PoStnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni. list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK” khaja mesečno dvakrat, in sicer: Kakega 1. in 16. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20- — posamezna štev. Din 2' —	Oficijeino glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Spiošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Urednidtvo In upravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le * navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XII. letnik.	V Ljubljani, dne 15. januarja 1929.	St. 2.
V drugo smer.
Po desetih letih osvoboditve smo doživeli zgodovinski preobrat v našem političnem življenju, katerega pozdravlja vsak državljan, ki ljubi svojo domovino. Bilanca prvega desetletja je bila pasivna, polna težkoč in razočaranj. In ta razočaranja so bila za narod tem težja, ker je čutil, da se pogreza v gospodarsko, kulturno in socialno ne-voljo vsled nerazumevanja nalog onih, katere je poveril, da čuvajo državo in ji pripomorejo do blagostanja in ugleda.
Žalostna je zgodovina zadnjih let! Troedini narod, ki si je s težkimi žrtvami priboril svobodo, so politične stranke razcepile v nešteto nasprotnih taborov. Pojavila se je plemenska in verska borba, ki so jo vodile politične stranke iz svojih egoističnih namenov. Kakšen pomen naj ima plemenska borba v naši državi, kjer smo si pred desetimi leti obljubili, da bomo složno in s pieteto ,v srcih do žrtev, ki so s krvjo gradile temelj tej državi, zasledovali velike cilje onih, katerim je bila slovanska .vzajemnost na Balkanu na j višji ideal? Pozabili smo na veliko dedščino kralja Petra Osvoboditelja. Smelo trdimo, da so politične stranke ,v svoji zaslepljeni strasti vzgajale v srcih državljanov miž-njo in sovraštvo zoper vse, kar ni klonilo pod njih program. V naši državni upravi so se leta in leta vrstili režimi, ki so izkoriščali narod in .vedno znova upaljali bratomorne boje. Pod temi razmerami je trpela državna administracija, narod je hiral, gospodarstvo je propadalo, izgubljali smo ugled v inozemstvu in s strahom smo zrli v bodočnost.
V času pa, ko se je majala mogočna trobojnica, ki jo je zasadil kralj Peter Osvoboditelj, je presekalo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. gordijski .vozel! Suspendiral je ustavo, razpustil parlament, oblastne skupščine, občinske odbore, politične stranke, — vse, kar je tvorilo leglo nesreče in prevzel v svoje roke vodstvo vrhovne državne uprave.
Narod je navdušeno pozdravil ukrepe svojega vladarja, še prav posebno pa so se ga oklenili gospodarski krogi, ki so začutili, da prihaja s temi ukrepi in sestavo izvenparlamentarne vlade tudi zanje nova doba. V srcih .vseh, ki so zasledovali dogodke zadnjih let in vseh, ki ljubijo svojo domovino, je spontano odjeknil klic: Živel kralj!
Tudi slovensko obrtništvo je med oniini stanovi, ki je globoko občutilo razdrapane razmere. Neurejena zakonodaja, težki davki in druge javne dajatve so ga tlačile k tlom in baš ono je najbolj čutilo, da na merodajnih mestih niso pokazali nikdar (razumevanja za njegove težnje. Slovensko obrtništvo je vedno bolj uvedevalo, da vodijo politične borbe, okoli katerih se je vrtelo vse naše javno življenje, neizbežno v 'popolno gospodarsko propast in se je vedno bolj oklepalo onih obrtniških organizacij, ki so si postavile parolo — nadstrankarske zaščite obrtnikovih interesov. Vse to obrtništvo se je strnjeno v svojih zadrugah in obrtnih društvih pridružilo svojim maticam — zvezam. In baš radi tega, ker so obrtniške osrednje organizacije, — Zveze in Vrhovni obrtniški svet, — zastopale vedno odločno stališče nadstrankarstva, so lahko z vso odkritosrčnostjo in navdušenjem pozdravile ukrepe Njegovega Veličanstva in odkritosrčno izrekle simpatije novi izvenparlamen-tami vladi.
Vrhovni obrtniški svet je poslal ministrskemu predsedniku g. Peri ŽivkoviČu naslednjo izjavo:
Ljubljana, dne 7. januarja 1929.
Gospod ministrski predsednik!
Vrhovni obrtniški svet, ki je vrhovna obrtniška organizacija v Sloveniji in v kateri so združene po obrtniškem zakonu ustanovljene Z,veze obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru ter Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju je z i'adostjo zaznal za sestavo nove visoke kraljevske vlade in Vas, gospod ministrski predsednik, vdano prosi, da blagovolite tolmačiti naša čuvstva, ki nas navdajajo pri tem tako važnem političnem pre-okretu s tem, da slovensko obrtništvo visoko kraljevsko vlado navdušeno pozdravlja.
V prvem desetletju obstoja naše države je krva-,velo srce vsakega gospodarja. V državno upravo so se v preveliki meri zanesla strankarslco-politična stremljenja, ki so vedno na novo upaljale plemensko in versko mržnjo v našem troedinem narodu. Ta plemenska in verska borba je povzročila v našem narodu globoke razdore, ki so ogrožali ugoden notranji razvoj naše ljubljene domo.vine in ki so vplivali kvarno na naš ugled v inozemstvu.
Pri tem pa se je žal popolnoma prezrlo, da je najtrdnejši temelj naše domovine zdravo, napredka zmožno gospodarstvo, ki edino more dvigniti tudi kulturni in socialni nivo naroda in katerega najtrdnejša opora mora biti baš državna uprava.
Obrtništvo najvdaneje pozdravlja ukrepe Njegovega Veličanstva kralja, ker vidi v sestavi .visoke nadstrankarske vlade najzanesljivejšo garancijo, da se bo ublažil tudi težki položaj pridobitnikov.
Obrtništvo Slovenije Vas, gospod ministrski predsednik, prosi, da blagovolite tolmačiti Njegovemu Veličanstvu kralju najpopolnejšo vdanost!
Visoko kraljevsko vlado pa naproša, da blagovoli sprejeti izraze naj večje simpatije vsega slovenskega obrtništva z željo, da bi ta preokret v političnem življenju prinesel narodu, ki ljubi svojo domovino, — konsolidacijo, notranji mir in blagostanje.
Tajnik:	Poslovod.	podpredsednik:
I. Kaiser, s. i •	Josip	Rebek, s. r.
Na vse obrtništvo v Sloveniji pa je Vrhovni obrtniški svet potom obrtniških organizacij naslovih sledeči apel:
Ljubljana, dne 8. januarja 1929.
Vsem obrtnikom in obrtniškim organizacijam v Sloveniji!
Pred nekaj dnevi se je dogodil važen preokret v državnem političnem življenju. S sestavo nove nadstrankarske vlade se nam je pojavilo novo upanje, da se bo končno pretrgala nit, ki je vlekla vse naše gospodarsko, kulturno in socialno življenje iz enega strankarsko-političnega režima ,v drugega in nas poganjala neizbežno v propast.
Vrhovni obrtniški svet, — ki združuje Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru ter Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju, — pozdravlja ukrepe Njegovega Veličanstva kralja in zre z vso simpatijo v novo nadstrankarsko vlado, v kateri vidi garancijo, da se bo vsaj deloma izboljšal težak položaj naših pridobitnikov.
Vsa povojna leta smo opažali, da je naša državna uprava popolnoma pozabila na naše gospodar-
stvo ter da se je utapljala v plemenskih, verskih in režimskih borbah, ki so razcepljale narod. Gospodarska moč naših gospodarjev je padala .vedno na nižjo stopnjo in stali smo pred robom popolne gospodarske propasti, ki bi rodila težke notranje pretresljaje v državi.
Vsled tega z zaupanjem zremo v ta politični preokret in smatramo, da smo na pravem potu, če izrazimo popolno zadovoljstvo s storjenimi ukrepi.
Vrhovni obrtniški svet je nadstrankarska korporacija, ki ima pred seboj le en cilj — blagostanje obrtnega stanu. Zato pa ob tem važnem preokretu v naši državni upravi vidimo vsaj znake za boljšo bodočnost, — znake, ki naj prinesejo državi konsolidacijo, mir in blagostanje naroda.
Ob teh znakih in v tem .važnem času, ki je nastopil, apelira Vrhovni obrtniški svet na vse organizacije v Sloveniji, da strnejo svoje vrste v jekleni odločnosti za svojo ljubljeno domovino! Njegovo Veličan?+vo kralj je s svojimi ukrepi pokazal pot, ki pelje k konsolidaciji in blagostanju države in naroda! Obrtniški stan je tisti, ki ljubi svojega kralja in domovino!— Živel kralj!
Naša stanovska parola pa je:	V
nadstrankarski borbi, — roko v roki — za gospodarski procvit in napredek.
Izjava in apel na obrtništvo sta bila dne 9. t. m. radiofonirana po Radio Ljubljana po vsej Sloveniji.
Tajnik:	Poslovod.	podpredsednik:
I.	Kaiser, s. r.	Josip	Rebek,	s.	r.
Zdravniška preiskava vajencev.
Gospod veliki župan ljubljanske oblasti ze izdal pod O. br. 3559/2 z dne 3. januarja t. 1. na vsa sre-ska poglavarstva, odnosno na vse obrtne oblasti
I.	stopnje sledeči odlok:
«Na predlog Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Vas vabim, da priporočate .vsem obrtnim zadrugam, onim ki že obstoje, kakor onim, ki se šele snujejo, naj v bodoče vstavljajo v pravila, ki mi jih predlagajo v odobritev, tudi določbo, da se mora vsak vajenec ob nastopu svoje učne dobe aati zdravniško preiskati predvsem od zdravnika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Oni obrtniki, ki bi tega določila ne vpoštevali, se kaznujejo v zmislu § 125. obrtnega reda.
Prednja določba je gotovo tako v korist vajencev kakor v korist obrtnikov. Saj je neredkokrat slabo zdravje vajenca vzrok neuspeha v strokovni izobrazbi, ako je kriv vajenec ali obrtnik, potem bo to lahko ugotoviti in v stvari napraviti potrebno remeduro. Razen tega je v § 114., točki d), obrtnega reda normirana dolžnost obrtnih zadrug, da skrbe za zdravje vajencev. — Po odredbi velikega župana: dr. Marn s. r.»
To akcijo, ki jo je izvedla Zveza obrtnih zadrug, prav toplo pozdravljamo, ker je eden izmed najvažnejših faktorjev pri vzgoji naraščaja baš zdravje.
Mojster, ali si že pregledal kontrolno knjižico svojega vajenca?
Osmi obrok na delnice Državne obrtne banke.
Osmi obrok na delnice Državne obrtne banke za tromesečje januar-marec 1929. vplačajo delničarji tekom januarja, a najkesneje do 15. februarja. Za vsako delnico je vplačati 10 Din.
Oblastne davščine v Sloveniji za leto 1929.
Ministrstvo za finance je oblastni proračun ljubljanske oblasti za leto 1929. odobrilo brez bistvenih izprememb. Od sklenjenih davščin je znižalo samo doklado k državni taksi iz tarifne postavke 61. taksnega zakona od 200% na 50%. Osebe, ki nanovo dobe gostilniško ali kavarniško pravico, bodo na državno takso 8000 Din v Ljubljani plačale namesto 6000 Din oblastne doklade samo 1500 Din, v krajih z več nego 2000 prebivalci na državno takso 2500 Din namesto 5000 Din doklade samo 1250 Din in v krajih do 2000 prebivalcev na državno takso 2000 Din namesto 4000 Din doklade samo 1000 Din.
Ljubljanska oblast bo na podlagi odobrenega proračuna pobirala nastopne doklade in davščine:
1.) 50%uo oblastno doklado k državni taksi za gostilniške in kavarniške pravice (tar. post. 61. taksnega zakona);
2.)	25%no	oblastno	doklado	k	državnemu
davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev prve skupine in druge skupine, točki 1. a) in 2. a);
3.)	25%no	oblastno	doklado	k	državnemu
davku ha dobiček podjetij, zavezanih javnemu po-, laganju računov, izvzemši podjetja iz člena 86., točke 1. a) zakona o neposrednjih davkih;
4.)	25%no	oblastno	doklado	k	državnemu
davku	na dohodek od nesamostalnega	dela in po-
klica, izvzemši samoupravne uslužbence;
5.) oblastno davščino od lovišč in ribolovov;
6.) 6%no oblastno takso od vrednosti kinematografskih vstopnic;
7.) oblastno takso na javne plese in nočne za-' bave;
8.) oblastno takso na motorna vozila;
9.) oblastno trošarino na potrošnjo premoga;
10.) oblastno naklado na vino in vinski mošt
ter oblastno doklado državni trošarini na ostale alkoholne tekočine.
Te dni je uradni list ljubljanske in mariborske oblasti «Samouprava> objavil tudi odločbo ministrstva za finance o oblastnem proračunu za mariborsko oblast za leto 1929.
Oblastni proračun mariborske oblasti za leto 1929. je predvideval nastopne davščine:
1.) davščino na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov ter na kvartanje, podaljšanje policijske ure itd.;
2.) takso na motoma vozila;
3.) davščino na električni tok v višini, ki do-seza petkratno izmero te davščine za leto 1928.;
4.) Oblastno davščino na zaposlitev, inozemskih delavcev, ki naj bi znašala normalno 4 % od prejemkov inozemskega zaposlenca;
5.) 100%no oblastno doklado k državni taksi na kupone ali dividende;
6.) 50%no doklado k pavšalni taksi za račune o potroških v gostilnah in kavarnah;
7.) oblastno takso na zakupnino lovišč (20%);
8.) 200%no doklado na državno takso na tekoče račune delniških družb;
9.) 100%no oblastno takso k državni taksi za podelitev gostilniških pravic;
10.) 100% no oblastno doklado k državni taksi na reklame.
11.) 25%no doklado k državni taksi na vstopnice za kinematografe;
12.) doklado k držami taksi na lovske karte (100%);
13.) 100%no doklado k državni trošarini na pivo, •žganje, rum in likerje, na špirit in na vino ter vinski mošt;
14.) 50%no doklado na državne davke po novem davčnem zakonu, in sicer na pridob-nino, družbeni davek, rentni davek. in uslužben-ski davek.
Minister za finance teh sklenjenih davščin ni v celoti odobril, ampak jih izpremenil sledeče:
1.) trošarina, predvidena na uporabo električne struje, se zniža na višino lanskih taks, odrejenih
z oblastno uredbo. Tej uredbi je dodati nov člen, po katerem se ta taksa za industrijska podjetja zniža za 50 %;
2.) črta se davščina na zaposlitev inozemskih delavcev;
3.) oblastna doklada k državni taksi na tekoče račune se zniža na 100% državne takse;
4.) taksa na gostilniško in kavarniško pravico se zniža na 50 % državne takse;
5.) črta se taksa na reklame;
6.) taksa na kinematografske vstopnice se pobira v okviru člena 105. finančnega zakona za leto 1928,-1929., to je, znašati ne sme preko 6 % od vrednosti vstopnice;
7.) za podlago pri odmeri 50%ne oblastne doklade se vzame davčna osnova po dosedanjem davčnem zakonu in vsi sloji se enakomerno obremene;
8.) zniža se doklada na davek družb, zavezanih javnemu polaganju računov, od 50 % na 25 %.
Na podlagi odloka ministra za finance je imel oblastni odbor dolžnost, da izvrši popravek vseh uredb, s katerimi so ta vprašanja urejena, kakor tudi uredbe o proračunu.
Oblastni odbor je tej dolžnosti samo deloma ustregel:
1. Odlok ministra za finance izrecno odreja, da se morajo vsi sloji enakomerno obremeniti.
Te odredbe se pač ne more drugače tolmačiti, kakor da hoče ministrstvo za finance, naj se doklade na neposrednje davke na vse davčne vrste enakomerno pobirajo, to. je v enakem odstotku. Oblastni odbor je to odredbo drugače tolmačil in navzlic odrejeni enakomernosti med dohodke ni I sprejel tudi doklad na zemljarino.
2. Minister za finance je odredil, da se smejo 50% doklade pobirati na davčno osnovo po dosedanjih zakonih. V zvezi s členom 51. predloga finančnega zakona za 1929-30, na katero se izpre-memba očividno nanaša, se more to odredbo ministra za finance tolmačiti samo v tem smislu, da se smejo doklade za leto 1929. pobirati na temelju odmerjenega davka za leto 1928.
Pričakujemo, da bo oblastni odbor odrejene popravke tudi v tem smislu izvajal navzlic temu, da pri dokladah označuje podlago s «po dosedanjih davčnih zakonih» samo pri pridobnini, to je pri dosedanji občni pridobnini.
Prizadevanja gospodarskih krogov v Sloveniji so dosegla uspeh v tem, da so se oblastne doklade in davščine v mariborski oblasti izdatno olajšale vsaj deloma, dočim so bile glede trošarin, katere se štejejo za tako zvane «prostovoljne> dajatve, vsa prizadevanja zaman. Zato je tem nujnejše, da se finance samouprav zakonitim potom čimprej urede na način, ki bo obvaroval davkoplačevalce prevelikih bremen, ki jim bodo omogočavali plo-donosno vršiti svojo nalogo. Vsak uvideven gospo-; dar priznava, da so samouprave brez sredstev brez | pomena, s primernimi sredstvi pa morejo dopri-! nesti pri smotreni porabi prebivalstvu mnogo dobrega.
Spričo tega se gospodarski krogi niso upirali proti temu, da za oblasti sploh kaj plačujejo, ampak edino proti temu, kako so oblasti porazdelila svoja bremena. Naša iskrena želja je, da bi nam v prihodnje ne bilo treba šele s pritožbami uveljavljati stališča gospodarskih krogov, ampak da bi se oblastne samouprave o željah in težnjah gospodarstva že predhodno posvetovale z gospodarskimi krogi, ker bi se s tem omilila marsikatera nepotrebna ostrina v medsebojnih odnošajih.
(^Trgovski list>.)
j
I
'
'
i
!
Poziv
za vložitev davčnih prijav dohcdka od podjetij, obratov in poklicev za odmero pridobnine za 1. 1929.
(Po novem zakonu o neposrednih davkih „Uradni list“.
15. marca 1928, štev. 26.
Davčna uprava Ljubljana okolica razglaša:
Vsa podjetja, obrati (trgovinski, industrijski in obrtni), odnosno vse osebe, ki se bavijo s sainostal-nim poklicem, kakor tudi ostale osebe, ki so podvržene pridobnini, so dolžne tekom meseca februarja 192 9. vložiti prijavo o dohodku, ki so ga dosegle s poslovanjem v letu 1928.
Prijavo je vložiti posebe za vsak objekt (obrat), a istotako tudi za vsako vrsto posla, n. pr. ako ima trgovec N. N. centralo in filialko, vloži eno prijavo za centralo, drugo pa za filialko. Ako trgovec z mešanim blagom toči v istem obratu tudi pijače, vloži posebno prijavo za trgovino z mešanim blagom.
posebno prijavo pa za točenje pijač. Ako krojač zaeuo prodaja izgotovljeno obleko, tedaj ima vložiti posebe prijavo za dohodek od prodaje obleke.
Rudniška podjetja, ki so podvržena temu davku, vložijo posebno prijavo za vsak rudnik, posebno pa za vsak samostujen pomožni rov.
Prijavo morajo v(ožiti tudi osebe, ki so po členu 46. novega zakona oproščene plačevanja tega davka (mala hišna obrt, obrt težkih invalidov itd.).
Tiskovine za prijave se dobijo pri davčni upravi in pri županstvu za ceno, ki je na tiskovini sami označena.
Prijave izpolni in vloži:
1.) Lastnik obrala ali podjetja, odnosno oseba, na katere račun se obrat vodi;
2.) v primeru zakupa — zakupnik;
3.) ako je posesti obrata več oseb, tedaj vsi skupaj;
4.) za maloletne osebe njihovi roditelji, odnosno varuhi;
5.) za mase njihovi zastopniki.
Prijavo lahko vloži tudi druga oseba s specialnim ali generalnim pooblastilom.
Prijave je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu — kar mogoče jasno in detajlno.
Ker je predmet obdavčenja enoletni čisti d o h o d e k, ki se je dosegel v pretečenem poslovnem letu, se priporoča davčnim zavezaneem, da ta dohodek v svojem lastnem interesu točno prijavijo, ker se samo na ta način izognejo kazenskim posledicam netočnega prijavljenja. Za enoletni Čisti dohodek se smatra bruto dohodek, zmanjšan za izdatke, ki so potrebni za vodstvo podjetja, obrata ali poklica.
Izdatki, ki niso v zvezi z obratom, nego služijo za vzdrževanje lastnika, njegove družine ali kake druge osebe, se ne smejo odbiti od bruto dohodkov.
V interesu davčnih zavezancev samih je, da , prilože prijavi potrebne dokaze, posebno začetni I in končni inventar, odnosno račun bilance, ter račun dobička in zgube, korespondence itd., če vodijo trgovske knjige, nadalje potrdila (uverenja) državnih ali samoupravnih oblastev, bank i. dr., s katerimi se verjetno more dokazati točnost prijavljenih podatkov.
Obrtniki naj se v prijavi izjavijo, če se obenem bavijo s prodajo gotovega nabavljenega blaga, ali obratujejo s stroji na pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo v obratu.
Podjetniki, ki delajo na akord, morajo to okol-nost tudi v prijavi navesti.
Prijava se mora oddati osebno ali po pošti samo občini ali davčni upravi, na katerem teritoriju se obrat nahaja.
Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3 % od odmerjenega osnovnega davka, in če prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 d n i, se kaznuje z 10% osnovnega davka.
Če se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali če se zataji kak objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. novega zakona o neposrednjih davkih zaradi za-tajbe.
Ako davčni zavezanec ne zna pisati ali prijave ne zna izpolniti, poda lahko pri pristojni občini ali pri davčni upravi napoved na zapisnik.
Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
Iz organizacij.
Obrtniško društvo v Zagorju je imelo dne
7.	t. m. svoj redni letni občni zbor, ki se je vršil v občinski posvetovalnici. Zborovanje je vodil društveni predsednik g. Ivan Bajcar, ki je v svojem uvodnem govoru izrekel popolno zaupnico Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Po prečitanju zapisnika lanskoletnega občnega zbora je podal tajniško poročilo g. Štefan Podunajec. Društvo šteje 72 članov in je tudi lansko leto sodelovalo pri vseh obrtniških akcijah. Društveni blagajnik je poročal o blagajniškem poslovanju in o posmrtnem fondu. Po kratki debati pri «Raznoterostih> je predsednik zaključil občni zbor, na kar je tajnik Zveze obrtnih zadrug g. I. Kaiser predaval o novem davčnem zakonu in davčnih napovedih.
Veliki obrtniški tabor na Jesenicah. Agilno obrtniško društvo na Jesenicah si je postavilo za
prvo polletje tekočega leta obširen delovni program, ki ima predvsem namen, gojiti družabnost med gorenjskim obrtništvom in buditi stanovsko zavest. Sklenilo je prirediti med drugim veliki obrtniški tabor za vso Gorenjsko, ki se bo pred-videvno vršil 29. junija 1.1. Ta zamisel Obrtniškega društva na Jesenicah vsak zaveden obrtnik toplo pozdravlja. Na prireditvi naj bi sodelovale vse gorenjske obrtniške organizacije. Tekom meseca februarja bo sklicalo društvo sestanek vseh zadružnih in društvenih odborov, na katerem se bo izdelal podroben načrt za prireditve. — 0 organizaciji tabora bomo obširneje še poročali.
Redni letni občili zbor Obrtniškega društva na Jesenicah se bo vršil na Jožefovo, dne 19. marca, na kar že danes opozarjamo cenj. člane in članice. Po občnem zboru bo prosta zabava.
Obrtniško društvo na Jesenicah bo priredilo dne 2. februarja 1.1. veliko obrtno maškerado v prostorih Delavskega doma- na Savi. Obrtna ma-škerada je na Jesenicah edina večja predpustna prireditev, ki je še vsako leto prav dobro uspela. Obrtniki, prijatelji in znanci, posetite to prireditev!
Zlet koroških obrtnikov na Jesenice. Meseca junija 1.1. bodo koroški obrtniki vrnili poset jeseniškim obrtnikom, ki so preteklo leto napravili izlet v Beljak in Celovec, kjer so bili jako gostoljubno sprejeti. Obrtniško društvo na Jesenicah, ki organizira ta izlet, bo sprejelo goste kar najsveča-nejše. Pri tej priliki se bo vršil zlet ,v Vintgar, na Bled in odtod na Lesce.
Ustanovni občni zbor Zadruge kovinarjev v Litiji. Dne 14. t. m. se je vršil v Litiji ustanovni občni zbor Zadruge kovinarjev za sodni okraj Litijo. Občni zbor je vodil obrtni referent sreskega poglavarstva v Litiji, ki je obrazložil zborovalcem pomen zadruge in tolmačil zadružna pravila. Pri volitvah, ki so se nato vršile po glasovnicah, je bil soglasno izvoljen za zadružnega načelnika dosedanji predsednik pripravljalnega odbora g. Gojko Vidovič iz Litije, za podnačelnika pa g. Josip Turk iz Zagorja. V odbor so bili izvoljeni gg.: Veternik, Fincinger, Burja, Rupar, Kovač. Namestniki gg.: Perme, Merzelj, Višnikar. Računska preglednika gg.: Anton Mahkovec in Melhijor Košenina. Pri <:Raznoterostih> je pozdravil zadrugo tajnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g I. Kaiser, ki je pojasnil tudi namen zadruge in orisal podrobnejše upravno poslovanje zadruge. — Novi zadrugi, ki je tudi članica zveze, želimo pri njenem delovanju največjih uspehov.
Redni občni zbor Mizarske zadruge v Novem) mestu. V nedeljo, 20. januarja 1.1. se je vršil letni občni zbor Mizarske zadruge, katerega se je udeležil tudi načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek iz Ljubljane. Zadruga je soglasno sklenila pristopiti kot članica k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
Obrtniški sestanek na Jesenicah. Z ozirom na poročilo pod tem naslovom v «Obrtnem Vestniku* str. 149., št. 19 z dne 1. oktobra 1927., izjavlja uredništvo, da se ne more govoriti o nečuveni gonji Obrtne zveze na Jesenicah proti nekaterim obrtnikom niti o nebroju ovadb.
Redni občni zbor Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju se bo vršil v nedeljo dne 27. januarja t. 1. ob pol devetih dopoldne v <Ljud-skem domu* ,v Kranju s sledečim dnevnim redom:
1.) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.) Poročilo načelstva. 3.) Poročilo blagajnika.
4.) Poročilo tajnika. 5.) Sprememba pravil. 6.) Volitev načelnika in podnačelnika za pomočniške preizkušnje. 7.) Sklepanje o pristopu k zvezi.
8.) Sklepanje o zadružni dokladi. 9.) Slučajnosti.
Ustanovitev pomočniškega zbora pri Zadrugi rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju bo ustanovila pomočniški zbor in sklicuje zaradi tega pomočnike in pomočnice na sestanek, ki se bo vršil dne H. februarja t. 1. ob devetih dopoldne v gostilni pri cZlati ribi*.
Strokovna zadruga koncesioniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani vabi svoje člane na
Restavracija
.Ljubljanski dvor*
vljudno vabi vse cenjene kolege-obrtnike, nadalje trgovce, trgovinske potnike in vse slavno občinstvo k obilnem obisku.
Izborna domača in primorska kuhinja ter izvrstna samo pristna vina. Abonenti se sprejemajo.
»V Najsolidnejie cene!
Z odličnim spoštovanjem
M. PETRIČ.
VI. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne
27.	januarja t. 1. ob desetih dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor načelnika. 2.) Čitanje zapisnika V. rednega občnega zbora. 3.) Poročilo načelnika. 4.) Poročilo tajnika. 5.) Računski zaključek za leto 1928. 6.) Poročilo preglednikov računov. 7) Določitev članarine za leto 1929.
8.) Odobritev proračuna za leto 1929. 9.) Volitev: a) načelnika in njegovega namestnika, b) ostalega odbora, c) računskih preglednikov in d) preizkuševalne komisije. 10.) Raznoterosti. — Opozarjamo gospode člane, da se kaznuje po § 25. zadružnih pravil ter ,v zmislu naredbe ministrstva za trgovino in industrijo št. 8375 (Uradni list št. 75 iz leta 1924.) vsakogar, ki neupravičeno izostane od občnega zbora, z globo do 300 Din. — Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kesneje ne glede na število navzočih članov. — Odbor.
Razno.
Vložitev prijav za zgradarino. Rok za vložitev prijav za zgradarino za leto 1929. je potekel dne
15.	januarja t. 1. Kdor prijave do tega roka ni vložil, naj to stori zadnji čas do 30. januarja t. I. in s posebno tehtnimi razlogi obrazloži zakesnenje. Hišni lastniki se na to v njih lastnem interesu vnovič opozarjajo.
Samo v konstatacijo. Neko državno podjetje ima dati v popravilo nekoliko prenesljivih predmetov. Vse popravilo omenjenih predmetov bo stalo kakih 20.000 Din, a za dobro izvršeno delo je treba položiti 85.000 Din kavcije, in sicer z jamstvom za dvfe leti. Kdo bo tisti, ki se bo za to delo potegoval? — Radovednež.
Tabele in primeri za presojo in dimenzijonira-nje železobetonskih konstrukcij. Pod tem naslovom je pred kratkim izdal ing. Rudolf Škof, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, knjižico, v kateri je zbral najvažnejše tabele, predpise in primere za hitro izračunavanje enostavnih železobetonskih stropov, preklad in stebrov. Avtor podaja tudi navodila za px-avilno izvršitev železobetonskih konstrukcij, t. j. predvsem glede potrebne kakovosti cementa, gramoza, peska, železa, opaža, glede pravilnega načina mešanja betona in zabetoniranja ter glede dosežene trdnosti in preizkušnje betoua. Ker se v naših krajih ravno pri železobetonskih zgradbah še mnogo greši, bo ta knjiga prav dobro služila našim stavbenikom, zidarskim mojstrom, gradbenim delovodjem in pa tudi polirjem. Cena knjigi je 36 Din, kar je z ozirom na lepe konstruktivne slike zelo primerno, ter se naroča pri avtorju.
Tečaji za avtogensko varenje in za mizarje v Celju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo priredila s sodelovanjem celjskega Slovenskega obrtnega društva v Celju tri strokovne tečaje, in sicer tečaj za avtogensko varenje in dva tečaja za mizarsko luženje. Avtogenski tečaj se bo vršil v celjski mestni plinarni od 4. do 13. februarja t. 1. Udeležijo se ga lahko mojstri, pomočniki in vajenci raznih kovinarksih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, inštalaterji), in sicer mojstri proti pristojbini 100 Din, pomočniki in vajenci pa brezplačno. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilindrskih blokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elektro-litnim bakrom, aluminija in drugih kovin. Mizarska tečaja se bosta vršila v drugi polovici februarja, in sicer prvi (za celjske in okoliške udeležence) od 20. do 23. februarja, drugi pa od 25. do
28.	februarja 1.1. Mojstri plačajo pristojbino 50 Din, pomočniki in vajenci pa so oproščeni. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst in trdot po najmodernejši metodi. — V obeh tečajih bodo poučevali priznani strokovnjaki, in sicer v avtogenskem tečaju g. inž. Šlajmer od tovarne za dušik, d. d. v Rušah, in varilni preddelavec tvrdke Tscharre iz Ruš-Maribora, v mizarskem tečaju pa strokovni
Milan Pažič
veletrgovina z vinom
Prodajajo se stara in nova zajamčeno pristna hrvaška vina iz kraja Sv. Ivan Zelina.
Ljubljana
Poljanska cesta 17.
učitelj g. J. Tratnik iz Ljubljane. Udeleženci dobe po dovršitvi tečaja uradno izpričevalo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Opozarjamo interesente na te važne strokovne tečaje. Prijavni rok za tečaje je sicer že potekel, vendar se bodo po možnosti vpoštevale tudi naknadne prijave, ki jih je treba še pred začetkom tečaja poslati neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Prispevki Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev za vajence. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je poslal sledeče opozorilo: «Po § 35. ZZD., odstavek 9., mora plačati zavarovalne prispevke za .vajence v celoti delodajalec sam. Razni obrtniki pa se dogovorijo s starši vajencev, da bodo plačevali zavarovalne prispevke ,vajenčevi starši. Prosimo Vas, da svoje člane opozorite na nezakonitost takih pogodb, oziroma dogovorov, ki po § 39. ZZD. sploh nimajo pravne veljave. Tudi zadene delodajalca, ki tak dogovor sklene, občutna kazen. Urad do sedaj v takih zadevah ni uvajal kazenskega postopanja, pač pa bo to storil od 1. februarja dalje v vsakem primem kršitve zakonskih predpisov. Ravnatelj v z.: (Podpis nečitljiv.) •»
Oddaja prevoza, nakladanja in razkladanja V9eh vrst monopolskega in drugega blaga se bo
vršila potom ofertalne licitacije dne 12. februarja 1.1. pri Monopolskem skladišču soli v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Udeležba naše države na mednarodni razstavi v Barceloni. Ministrski svet je sklenil, da se naša država odzove vabilu španske vlade in da bo sodelovala na veliki mednarodni razstavi v Barceloni, ki se otvori 15. maja 1.1. Organizacija udeležbe na tej razstavi je poverjena ministrstvu trgovine in industrije, ki je že izdelalo načrt s programom razstave in pozvalo vse zbornice, da sodelujejo pri pripravah. V prostorah, ki jih bo imela naša država na razstavišču na razpolago, se namerava urediti veliko reprezentančno dvorano, kjer bodo razstavljeni proizvodi umetnega obrta; ministrstvo namerava nadalje organizirati posebne sekcije za etnografijo, za sirovine, za industrijo, za trgovino, bankarstvo, za promet in za turizem, poleg teh sekcij bo na razpolago še poseben prostor za slikarska dela in poseben za naše gospodarske kroge, ki so v republikah južne in centralne Amerike. Razstava se otvori 15. maja 1.1. Material za razstavo je zbrati do konca meseca marca. Razstavljalci dobijo prostor na razstavišču brezplačno na razpolago. Vzorce je poslati na lastne stroške Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo, transportne stroške od Zbornice na razstavo v Barcelono in nazaj pa nosi država sama. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prosi vse interesente, ki se želijo udeležiti te razstave z vzorci svoje produkcije, s slikami podjetij, risbami, grafikoni i. dr., da ji blagovolijo to čimprej sporočiti.
Državna obrtna banka zahteva denar od države. Po zakonu o organizaciji Državne obrtne banke imajo del glavnice vplačati delničarji, drugi del pa država. Država je doslej plačala 12 milijonov dinarjev, 3 milijone pa ima še plačati. En in pol milijona bo plačala te dni, a en in pol milijona pa mora plačati do konca leta 1931. Ker pa zavod potrebuje denar, je upravni odbor sklenil podvzeti korake pri vladi, da se ta znesek vplača že sedaj.
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In Sip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo.
T»l«lon 2478 LJUBLJANA T«l«ton S47S Dunajska cesta tO
PRIPOROČAMO
KOLINSKO
CIKORIJO
Domači izvrstni izdelek.
Obrtnikom
se priporočam pri nakupovanju vseh vrst barv, firneža, lakov, steklarskega kleja, Čopičev in vseli drugih potreščin za te stroke.
IVAN JANČAR, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 4.
Srečko Potnik in drug
tvornica sadnih sokov in marmelad etc.
priporočata svoje prvovrstne izdelke : malinov matični sok, konserviran, pasteriziran, malinovo mezgo, malinovec z rafiniranim sladkorjem, malinovo aromo, sadne marmelade, razne sadne sokove in pasterizirane sokove.
Metelkova ulica 13.
Ljubljana
Telefon 2110.
Mete'kova ulica 13.
Restavracija
Ignacij in Helena Banko
Ljubljana
Kette Murnova cesta 3.
se priporoča gg. državnim uradnikom in obrtnikom. Dobra postrežba v kvaliteti pijač in hrane.
jj Delniška glavnica:
|J Din 50,000.000-••
H
!! Din 10,000.000-H
Skupne reserve: okrog
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
i n
II
II
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA |j Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 j|
in 2504
Podružnice
Brežice	Črnomelj	Kranj	Maribor
Celje	Gorica	Logatec	Metkovič
agencije:
Novi Sad	Prevalje	Rakek	Slovenj-	Trst
Novo mesto	Ptuj	Sarajevo	gradeč	Split
Priporoča se za vse jj bančne posle jj
__________________________ II
Telefon Mev. 2018.
USTANOVLJENO LETA 1889. Po«ni fek
------------—------------------ 10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 309 milijonov dinarjev.
Stanje vloženega denarja ■ nad 1200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranili nica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpoved-v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obrestli, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnlč-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši Hraniliiici, Ker je denar tu popolnoma varen.
V
I
11.
I
OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	•	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in* dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
Kreditni zavod za trgovino in indnstrijo ^
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
♦♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe - deposits itd. itd.
L. Mikuš
tvornica dainikov
Ljubljana
Mestni trg 23
IT«t&novU<*no 1889.
Skrbno isd«/owa>t|e 2 Najveiji izbor! NaJniZje ceno! Preoblek« I Popravila!
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu"
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih In tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezll, kirurgičnlh in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesljonirana oddaja strupov. Poštne pošlljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
UG O
elektrotehnične potrebščine na veliko ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4B
Brzojavke: ORION ZAGREB
Telefon: INTERURB. 17-10
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič). Vsi v Ljubljani.