MARIJIN LIST
POŠTNINA PLAČANA V OOTOVlNl J	«
8 novembra 194Q • i
XXXVI. leto
MARIJIN LIST
= POBOŽEN MESEČNI LIST	=
Izhaja vsaki mesec 8, na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obha;ala 1. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine
do rok dani.
M
■
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj, posvečen sy. Driižini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena: na sktipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezusovo ga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1940 tiidi naročnik. Naročnina se do koncd junija vsa mora plačati.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sliižijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih I dnevne v Linzi v .Seraphinskom dobrodelnom društvi', štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K LE K L JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna BaMnyi Ernesta v Lendavi.
-= D \ R I =-
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so v din. dariivali sledeči: Bun-derla Roza, Dolič 3, Jerebic Štefan, Lokavec, 50, Kralj. ban. uprava Ljubljana, za cement pri zidavi 10.000, Knez Janez, Zabnik, 10, N. G. Bistrica, da se počasti mati lorska 25, Žitek Ivan, Rakičan, 5, Hozjan Jožef, Tantallon, Ca-nada 30. — Izdali smo v din.: Zadnjo rato za poprava staroga Martinišča v Soboti stavbeniki Mayer Janoši 3880'—, za članarino Agrarnoj i gospo-darskoj podpornoj zadrugi 126, za dačo od zemlišča v Trnji 121. — Oča sirot, povrni vsem obilno.
Na podporo Marijinoga lista so v din. dariivali sledeči: N. G. Bistrica, 25, Hozjan Jožef, Tantallon Canada na čast Mariji pomočnici 20, Bedrnjak Jožef, Mala Polana, 40. — Mati boža, povrni vamo bilno.
Iz siromaške blagajne smo izplačali v din.-. Tornar Ani, Črensovci v težkom betegi 100, Kovačič Štefani, Čentiba, 100.
telo 36.	8. novembra 1940.	Številka II.
Prežclno čakajo...
Preželno čakajo pred vratami nebes diiše, že skoro ščiš-čene. Zamazek kak makovo zrno se jih še samo drži. Rade bi se ga oteple, pa se ga ne morejo. Njim je dano samo trplenje, sebi ne moreja nikaj pomagati. Pomoči čakajo od nas. Na kliiko nebeških vrat držijo roko, pa nemajo moči, da bi jo dolpotežile. Poteži jo dol mala hoštijica svetoga prečiščavanja. Položimo jo mi kemvečkrat za verne diiše, štere so najbliže k rešenji. Pre-čiščavajmo se za nje.
Ze se čiije vabliva angelska pesem, vse trepečejo diiše pred nebeškimi vrati od žele, da bi jo od bliže i v popunoj blaženosti posliišale. A nega nikoga, ki bi njim riglač nebeških vrat odrigno. One ga ne morejo, so preslabe. Te riglač z lejkotov odrignemo, če sveti rožni venec na njega obesimo za diiše, štere so najbliže k rešenji. 0 molimo ga dostakrat za nje.
Ze se skoz špranj nebeških vrat vidi blišč venca večnoga, z šterim bodo diiše kronane. A nega nikoga, ki bi njipi dveri zdigno gor, kajti teške, nizke so i vozke, kak je Jezuš sam pravo. Denimo pod nje post, ta opora je najležejzdigne.Onesi ne morejo pomagati, pomagajmo njim mi z bar ednim postom, šteroga dariijmo za diiše, Štere so najbliže k rešenji. -1 kak te diiše prestopijo prag večnoga kralestva, prvo molitev opravijo za tiste, ki so njim odprli vrata V inebesko domovino. 0 kak hasnovita bo za nas njihova molitev.
Sveti misi j on v Črensovcih
Od 17. do 24. novembra se vrši v Črensovcih sv. misijon. Vodili ga bodo sinovje svetega Vincencija Pavelskoga, lazaristi. Sklep bo 24. novembra v nedelo, na štero so sv. oča zapove-dali molitve i svete meše za celi svet. Molilo se bo i sv. meše se bodo služile te den za vse pokojne vojake, za vse trpeče zavolo boja i za blaženi pravičen mir. Sčiščene duše črensov-ske fare bodo s svojimi molitvami gotovo dosta pripomogle, da se nameni sv. oče dosegnejo. A za čiščenje diiš je pa potrebna dobra spoved. Brez te nega ščiščenja. Spoved je pa dobra te, če se vsi njeni deli v popolnosti izvršijo. Šteri so ti deli?
1.	Pregled ali zgrUntavanje dušne vesli. Jako lepi i po-menlivi je naš starinski izraz: zgriintavanje. Griintati pomeni priti do dna. Do dna duše moremo priti i vse njene skrite kote gorpoiskati i na svetlo privlečti vse hudobije, štere kje tam kiičijo vkiippotegnjene. Niedna se nam ne sme smiliti. Ne z detinstva, ne z deklinstva i mladinstva, ne z ženske i moške dobe pa tiidi z starostne ne. Vrag svoje belice nanese v vsako dobo, da se v njej zležejo hiidobije. Vo ž njimi na svetlo. Ka mo pa znali dobro zgruntati svojo diišno vest, moramo s ponižnim i z viipanja punim srcom prositi za svetlost i moč sv. Diiha. Svetlost njegova je potrebna, da svoje grehe spoznamo, moč njegova pa, da je prav obžaliijemo. V te namen zmolimo, očanaš. ali zdravo Marijo ali kakšokoli driigo molitev, samo zmolimo jo goreče i z vtipanjom.
2.	PožalUvonje. Požaliivanje, obžaliivanje ali kesanje je močna vola, da več ne včinimo spoznanih i nikših grehov. Skuze so ne potrebne, zdihavanje ešče menje, potrebna je samo močna vola ne več grešiti. A ta močna vola ne več jgre-šiti, mora meti pravi zrok. Praviva zroka sta samo dva: a) Zao mi je za grehe, ar sam Boga razžalo, ki ga liibim nad vse i b) žao mi je za grehe ar sem z grehi nebo zgiibo ali si pekeo zasliižo. Drugi zroki ne valajo. Če bi što zato obžaliivao svojo pijanost, ar je v novom gvanti v blato spadno i si ga zapravo, ne bi požaliivao svojih grehov i ne bi dobo odpiiščenje za nje. Ravnotak ne bi dobo odpiiščenja tovaj, če bi zato obžaliivao svojo krajo, ar so ga pri njej zalotili i ga dobro naklestili.
0 obračajte se dragi verniki dostakrat k žalostnoj materi Mariji. Prosite jo na tisto žalost, štero je čutila, gda je v naro-čaj držala svojega božega Sina, našega miloga Zveličara mrtvoga i v njegovo presmeknjeno Srce gledala i gda ga je v grobi zadnjič pogledala, naj vam sprosi pravo požaliivanje. To je jedro, stržen pokore. Če to menjka, je zgiiblen sad misijona, naša diiša nese je po njem poživela, nego se je vmorila še s straš-nejšov smrtjov, kak smo jo prle nosili v njej. Par zgledov v toj reči.
Maš grešno navado, da nečistiiješ. Če nemaš istinske vole, te greh ta nehati, ne spovedavli se. Ne spovedavli se tiidi pijanec, če nerednoga pila neščeš ostaviti. Ne spovidavli se sta-riš, če grešnoga znanja svojoj deci neščeš zabraniti. Ne spovedavli se, če svojim sovražnikom neščeš odpustiti i se ž njimi zmiriti. Ne spovedavli se, če poštenja, štero se bližnjemi z lažmi vkradno, neščeš popraviti i če vkradjenoga blaga ali na-pravlene škode neščeš povrnoti. Prosimo Marijo, žalostno mater, da nam sprosi pravo obžaliivanje naših grehov.
FloCna obliibo. Ka v srci čutim i Bogi razodevam v ti-hoti, to tiidi odkrito njemi povem. Nemam samo vole ne grešiti, nego to tiidi obliibim, obečam. Včasi se dobre duše sagajo, po pravici hudobec je saga, ka prej obliibe nedo mogle držati. To je zmešnjava hiidoga duha, ka bi dušo odvrno od poti pokore i bi jo pogiibo. Mi moramo Bogi obliibiti, ka več ne bomo grešili. Če to ne obliibimo iz srca, ne obžalujemo svojih grehov, zato se nam pa ne morejo odpustiti. Bogi obliibimo, ka ne bomo več grešili ne zato, kak da bi mi mogoči bili to z svcje moči včiniti. Mi toga ne zmoremo. Mi zato obliibimo Bogi, ar se viipamo, ka on, ki nas je stvoro, odrešo, posveto, ka bo on, ki je sama dobrota i smilenost, nas podpirao s svojov miloščov. Ravno to miloščo nam podeli pokore svestvo. Zato pa z viipanjom obečajmo, obliibimo dobromi Bogi, ka več ne bomo grešili, ar smo s svojimi grehi dobroga, vse lubezni vrednoga Boga razžalili, si pekeo odprli, nebo pa zaprli.
Spoved. Vse smrtne grehe smo dužno povedati, njihovo število i njihovo formo, podobo. Ne zadostiije praviti: nečisti greh sam včino, nego pristaviti moram kelikokrat i kakšega: jeli z sebov, ali z driigim, je bila ledična ali zakonska, ali posvečena oseba, je bilo nasilstvo, je bilo v kakšem svetom kraji ijak dale. Vse ka spremeni formo greha, se more povedati. Če bi što v cerkvi kradno prte, ali giinje, ali kaj driigoga, mora povedati, da je to v cerkvi bilo, ar se tii kraja spremeni v ne-častenje hiše bože, v neki boži rop. Ne je zadosta praviti: bio sem se. Nego tiidi to, ka sam stariše zmlato. Ne je zadosta praviti: v cerkvi sam se slabo oponašao, nego šteri deo svete meše sem ne posliišao. Kajti na dariivanje, podigavanje, ali prečiščavanje ne paziti, je nepazlivost na vsakoga teh delov že smrten greh. Če sem pa druge moto z svojim slabim opona-šanjom, moram še posebi povedati.
Vsaki stan mora svoje stanovske dužnosti dobro premisliti, zgriintati i odkrito povedati. Zakonski naj posebno pažnjo obračajo na rojstvo i vzgojo dece. Ki nešče meti teliko dece, kak njemi je Bog določo i v zakoni čisto ne žive, smrtno greši. Ne pomaga pred Bogom izgovor: siromaštvo je, kak bomo dečo hranili i oblačili. Bog vse, ka stvori, gor drži. Pomislimo si Jezušove reči: Bog hrani * ftice nebeške i oblači lelije na poli, keliko bole skrbi za vas, male vere. Ti daš Bogi dušo i on bi te za te najvekši dar o-
stavo? Ve njeni vekšega dara niti ne moreš dati. Če njemi celi svet ta daš, njemi nikaj ne daš v primeri z diišov. Kajti samo v duši je njegova boža podoba, indri nindri ne. Čistost v zakoni pa Bog tiidi obilno plača, če ti prilike ne dovolijo rojstva. Zato pa ali deco meti, ali čisto živeti kak brat i sestra, tretje poti nega za zveličanje v zakoni.
Pri vzgoji dece pa skrbno premisliti i povedati, če se hči ali sin ne tepete po noči okoli, če prilik na greh ne obiskav-leta i če njima data stariša dober zgled. Pri vsakom smrtnom grehi moram povedati, kelikokrat sem ga včino. Če si nikak ne morem prehroditi kelikokrat sem včino smrten greh, povem približno kelikokrat. Na priliko letno, mesečno, tjedensko itd. teliko i telikokrat.
Črensovska cerkev odzvunaj, v šteroj se vrši sveti misijon od 17. do 24. novembra
Ne zakrivajmo nikaj, a nepotrebnoga tiidi ne gučimo nikaj. Samo tisto, ka h grehi spada. Ka si kiihala graj, kda ti je po-krivač počo i si zakunola, ne spada k spovedi. Pravi samo, ka si kunola i kak, če je bila velika kumba. Jako se je razpasla kumba: krucifiks. Znate ka to pomeni? Pomeni križ, kri-žanoga Jezuša. Vam je kaj kriv?
Zadoščenje. Zadostačinenje ali zadoščenje zvršimo te, če smo pri spovedi pripravleni naloženo pokoro zvršiti i včinjeno škodo povrnoii. Ki te vole nema, se njemi grehi ne odpustijo, Kakše škode pa moremo povrnoti? Trojo. 1) Poštenje. Če sem na koga zlagao, ka sam ga vido pijanoga pa ne bila is-tina, sem dužen pred tistimi, pred šterimi sem ga ogrizo, svojo laž popraviti i izjaviti, da ne bio pijan. Ravnotak, če sem od koga heznane, čeravno istinske falinge razneso, sam dužen
pred tistimi, pred šterimi sem ga ogovoro, od njega kaj dobroga praviti; njegovo slabo ime popraviti. Če pa kaj takšega gučim, od koga, ka je že znano, nemam dužnosti za popravilo dobroga imena. Pijanec, ki v grabi leži, kak stvar, kda se kališa, si je sam vzeo poštenje i jaz če to od njega povem, ali če razglasim, ka je sodnija koga obsodila, nesam grešio z_ ogovarjanjom, ali opravlanjom, kak tudi pravijo. 2) S pa ko. Če komi slab zgled davam z javnim grešnim živlenjom, sem dužen te slab zgled popraviti z zglednim dobrim živlenjom. Če sem bio dozdaj raz-viizdanec, moram odsehmao postati čisti po svojem stani; če sem bio pijanec, moram postati trezen, če sem zanemarjao sv. meše, je morem odsehmao tem bole goreče poslušati i tak dale. Največ spa-ke se napravi s slabim gučom, s slabimi pesmami, s slabim čte-njom, štero razširjam. Neizmerno dosta mladine so pokvarili i na pot razvuzdanosti pripelali starejši s svojimi nesramnimi guči i šalami. Že pri šolskoj deci opazimo, šteri stariš guči sramežlivo i šteri ne, šteri preklinja i šteri ne, šteri poštiije duhovnike i šteri ne. Jezuš je pravo: Jaj sveti zavolo spake. Ka nas te „jaj" ne vrže v pogublenje, davajmo odsehmao dober zgled vsakomi i povsod, šterim i gde smo slaboga dozdaj davali. 3) Blago. Če kaj vkradnem, po sili vzemem, najdem i znam čido je, to morem povrnoti. Kaditi, piti, kure ali kukorco pa kradnoti, nema izgovora na siromaštvo. V cifer oblačiti sebe i hčere pa sosedi ž njive zdaj edno zdaj drugo vzeti, nema izgovora na siromaštvo. Sodimo se tak, kak nas Bog sodi. Ka smo vkrali, po sili vzeli i komi sami radi kvar napravili, najšli i pozna-nomi lastniki ne vrnoli, dužni smo vse te škode povrnoti. Če te vole nemarno, nam spoved nikaj ne vala, grehi se nam ne odpustijo. Če pozvedamo za gospodara najdene reči, pa se po dugšem časi ne javla, je najdena reč naša i nemarno nikšega greha, če jo obdržimo. Kak naj vkradjeno, vzeto ali najdeno blago povrnemo, nam pove spovednik. Teliko pa lejko napišemo, da če tisti že ne žive, se da njegovim herbašom, če pa za te ne vemo, se povrnjeno da na cerkev ali siromakom. Teliko od petih delov svestva pokore.
Zdaj pa ešče odgovorimo na pitanje, ki dozdaj napisano dopuni: Što je dužen svoje spovedi ponoviti zavolo nevrednosti?
Nevredno se je spovedao, ki a) sam rad ne povedao vseh svojih smrtnih grehov; če samo ednoga zamučao, je spoved njegova strašen smrten greh i nieden spovedani greh ne njemi je odpuščeni; b) če ne obžaliivao vseh svojih smrtnih grehov, to je, če ne meo vole vseh se odsehmao ogibati; če samo ednoga ne šteo ostaviti, se je nevredno spovedao, je njegova spoved strašen smrten greh i nieden spovedani greh ne njemi je odpuščeni; c) če ne meo vole naložene pokore zvršiti i včinjenoga kvara v poštenjej, v blagi i v zgledi popraviti. Takšega spoved je veliki smrten greh i nieden spovedani greh ne njemi je odpuščeni. I najstrašnejše je to, ka so vse njegove spovedi i vsa
prečiščavanja smrtni grehi, boži ropi tak dugo, dokeč od prve nevredne spovedi naprej vse spovedi ne ponovi.
Spoved celoga Živlenja. Takša spoved, štera se raztegiije na celo živlenje ali del živlenja, se imenuje generalna spoved. Jako priporočljivo je, da jo opravimo vsi, čeravno smo se vsikdar dobro spovedavali. Ki jo je dobro opravo, naj je ne po-navla, nego naj ponovi samo spovedi po njej zvršene. Jako dobro je vsako leto ednok opraviti celo spoved od preminoče-ga leta nazaj.
V živlenji sv. Marjete Kortonske čtemo, ka jo je Jezuš vsikdar za „siromaško dete" zvao. Gda ga je pitala, zakoj jo
Črensovska cerkev oznotraj. Pred velikim oltarom za časa sv. misijona se jezeri bodo okrepčali z Jezusovim presvetim telom. 0 sladko Srce Jezusovo, daj vsem stanovitnost do konca.
tak imenuje, njej je odgovoro: nesi ešče opravila celoga živlenja spovedi. Takša spoved živo pred naše oči postavi vse naše grehe, hudobije, slabosti i se zbudi v našem srci veliko požaliivanje nad grehi i velika zahvalnost do dobroga Jezuša, ki nas je tak dugo čakao i se nas smiluvao. Gda nas tak skrii-šene i zahvalne vidi Jezuš, smo več ne „siromaška", nego Jtiblena" njegova deca. Te kratek opis naj vam, črensovski verniki i vsi ostali naročniki, služi v te namen, da si diiše po dobroj spovedi očistite i si po gorečem svetom obhajili sprosite sveto stanovitnost, štere korona je srečna smrt.
Spoved je najvehša tolažba. Edno reč naj ešče omenim. Spoved ne je tezalnica, nego tolažnica. Ne se zato bojati spovedi, nego hrepeneti po njej. Nikaj ne potolaži i pomiri diiše v takšoj meri, kak dobra spoved. Jezuš nas čaka z odprtimi rokami, da nas na Srce potegne, k sebi stisne, nam vse odpiisti i nas osreči to i ono stran groba. Ne žele pa drugo za našo časno i večno srečo, kak da odkrijemo vse grehe svoje dušo Njemi, ki je že itak pozna pri njegovom slugi, spovedniki i mamo volo, da je več ne včinimo i za nje zadostimo. Po-sliižimo se te sreče i rešimo svojo dušo za večno blaženo živlenje.
H Pridi k nam tvoje kralestvo.
„/ glej, nastao je na morji veliki viher". (Mat. 8—24.)
Viher divja na morji, Jezušovi vučeniki veslajo na zbur-kanom morji i se vse prestrašeni obrnejo do Jezuša, ki je spao v ladjici pa ga budijo, naj njim pomaga, da se ne potopijo. Gda ga zbiidijo, je najprle pokara: „Ka se bojite male vere." Zatem pa zapove morji i viheri, naj miriijeta. I oba sta ga taki bogala. Življenje naše je pokazano s tov prilikov. Mi veslamo po morji živlenja, na šterom divjajo valovje raznih skiišnjav i trobijo viherje vnogih strastih. A Jezuš je poleg nas. Mirno čaka, da svoje viipanje v njega položimo i ga z viipanjom na pomoč zovemo. Svoje vučenike je pokarao ne zavolo toga, ka so ga zbtidili, nego zavolo svojega maloga viipanja v njega. Ve so pa že teliko čud vidili, bi zato mogli vervati, da je on vsegamogočni Bog i ka se njim riika ne more zgoditi, dokeč je on pri njih. Z viipanjom moramo skozi živlenja iti. Z viipanjom moremo borbe živlenja prenašati. Z viipanjom na nebeško domovino. Ne mogoče si je pa nebeške domovine zaslužiti brez borbe na zemli, brez trplenja, brez križa, kak je Jezuš jasno povedao: „Ki šče za menov priti, naj se odpove samomi sebi i vzeme vsaki den svoj križ pa hodi za menov." (Luk. 9, 23.)
Na to, z viipanjom puno borbo za nebesa, nas opomina druga prošnja Jezušove molitve, Očanaša: „Pridi k nam kralestvo tvoje." (Mat. 6, 10.) Premislimo si, ka pomenijo te reči Jezušove, da bomo znali z tem vekšim zaviipanjom prenašati težave živlenja za lepo nebeško domovino. Dober Jezuš, ki nas pa vse vidi iz svete hoštije v Oltarskom svestvi, gde počiva kak negda na genezareškom morji v ladjici, pa naj mir zapove našim strastem i našim skušnjavam.
„Pridi k nam kralestvo tvoje." Gda mi to prosimo den za dnevom, ne prosimo s tem to, da bi Bog nad vsem vršo svojo oblast.
To oblast on itak ma i njemi je nišče nemore vzeti. On da živlenje vsem i vzeme živlenje vsem i njemi te oblasti nišče ne more skratiti. Gda mi prosimo, da bi prišlo njegovo kralestvo, te mi prosimo tisto kralestvo, šteroga pridobitev zavisi od
naše vole i od bože milošče. To je pa nebeško kralestvo, to je naše zveličanje. Da pa nega na sveti človečega bitja, štero ne bi rado bilo blaženo, zveličano, zato nesme biti človečega bitja na zemli, štero ne bi rado i pobožno i goreče molilo i prosilo: „Pridi k nam tvoje kralestvo."
To bože kralestvo, pa ma tri stopnje. Edna k driigoj vodi i edne brez driige ne mogoče napraviti. Bože kralestvo, štero prosimo, so nebesa. Najvekšo oblast, najvekšo čast i najvekšo blaženost prosimo za sebe te, gda molimo: „Pridi k nam kralestvo tvoje." Kralestvo prosimo, štero nikdar ne mine, štero nikdar ne bo zmenšano, štero bomo mi zemlani ravnali v nes-končnom miri i v nedopovedlivoj sreči.
A k tomi kralestvi vodi samo edna jedina pot i ta je boža milošča. Brez bože milošče ne je mogoče dosegnoti božega kralestva; brez bože milošče neje mogoče zadobiti večnoga zveličanja. Jezuš je jasno povedao: „Brezi mene nemorete nikaj napraviti." (Jan, 15, 5.) Nebesa so kralestvo svetnikov, bože dece. Ki ne svetnik, ki ne bože dete, nemore priti v nebesa. Svetnik je pa samo tisti, bože dete je samo tisti, ki nosi v svojem srci miloščo posvečiijočo, to je, ki nema na diiši smrtnoga greha. Kralestvo bože more prebivati v našem srci na zemli, te i samo te bomo mi kraliivali v nebeskom kralestvi. Brez božega kralestva v našem srci na zemli, nega nebeskoga kralestva za nas v nebi. Bože kralestvo v našem srci pa napravi samo i jedino milošča posvečujoča, to je stan brez smrtnoga greha. Gledajte, dragi krščeniki, zato se nese dete po rojstvi h krsti, da postane po krsti bože dete, kajti pri krsti dobi miloščo posvečiijočo, štera zbriše ž njegove diiše greh poprijetni. I zato idemo po dobroti našega miloga Zveličitela k spovedi, če smo zgubili po smrtnom grehi bože detinstvo, to je miloščo posvečiijočo, da jo po spovedi nazaj dobimo. I zato hodimo gosto-krat k spovedi i prečiščavanji, da milošče posvečujoče ne zgubimo i nikdar neprestanemo biti deca boža. Sveti Diih Bog pravi v listi sv. Pavla Apoštota do Rimlanov: „Bože kralestvo ne stoji v jeli i pili, nego v pravičnosti i miri i veselji po svetom Diihi. Ki v tom Kristuši sliiži, je Bogi do-padliv i liidem prijeten." (Rim. 14. 17—18.) To je tisti dober zgled, šteroga morejo vsi verniki i po svojih pravilaj še posebi tretjeredniki povsod kazati, najmre briga, goreča briga, za to, da smo vsikdar deca boža mi i naši domači, da smo vsikdar brez smrtnoga greha, to je vsikdar v milošči posvečiijočoj. Miloščo pa dobimo samo po molitvaj i svestvaj. Zato, ki šče v nebesa priti, on mora moliti, k spovedi ino prečiščavanji hoditi, ovak skiišnjav ne premaga i milošče posvečujoče si ne občuva. Na to našo dužnost naj nas te kratke reči Očanaša vseli opomi-najo, kda je spregovorimo: „Pridi k nam kralestvo tvoje."
Tretja stopnja, štero mora vsaki napraviti, ki šče v nebesa priti, je vstop v sveto katoličansko matercerkev. To se tiče kri-vovernikov, ki blodijo. Brez milošče posvečujoče nega nebes,
milošča posvečujoča se pa ne .dobi brez svestv, svestva pa ma samo katoličanska maticerkev. Jezuš je samo edno cerkev na-stavo, ki bo čuvala njegovo pravo vero i delila milošče posvečujoče po sedmerih svestvaj, i ta je katoličanska maticerkev. Mi, ki smo kotrige te jedino zveličajoče materecerkve, moramo biti globoko zahvalni za to veliko miloščo, ka nam te stopnje ne trbe narediti. Zahvatni smo pa samo te, če zapovedi te svete materecerkve verno spunjavamo. Ki postov ne drži, petke pre-lamla, nedel i svetkov ne sveti, se niti k viizmi ne spove i prečisti, ki še na mali fanšček ali v adventi obiskava plesne veselice, je takše dete katoličanske materecerkvi, štero njej je samo na žalost, samo na sramoto. Verno dete kat. materecerkve verno spunjava vse njene zapovedi, da se tak izkaže zahval-
Diih Štefan, iz družbe oblatov Device Marije, se pripravla sept. 1. da prikaže v beltinskoj farnoj cerkvi svojo prvo sveto mešo.
noga za najvekšo miloščo: ka je katoličanec. Gda zato spregovorimo drugo prošnjo Očanaša: „Pridi k nam kralestvo bože," zbudimo si vseli veliko zahvalnost v srci za to, ka smo kotrige svete kat. materecerkvi, v šteroj jedino se najdejo milošče posvečujoče, ki nam spravijo večno zveličanje.
Če bi zdaj to pitanje stavili, što moli najbole goreče drugo prošnjo Očanaša: „Pridi k nam kralestvo tvoje", bi mogli odgovoriti, da duše v očiščilišči, posebno one, štere so najbliže k rešenji. Te so že rešene zemelskih spon i pred vrati večnoga veselja stojijo, ne morejo pa ta vrata odpreti. Ne morejo je, neso ešče zadosta včinole za svoje grehe. Zato celoga sveta molitev za nebeško kralestvo ne je tak goreče kak teh duš. Pri vrataj nebes stojijo, roko na kluko držijo i z neskončnimi želami prosijo: „Pridi k nam kralestvo tvoje." Pa vendar zaman je njihova prošnja. One si ni-nikaj nemorejo sprositi. Za nje je že mino čas zasliiženja, one morejo samo trpeti, dokeč ne dotrpijo vse za brisanje svojih
kaštig. Mi pa, čeravno nemoremo tak goreče prositi za nebeško kralestvo, kak one, smo vendar tak srečni, da njim to lejko odpremo. I kem večim je odpremo, tem bole na stežaj odpremo vrata večnoga veselja tiidi za sebe. Včinimo to te mesec. Molimo kak najbole goreče za verne diiše, posebno za tiste, štere so najbliže k rešenji. Posliišajmo v te namen svete meše, darujmo sveta obhajila, kak tiidi vsa naša trplenja. Vse to pa združimo z Jezušovim smilenim Srcom, štero nam je nebo odprlo, kda se je za nas na križi dalo presmeknoti. Srce bože, ponižno te prosimo, naj pride k vsem vernim dušam, najbole pa k tistim, štere so najbliže k rešenji i ednok k nam, tvoje kralestvo.
M pravi en spreobrn jeni hrivoverec
od spovedi i prečisCovonjo.
Če bi spoved nastavo kakši človek, bi te s tem pokazao globoko spoznanje človeče diiše i bi nam prav modro napravo dobro delo. Ali spoved je več. Mi to znamo i človek to čuti, če kleči pred duhovnikom, i njemi odkrije najvekše skrivnosti svoje diiše i končno čiije reči: „Odvežem te od tvojih grehov v imeni Oče, i Sina i Diiha svetoga". Potem nam je ter odvzeti, krnica greha je pregnana iz nas i znova nam je svetlo i veselo pri srci. Kak jako občuti človek pri tom svestvi nadnaravno moč duhovnika, Jezušovoga namestnika. Jezuši pravimo: Jezuš, odpusti nam naše grehe. Zgrabili smo se v verige naših grehov: Jezuš nas oslobodi i znova prosto dihamo. Prerojeni smo. Jaz sam občiito istinitost te notrašnje spremembe. Bog je dao člo-veki to sredstvo milosti, da bi njemi v boji proti hiidomi pomagalo na nadnaravni način, to je čudovito. Pomenkliva narava nemre s svojov lastnov močjov i brez omaganja nastopiti poti k Bogi. Ona potrebuje bože pomoči. I zato nam je dao Bog sedem svestv.
Za štirnajst dni bova s sinom sprejela najno prvo sv. obhajilo. Potem bo šla tiidi Kristina (žena), ki je od svoje mladosti cerkev ščista zapustila znova k stoli Gospodovomi. Na velko sredo zajtra ob osmih bomo vsi trije z našimi botri pri meši, štero bo daruvao kaplan L, v cerkvi sv. Srca, pri sv. obhajili. Miseo na to, ka se bo te zgodilo, vžiga moje srce
V liibezni.	(Domotožje po Bogi: Dnevnik nekrščenoga kalvinca
Pieter van der Meera, ki je postao katoličanec).
Hi je za nas s Irn jom koronan bio
tretja shrivnost žalostnoga rožnoga venca,
ki jo molite te mesec za duše, ki so najbliže k rešenji
Te so vojacje deželnoga namestnika v zborno hižo pe-lali Jezuša i vkup so spravili okoli njega celo čuporo i so ga slekli pa rdeči plašč prestrli na njega, iz trnja spleteno korono so njemi na glavo položili i trstiko dali v roke. (Mt. 27, 27-29.) Hodmo, poglejmo zdaj lo novo nesmilenost, kak si denejo z na smrt zmantranim Jezušom grobjanski vojacje. Vkup so prišli na dvori, rdeči plašč so njemi na rame prestrli, mesto kraleske palice so njemi trstiko vtisnoli v roke, za korono pa trnavi venec položili na glavo. Ali trnavo korono so ne mogli z golov rokov na ranjeno glavo potisnoti, vzeli so zato trstiko i pluvajoč so zevsovmočjov ga bili po glavi: I na njega pluvajoč, vzeli so trstiko i bili so ga ž njov po glavi. (Mark. 27. 30).
O ti nesrečno stvorjenje, ti trnje, ka delaš? Kak si mogoče tak mantrati svojega stvoritela? Ali ka gučim jas od te; vene ti, nego grešne misli liidih smicajo sv. glavo našega Odkupitela! Jezuš moj! Mi smo ti djali na glavo to trnavo korono, gda smo v greh privolili. Ali zdaj se nam mrzijo grehi i močno žalujemo za njel Ponižno te prosimo, ti od krvi Jezušove posvečeno trnje, prehodi nam srce, naj stalno čutimo bolezen za razžalenje Boga.
Jezuš, Ti lubezen moja! či si že tak vnogo trpo zame, prosim Te, odslobodi me od stvorenj i od samoga sebe, naj slobodno povem, da sam več ne svoj, nego boži.
O kak so te ponižali, kral sveta, ti trpeči, žalosten moj Odkiipiteo! Na špot si postavleni tii, celi Jeružalem se nad tebov smeje. Tvoja sveta krv ti pa v potoki teče dol po lici na tvoja blaga prsa.
Jezuš moj, nemrem zarazmiti nesmilenosti toga liidstva. Ne njemi je zadosta, da si celi krvavi, nego ešče se norca redi z tebe.
Ali ešče bole čiidovitna je tvoja liibav i krotkost, ve si vse to potrpežlivo prenašao. „Ki gda so ga preklinjali je ne preklinjao, gda je trpo, se ne protio, nego prek se je dao ne-pravičnomi sodci." (Pet. I. 2, 23.)
Spuniti se moglo Jeremiašovo prorokiivanje, da Zveličara bolezen i sramota napuni. „Lice svoje k tistomi obrne, ki ga bije i napuni se z zaničavanjom." (Jer. Zal. 3, 30.)
Ešče vam je zdaj ne zadosta, vi nesmileni krvniki? Ne, ar: „/ poklekali so pred njim i šalili ga rekoč: „Zdravo kral židovski." (Mt. 27, 29.)
Ešče to so tiidi ponavlali: K njemi so šli i pravili: „Zdravo kral židovski i pliiskali so ga. (Jan. 19, 3.)
Bog moj, kelko je trpela Jezušova glava: vse presmicana je bila i trnava korona njej nezmerne muke povzročila, či si je samo geno glavo, ka pa gda so ga bili po glavi?
Idi, idi duša moja k Jezuši, vrzi se pred njim na tla, kak pred Gospodom nebe i zemle, ar je zaistino krao i spoznaj ga tiidi za krala v trplenji. Liibi ga, pa zahvali se njemi za trplenje i liibi ga, liibi ga močno, ve samo zato trpi, ar te liibi i naj ga i ti ltibiš. Liibi ga i z liibezni do njega mirno prenašaj svoje vsakdenešnje nevole.
Pismo
duhovne hCerhe na svojega spovednika, hi odhriva, hahšno globočino milosti je shopalo Srce božje v njeni diiši.
Dragi mi duhovni oče I Vaše pismo mi je prineslo veliko veselje, ko sem zvedela, da bo po-magano siroti, saj drugo tudi nisem pričakovala od Vas, ko tako očetovsko skrbite za potrebne. Naj Vam ljubi Bog po svoje poplača to dobroto in naj-epša hvala za odgovor, ki sem ga dobila v Vašem pismu. Na vprašanje, k' se mi je tolikokrat zadnji čas pojavljalo v duši, ali je križ odet s cvetjem duhovne sreče in notranjega veselja tudi res dar Božjega Srca in zdaj sem od te strani popolnoma pomirjena, da če ljubi Jezuš hoče, da Ga brezpogojno ljubim, se Mu moram popolnoma prepustiti v Njegove svete namene. Jasno, da mi ne manjka tudi trnja, ampak ljubezen božjega Srca mi pokrije skoraj vsak trn s cvetko radosti. Vidite, kako neskončna božja dobrota, ki mi nakla-nja toliko nebeškega sonca, pa saj drugače tudi biti ne more, ko je pa ljubezen Njegovega Srca višek moje duhovne sreče. Res bi me zelo veselilo, če bi me prišli obiskati, pa kakor bo božja volja. Mogoče pa se mi izpolni tudi ta želja, — toliko bi Vam imela povedati in vprašati. Ko sem šla v bolnico, sem se zelo teško odločila, a zdaj se mi vidi, da preživljam enega izmed najlepših dni svojega življenja tukaj, kajti večji del časa lahko posvetim Dobremu Jezusu, ko se tolikokrat lahko skrijem vsem svetnim mislim in skrbem in pred tabernakliem vživam svoj raj.
Gospoda N. sem večkrat obiskala. Našla sem v njem globoko dušo, pravi biser za nebesa. Iz dna srca prosim Brezmadežno in Božje Srce, naj ga mesto našega pokojnoga pripelje pred božji oltar, da postane duhovnik res po božji sveti volji. Saj veste, da je moje življenje žrtev za duhovnike in iskreno želim, da bi imel dobri Jezus ob svojem tabernaklju duhovnike, ki bi Mu služili z vso ljubeznijo in iskali duš za Njega in upam, da bi bil pa gospod N. eden izmed njih. Pa kakor bo božja sveta volja. Zadnje dni se mu je bolezen nekoliko poslabšala. A upanja nismo izgubili. Morda pa mora iti do ozdravljenja še skozi te preizkušnje. Saj, če boste prišli, boste lahko sami presodili položaj, če pa ne, pa v zaupanju molimo za njegovo zdravje. Devetdnevnico smo po Vašem naročilu začeli in jo vsi trije opravljamo.
Z mojim zdravjem gre počasi naprej. Zadnji čas je nekoliko zastalo, menda zato, da bi dalje tukaj ostala. Zdaj pa še nekaj. Bliža se god sv. Terezije Deteta Jezusa. Prosim, da me malo njej priporočite. Nekdaj sem se tako branila njej slediti, dasi od daleč, pa sedaj neštetokrat kipi iz moje duše prošnja, ki ste jo Vi vanjo položili, naj me vodi po svoji poti v bližino Božjega Srca. Tudi jaz se Vas bom spominjala v svojih molitvah.
Izkreno Vas pozdravim v Božjem Srcu Jezusovem
Vam vedno hvaležna duhovna hči.
V tujini zaspala
• • •
i
V	tujini zaspala
je hčerka mi draga . . .
Granate razvrgle zdaj njeni so grob . . .
Na njem zdaj ne križa,
ne nikšga spomina,
ne sega do njega ni materin jok.
0 če bi to znala,
gda bila še mala,
prek praga je ne bi pustila v tuj' svet . . . Zaman objokavam jo, se pokoravam,
zaman pri Mariji vužigam posvet . . .
V	tujini zaspala
je hčerka mi draga,
granate razvrgle zdaj njeni so grob.
Vbližini mesta Ckartres. nekaj vor od Pariza, je župnija Ouillablanc, ki je bila svoj čas v verskom pogledi jako zanemarjena. Župnik se je celih 8 let triido, da bi svoje vernike pridobo za živlenje s cerkvijov, a zaman. Kda nekoga večera kleči pred Najsvetejšim i premišlava žalostno stanje svoje župnije, pravi ves potrti: „0 predobri moj vučenik, ka bom jaz edini v župniji, ki te liibim. Daj mi bar ednoga. ki mi bo sle-dio v liibezni!" Se tisti den se prijavi pri njem deklica, ki je te den prvič sprejela sv. obhajilo. „Gospod župnik!" njemi pravi, „jaz bi vam rada povedala skrivnost." — „Kakšo pa?" — „Jaz bi rada bila pobožna." Župnik se bridko nasmehne. — „Vidi se mi, da mi neščete vervati, ali verte mi, da je tak." Boža milost je v srci nedužnoga deteta viižgala lubezen do Boga i do bližnjega za rešenje duš. Šla je domo. Dugo v noč je prebila v molitvi i tak je delala odsemao vsaki den. Ležala je na trdih tleh. Da bi bilo viditi, kak da je v posteli počivala, je postelino nekelko razmetala. Kakša je bila kak deklica, takša je bila tiidi kak žena. Stopila je v zakon i Bog njej je dao devetero dece, ki jo je vso vzgojila v strogo krščanskom diihi. Njena driižina je bila vzor krščanskim družinam v župniji, ki je dnes znana kak izredno krščanska, tak da jo imenujejo družino svetnikov.
SRČEN.
J
Kak velika milosca, da sem katolicanec
„Oni zato liidje, gda bi vidili znamenje, štero je včino Jezuš, pravili so, da je te zaistino on proroh, ki je pridoči na te svet." (Jan. 6—14).
Tak, dragi krščeniki, ti liidje so prav meli, kda so Jezuša za Božega Odkiipitela, za tistoga velikoga proroka meli, ki na svet more priti, da čude iz svoje moči zviin Boga nišče ne more delati. Jezuš je pravi Bog, zato ka je v evangeliji popisane čiide iz lastne moči včino. S čiidami je on nepobitno dokazao, da lada z božov oblastjov, da je ednoga bistva z večnim Očom, i mi moremo, kda si to premislimo, zkriknoti „To je pravi Bog je bio." (Jan. I. 5—20). I kda to spregovorimo, se moremo tiidi z radostjov napuniti, da tisti, ki je naš Zveličiteo, je ne prosti človek, nego ma v sebi vretine neskon-čane blaženosti. Kak tolažilno je to za nas, da je Kristuš pravi
Diih Štefan, novomešnik iz družbe oblatov Device Marije v družbi duhovnikov na Melincih, v rojstnoj vesi.
Bog! Da je on pravi Bog, je naša vera bože delo, to je najsvetejše i najpopolnejše bože delo, štero nas vkaniti ne more. Ne človeče, niti angelsko, nego bože delo je naša vera. Tisti, ki je „svetlost iz svetlosti, pravi Bog iz pravoga Boga," kak ga nezmotliva maticerkev imenuje, je nazvesto vero katoličansko. I ravno zato je pravična vsaka reč, štero je spregovoro, vsaki navuk, šteroga je dao, vsako obečanje, štero nam je naznano. Te vsega-mogočni Bog je obečao, da do konca sveta z matercerkevjov ostane, da ne dopusti, da bi jo peklenske moči premagale, da ona bo, kak po svetom Pavli, svojem apoštoli naznanja »Steber 1 trdna podlaga pravice". (I. Tim. 3—15),
Kakša tolažba za nas, dragi krščeniki, da so našo vefo ne liidje nastavili, nego Bog, ki kaj obeča za verno spuniteV vere, to tiidi lehko da, ve je vse njegovo. Kak velika mirovnost
tiam lehko obsede srce v žitki i v smrti, da mamo vero tlstoga, ki je nespremenliv i ravno zato se njegova vera tiidi ne da spremeniti. Pa mi odgovorite: Zakaj so pa te vnogi popravlali Kristušovo vero? Odgovorim: Popravlali so jo iz svoje htidobije i ne po njegovoj voli. On je odločno povedao, da bo pogiiblen, ki vse tisto ne verje, kaj je on včio i ne zdrži zapovedi njegove. Večinoma so bili brez izjeme novih ver nastavitelje pijanci, razviizdanci, sami tepešje. I ti bi Božega Sinu vero popravlali? Nespamet človeča i ti li viipaš njihovim mastnim rečam vervati? Znam, zakaj verjete, posvetnjaki lažiprorokom. Ver-jete njim zato, ka vam greh dovolijo. Eden krivoverski prvak je včio „greši močno i vervaj ešče močnej pa Bog ti bo odpiisto jezero liidomorstev i prelomitev zakona." I kakši sad je te krivi navuk prineso, je razvidno iz rečih ravno toga krivoga vučitela: „Prle, to je v staroj katoličanskoj veri, je sa:ro en vrag bio v liideh, v toj novoj, to je v protestanskoj pa jih je sedem. (Dr. Luther Martin)."
V jako velikoj nevarnosti so driigoverniki, da se na veke pogiibijo. Te nevarnosti mi katoličanci ne poznamo. Mi smo stalni, nepremaglivi, trdni v toj zavesti, da -ne moremo krivo vervati, dokeč naslediijemo navuk katoličanske materecerkve i v nas se nikdar ne more obuditi dvojnost, da blodimo vu veri, ar je Jezuš Bog, ki je našo vero včio. Driigoverniki, če samo teliko dvojnosti dobijo zavolo krive svoje vere, kak je gorčično (muštarovo) zrno, pogiibijo se, če ne postanejo katoličanci. Samo če so trdno prepričani, osvedočeni, da je njihova vera prava i vervati pa zdržati ščejo vse, kaj je Kristuš včio i ne što drugi, te se morejo tiidi oni zveličati, kajti po takšem so popravici že katoličanci i samo po imeni krivoverci. Bog je po svojem Sini naime vse narode odkiipo i vsakoga šče zveličati. Če ga ne more v katoličansko matercerkev, med njene kotrige, to je v njeno telo spraviti po povrnenji, spravi ga v njeno diišo, to je, da njemi volo vse vervati i zdržati, kaj je Kristuš včio i tak je te več ne krivovernik, nego pravovernik i kotriga v diihi katoličanske materecerkvi, zviina štere nega zve-ličanja, čeravno na videz ešče ne med njene kotrige zapisani. Jezuš je pravi Bog, prava je zato samo njegova vera; katoličanci, veselimo se, samo mi mamo zato milošče sedmerih svest, driigoverniki pa samo studence majo brez vretine, kak je to sam Bog že v starom zakoni naznano po Jeremiji proroki od onih, ki od Bože vere odstopijo i si človečo iščejo, rekoč: „Dvojo hudobijo je napravilo moje liidstvo: ostavili so me, vretino žive Vode i skopali so si stiidence, stiidence zasipajoče se, šteri vode ne morejo držati." (Jer. II. 13). Da kde nega Kristuša, nega tiidi njegovih milost. Kristuša mamo i njegove blagoslove, kaj drugo ešče potrebujemo? Gledajte, driigovernik, če se šče zveličati, more svojo vero tajiti i tisto sprejeti, kaj je pred tem morebit z celoga srca sovražo. Kak žmetno je to! Nam je pa ne potrebno nigdar zvedavati — je li prav, kaj
verjem — ali ne — da na vso dvojnost z tov ednov rečjov odgovorim: Kristus. Kristuš je včio, njegova maticerkev mi naznanja to — drugo mi ne trebe iskati, vere mi ne trebe tajiti, druge mi ne iskati.
Hvala za vse te dobrote Kristuši ide. Kak se njemi pa zahvalimo? Poštiijmo, držimo za velko njegovo vero, to je svojo katoličansko i zdržimo jo verno. Vnogi drugovernik bi se po-vrno, če bi mi poštiivali svojo pravo vero. Kda driigoverniki vidijo nas v petek meso jesti, po svetkah delati, nas čujejo cifrasto preklinjati ešče Boga, Dev. Marijo, lubleno svestvo ali pa zvedijo za naše spačlivo živlenje, kak živemo v svaji, kak kradnemo, kak pijančiijemo, najbole pa kak šinfamo, ogriza-vamo svoje pope, te si po pravici lehko zmislijo i tiidi zgučijo: tej se hvalijo, da majo pravo vero — pa so načiši od nas? Ešče Hujši so. Pol krivovere že ne bi na sveti bilo, če bi mi redno spunjavali svoje krščanske dužnosti, da to je staro a is-tinsko pravilo: reči genejo, zgledi pa vlečejo.
„ V časi trestiletne bojne (1618—1648) je grozila sv. Cerkvi na Češkom velika nevarnost. Krivoverni husiti so šteli na vsaki način Češko potegnoti v krivoverstvo. Pod vodstvom svojega krala Friderika V. so nastopili z oboroženov silov. V obrambo se je pa postavo casar Ferdinand II., veliki častilec Marijin. Pridriižo se njemi je bavarski vojvoda Maksimilijan. Ali njeva armada je bila v primeri s Friderikovov tak mala, da Friderik od začetka bitke na Beloj gori pri Pragi še od obeda ne šteo stanoti, prej da bodo njegovi vojaki v ednoj vori opravili z nasprotniki. Vora je minola, bitka je bila končana, a zmagao ne Friderik, nego Ferdinand. Zakaj? V varstvi Marijinom je šo v boj. Za bojni glas si je zbrao: „Sv. Marija!" Pred njegovov ar-madov je stopao karmeličan P. Dominik od Jezuša in Marije. Noso je križ, ki je na njem kak velki ščit visila podoba prebl. Dev. Marije. Pogled na križ i Marijino podobo je tak navdiišo vojake, da so se z geslom: „Sv. Marija!" kak levi vrgli na sovražnika i sijajno zmagali. Marija je preprečila nevarnost krive vere i od takratne Češke odvrnola najhiišo nesrečo.
L. 1817. se je iz francoskoga mesta Dijon (Dižon) priselo v Beč izdelovalec umetnih rož Capuce. V Starhembergovoj hiži je uredo svojo trgovino, a kiipcov ne bilo. Čeravno je naznano i priporočao svojo trgovino v časopisaj, so kupci le poredkoma prihajali k njemi. Pa pride neko soboto dvorjenik z velikim naročilom casarice Karoline. Naročilo je trbelo pripraviti do pondelka zajtra. Capuce je pa naročilo na kratko odklono. „Prav žao mi je," pravi dvorjeniki, „ali do pondelka je premalo časa, če bi tiidi dnes delali do polnoči, v nedelo C* ne delamo za nikšo ceno." Dvorjenik njemi je na vse načine prigovarjao, naj pirvoli včini cesarici, a vse prigovarjanje je bilo zaman, Jako razdraženi dvorjenik odide i pove casarici, da trgovec nikak nešče sprejeti naročila, ar v nedelo ne dela. „Te pa mora biti dober človek," pravi casarica. Se isti Večer je povedala te dogodek dvornim gospam. I naslednje dni je prišla kočija za kočijov kiipcov k trgovci. Odsemao je bio Capuce dobaviteo cesarske hiže, zasloveo je i se povzdigno do velikoga bogastva. Spuno je volo Gospodovo, njegovo zapoved, 1 Gospodovo srce je spunilo njegovo želo, naklonilo njemi je svoj blagoslov,