih 6 razstav, od tega 4 likovne in ena dokumentarna. V tem obdobju je bil organiziran in sofinanciran ogled operete Netopir in gledališke predstave Carmen, v gosteh pa je bil Nace Junkar. Za šolsko mladino so pripravili 6 glasbenih prireditev, 2 gledališki in 2 plesni predstavi. ZKO Mozirje združuje 11 prosvetnih društev, v katerih aktivno deluje okoli 500 kulturnih izvajalcev. Če jim prištejemo še približno isto število aktivnih v šolskih kulturnih društvih, je seštevek razveseljiv. V letošnjem mesecu kulture se je v občini zvrstilo 20 različnih predstav, na katerih je nastopilo preko 500 izvajalcev, ogledalo pa si jih je preko 3000 obiskovalcev. Na občinski reviji odraslih pevskih zborov je nastopilo 225 pevk in pevcev v enajstih zborih. Na mladinski pevski reviji je sodelovalo 400 pevcev. Domači pevci so se srečali še večkrat, med drugim v Šentvidu pri Stični. Pevci PD Luče so beležili tudi obisk v sosednji Avstriji. Godba na pihala občine Mozirje deluje v okviru ZKO kot samostojno društvo. V zadnjem obdobju je dosegla velik kvalitetni napredek, saj je na državnem tekmovanju v HI. težavnostni stopnji osvojila v svoji skupini 1. mesto. Seveda pa se v prosvetnih društvih ukvarjajo tudi s problemi, ki so najbolj pogosto prostorski. V velikih škripcih so iz znanih razlogov tudi kino sekcije; v Gornjem Gradu je tako rekoč že zamrla. Na konferenci, kjer so izvolili tudi nove organe ZKO, je bila dana pobuda o večjem sodelovanju in povezanosti prosvetnih društev v dolini. To bi kulturno dejavnost v krajih še popestrilo. KF O Vlado Parežnik lačnim otrokom Malo srce v razcvetu Vlado Parežnik, umetnik iz Mozirja, nam je pred dnevi zaupal svoje načrte za prihodnje leto. Najbolj zanimiva je vsekakor predvidena prodajna likovna razstava stotih vinjet, katere izkupiček bo namenjen v Sklad lačnih otrok sveta. Razstava bo v hotelu Atomske toplice v Podčetrtku v prvi polovici prihodnjega leta. Gre torej za izjemno humano gesto znanega likovnega ustvarjalca, ki jo lahko samo občudujemo. Vladu Parežniku želimo v letu 1993 obilo zdravja in uspešnega ustvarjanja ! KF SAVINJSKE NOVICE vabijo k sodelovanju VEČ STALNIH DOPISNIKOV s področja Zgornje Savinjske doline. Vse, ki vas takšno delo veseli in bi želeli sodelovati pri oblikovanju zanimivega lokalnega časopisa, vabimo, da se nam javite po telefonu 831 - 957 ali pismeno na naslov: EPSI, Savinjske novice, Savinjska c. 4, Nazarje. Priznanje Mlademu flosarju -Šolski klepetalnici Šolska glasila so pomembno mesto, kjer lahko učenci uresničujejo svoja literarna , likovna, novinarska In drugačna nagnjenja. Zato si vsaka šola, ki da kaj nase, tudi prizadeva za čim boljše, čim bolj bogato in čim bolj izvirno glasilo. Seveda pa mora biti predsvem tako, da ga učenci pa tudi ostali radi berejo. Ko so ljubenski osmošolci preteklo šolsko leto izdali svojo zadnjo številko Mladega flosarja - Šolska klepetalnica, se jim je zgodilo nekaj, kar se do sedaj še ni nikoli. Kljub temu, da so številko prodajali, jim je vsa naklada pošla in so zaradi velikega povpraševanja morali številko dotiskati. Toliko zanimivega branja so našli v glasilu. V uredništvu, katerega vodi David Majcen, so bili zaradi takšnega odziva prepričani, da je temu "kriva" kvaliteta in zato so se odločili, da glasilo prijavijo na natečaj za najboljše šolsko glasilo v Sloveniji. Ko so bili pred dnevi objavljeni rezultati tekmovanja, so bili veseli tudi člani uredništva Mladega flosarja, ki delujejo pod mentorstvom učiteljice slovenskega jezika ga.Marice Žveglič, saj se je njihovo glasilo uvrstilo med tiste, ki so dobila priznanje oziroma pohvalo. Lepo priznanje jih je vzpodbudilo, da že pripravljajo novo številko, katera bo še bolj bogata in zanimiva. Bralci bodo lahko v njej našli vesti iz šolskega življenja, reportaže, potopise, humor, literarne stvaritve pa tudi nagradne križanke, novosti iz filmskega sveta in sveta mode. Skratka, šolsko glasilo mladih Ljubencev bo govorilo o svetu, v katerem oni sami živijo. IPP P Q O Res prava posebnost je proučevanje Strgarjevega zapisa. Ne le da je bil pisan v naši dolini in je tako za spoznavanje zdravilstva naših prednikov izredne pomembnosti, tudi vsebinsko je pester in obširen. O metliki je v zapisu zajeto tole: - za menstruacijske težave je prav, metliko na vinu skuhano, še toplo popiti; - tudi porodnicam so dajali metliko skuhano na vinu ali na laškem olju; - menili so, da utrujene in boleče noge zdravi kopel v topli vodi z dodatkom metlike in pelina; - če je nekoga bolel želodec so v vinu namočili metliko, miro in fige ter to pili; - menili so, da na vodi kuhana metlika z medom, krepi pljuča, to je pomagalo tudi pri bolečinah vranice, preprečevalo tvorbo kamnov v mehurju, rabili pa so jo še v primerih težkega poroda; - metlika je bila kot dobro sredstvo v rabi proti bramorju na vratu; - veliko so uporabljali na vodi namočeno metliko, tako proti kašlju, za mirno spanje in hitrejši porod. Pri Vodeniki so jo uživali 14 dni zapored, pri zlatenici pa 10 dni. O divji šmarnici je zapisano: - žgana voda iz korenin pomaga pri čiščenju krvi, za redno menstruacijo, pili so jo zjutraj in zvečer; - listje te rastline kuhano na vinu je dobro pri "žlemasti" krvi in proti belem toku pri ženskah; - trganje v glavi je pregnalo žvečenje zelenega listja; - obkladek žgane vode iz korenin so dajali pri podplutbah in lažjih ranah. Črna bil (kužnica) sicer v zapisu ni omenjena kot strupena rastlina, vendar pa je priporočana le za zunanjo rabo: - kačji ugriz zdravimo z žgano vodo te zeli; - mazilo proti glistam so naredili iz stolčenega semena in medu; - v maju nabrana zel in korenine so pomešali z medom in razredčili v laškem olju, mazilo je služilo za odpravljanje raznih izpuščajev; - z žgano vodo iz korenin so mazali rdeč nos (kufrast); - za celjenje ran so uporabili vodo iz korenin ali prah iz zeli, oboje kot obkladek. Drukalce (rigelce) Tej rastlini so pripisovali večstransko uporabo v domačem zdravilstvu: - pri trebušnih težavah so priporočali uživanje listja kot soiato; - sveže listje so radi polagali na rane, to je pospešilo celjenje in lajšalo bolečino; - krče v trebušnem predelu telesa so zdravili s čajem iz korenin in zeli, pili so ga redno zvečer; - pri udarcu v moško spolovilo so blažili bolečine obkladki iz svežega listja; - zanimiv nasvet za jetične ("de ga je skoz man"), treba je uživati sveže listje na tešče in pred spanjem; - pri težavah otrok v grlu, so v prah stolkli posušeno zel in jo dodali jedem; - čaj korenin in zeli je pomagal pri naduhi; - voda iz cveta te rastline pospešuje tek; - prav takšno zdravilo so uporabljali kot obkladek za celjenje kostnih zlomov; - voda je rabila tudi za lajšanje bolečin v trebuhu in jetrah. A. Videčnik mladi dopisniki 6. pohod po Levstikovi poti v od Litije do Čateža Trije mladi Mozirjani smo se odločili, da rešimo čast našemu kraju in se udeležimo tega množičnega pohoda. Ob petih zjutraj smo se odpravili z avtobusom v Celje. Čeprav smo bili zaspani, nam vznemirjenje ni pustilo urice še tako željenega spanja. Takoj po prihodu v Celje smo se že "natipali" na dokaj poln vlak, ki je prišel iz Maribora. Zopet uro vožnje, vendar udobnejše in predvsem toplejše kot,v avtobusu. Kot bi mignil smo prispeb v Litijo, kjer je bilo vse slavnostno. Tam dobi vsak pohodnik prvi žig in se lahko prijavi za vožnjo z avtobusom iz Čateža v Litijo. Potem pa pot pod noge. Čez Litijo se je valila prava kača ljudi. Izhodiščna točka pohoda je v Litiji, od koder krenemo prek Save in Valvasorjeve ploščadi ter mimo litijske cerkve na Trtico, nato pa proti Šmartnem, kjer si lahko ogledamo cerkev sv.Martina. Tu se lahko odločimo za ogled Bogenšperka ali pa gremo levo po glavni cesti proti Radečam. Kmalu zavijemo v gozd in gremo do vasice Jelše. Naprej nas pot vodi po odprtem slemenu z lepim razgledom do zaselka Rodni vrh, kjer je pravo križišče markiranih poti (Badjurova krožna pot in Zasavska planinska transverzala). Kmalu pridemo do zaselka Bič z nadmorsko višino 466 metrov. Sledi strmejša pot mimo samotnih kmetij do GD na Libergi, kjer dobimo drugi kontrolni žig. Pot nadaljujemo po kolovozu in pridemo do samotne Lokarjeve kmetije, kjer je med vojno potekala nemško-italjanska okupacijska meja. Pot nadaljujemo po gozdu in pridemo do Gobnika , kjer je čudovit razgled. Potem se spustimo v Moravsko dolino, kjer si lahko ogledamo hišo, kjer je živela Levstikova ljubezen Zidarjeva Tona, le nekaj metrov naprej pa je obnovljena, več kot sto let stara Resnikova kašča, kjer je tretja kontrolna točka. Kmalu pridemo do razvalin gradu Tum, kjer je bil Levstik domači učitelj. Potem zavijemo z glavne ceste proti naselju Okrog in naprej proti Čatežu, kjer je cilj Levstikove poti in hkrati zadnja kontrolna točka. V Čatežu je bila prava veselica, kjer so domačini pripravili bogat, zanimiv in veder program. Na cilju je bila okoli 10 000 glava množica. Med nami so bili tudi g.Kučan, g.Kacin in g.Jazbinšek, vendar ni bilo spregovorjene besede o volitvah in politiki. Opozoril pa bi na slabo udeležbo Mozirjanov na tem pohodu. Na prste ene roke bi lahko preštel sokrajane, ki so se udeležili pohoda. Menimo, da bi moralo PD Mozirje narediti korak naprej. Npr .veliko PD je prišlo organizirano na ta množičen pohod. Mozirsko PD pa dmgo leto praznuje 100. leto delovanja, kar nam pove, da je bilo ustanovljeno med prvimi. Saj to je prava sramota za vse Mozirjane, kako neorganizirano je PD Mozirje. Vsak začetek je težak, vendar, ko se enkrat začne, se staro premakne naprej. Upajmo, da se bo stvar premaknila z mrtve točke in bo dmgo leto, dmgo soboto v novembm udeležba Mozirjanov večja, ampak ne le na tem pohodu, temveč na vseh pohodih, ki jih je mnogo. Na pohodu so bili: Jože Prislan, Joži Poznič in Matej Hohnjec. Matej Hohnjec Obisk članov turističnega krožka na kmečkem turizmu Zg. Zavratnik V četrtek, 5.11.1992, smo člani turističnega krožka Osnovne šole Blaža Arniča Luče, ki ga vodi gospa Ela Veninšek, obiskali turistično kmetijo Zg. Zavratnik. Kmetija leži pod Raduho. Iz vasi je oddaljena 5 km. S turizmom so se začeli ukvarjati leta 1980 na pobudo gospe Bezovškove, pospeševalke pri Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje za kmečki turizem. Goste sprejemajo skozi vse leto. Na razpolago imajo 25 ležišč. Vsaka soba ima kopalnico in stranišče. S turizmom se ukvarja cela družina, oče, mati, dve hčerki. V glavnem imajo domačo hrano. Specialiteta je goveji pršut in tunka, meso zalito v mast. Ukvarjajo se tudi z živinorejo. Imajo 20 glav živine in oddajajo dnevno okrog 140 I mleka. Gostje lahko gredo na izlet v Robanov kot, Trbiško zijalko, Potočko zijalko, Logarsko dolino, Iglo in na Raduho. Možnost imajo tudi ribariti. Gradijo tudi večnamensko igrišče, da bodo imeli gostje veliko možnost razvedrila. Sprejeli so nas zelo prijazno. Razkazali so nam sobe in nam odgovorili na vprašanja. Pogostili so nas s pecivom in sokom. Imeli smo se zelo lepo. Učenke 6.r OŠ Luče - turistični krožek Miklavž v Mozirju **************** Da je Miklavž v naših krajih bolj domač kot Dedek Mraz ali Božiček, ni potrebno posebno poudarjati. Zakaj bi ga torej zapostavljali oziroma zakaj ga ne bi revitalizirali v današnjem času. Še naši starši so pričakovali in častili samo svetega Miklavža. Legende o dobrotniku in čudodelniku segajo v enajsto stoletje. Tako beremo, da je tri hčere siromašnega moža rešil sramotne usode, ko jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata in jim tako priskrbel doto. Druga zgodba pravi, da je bil sveti Miklavž škof v Miri v Mali Aziji, umrl leta 324, njegovi ostanki pa so bili prenešeni v Bari v Italijo. Miklavževi atributi niso tri kepe zlata, kot bi pričakovali, ampak tri jabolka na knjigi, kar ima tudi za današnji čas svoj pomen. O dobroti govoriti je seveda lahko, dobroto "deliti" med ljudmi pa je danes skoraj neumno. Pa vendar bi lahko tudi to načelo spet oživili. Letošnje Miklavževanje je bilo predvideno na prostem, pa nam jo je dež zagodel. Povsem polna dvorana kulturnega doma v Mozirju pa nam vsekakor narekuje, da bo Miklavž naslednje leto nastopil na "odprti sceni". Razveseljivo je bilo razpoloženje ob pripravi na Miklavževanje. Pomagalo je precej mladih, ki se zbirajo pri kaplanu Ivu Suhovršniku, priskočile so naše mame pri pripravi čaja, peciva, skratka širok krog ljudi - krajanov, ki so prispevali, da je Miklavževanje tako lepo uspelo. Vredno je omeniti tudi lutkovno skupino iz Mozirja, ki se je predstavila z igrico Trije prašički. Ob koncu bi si želel, da Miklavž ne pade v koš komercialnih malikov, ampak bi ohranil svojo simboliko kar najbolj pristno. Za avtentičnost Miklavževanja pa bo potrebno pogledati tudi v narodopisje. Ne nazadnje bi lahko tudi starši spregovorili svojim otrokom o smiselnosti Miklavževega praznovanja. Otroški svetnik sveti Miklavž pa lahko spet zbere za mizo vse družinske člane in televizor si lahko za kratek čas oddahne. Jure Repenšek Perzijske mačke Weissovih Felinologija - veda o mačkah, je v Sloveniji še zelo mlada, saj segajo prvi začetki načrtne vzreje v leto 1980. V svetu je to že stara zadeva, saj je bila prva razstava pasemskih mačk že leta 1871 v Londonu. V Sloveniji je bilo leta 1985 ustanovljeno Felinološko društvo Slovenije s podružnicami v Ljubljani, Mariboru in Celju, Zasavju, kasneje v Kamniku in Lenartu. Te podružnice so leto kasneje prerasle v samostojna društva, ki so se združila v Zvezo felinoloških društev Slovenije, le - to so leta 1988 sprejeli v članstvo mednarodne organizacije FlFe v Comu v Italiji. Na letošnjem zasedanju v Budimpešti soji še uradno črtali oznako YU. Navedeni splošni podatki so bistvenega pomena zato, da bi lažje presodili, da je vzreja perzijskih mačk, s katero se ukvarjajo pri Weissovih na Rečici ob Savinji, vse prej kot lagoden popoldanski hobi. "Pravzaprav ne gre za vzrejo v klasičnem pomenu besede," opozarja Pavla Weiss, "saj pri nas nimamo mačk v kletkah, še manj izključno za parjenje, ki prinaša dobiček." Tri mačke imajo: Divo, Fausta in Glorio. Vse skupaj se je začelo pred dvema letoma, ko so na željo hčerke kupili Divo. Le - ta je prvak - to je naziv, ki si ga mačka pridobi na razstavah s tremi prvimi mesti v svoji barvi. Važno je namreč tudi vedeti, da ima perzijska pasma več deset različnih barv, ki se ocenjujejo posebej. Leto in pol star Faust je potomec Dive, ki svojo mamo že sedaj močno prekaša. Pri devetih mesecih starosti so ga začeli voditi na mednarodne razstave po državi, pa tudi v Italijo, Avstrijo, Madžarsko. Do sedaj je bil na šestih razstavah v svoji modri barvi vedno prvi in si tako pridobil naziv internacionalnega prvaka. Največ, kar lahko mačka na tekmovanjih doseže, je naziv evropskega prvaka, za kar mora osvojiti 21 prvih mest. Pavla Weiss z ljubljenci Zdaj, ko imata Diva in Faust hčerko Glorio, je dela z negovanjem vseh treh res veliko. Česanje dlake je najpomembnejše opravilo, bistvenega pomena je tudi hrana. Pavla Weiss hrani svoje mačke v glavnem z mesom in pripravljeno hrano za mačke. Stroški vsega tega so temu primemo visoki, pri čemer je potrebno še vsakoletno cepljenje. Zaslužek z enoletnim parjenjem in prodajo mladičev komaj pokrije stroške vzreje. Ampak kaj, ko to sploh ni najbolj bistveno! Bistvena je ljubezen do živali, ki jo Pavla Weiss izžareva skozi vsak gib pri stiku z njimi. Weissovim in njihovim ljubljencem Divi, Faustu in Glorii želimo še veliko uspeha in veselih trenutkov doma in na tekmovanjih. Tekst in foto: KF Srca mCada pojejo mm pesem... 'Enajst Otoških deklet, enajst mladih žena marsikdo njihovo pesem poznal? O čem govorim, sprašujete me, povem Vam; o njih, (j rade pojejo le! 9jje, kdaj, Ijaljp zasliši se glas, (j boža uho in ustavi ta čas? 'Danes slišiš jih tu, jutri drugje, mogoče že ujele so tvoje srce. Jjarmonija sonca in včasih teme, lepote Veselja, sljritogotje, ujame to pesem, ki pojejo jo, ne le z glasom, z dušo - ZSVTO! Zato prisluhnite jim, ujemite ritem melodije in videli Boste, jutri za Vas nov sončni žarekjposije. Na Rečici živi enajst prikupnih deklet in prijateljic, ki se ne zdijo v vsakdanjem življenju nič kaj posebnega. Vendar pa, če bi pogledali natančneje, so si zelo podobna, saj nosijo v sebi nekaj, čemur ljudje pravimo veselje do petja. Zaradi slednjega je tudi nastal dekliški pevski zbot, na katerega je marsikateri vaščan ponosen. Vse se je začelo pred 8. leti, ko so se dekleta zbirala v cerkvi, ob kitari Rozike Žunter in tako so večkrat popestrila mašno bogoslužje. Po urah učenja in truda so iz mladih grl začeli prihajati vse lepši akordi prijetni za uho in dušo. Tako se je po 2.letih napora rodil pravi zbor s 16 dekleti, ki pa je začel delovati v okviru prosvetnega društva. Kvaliteta in uspeh sta bila ob trdem delu neizpodbitna. Tako so dekleta vsako leto zastopala Rečico na občinski reviji, enkrat pa so odšla tudi na revijo občinskih pevskih zborov v Celje. Ker pa vemo, da so človeška pota spremenljiva, se je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov 5 pevk odločilo, da zapusti zbor. Tako jih sedaj, pod uspešnim vodstvom Lidije Podlesnik aktivno dela 11. Njihov širok repertoar zajema pesmi za vse priložnosti: od narodnih, cerkvenih, umetnih pa do tujih. Želja po še večji kakovosti in napredku jim je še dodatna motivacija za še bolj zavzeto in redno delo. Včasih je to kar težko u skladiti, saj ima/vsaka svoje obveznosti. No, to je bila ena stran medalje, zaradi katere so dekleta sploh skupaj. Druga stran pa je ta, da dekleta delajo brez vsakega sponzorstva ali finančne podpore, saj gospodarska kriza tega ne dopušča. Tako delajo na finančnem minimumu in vse stroške, ki jih imajo, pokrivajo iz lastnih žepov, pa čeprav še skoraj vse jedo študentski kruh. Vseeno pa se lahko letos pohvalijo z novimi oblekami, ki jih je financirala Krajevna skupnost Rečica, blago zanje pa je darovala DO Elkroj Mozirje. To je zagotovo korak, ki je vreden pozornosti, saj bo moralo petje najti pomembnejše mesto v kulturnem prostoru, kot dosedaj. Celestina L. Polde SKOTNIK -60 letnik Jubilant Polde ŠKOTNIK se je rodil 7.11.1932 v Kraščah pri Murski Soboti. Kot mlad fant se je šel učit za zidarja in po uspešnem triletnem učenju je nadaljeval s šolanjem in postal gradbeni tehnik. Svojemu poklicu je ostal zvest vse do današnjih dni. V naš kraj je prišel leta 1955. Dom in družino si je ustvaril v Pustem polju. Leta 1956 se je včlanil v naše gasilsko društvo Gorica ob Dreti, kjer je tudi še danes. V društvu opravlja vse vidne in odgovorne funkcije, bil je predsednik upravnega odbora, blagajnik, predsednik nadzornega odbora, eno mandatno obdobje je bil član v predsedstvu občinske gasilske zveze Mozirje. Svoje znanje s področja gradbeništva pa je uporabil pri obnovi gasilskega doma, kjer je zelo aktivno sodeloval. Med člani GD Gorica ob Dreti in tudi med drugimi ljudmi širše okolice je zelo priljubljen. Za vestno delo je prejel številna odlikovanja in priznanja, med drugimi tudi odlikovanje red dela. Kot član desetine veteranov je tekmoval na državnem tekmovanju v Mengešu. Gasilci mu čestitamo za življenjski jubilej in mu želimo obilo zdravja in se mu zahvaljujemo za vse, kar je dobrega doprinesel v naše gasilske vrste ter se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Gasilci GD Gorica ob Dreti O O * * 20.11.92 je okrog 13.15 ure Ivan P. (55) iz Šmiklavža vozil osebni avto po regionalni cesti v Lenartu. Zaradi vinjenosti je zapeljal s ceste, nakar se je vozilo večkrat prevrnilo, pri čemer se je Ivan P. hudo telesno poškodoval. Zoper njega so podali predlog sodniku za prekrške. * * * 21.11.92 je prišlo okrog 12.30 ure do požara na gospodarskem poslopju Rozalije R., Rore 3. Ugotovljeno je bilo, da sta požar zanetili šestletni dvojčici, ki sta se v bližini žagovine igrali z vžigalicami. Na objektu je nastalo za 800.000 SIT škode. * * * 22.11.92 je okrog 1.00 ure Matej L. (19) iz Velenja vozil osebni avto v Šmihelu nad Mozirjem. V nepreglednem ovinku je zapeljal s ceste. Pri tem je zadobil sled poškodb, sopotnik Janez S. (20) iz Radegunde pa se je lahko telesno poškodoval. Zoper Mateja L. so posredovali predlog sodniku za prekrške. * * * \ 30.11.92 sta se ob 24.00 uri v stanovanju v Novem naselju v Gornjem Gradu sprla in stepla Jože Z. (42) in njegov sin Robert (19). Hujših posledic ni bilo, zoper oba vročekrvneža pa so napisali predlog sodniku za prekrške. * * * 1.12.92 je ob 10.30 uri po Praprotnikovi ulici v Mozirju vozil kolo z motorjem Janez K. (29) iz Lepe njive. Zaradi vinjenosti je padel po vozišču. Pri tem se na srečo ni poškodoval, je pa nameraval z nevarno vožnjo nadaljevati. Iz tega razloga so ga pridržali do iztreznitve, sodniku za prekrške pa poslali predlog, da ga pokliče na zagovor. * * * 2.12.92 je okrog 13.00 ure Zlatko B. (32) iz Ljubljane vozil osebni avto iz Luč proti Ljubnemu. Pred ostrim desnim ovinkom ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s cestišča in vozilo je zdrsnilo po betonski brežini v reko Savinjo. Zlatko B. jo je odnesel brez telesnih poškodb. 6.12.92 je bil prijavljen vlom v nenaseljeno stanovanjsko hišo na Rečici ob Savinji št. 48. V času od 25.11. do 6.12. naj bi neznani storilec iz nje na škodo Cirila U. odnesel 175 steklenic žganih pijač in buteljčnih vin v vrednosti 500.000 SIT. Žejnega neznanca še niso odkrili. V zadnjem času je na območju Luč in Podvolovljeka kupoval večje količine lesa Igor Repar (28), Komanija 6, Ljubljana Vič Rudnik. Ker je plačilo zgolj obljubljal, ni pa ga izvršil, se je javilo že več oškodovanih oseb. Postaja policije Mozirje poziva vse, ki so bili oškodovani na ta način, da posredujejo prijavo po telefonu ali osebno na PP Mozirje. SN so pisale pred 10 - timi leti: Strojev več kot smo slutili! Pomanjkanje goriva za vozila vseh vrst je povzročilo veliko težav. Seveda pa ne gre spregledati škodljivih posledic pretirane mrzlice, ko so mnogi, da bi si zagotovili zaloge kar cele dneve prebili v "zasedah" blizu črpalk. Tako smo seveda natočili veliko več goriva kot smo ga potrebovali v "normalnih" časih. To potrjuje domnevo, da so mnogi ravnali brezobzirno in pozabili na tovarištvo do drugih, ki niso imeli časa, da bi dneve prebili na cesti čakajoč gorivo. Skratka na izpitu o medsebojnih odnosih smo padli! Da so ljudje ponekod pokazali svoj pravi obraz ni treba posebej poudarjati. Kaj vse so izbrskali iz kupov zavrženih strojev ni mogoče v karatkem povedati. Tako bo nekdo v bodoče obdeloval svoje površine z džipom, ki seveda ni registriran! Najbrž bo takšna obdelava zelo draga, ali pa rabi le bone, džip pa je izgovor. Kakorkoli že takšne primere bo treba že zaradi tistih, ki so pošteno prijavljali stroje preveriti in strogo kaznovati kršitve, ki bi se ob tem ugotovile. Občinska liga v malem nogometu Športna zveza občine Mozirje se je letos odločila, da bo v sodelovanju z športnimi društvi izvedla občinsko ligo v malem nogometu. V ta namen je bil sklican sestanek vseh ŠD z območja občine, ki pa se ga je od dvanajstih društev, udeležilo le šest. Teh šest ŠD bo v naslednjem letu tvorilo prvo občinsko ligo, ostale ekipe oz. društva - če se bodo prijavile k tekmovanju - pa drugo občinsko ligo in se bodo morale za vstop v višji razred tekmovanja dokazati z rezultati in razvrstitvijo na lestvici. Organizacijo tekmovanja je Športna zveza Mozirje zaupala ŠD Vrbovec Nazarje, ki ima z izvedbo tovrstnih prireditev še največ izkušenj. Vrstni red po jesenskem delu tekmovanja 1. ŠMARTNO/D. 10 2. MOZIRJE 6 3. KOKARJE 6 4. NAZARJE 4 5. RADMIRJE 1 6. BOČNA 0 Lista strelcev 7-ČOPAR IN TURK 5 - ZAKRAJŠEK, CAJNER IN BOŽIČ 4 - PURNAT, ŽAGAR, VRATANAR IN REMIC R., itd. Milan Peternelj Končan jesenski del krajevne lige v Nazarjah čeprav nam je muhasto, deževno vreme precej ponagajalo, smo v nedeljo 8.11. 1992 vendarle uspešno zaključili jesenski del krajevne lige v malem nogometu. V tem delu je bilo odigranih vseh trideset tekem kar dokazuje, da je resnost ekip na visokem nivoju. Čeprav smo spremenili sistem igranja iz 5+1 na 4+1, se je igral izvrsten nogomet, brez večjih grobosti. Ob ogledu tekem so lahko uživali tudi gledalci, ki jih ni bilo malo, saj so ekipe zelo izenačene in prav v vsakem kolu je lahko prišlo do presenečenja. Sicer pa si poglejmo stanje na razpredelnici: 1. Kokarje 15 2. Mladost 14 3. Bloki 11 4. Zg. Nazarje 9 5. Odpisani ' 8 6. Sp. Nazarje 3 Najučinkovitejši strelec jesenskega dela je Hribernik Igor z 16. goli, vendar se mu nevarno približujejo tudi ostali, tako da bo v spomladanskem delu še zelo napeto. Tako organizatorju Š.D. Vrbovec, tekmovalni komisiji in vsem ekipam gre zahvala, da to tekmovanje že vrsto let poteka nemoteno, brez večjih zapletov. Predsednik tekmovalne komisije: Pukart Franjo Pozdravljeni, v prilogi vam pošiljam del dokumentacije, ki se nanaša na krajevno samoupravo - tudi na moje pismo v zvezi s temo Rečica občina. Lep pozdrav! Jožef Ciraj SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE Odbor za lokalno samoupravo Spoštovani! Odbor za lokalno samoupravo Skupščine Republike Slovenije je na svoji 17. seji 28/9-1992 obravnaval in določil predlog za izdajo zakona o lokalni samoupravi z osnutkom zakona, ki je bil nato objavljen v 20. številki Poročevalca Skupčine Republike Slovenije (6. oktober 1992). Na isti seji je odbor obravnaval tudi gradivo prof. dr. Igorja Vrišerja "PREDLOGI IN PRIPOMBE K ZASNOVI MOŽNE PROSTORSKE UREDITVE NOVIH OBČIN". Odbor je v zvezi s tem sklenil, da se strokovno mnenje dr. Vrišerja k posameznim predlogom in pripombam k njegovemu poskusu možnega oblikovanja občin v Republiki Sloveniji posreduje vsem krajevnim skupnostim in občinam, ki so pisno posredovale svoje pripombe in predloge. Odbor je tudi ob tej priliki poudaril, da gre za koristno strokovno gradivo, referendumska območja pa bodo morala biti oblikovana kar v največji meri po volji ljudi. Odbor s strokovno skupino za pripravo zakona o lokalni samoupravi s, spremljajočimi gradivi (objavljena so bila v posebni številki Poročevalca Skupščine RepJblike Slovenije 30/3- 1992) ne more vsiljevati meritornih rešitev. Njegov namen je bil, ko je organiziral in tudi sam sodeloval pri pripravi posameznih strokovnih gradiv, da pomaga občinam in krajevnim skupnostim pri njihovih pripravljalnih dejanjih za prehod v sistem lokalne samouprave na podlagi Ustave Republike Slovenije in zakona o lokalni samoupravi. Odbor je tudi zadolžil posebno skupino, da obišče (nekatere tudi ponovno) občine Krško, Novo gorico, Slovensko Bistrico in Koper in se neposredno pogovori z njihovimi predstavniki in predstavniki krajevnih skupnosti o oblikovanju lokalnih skupnosti na teh območjih. Predsednica , Darja Lavtižar Bebler l.r. OBČINA MOZIRJE Predlagatelj Pripomba / Predlog SO Mozirje Predlog, da se med novo občino 21/5-1992 vključita tudi novi občini Rečica in Solčava. KS Rečica ob Pobuda za samostojno novo občino Savinji Rečica ob Savinji 10/6-1992 Strokovno mnenje KS Rečica ob Savinji ima 2407 prebivalcev, med potrebnimi funkcijami ji manjka popolna osemletna OŠ (Mozirje) in ambulanta (Nazarje). Z osamosvojitvijo nove občine Rečica bi se nujno zastavilo tudi vprašanje nove občine Nazarje, ki bi v tem primeru imela le 2573 prebivalcev in ki je od Rečice oddaljena slaba 2 km. Vsekakor bi bila večja občina Rečica - Nazarje bolj smiselna. Razmisliti bi morali ali ne bi bilo sploh najbolje, ko bi vse tri predlagane nove občine, Mozirje, Nazarje in Rečica, ostale združene v eni občini Mozirje. V prilog temu govori bližina vseh treh krajev ter velika zaposlitvena prepletenost (Nazarje je dejansko nekakšna industrijska cona za Mozirje in Rečico). Lastna imena Kljub temu, da so mi Savinjske novice všeč in jih imam za potrebne, si ne morem kaj, da bi jih tudi ne grajal. In to zato ker nam kvari nekatera lastna imena čisto po "poljskem dialektu" kakor v Solčavi pravimo od nekdaj krajem nižje Ljubnega. Tudi v 19. številki z dne 25.10. piše KF v članku NEURJE NA SOLČAVSKEM mesto Kočnar Kočner in mesto Ošovnik napačno Ušovnik. Sploh opažam, da nekateri pisci ne berejo člankov, ki so jih napisali drugi, sicer bi se jih ja že kaj "prijelo" ko jim napake kritiziramo. Naj Vam jih nekaj navedem: Kmet Ošovnik ima ime od Olševe in ne od uši. Planina Grohot in Koča v Grohotu in ne Grohat in Koča v Grohatu. Pravilna imena so tista, ki jih je izbralo domače prebivalstvo in ne razni trenutni obiskovalci. Torej: grem v Grohot in ne na Grohat. Res pa je, da je pri nekaterih domačih če jih tujec vpraša npr. Ali je prav Ušovnik, ali Grohat, še stara, podložniška miselnost in bo odgovoril ja češ, "gospod že vejo ko so študirani". Kako je prišlo do napačnega imena Pavličevo sedlo? V ljudski govorici vse od Jezerskega vrha do Raduhe prej ni bilo nobene "sedla" le Vrhi. Naši uradniki so mesto Pavličevega vrha, ali Covnikovega Vrha, ob predlogu Avstrijcev da bi na Pavlitsch Sattel zgradili mejni prehod, to ime enostavno prevedli, mesto, da bi uzrtrajali, kakor za Jezerski vrh tudi na našem imenu. Za Savinjske Alpe smo z velikim trudom le ohranili ime, isto za Klemenčo jamo /ne jame!/. Po rečičkem dialektu je nekoč tudi Mišič zapisal " v Plestju", ko je vendar prav le v Plesti itd, itd. Za nekatere primere vemo kako je prišlo do spačenk in potem se ti primeri ponavljajo in pisci sklicujejo na prejšnjega in tako je prišlo to v karte in naprej. Prava zmešnjava. Ni tako neodgovorno torej pisati kakor se komu zdi. Priporočam Vam, da bi lektor vsaj iz Vaših sestavkov izločal napačna imena in izgovorjavo in se ravnal po stoletja znanih in utrjenih. Tako ne bo ravno v sedanjem rodu povzročeno jeziku toliko napak. - Priporočamo Vam, da zvesto preberete I. 1982 tiskano knjigo SOLČAVA in se po njej ravnate, kot tudi članke o tem v Planinskem vestniku, npr. prispevek Stanka Klinarja v aprilski številki 1992 PV. Pa lep pozdrav ! Valent Vider Solčava 30 Smučarski sejem v dvorani TVD Partizan Mozirje od 18. do 20.12.1992 Odprto: 18.12.92: 14.00 -18.00 19. in 20.12.92: 9.00-18.00 • sejem rabljene športne opreme ■ prodaja nove športne opreme po ugodnih cenah - svetovanje o nakupu opreme - obiski gostov iz smučarskih reprezentanc ■ ski servis - gostinska ponudba bistroja GAMS | Vabljeni vsi, ki želite prodati ali kupiti | | staro ali novo športno opremo! ~ «t <» m $*88*$X8«$8X*$XX**8R*ŠaX*$X8*ŠxX*$XR«Š8R*$XR*$XX«*XR*ŠX!# O S asi - Exprès foto za dokumente (2 minuti) - Fotokopiranje - Frizerski salon - COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile) - Sitotisk - Reprofoto (priprava za tisk) Osnovna šola Mozirje objavlja prosti delovni mesti 1. čistilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.1.1993 dalje in 2. čistilke za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom na podružnici Rečica od 1.1.1993 dalje. Kandidatke naj pošljejo pisne ponudbe na naslov Osnovna šola Mozirje v roku 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidatke obvestili v roku 8 dni. BOUTIQUE v gradu Vrbovec Nazarje vabi k prednovoletnim nakupom konfekcijskih izdelkov po ugodnih cenah in pogojih plačila. DELOVNI ČAS: 9.30 - 19.00 ob sobotah: 9.30 - 12.00 4S*X848X842;X8443 komercialna banka triglav d.d. PE MERX CELJE Ul. 29. nov. 16 Celje tel.: 063/21-352 fax.: 063/24-202 OBRESTI V DECEMBRU vloge na vpogled vezane hranilne vloge: - nad 31 do 90 dni - nad 91 dni - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev Mesečne Letna stopnje obr. mera 2,25 30,04 3,39 48,23 3,55 50,96 3,71 53,74 3,87 56,56 PRIHRANITE Sl ČAS IN DENAR Z BLAGOVNO DENARNO KARTICO, KI OMOGOČA - NAKUP BLAGA -TUDI PREHRAMBENEGA -PLAČILO STORITEV - DVIG GOTOVINE -15 DNEVNI ZAMIK PLAČILA -UGODNE OBRESTI NOVOST: DODATNI LIMITI OBIŠČITE NAS V NAŠI AGENCIJI V MOZIRJU V BLAGOVNICI SAVINJA (tel. 831-842) KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d. - BANKA VARNIH NALOŽB IN VAŠEGA ZAUPANJA ZCatarstv o H^ozič Mozirje, tel. 832-200 Grabnerjeva hiša V mesecu decembru vam nudimo ugoden nakup, od 15. decembra dalje pa tudi 20% novoletni popust. Pestra izbira zlatega nakita vam bo pomagala osrečiti vaše najdražje, zato pridite in se prepričajte o kvaliteti in konkurenčnosti. Odpiralni čas: vsak dan: 8.00 - 12.00, 16.00 - 19.00 sobota: 8.00-12.00 Ob nakupu dobi vsaka stranka novoletno darilo ! ŠPORTNI CENTER TT SPORT Rečica ob Savinji 100 a tel. 063/832-682,831-531 TT ŠPORT vam v lokalu športnega centra na Rečici ponuja ugodno veseljačenje do novega leta. Ponudba velja za skupine nad 6 ljudi.Kadar TT ŠPORT priredi zabavo z živo glasbo te cene ne veljajo. Nudimo možnost internih zabav s pijačo in jedačo. Rezervirati je potrebno en dan prej. 40 dkg krače, 1/2 litra jeruzalemčana 450,00 SIT Želimo vam srečne božične in novoletne praznike iPSSSSBiSSSSSiSSRiBiiSaSBSSRJSSSiiaSifiSiiSSitSiSSSJSiiSftasiSSaSSSSRiiiiSiSLfcSSiiti & * Ljubno ob Savinji \ URARSTVO I _ * Prodaja ur, Z izdelkov za hobi, igrač S Marija Šerbela - Rupnik » Tel.: 063 841 084 » S Ne samo, da vam bomo popravili, pri nas boste lahko kupili kakršnokoli J J uro priznanih svetovnih znamk. Prodajamo tudi najkvalitetnejše baterije J S za vse vrste aparatov, tudi za nagrobne lučke. «, J Naša dodatna ponudba pa je: £ J - za filateliste: znamke, albumi, pincete itd. « J - za maketarje: sestavljive plastične makete letal, helikopterjev in ladij £ * - za male in velike otroke: najčudovitejše igrače na svetu - LEGO kocke * » in še marsikaj drugega! g « MAJHNE STVARI SO LEPE IN VIDELI BOSTE, KAKO MALO « Z JE POTREBNO, DA OSREČITE TISTE, KI JIH IMATE RADI! Z « . * ^K*5RKi:SSKi!iS«>!*¥*KSi.SKa®KK8-5fiKir(.»>:«ifiaSiSK*i*SS¥SSS5KKi:-§ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame BARBARE GOSTEČNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki so našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot in darovali sveče In cvetje. Hvala gasilcem iz Nazarij, hvala gospodu organistu Napotniku, vsem govornikom za poslovilne besede ter pevcem iz Mozirja za lepo petje. Žalujoči: hči Cveta z družino, sin Srečo z družino ter sin Alojz z družino. ZAHVALA Ob nenadni smrti drage mame in stare mame FRANČIŠKE KRUMPAČNIK iz Ter-a 24/b, prej Planina 20 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Franci in hčerka Marija z družino ter ostalo sorodstvo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Posebej se zahvaljujemo sosedom in vaščanom in vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob smrti. Posebna hvala g. Veri Krumpačnik. Iskrena hvala duhovnikoma g. Vratanarju in g. Bračunu za lepo opravljeni cerkveni obred. Hvala tudi mozirskemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Žalujoči: sestra Marija, brat Anton, nečakinje in nečaki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANČKE STERGAR iz Gornjega Grada se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje ter sveče in številčno spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo višji medicinski sestri Jelki in gospe Majerjevi Micki za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gasilcem, govornikom in pevcem, ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Sinova z družinama ZAHVALA ob nenadni boleči izgubi dragega može, očeta in starega očeta FRANCA PREPADNIKA p.d. Proš, iz Raduhe 22, Luče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v trenutku, ko nam je bilo najtežje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Prav tako smo dolžni zahvalo g. dekanu za opravljen obred, govornikoma za ganljive poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zofka, sin Franc in hčerka Jožica z družino IME.PRIIMEK NASI OV VODORAVNO: 1. izdelovalec maket; 8. neasfaltlrana cesta; 15. duševni vidik ljubezni; 16 odličen arg. nogometaš (Diego); 17. obravnavanja; 18. del slonove glave; 19. Indij; 20. polivka; 21. vrsta projekcije; 22. država v Afriki; 24. slov. film. igralka (Ita); 25. slovenski alpinist (Stane); 26. glavno mesto Estonije; 27. kratica am. združ. za standarde; 28. zrakoplov; 29. zvočna naprava; 30. žensko ime; 32. odlična teniška igralka (Monika); 33. vrsta pokrivala; 35. začetnik, ustanovitelj; 37. Pavel Gantar; 39. prijeten vonj; 40. najvišji oficir v rimski legiji; 41. prostor v cerkvi; 42. Italijani; 43. alpska disciplina; 44. natrijev karbonat; 45. pristanišče v Izraelu; 46. neprofesionalec; 47. muslimanska sveta knjiga; 48. pojem pri računalništvu; 50. matematični znaki v enačbah; 52. nezmožnost izločanja seča; 53. prepoved ženitve katoliških duhovnikov; NAVPIČNO: 1. sedmerokraki svečnik, simbol židovstva; 2. ime hrv. košar. Nagliča; 3. planinska postojanka pod Raduho; 4. nravnost; 5. ime pevke Turner; 6. gorski reševalni čoln; 7. Radij; 8. božje čaščen predmet; 9. grški bog vojne; 10. celovški hokejski klub; 11. Anton Dermota; 12. delovna organizacija; 13. brezbarvna strupena tekočina; 14. prostor za privez jadrnic; 16. ime politika Potrča; 18. orodje za oranje; 21. ime humoristke Eržišnik; 22. tretji mesec v letu; 23. ime nogometaša Čeha; 25. ime film. igralca Živojinoviča; 26. moško Ime (Egidij); 28. grška črka; 29. nestrdljlva krvna sestavina; 31. neodločen rezultat; 32. soudeleženec v borbi; 33. vrsta pesnitve; 34. gorovje v Burmi; 35. lepo pokošena trava; 36. kmečko orodje; 37. sestavni element pri igrah z žogo; 38. vrsta kamnine; 40. del Gornjega Grada; 41. najvišji vrh Makedonije; 43. pomožni mariborski škof (Jožef); 44. letovišče ob Črnem morju; 46. ime glasbenika Sossa; 47. klica; 49. oranje; 51. nikalnica; OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 21. številke: Vodoravno: maraton, aerofon, ironija, Ojstrica, Sabine, Pavel, SKB, Agata, mizar, Miha, Lana, kolar, pojav, Co.Kika, salama, vdova, Kraše, paketi, trava, as, aroma, kraja, knap, lat, klima, sliva, OG, Panama, etalon, Mohamed, Romanija, analiza, Surinam. Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT): Matej KREBS, Sp. trg 35, Gornji Grad; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednsoti 2.500 SIT): Janez VODOVNIK, Kidričeva 57, Velenje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT): Atanas PAPAZOV, Praprotnikova 7, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini Štemberger v Gornjem Gradu, čestitamo! Rešeno križanko iz 22. številke vložite v kuverto, obvezno priložite kupon in jo do srede, 16. decembra 1992 pošljite na naslov: EPSI, Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala trgovina TADI iz Gornjega Grada: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT. Ja, tako. Napiši še kaj, da se bomo smejali, mi reče kdo od znancev. Verjemite, v današnjih časih je to sila naporno. Ljudje imajo kisle obraze, ker jih žuli to in ono. Veliko vsi kritiziramo ter pričakujemo, da bo po volitvah vlada našla čarobno palico ter nas brž popeljala v boljšo bodočnost. Pomislimo kakšno palico, kakšen bič vihti srbski vodja na drugem koncu Jugoslavije. Zdaj že bivše. Tudi nam je grozil, da nas bo zasul z bombami. - Ja, tako! In komu je še do smeha? Ob takih vesteh nismo ravnodušni, neprizadeti. Blagor tistim, ki se za ničesar ne zmenijo, ki niti ne hvalijo niti ne grajajo, ker pač nič ne vedo. Ne vedo pa, ker ne berejo, ne poslušajo radia ter ne gledajo telvizije. Ti bodo ohranili mirne, zdrave živce vsaj tako dolgo, dokler jih ne zadene kakšna tragedija; dokler njih same prehudo ne udari po žepih ali celo po glavah. Čeprav je pri nas mir je pa hudir že, ko greš v trgovino in vidiš cene. Tudi v gostiščih so astronomske. Ampak tam se vsaj najde tolažba. Drago je Šilce žganja ali konjaka, pomaga pa; če ne prvo in drugo, pa tretje. Zdaj je gost že dovolj "bister", da najde opravičilo češ, da denar tako ali tako ni nič vreden. No, privezal si je dušo in svet je postal lepši, bolj prijazen. Če ga pa le popade jeza, se nekajkrat priduša nad "onimi zgoraj" in nihče mu nič ne more. - Pijan je bil, pa je zinil. Res, vsaka reč ima svoj prav, za vsako besedo ali dejanje se najde opravičilo. Vsak, ki ga rad "cukne" pije na jezo, na žalost, na veselje. To troje pa je resnično dovolj tehten razlog, da so že v davnih časih odpirali krčme in so "birti" vedeli, da ne bodo prišli "na kant" in dandanes gostinci vedo, da bodo ljudje v gostilne in bifeje zahajali tudi, ko bo ali če bo še manj denarja kot ga je danes. Štefka Petek TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 12.12. in 13.12. PROBLEMATIČNI OTROK - ameriški film - komedija Od 20.12.1992 do 1.2.1993 kinopredstave odpadejo. KINO "JELKA" NAZARJE 12.12. in 13.12. BATMAN SE VRAČA - ameriški film - avanturistični 19.12. in 20.12. OBRAČUN V MALEM TOKIJU - ameriški film - akcijski KINO "DOM" MOZIRJE 12.12. in 13.12. ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO - ameriški film - krimi srhljivka 19.12. in 20.12. FREE JACK - ameriški film - futuristični triler KUPON za brezplačni mali oglas do 20 besed ime,priimek: naslov: podpis; EPSI PODJETJE ZA TURIZEM PROPAGANDO IN fOTOGBAFIJO «Lou». Tourism, Advertising and Photography Enterprise ltd Savinjska cesta 4 63 331 NAZARJE tel. & fax: 063 832 363 Fotografske storitve Promocija Izdelava propagandnega materiala Založništvo /Q ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1 DECEMBRA 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne obrestne mere mere Tekoči računi občanov 17,84% 1,40% Žiro računi občanov 17,84% 1,40% Hranilne vloge na vpogled 17,84% 1,40% Varčevalna knjižica 38,55% 2,80% Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 56,56% 3,87% Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 57,95% 3,95% Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 59,33% 4,02% Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 27,81% 2,10% Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 46,86% 3,31% - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT 49,63% 3,47% - depoziti nad 100.000,00 SIT 51,02% 3,55% Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 51,02% 3,55% - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT 53,79% 3,71% - depoziti nad 100.000,00 SIT 55,18% 3,79% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 55,18% 3,79% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 56,56% 3,87% Dovoljena prekoračitev stanja na TR 66,26% 4,40% Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 93,97% 5,77% IZREDNO UGODNA PRODAJA V VEGRADOVI TRGOVINI trgovina NA PREŠERNOVI 9 V VELENJU, tel. 063/856-712 int. 42 - Pralno - sušilni stroj Candy - Pralni stroj Candy - Pomivalni stroj Candy - BTV Samsung - stereo TTX, ekran 63 cm - BTV Samsung - stereo S-video TTX, ek.68 crr - Glasbeni stolp Samsung MAX 530, 2x60 W - Glasbeni stolp Samsung SCM 7800, 2x20 W in ostala avdio-video tehnika • Sesalnik za globinsko čiščenje s kompresorjem ■ Komplet program Belinke po ugodnih cenah ■Topli pod Juteks že od 628,C ■Tapete od 219,00 Sit dalje za eno rolo 117.300,00 SIT 60.000,00 SIT 62.000,00 SIT 95.500,00 SIT 118.000,00 SIT 68.700,00 SIT 51.800,00 SIT 58.000,00 SIT SIT dalje za m2 Najnovejše na tržišču: TALNE OBLOGE - ekološko neoporočne DURA in FORBO. če naročite še polaganje je prometni davek samo 3 %. Možnost nakupa na več čekov. Odpiralni čas: Ob delavnikih: od 09.00 do 19.00 ure Ob sobotah : od 08.00 do 12.00 ure »W«WC