2IVL7EN7E IN SVET
TEDENSKA BEV1JA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 18.	V LJUBLJANI, 2. MAJA 1936.	KNJIGA IS
MONGOLIJA, IZHODIŠČE GROZEČE VOJNE
NADALJEVANJE
uske priprave za primer spopada z Niponci so ogromne. Ne samo da stoji od Čite do Vladivostoka preko 300.000 mož z najmodernejšimi topovi,
- strojnicami in tanki, da je tam
nakopičenih motoriziranih oddelkov in urejenih mnogo letališč z velikim številom težkih bombarderjev. Moskva je tudi preskrbela, da njeni vojski v resnem trenutku ne bo manjkalo prav ničesar, kar potrebuje moderno opremljena vojska za uspešne operacije. Vse to se je dalo doseči seveda le tako, da so Rusi zgradili potrebno železniško omrežje. Kakor kaže, je to ogromno rusko delo do malega dovršeno, ali pa ве še dovršuje.
Da si zavaruje ogroženo krilo na Daljnem vzhodu, je Rusija napravila dva velikanska načrta. Prvi se tiče načrtne kolonizacije in industrializacije Zabajkalja, drugi pa predvideva obširno železniško omrežje, ki naj v miru Služi gospodarskemu razvoju, v vojni pa armadi in nje brezhibni preskrbi z vsem potrebnim. V kolonizacijskem pogledu je Moskva določila desetletno davčno prostost vsem novim naseljencem, obenem pa je vsem vojakom in uradnikom dovolila posebno doklado, tako da je na Daljni vzhod začela teči reka denarja, ki naj privabi čim več naselnikov. Južno od starega mesta Nikolajevska ob ustju Amura je v zadnjih letih zrastlo iz zemlje čisto novo mesto Kamsomolsik, ki' ima danes že preko 30.000 prebivalcev. Obe mesti bosta središči ruske industrije na Daljnem vzhodu in za razvoj v bodočnosti ni mikakih skrbi, ker ima kraj vsakovrstnih surovin v izobilju. Manj uspešna, dasi z velikimi stroški zvezana, je bila ustanovitev židovske republike Bi-robidžan ob Amurju pri Habarovsku. Zid pač ni pionir in ga niti sovjeti ne morejo pripraviti, da bi se lotil težkega dela po deviških stepah in pragozdiih vzhodne Sibirije. Tako se je zgodilo, da so židje tudi v tej republiki že v manjšini. Vendar kolonizacija napreduje zelo povoljno, kajti vojska jo pospešuje
na vso moč, ker hoče imeti zaledje, iz katerega bo črpala stvarni in ljudski material vsaj za prvo silo, dokler ne stopi v akcijo ostala Rusija.
Pri železniškem omrežju Moskva ni polagala toliko važnosti na dvojni tir sibirske glavne proge, kolikor na čisto novo progo, ki bi bila daleč od dosega niponskih sil. Zato se severnožapadno od Bajkala odcepi od magistrale pri postaji Tajšot nova proga, ki teče na severu Bajkala do Hinde, kjer se ponovno cepi in vodita od tod čisto samostojni progi na Nikolajevsk in na Komso-molsk. Nova proga seveda ni brez vmesnih zvez. Že od Hinde drži prva vmesna proga na staro progo ob Amurju, ki je dosega Pri Tiftimigudi. Od proge Hinda—Kamsomolsk pa tečeta še dve vmesni progi na staro železnico in se stikata ž njo pri židovskem naselju Bi-rakanu, oziroma pri Habarovsku. Kako je s temi železnicami, je prav za prav sovjetska tajnost, vendar so si poznavalci prilik edini v domnevi, da je Rusija že po pretežnem delu izvršila to veliko delo, kolikor pa še ni dogcrtov-Ijeno, se dela na njem z vsemi razpoložljivimi silami, tako da to omrežje ni več samo glasba bodočnosti, marveč dejstvo najbližjih mesecev. Tuji listi in revije, ki poročajo o tem velikanskem naporu, se ne morejo dovolj načuditi naglici, s katero raste to omrežje, saj si Italijani, Francozi in Nemci še pro-šlo jesen niso bili na jasnem, kaj se godi v Tajšotu. To je tudi znamenje, da znajo Rusi dobro čuvati tajnost svojih strateških del, ki so po svoji ogromni razsežnosti naravnost neverjetne za naše zapadnjaške pojme. Vest o sto in sto tisočih delavcev, ki jih je Moskva zadnja leta morda tudi s silo nagnala v sibirsko tajgo. dobiva s tem svoje polno potrdilo
Rusija gradi silen jez zoper pretečo rumeno nevarnost. Kratkovidni zapad njaki tega ne vidijo in ne cenijo, kakor niso znali pravilno oceniti njihovi pradedje zaslug Slovanov, ob katere je prve udarjala vsaka mongolska poplava iz Azije in se ob njih razbijala, da je
mo&el zapad v miru delovati za kul- že na samem izhodišču nekdanjih mon-turo in za svoje blagostanje. To pot bo golskiih pohodov.	B. B-k
zadel mongolski val na slovanski jez
NA DUR
JOSIP L
godovina, kra/jepisi, romani in prigodbe so se kot film vrsitili pred mojimi očmi, ko sem se s palube oziiral v kamenite obrežne sitrmine, za katerimi - pričakuje boljše bodočnosti doslej omalovaževanji jugoslovanski rod.
9trmi bregovi, veličastna gola pleča jugoslovanske zemlje, ozke tesni z mogočnimi trdnjavskimi razvalinami nemo pričajo, da čas kleptje v zgodovino svojo večno pesem, utira večno pot ne-glede na neprestopno višavije Sn globo-5ine voda. Kleplje vztrajno, ruši m gradi, gradi in ruši.
Kakor senca se je plazila mimo nas tuja ladja, ki je rezala mehko brazdo prav tam, kjer nam je usoda začrtala državno mejo. Molče smo se ozirali za njo, molče so strmel za njo tudi oni gorski velikani, ki so me že toliko let vabjM v svoje okrilje, da si ogledam nepremagljivi prirodni obrambni pas naše zemlje.
Usidramo se v Kotoru. Odveč bi bilo opisovati lepoto bisera jugoslovanske zemlje, ki bi ga moral poznati sleherni državljan, pač pa hočem od tu v notranjost še toliiko nepoznane črnogorske zemlje, današnje zeitske banovine.
Iz širokega ribiškega čolna mi mimogrede zazveni na uho zibajoča dalmatinska popevka v dobrem razpoloženi gugaiočega se pomorščaka. Njegova de-klamaciiia »Kad bi voda dobra bila. on-da svaka žaba imala bi sto kila«, me je zvabila k čolniču. Nisem ravno premišljal, če }e niesjova trditev resnična, niti si nisem predstavljal take žabe. tudi slabič nisem, da bi me vsaka beseda premamila, a vendar me ie njegov rek nehote opozoril na zemljevid, na katerem je domalega vsa motfa nadalina pot označena kot suha krajina brez vode. Pa stop;m v čolnič in kupim za 4 din imenitne črnine, ne da bi predvideval. kako bom še hvaležen tej dalmatinski žabd-
Stopim v dokai zbftl avtobus, ki je že preživel svoje jesenske dni Skrom-
M I T O R
AJNE
JUŽNI JADRAN
no je stal poleg novega, lepega, udobnega, ki je prevozil že doilgo pot (100 km) od Dubrovnika natrcano poln, namenjen prav tako gori v pečine Lovčena.
Lahko bi ubral krajšo pot preko Ris-nja in Nikšiča do Žabljaka. Bila bi krajša in dokaj oenejša. V štirih urah bi lahko dospel v durmi'torsko kraljestvo. Toda nepretrgana veriga zgodovinskih dogodkov, strahotni doživljaji mo.i:h znancev, taainstvena borba za obstanek ljudstva in njegove zemlje me je zvabila v deželo skrivnosti in strahote, da izrečem o nji svojo sodbo.
Kot lahen ptič je plovel naš starikavl avto po strmih vjtugah gori v deželo Voiiiislava, NemanHčev, Brankovićev, Balšičev. Crnojevićev in Niegušev. na bo.ine poljane pristašev križa in polmeseca. k'er se j'e končno odierala traee-di;a opešanega dvosrlavega črnega orla.
Vzpela se je Avstrija tu gori. da je laže g'oblne padla Tudi zastreljeni ptič se r bliskovito naglico dvigne navpnčno kviško in namah strmoglavi v globino. Cim večia ie b*1a njegova zadnja siila, tem hujši ie padec.
Brezkončni boj Kotora za LovS^n, Lovčena za Kotor ie doboievan. Mirno krožil danes beloglavS oral nad golaliđ
gorskimi vrhovi, ki se kopljejo v kristal- kotlina je napolnjena z rdečo prstjo, □o čistih globinah modrobarvnega Ja- ono značilno crvenico, ki jo hudourniki drana, poživljajo ga z mrzlimi vrelci naplavltjaao s strmih bregov. Z vodo je kraškega ozemlja.
Na sedlu Bukovica nas od daleč pozdravlja Skadrsko jezero, bleščeče se od daleč kot velika solza, ki se >e utrnila črnogorskemu ljudstvu v vznožje slavnoznanega Taraboša.
V valovMh vijugah se spušča cesta raz 1247 m visok,- vrh v lepo, zeleno ravnico z rrričnim gnezdom v sredini- V Cefciniu smo.
Pred Grand hotelom so se pravkar zvrstile trume Angležev v dolg sprevod, da si ogledaijo zanimivosti nekdanje prestolnice. Pred njimi stopa Črnogorec v slikoviti narodni noši. Moža poznam še iz prejšnjih let. Jako je učen. Zjia kar šest jezikov Po izrazih »pro« in »tadi« sem spoznal kdaii je Srb preoblečen v Ceha, slovenščina je brla najlepša, če sem jo sam govoril, za laški jezik nisem kvalificiran, jako izbrana pa se mi
Pogled na CETINJE
fc zdela njegova nemščina: »Das ist die Schloss von die unsere verstorbene K6-nig Nikđta« (to je tista grad od naše pokojne kralj Nikita.)
Dvorec je dandanes narodni muzej, zelo zanimiv. V malem paviljonu sem proučil na velikem pridvižnem zemljevidu svoje nadaljne potovanje.
Krog in krog Cetinjske ravnine (dolge 5, široke 2 km) se dviga venec krasne-ca pogorja. PoOlia niso niti slaba. Vsa
UPOKOJENI OFICIRJI NA CETINJSKEM TRGU
mesto slabo preskrbljeno. Ob poletni vročini vrelec Obzovica tako opeša da so za dobavo vode določene le nekatere ure.
Ko smo popoldne spet zasedli svod avto, ki je med tem ponovno prišel iz Kotora, smo z divjo brzino vozili s 672 m visoke planote doli v Podgorico, ležečo le 56 m nad morjem. Ce9ta je zelo lepa, okolica nad vse slikovita, ne tako siromašna kakor sem si jo predstavljal. Vse slabša je notrania Dalmacija razen Kninskega polja- Krasen je pogled doli na Skadrsko jezero in visoke albanske gote. AJa avto brzi tako naglo, da s
filmsko hitrostjo komaj opažaš seljake,
ki se vračajo iz nižje ležečih tržišč, do-čim se komaij izogibamo velikim trumam ovac, ki jih zganjajo v brda, da jam ne pokončajo lepih nasadov turščice. tobaka, vinogradov in smokvinih sadovnjakov. Dolina postaja vedno rodovittnej-ša. Da so se Crnojevići v 15. stoletju umaknili iz rodovitnih zetskih ravnin tu gori med skalna brda in jih prekrstili v Črno goro, je le tedaj mogoče doumeti, če veš, da je moral sin Stepana Cr-noja. ki je ustanovil dinastijo Crnojevi-
vića Njeguša, ki je 1. 1697- usitanovii dedno nasledstvo vladik vl Njegušove rodovine. Knez sam že ni bal več varen pred poturčenci, zato je prepovedal muslimansko vero po svoji deželi. Kdor se ni vdal, je moral iz dežeJe. One, ld se niso pokoril, so na sveti večer L 1702. pomorili.
Avto je priBreel т nižino 22
m nad
morjem. Iz pekoče višine smo prispeB v milo ozračje, ki spominja na obalno podnebje. Pa
sai ni Čuda! Pred nami so pojavi dolg vodeni jezik, bi se razpre-
RIJEKA C
čev — vladajočih od 1423-1516. — zapustil Turkom najlepši del svoje kneževine ob Skadrskem blatu, ker se ni hotel ukloniitli polmesecu. Ivan je deželo na vseh mestih dobro utrdil in vsak mož je prisegel: navdušeno braniti svobodo do zadnie kaplje krvi.
In to so vršili tudi tedaj, ko je oblast prešla na cetindske Vladike (metropoli-te), ki so imeli kot pomočnike posvetne katunske vojvode.
Se se vidi, da so bila brda nekoč poraščena z lepimi gozdovi, ki so jih Turki požgali in razdejali na svojem prodiranju proti Cetin'u. Še dobro, da so se naveličali pustinj, ki so jih sami ustvarili in se vrnili v svode trdnjave.
Na vsem potu opažaš med stavbami one značilne pravoslavne cerkve, ki sponi njajo na bizantsko dobo. Da se mu-stimansivo ni moglo ukorenin'itli po Orni gori je velika zasluga Danila Petro-
da ▼ podnožje strmih bregov, stvariaioč ob sebi blatno pKtvino in rodovrttno plaši zemlje, na kateri se družijo južni pridelki smokva, tobak m trta.
Izpod stene pridere močna voda, U so jo ob nalivih vsrkale propustne kraške pečine, tako da same ostajajo neplodne, a oplotfajo nižje ležeče bregove. Ob Reki Crnojeviči smo. Isitaiimenem kraju in vodi; drug drugemu nad vse koristna.
Doli pod mesitom opazim pristanišče s parnrkom Zetske oaroplovne družbe, ki oskrbuje promet med Skadrskim Jezerom lin Črno goro preko CrnoSeviĆ Reke-
Na bregu pa slonijo ostanki slavnega samostana Obod. kjer so ob koncu XV. stoletia natisnili prvo srbsko knJigo. Da, nad 300 let je od tedaj, a koliko je v prosvetnem oziru napredovala Orna gora. ,
rs
Čudno, da ie ta lepa zemlja rodila najlepše junaško pesništvo, ki je še danes med narodom v naijbujnejšem cvetju. Zrcali se v knjigi Ogledalo srbsko, kot delo Petra Njeguša, zanimiva je zbirka Pjevanja črnogorska, ki jo je izdaJ Čubro Čojkovič. nič manj ona od fra Grge Mar-tiča, ki je celo njega samega ustvarila za narodnega pesnika, saj so njegovi Osvetnici le plod zanimanja za junaško pesništvo.
Svetovnoznana so dela posameznih Črnogorcev, ljudstvo samo pa je ostalo do 70% nepismeno Da ga je doslej vzdrževalo junaštvo, je umljivo. vseka-ko Pa je potrebno, da se nrosvetne voj-ke ne popuščajo tako očividno, kakor nam izpričujejo razne stat'stike.
V Reki Crnojeviča smo se ustavili, toda le toliko, da so izmenjali pošto. Hi-
še so večinoma nizke, ceste prenapolnjene ljudstva, zbranega na tržišču, ki veže spodnje ravnine s visokimi planinami. Kraj je znan kot glavni ribji trg, kjer se stekajo vsi viri na ribah bogatega Skadrskega jezera. Iz namočvirje-ne doline, ki se po njeg vije stoječa vodeni trak, prihaja gori na ces:o nekak vodeni puh, ki nam priča, da kraj ne more biti posebno zdrav. V blatu izpar-jene vode se razvijajo trume komarjev, ki poleti raznašajo mrzlično malarijo-
Na zimo je pa vsa dolina tako zavarovana pred vetrovi, da ostane povsem južna, topla. Ni čuda, da si je črnogorski dvor izbral to mes:o za prezimovališče.
D A L' J E
»PTIČJI MOŽJE« NA VELIKONOČNIH OTOKIH
Belgijski etnolog Lavachery, ki se je pred nedavnim vrnil z ekspedicije v Juž. no morje, poroča o zanimivem običaju na Velikonočnih otokih. Vsako leto pri. rejajo domačini tam praznik iskanja jajc, kakor pri nas ponekod o svetem Gregor, ju. Toda tam ne iščejo jajc kakor pri nas otroci, temveč je to povsem resna zade. va odraslih. Gre za to, kdo bo našel naj. večje jajce ptice matuare, ki jo tam časti, jo kot sveto ptico.
Zmagovalca čakajo najvišje časti. Po. vedejo ga v triuimfu na slavnostni pro. stor, kjer mu najprvo obrijejo glavo. Nato mora celo leto živeti v popolni samoti, a ko se vrne med ljudi, mu gre naslov »ptičji Človek.« To je takšna čast, da si bogajti otočanl najemajo najhitrejše in najbiistrovidnejše može, ki jih zastopajo pri iskanju največjega jajca. Ce ima za. stopnik srečo, ga bogatin obdari, bogatin sam pa si pridobi naslov »ptičjega člo. veka«
MARK TVVAIN Ш NJEGOVA DIETA
Slavni ameriški humorist je ležal bolan. Dva dni mu niso dali nič jesti. Tretji dan se mu je vrnil tek. Bolničarka mu prinese žlico čiste juhe, rekoč: »Več ne smete jesti ko to«. — »Prav dobro« se odreže Twain-»Zdaj bi pa še rad kaj čital: morda bi mi smeli prinesti kako pisemsko znamko?«-MOŽNOSTI PREHRANE NA ZEMLJI Ali se nam je bati. da bo nekdaj zmanjkalo žliveža za prebivalstvo, ki se Čedalje bolj množi na svetu? Profesor Nikolaj je na mednarodnem zborovanju fiziologov v Leningradu nikalno odgovoril Izjavil je. da je zadosti sirovin in proizv^vdov, pripravnih za predelavo: 20 milijard ljudi se z njimi lah-
ko prehrani. Na drugi strani pa se šini obdelovalna zemlja. Prot' Vavituv je taki^io objavil, da na primer kavčukove« prav lahko uspeva po nekaterih krajih na Ruskem
_sicer pa da se more sintetični kavčuk ali
proževina pridobivati iz krompirja, kakor se more citronova kislina izžemati iz tooa-kovih sadik... Možnosti so v vse smeri še odprte.
W. Giese: MLADI MAČKI
B	O	R	B	A
GUSTAV STBNISA
naši zakotni ulici prebiva siromaštvo. V vsaki hiši domu-je. Ljudje se z njim zaman bore. Ne morejo ga odgnati.
Počasi stopam proti domu.
- Oziram se. Ne vem, zakaj?
Nekaj pričakujem. A kaj?
Hiše v naši ulici so danes lepše ko običajno. Dozdevajo se mi pravične. Prvo pomladno sonce jih umiva s #vojo bleščavo.
Za menoj hiti desetleten deček. V roki drži kos belega kruha. Takoj spoznam, da ta otrok ni »naš«. Njegov obraz je zdrav in smehljajoč, obleka polikana, skoraj nova. Tudi oči nima takih kakor deca z naše ulice, ki gleda plašno, žalostno in trmasto. Ta deček ima v očeh kos neba.
Veselo teče. Okoli gleda. Oči iščejo. Kmalu oPazi dva »naša«. Pri sivem žle-
TRIJE MUŠKETIRJI
ALEKSANDER DUMAS ST. © ILUSTRIRAL NČIRR ETRANDERS © PONATIS NI DOVOUElt
D'ARTAGNAN SPET NAPADA Lepa dama v kočiji je z začudenimi očmi opazovala d'Artagnana, ki se je pravkar pokazal na vratih. »Kaj?« je rekla tujcu, »vi hočete oditi, preden kaznujete tega nesramnega cepca?«
Preden je neznanec mogel odgovo« riti, je skočil naš junak, ki je bil pač razumel vprašanje, jezno naprej in za« klical: »Kaj? Kaznovati? Tu sem, da
vas naklestim!«
Gospod je prijel za meč, toda sko» raj v istem trenutku jc zavpila dama: »Ne, pomislite vendar! .Vsaka, tudi najmanjša zakasnitev bi mogla vse po* kvariti!«
»Prav imate,« je odvrnil plemič. »Bolje je, da se odpeljete. Tudi jaz bom storil isto.« S temi besedami se je pognal na konja in oba sta se v di» ru oddaljila v nasprotni smeri.
bu stojita. Z bosimi nogami brodita po vodi.
Gosposki deček se ustavi. Od daleč rakriči nad njima:
— Vidva! Čujta! Nata kruha!
Njegov obraz zažari, oči dobrohotno zasijejo.
Siromačka se poženeta proti njemu. Prvi je šibkejši in večji, drugi krepkej-ši in manjši. Na levo nogo šepa, kar ga pri hoji ovira. 2e dospe prvi deček. Z umazano roko hlastne po kruhu.
Tedaj šele priihiti šePec. Sovražno pogleda gosposkega otroka.
Sune ga v prsi:
— Ali se tako deli kruh? Vsak mora dobiti svoj del, pa če bi nas bilo deset!
Gosposko dete odleti v blato. Ne zajoka. Le nekaj plašnega in nerazumljivega je v njegovih očeh.
Šepec skoči k tovarišu, ki stoji sredi ulice in golta kruh. Strga mu iz roke skoraj cel kos.
Prvi plane nanj. Kruha zahteva zase. Pričneta, se boriti.
Tedaj se spomnim, da sem tudi sam lačen. Ne morem ju gledati. V svojo mračno sobo zbežim.
Sedem k mizi. Hočem pisati.
ONEMOGLA JEZA »Bojazljivec! Malopridnež!« je /pil Id'Artagnan ter tekel za njim. Toda moči so ga zapustile. Pred očmi se mu je zameglilo ter je padel sredi ceste. Ni pa nehal klicati: »Malopridnež! Bos jazljivec! Lopov!«
Prihitel je krčmar in ga skušal po* miriti. In res se mu je posrečilo, da ga je spravil spet v kuhinjo. Tu je za» hteval d'Artagnan vina, olja in rož*
marina. Hotel je po materinem recep« tu napraviti mazilo, ki naj bi ozdravilo njegove številne rane. Ko je hotel pla« čati krčmarju, je brez dolgega iskinja našel svojo žametasto denarnico v suknjičevem žepu, toda priporočilnega pisma na gospoda de Trevillea ni bilo
Zdajci mi zaplešejo črni kolobarji pred očmi.
Lakota!
Pojavijo se otožne misli. Oblikujejo ee. Slika se jasni iz njih. Naslednji hip mi jo zabriše.
Spoznam, da mi sedi nekdo nasproti. Vem, da sem tisti drugi jaz sam. Nisem jaz, ki to pišem, temveč jaz-človek iz množice, M hoče živeti, ki zahteva kruha, da si potolaži lakoto.
Pričneva se boriti. Tiha, nevidna je ta borba. Pisati hočem! Oni, drugi mi brani. Kruha zahteva! Ne, da bi ga bil prej zaslužil. Človek ga zahteva, ki ima
pravico do življenja, ki mora jesti, d& žrvi!
Vedno težje mi je v duši. Glad' je vedno mučnejši. Silim se, da ba pdsaL Črke plešejo vedno urneje pred menoj. Spajajo se v čudne besede, ki si jih ne morem raztolmačiti, saj je skrivnostna govorica neusmiljenega Glada.
Hipoma zablisne misel:
— Na ulico pojdem! Z dečkoma ee stepem za kosec kruha!
Ne pomislim, da sta otroka že bog ve kje. Glad je zabrisal v meni smisel za čas.
Opo tečem se iz hiše.
ALI JE BILO PISMO UKRADENO?
Mladenič je mrzlično brskal po evo» jih žepih, toda pisma ni bilo nikjer. »Moje priporočilno pismo! Sem z m o« jim priporočilnim pismom!« je vpil di« vje »ali pa vas prebodem vse kakor mlade prepelice!«
Popolnoma je bil pozabil, da ne mo= re izvršiti svoje grožnje, saj se je nje« gov meč prelomil že v prvem boju.
»Ni verjetno, da bi se bilo pismo i2» gubilo,« je rekel prestrašeni krčmar, »mislim, da ga je tuji plemič zares ukradel. Bil je namreč nekaj časa sam v kuhinji, kjer je ležal vaš jopič. Bil sem tako nepreviden in sem mu pove« dal, da ste varovanec gospoda de Tre« villea in da imate s seboj neko pismo zanj!«	v,	1
St SI is
Somca mi več. Povsod begajo mračne sence. Siva žalost leži nad ulico, ki je prazna, mrtva.
Stisnem pesti. Sklonjene glave grem Iskat košček kruha.
FEMINISTT PRED FEMINIZMOM
Pod naslovom »Les feministes avant le fčminismec je Th. Joran letos dal na svetlo (založnik Beauchesne. 117 rue de Ren-nes, Pariš) knjigo nasprotno ženskemu po-kretu.V uvodu je Ulysse Oudeis nanizal vse znane razloge proti osamosvojjtvi Evinih hčera- Edina, ki res nekaj zalezeta, se ti-četa mimetizma ali opičarije, s katero nežni spol vedno posnema moške napake ali
jih celo pretirava (n. pr. cigarete), in pa veselje do barvnega lepotičenja. ki razodeva nekolikšno inferiornost ali manjšo vrednost. saj nas vodi nazaj k tetoviranju neomiikanih narodov. Nikoli nisem bil bolj omajan v svojem feminističnem prepričanju nego takrat, ko sem videl žensko, da si brije obrvi in si nariše druge, kar jo po navadi kaj čudno kazi. Toda ženska, celo pokažena, je več vredna od alkoholika, kadar je trezna. Vobče žena ni manj vredna od moškega, samo drugačna je. In ker spada v človeški rod, ima neoporečeno pravico do splošne volilne pravice. Vendar eu-fragizem je vprašanje, ki se tiče samo žensk; one naj odločijo, hočejo li voliti ali ne. Mi jim tega ne smemo prepovedati. Ed. C.
PRIHOD V PARIZ Čudodejno materino mazilo je res pomagalo in d'Artagnan je mogel že naslednjega dne zajahati svojega ru« menega konja, ki ga je privede! brez nadaljnjih zapletljajev pred pariška vrata sv. Antona, kjer ga je prodal za cele tri tolarje. Konjski mešetar je izjavil, da je pripravljen dati to iz« redno vsoto samo zato, ker je žival tako posebne barve. Mladenič se je z
denarjem v žepu počutil naravnost bo» gatega, ko je vstopil peš z zavojčkom v roki v veliko mesto. Dobre volje je korakal po cestah, dokler ni našel za« res cenenega prenočišča: podstrešno izbico v rue des Fossoyeurs.

KRVNI PRITISK — NAŠA SKRB
M'" erjenje krvnega pritiska spada 'med najpotrebnejše preiskave vsakega zdravnika, če si hoče ustvariti splošno sliko o telesnem sta-
-Inju svojega pacienta. Uspeh tega
merjenja mu pokaže, v kakšnem stanju je pacientov krvni obtok, vsaj kolikor se da ugotoviti s preiskavo perifernega žilja. Vendar pa dobi s tem neko oporo za ugotovitev obtočnih prilik v notranjih organih in v možganih. Njih napetostno stanje je namreč velikega pomena za ves obtok in za preskrbo vseh organov s krvjo. Ostenjsko napetost žilja urejuje zamotan živčni refleksni sistem, ki ga utegnejo neki škodljivi vplivi zelo motiti. Posledica takšnih motenj se kaže v spremembi krvnega pritiska, ki se lahko bolno zviša ali pa abnormalno pade.
V starosti se krvni pritisk poveča do neke mere skoraj pri vseh ljudeh. Prožnost žilnih sten se zmanjša, tvorijo se v njem usedline, ki delajo žile trde. Absolutnih številk za pravilni krvni pritisk nimamo, kadar ga ocenjujemo, se moramo ozirati vedno tudi na človekovo starost. Bilo bi popolnoma napačno, če bi hoteli Številčno povečan krvni pritisk pri starejšem človeku znižati z nesmiselnim puščanjem krvi.
MED CVETLICAMI
Takšni ukrepi ne bd dolgo pomagali, kajti organizem stremi za tem, da čim prej obnovi normalne tlačne prilike. Znanstvene raziskave so tudi pokazale, da je neka porast krvnega pritiska v starosti potrebna in naravna, ker se krvni pritisk pač prila-godeva vsakokratnemu stanju žilnega oste-nja.
Navzlic temu vemo, da je porast krvnega pritiska v časi lahko znak bolezni. Vzroki so lahko različni in jih vseh še ne poznamo. Nedvomno se nagibajo ljudje, ki so vedno živeli posebno »dobro«, k takšni bolezni krvnega pritiska, kakor so tudi bolj nego drugi ljudje nagnjeni h kapi. Toda zvišanje krvnega pritiska se lahko zgodi tudi po drugi poti, domnevno tudi po živčnih poteh. Izkušen klinik je trdil, da se osebe z zelo razburljivim poklicnim deloin zelo nagibajo k bolno povišanemu porastu krvnega tlaka. To bi bilo umljivo, saj je znano, da že slučajno razburjenje povzroča hudo povišanje pritiska. Drugi vzroki za povišan pritisk so lahko obistne boiesui.
Krvni pritisk je pa lahko, kakor smo rekli, tudi nenormalno nizek. Pri tako zva-ni Addisonovi bolezni, ki jo spremlja takšen pritisk, so ugotovili kot vzrok uničenje stranskih obisti. Ljudje s prenizkim krvnim tlakom so vedno trudni ali pa se vsaj hitro utrudijo, v ušesih jim pogosto šumi, napadajo jih omedlevice in se čutijo nesposobne za vsako delo. Videti so pogo-stoma žalostni — In tu se kažs ponovno tesna zveza med organi in živčnim sistemom ter določenim duševnim razpoloženjem. Nizek je krvni pritisk tudi pri re-konvalescentih po težki bolezni. Pacienti so v takšnem položaju še posebno zdraž-ljivi in spremenljivi. V mnogih primerih nizkega krvnega tlaka je naravnost težko ugotoviti, da-li je vzrok v prvi vrsti du-ševno-živčne vrste ali pa je potrtost posledica prenizkega pritiska.
V zadnjem času se znanost zelo trudi, da bi odkrila snovi, ki utegnejo vplivati na krvni pritisk. Takšne snovi se po novejših raziskovanjih pojavljajo že v telesu samem in skušajo doseči uravnovešenost. Z njihovo pomočjo je mogoče v mnogih primerih obnoviti normalni pritisk. V poštev prihajajo tudi fizikalne metode, kakor pri visokem pritisku uporaba delnih kopeli, pri prenizkem tlaku pa obsevanje in primerna telovadba.
Kakor je videti, se bolezni krvnega pritiska obeh vrst v naših časih zelo širijo, kar bo v zvezi z modernim življenjskim načinom. Ce se pokažejo kakšne anomalije, je potrebno, da damo že koj v začetku ugotoviti prave vzroke in začnemo s primernim zdravljenjem. Zastarelo bolezen je veliko težje odpraviti in je s svojimi komplikacijami tudi nevarnejša nego bolezen v začetnem stanju,	dr. m.
d
IZ LITERARNEGA SVETA
GUTIERREZ GAMERO
(7. V. 1844 - 15. IV. 1936)
Kot poslanec je 2- febr. 1873 glasoval za republiko, vendar je bil doJočen, da bo spremil kraljevsko družino do portugalske meje * iz Lizbone se je odstavljeni Amadej Savojski s svojci odpeljal z italijansko ladjo v Rim. Ob vzpostavitvi kraljevine je C>u-lierrez odšel z Rinzom Zorrellom v pregnanstvo. V Parizu ee je v njem zbudila pisateljska žilica. Tu sta nastala njegova romana Sitilla in E1 ilustre Manguindoy. Vrniv-ži se na Špansko je objavil cel niz romanov pod skupnim naslovom Ljudje iz mojega časa, ki so na Kastiljskem dosegli živahen uspeh. L. 1926 je pričel pisati svoje Spomine. Tri leta nato je dal na svetlo dva snopiča prav zabavnih anekdot; Španija kakršna je bila in pa Klio v copatah Navzlic veliki »tarosti je še 1. 1931 poslal v svet nov roman. Med vicami in slavo.	(D.)
NOVE KNJIGE IN REVIJE JEZIK V ZORCEVEM »STIšKEM TLACANU« *)
Perzijski kralj Artaban nastopa v 12 zvezkih La Calprenedeovega romana »Cle-opatre« (eredi 17. stol.). Po njem je nastala v francoščini primera: fter comme Arta-bam. ponosen kot A. V 200 letih se je primera dokaj obrabila, zato se taka oguljena prispodoba imenuje »artabanisme« Dnev-n!k »Le Figaro« priporoča 2 nov 1P35 novo družabno igro: kdor izusti okamenelo metaforo, mora plačati globo. Torej kakor smo svoje dni pri nas plačevali za nemške besede, izrečene v domači govorici!
Za lepo podobo je treba pesniške tvorno-•ti. O. Župančič jo gotovo cen', saj je dejal nekje: Dobra primera — dal bi ti zanjo cekin... Izvirna se mi zdi Pregljeva ▼ »Plebaimisu J.«: tolst kakor sisek.
Pri Zorcu najdemo celo vrsto posrečenih prispodob; n. pr. vedečen kakor sraka (84). O tej radovedni ptici je M Twain napisal precej dolgo novelo. V »Stiškem tlačanu« pravi neka oseba: plačeval sem, da sem cvMil kakor sta ra lesa — Deseti brat modruje: »Gospoda drži vkup kakor hrvaški prašič-«. Pisec je čutil potrebo, da je dostavil: Primera je bila vegasta in robata, zato pa živa ko gliva, vsem razločna in všeč (20). Krajinčan vpije in si molze brado, že plesnivo in skopo kakor oves ob slab'- letini (26). Pa tale krilatica: »Um pa 'jubezen! V ljubezni je umnosti treba to-l'k'o ko'ikor petelina na zvoniku ali pa repa kril.n k> kozi« (72). Ni odgovoril precej, i.	mu svetile kakor mačku pred
74). »Verjemi, noben meč ni '•.чког oster jezik, noben če-
...a ш založila Mohorjeva družba
v Celju.
kan tako močan kakor dobra misel o pravem času« (76). »Kaj se držiš kaleor veliki petek!« (98). »Sreča se da primerjati očem, en sam prašek ti oko skali, včasih tudi oslepi« (131).
Klena kmeiska govorica diši po zemlji, na kateri je vzrasla, in je pogosto prav ir-hasta, n. pr. trd in trden v parklje (piste) priden kakor uš na glavi. Slog je skrbno opiljen, poln soznaonic. Vzemimo za zgled prvih 8 vrstic XXIII. poglavja:
Dogodki v Ž-ur/emperku so kaj potep-1 i mogočnega grofa ... »Ženina smrt ga skeli«, so ugibali ljudje; »ljubila sta se, ne more je pozabiti«. »In kači ga uskoški napad, saj se drži, kakor bi mu vse pogorelo«
»Da, močno ga je udarilo vse vkup. Na oči se je postaral, še zboleti utegne, tako ga u j e d a« itd
Za pojem »umreti« vam najde Jurčičev rojak namestke: je že račun dal Bogu; vzelo ga je; z lopato je dobil po trebuhu, idr.
Na celo kopo besed naletiš, ki bi jih zaman iskal po Pleteršniku: burovž. (bedak, klepetavst, betoglavec, bivalnica (-zba, čumnata). buikovnik in bukovništvo, božje-potiti, drevajsati, masle desetobratski, frančiškovec (frančiškan) irfre, gadovina, godrnjavsniti, hudovernik, vzkiki: Ješ (= Ježeš, prim. ješkati), križana gora, šen-cana reč! jeznorititi, jemati se iz hlač, jemati se iz samega sebe, kljuniti vino (sreb-niti), močnik klepati. kačjepičnež. da te končaj (vrag te vzemi), kavkljati (kram-
M. Frey: STARČEK S PIPO

ljati), zveza na levo roko (koruzništvo), kaj ee ti mara (lahko tebi!), močnikar. mavričnost, motogiaviti, pomezgati koga do nerazpoznave, naklavžati (natrobiti), na-zoper komu kaj storiti, oblačje, odporni jati (odhlačati), otodiile (pravkar), oči dati komu, peresar, (perogrizec), pisar, ponigla-viti, pogubečen (skop, radosipraven, varčen), pričrniti (očrniti), prekanjenski. po-gosposoiti se, pritekniti se (prileči se), praznik1 (med svobodnjakom in tlačanom), dušo si primočiti, besedo zaredati (napeljati), spoloverec (od nekega Črnomatjca sem slišal: spolnverec, za pojem, ki ga najdeš po slovarjih izraženega z besedami: dvojak. dvospolec, dvospolnik, hermafrodit obo-jak, obojče, obojec, po'mož polutan, v Tolminu: (šamlja), slabičnost. starobiten. soba-n;ca, skretiti (iztakniti) skalovje (Plet. skalovje. Valj. skalovjč), »ukoritec, tresont (ost), tresorititi, trmoglaviti, trlepovski (zagoveden), vino se ugrizne (vele) gospo-skost, vnebohodni dan, vrtec ravnati (ples), zaletav. zapiskutiti, zadesetkati, žv:žgavina (slabo vino). Nemara še kaj več.
Takisto naletiš na celo vrsto narodnih, ali srečno skovanih pregovorov, ki jih nima Kocbek-šašljeva zbirka.
Dalje
Prof. J. S. Haldane ki je nedavno preminul star 75 let, se je odlikoval s svojimi deli o fiziologiji dihanja in o raznih boleznih, nastajajočih pri bivanju po rudnikih. Med vojno se je War
Office zatekal k njemu po nasvete za borbe proti plinom. - Veliko njegovo delo no« naslov »Filozofska podlaga biologije*. (k)
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Sonce in bolezni Doktorja B. in T. Dill trdita na podlagi novih izsledkov geofizike, da povzročijo mnoge bolezni in smrti velike erupcije na soncu. Ogromni plameni, k' se pojavljajo tu i>n ki so dostikrat desetkrat daljši od zemeljskega premera, povzročajo v zemeljskem ozračju magnetske vharje. Statistične raziskave v Kodanju in Curihu so pokazale na 40.000 smrtnih primerih, da se je 3 ali 4 dni po takšnih magnetskih viharjih pojavljajo očitno naraščanje samomorov in smrti po raznih boleznih možganov. živčevja in žilja. Sončni izbruhi prav za prav ne povzročajo teh smrti in obolenj, pač pa dajejo pobudo zanje.	m.o.
Listne kopeli proti revmatizmu V nekem norveškem zdravniškem lista poroča dr Ovigstad o nenavadni obliki kopeli, ki jo uporabljajo Laponci zoper rev-matsike težave iin kronični prot'n z velikim uspehom Z mladim brezovim listjem napolnijo vreče in to listje stresejo potem na ležišče. Bolnik leže v to ležišče hi ga pokrijejo vsega z mastnim, lepkim listjem, tako da je samo glava na prostem. Naj-prvo čuti bolnik samo neznosno srbenje, potem se pojavi silno znojenje, ki bolečine zelo ublaži. Važno je, da se takšne listne kopeli prakticirajo v času, ko brezovo listje še ni popolnoma razvito in kaže na zgor nji strani še belo oblogo, ki vsebuje za potenje potrebne snovi.	drfc
Radij v blatu Znanost je nekoč rada prezirljivo govorila o domnevnih zdravilnih lastnostih blatnih obkladkov na človeškem telesu. Potem je morala ugotoviti, da so tik-šni obkiladki lahko zdravilni — če vsebuje blato radij. Dr. Muck v Monakovem je v zadnjem času natančno preiskal radioaktivne lastnosti blata in je ugotovil, da v«e-birejo produkti preperevanja radioaktivnih kamenin (granita, bazalta. porfira), namreč ilovica, glina in kaolin trajno rad!o-aktiviteto. ki se da dokazati Pri svojem raziskovanju je uporabljal dr. Muck svojevrstno reakcijo: Učinek radioaktivnih snovi na telo se kaže v belih črtah na nosu. ki nastajejo s stiskom ži]. Če namažemo pod-lehtje za 15 minut s 3 cm debelo plastjo ilovne kaše, se pri vseh osebah razločno pokaže ta črtasta risba. Zanimivo je, da se kaže učinek enega samega takšnega ob-kladika včasih tudi po 5 tednov.	ddc
m
SMRT ANGLEŠKEGA UČENJAKA
TEHNIČNI OBZORNIK
V Angliji bodo v najkrajšem času preis-kusili šest novih vrst vojnih letal, izmed katerih je pet dvokrilnikov ter en sam enokrilnik. Angleški vojaški krogi so namreč prepričani, da je v vojaške svrhe dvo-krilno letalo najbolj uporabno, ker je naj-gibnejše in zato nenadkriljivo glede manevriranja. Z novimi modeli, ki bodo dosegli hitrosti do 400 km na uro, bodo tudi dokončno ovrgli nazor, da je le z enokril-niki mogoče doseči tako velike hitrosti. Med dvokrilniki je tudi letalo, na katerem je nameščen motor za letalcem, s čimer bo imel le-ta prost razgled na vse strani.
Neka nemška privatna železniška družba je zaradi vedno bolj naraščajočega prometa sklenila zvišati dosedanje normalne vozove za eno nadstropje.
Število 6olnov, s katerimi se vrši promet po Renu, znaša 13000. Zanimivo je, da je polovica teh čolnov nizozemska in le četrtine nemška last- Kar se pa vlačilcev tiče, je slika malo drugačna. Učinek vseh vlačilcev znaša 552.750 konjskih siL Na
Nemčijo odpade 220.000, na Nizozemsko pa 190.000 konjskih sil.
Angleški strokovnjaki za gradnjo cest upajo, da bo s cestami pri katerih je gornje cestišče naloženo na svojsko tkanino iz konoplja, dobila Anglija odpornejše in »mirnejše« ceste. Tkivo vsrka namreč pretežni del tresljajev, povzročiteljev cestnega trušča.
Ker je konzum vina v Franciji vedno manjši, pridelek pa zelo velik, bo skušala vlada omiliti nastalo krizo, z zakonito predelavo poldruge milijarde litrov vina v alkohol, ki ga bodo morali posestniki avtomobilov mešati z bencinom.
Po sklepu češkoslovaške narodne skupr ščine to spremenjena Bratislava v osrednje pristanišče Češkoslovaške. Za gradnjo obsežne industrijske četrti je votirala vlada 400 milijonov Kč.
Svetovna produkcija železa, ki je od leta 1929. (200 milijonov ton) do 1. 1930. padla za 21 milijonov ton in 1. 1931. za novih 61 milijonov ton ter je- dosegla 1- 1932. 70 milijonov ton, je narasla v 1. 1933. na 90 milijonov in v L 19S4. na 100 milijonov ton.
ШКШШ '
ШКШШШ
Уу
Ш:
--■■: -
џ ■ ■

S«!
1Ш

lil;
ШШ
Kil
* - - i Шр I - f
41
PELAVC5
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v maju Poznamo velikega prijatelja cvetlic, ki najde vedno kakšno novo možnost, da si svoj dom okrasi z njimi. Lansko poletje je visela v njegovi verandi krasna velika obla cvetlic. BiLa je sestavljena1 Iz celega števila znanih cvetočih rastlin, ki so se s svojimi mnogimi barvami veselo mešale. Naš znanec si je bil priskrbel navadno visečo svetilko, spleteno iz žice in v to je bil postavil navzgor in navzdol fuksiie. petunije, lobedije, viseče pelargonije in vse mogoiče druge cvetlice. Vse so imele svojo grudo
zemlje v sredini viseče svetilke. Spodaj je bil to obložil z mahom, da se zemlja ni mogla usipati, obenem je mah skrbel, da se zemlja ni mogla prehudo sušiti. Takšne viseče svetilke kot cvetlični lončki so golovo zelo mične, imajo le ta nedostatek, da prepuščajo pri temeljitem zalivanlu vodo. Vodo je mogoče seveda ujeti v vrč. ki ga pod-stavimo, vendar jih bomo obešali le tam, kjer voda ne more škoditi tlom.
Enostavneje je, če si omislimo podobno pripravo iz gline kovine ali lesa. Vanjo položimo cvetlični lonec z mičnimi visečimi rastlinami. Odvišna voda iz cvetličnega lončka se nabira potem pod nlim in jo od časa do časa odstranimo. Zalivanje si olajšamo na ta način, da vsi vse skupaj na vrvici, ki teče pod stropom skozi škripec, tako da visečo cvetlično pripravo za zalivanje potegnemo dol..
Za viseče rastline, ki iih bomo na takšen način namestili k oknom, na balkone, v verandah i. t. d. pač ne bomo v zadregi.
Tu so poleg že imenovanih tudi nageljni, okrasni šparglji, zimzelen, razne vrste praproti itd.
PRAKTIČNE NOVOTE
Da ne bo več vlivanja in izliva-nja pralne vode Koliko gospodinj se muči pri pranju x dviganjem težkih veder in čebrov. Večinoma niti ne poznajo priprav, ki jim lahko odvzamejo velik del tega truda, ki jim napolnijo posode, a jim jih tudi po potrebi brez vsake potrate moči izpraznijo. Takšen »polnilnik in izpraznjevalnik« ee privije na vodovodno pipo. Kovinska cev aparata se
V zgornjem delu cevi je kos, na katerega pritrdimo močno gumasto ali kovinsko cev. Spodaj je pipa, ki učinkuje vsrkalno, čim jo odpremo, in odvaja tako vodo iz posode v izliv. Z istim aparatom torej, samo s preprostim obračanjem pipe dosežemo to, da 6e napolni posoda z vodo ali pa da se izprazni. Seveda pa je potrebno, če na] priprava dobro deluje, da imamo v vodovodu vsaj vodni pritisk 3 atmosfer.
ZVONARJEV A SMRT
Sredi aprila je prebivalce bavarske vasice Oberdorf kmalu po polnoči zbudil plat zvona iz spanja. Ker pa je zvonjenje hitro ponehalo, se zaspanci niso dalje zmenili za to in so se mirno pogreznili zopet v Morfe-jev objem. A drugo jutro so šli brž gledat, kaj se je zgodilo. Njih pritrkavec je bil obešen na vrvi glavnega zvona. Atepaje se v sunkih med smrtnim bojem je bil nehote zgibal »jeklenega junca«. Tokrat je bila prilika, kjer bi bila na mestu šaljiva dolenjska rečenica za zvonenje: »mežnar se je obesil«. Vsa zgodba bi se dala lepo obdelati za lutkovno pozarnico.
V
A N
Crassus
Б
Lahko ti to povem, da ženska je in last gospoda Srebra. Nato pridati smem: tako je gola, da ji štejem rebra. OSeber ali sreber, pokrajinski naziv za kmeta, odtod menda priimek Srebre)
(BAifu ouejozj)
VI
Mogočni ptič	i
—- za zdaj recimo Perjan-c — vsak dan leti svoj lotk po авгакх Ko zgine kdaj v ob laika vsaktera stvar na sveti se manj raduje, manj se sveti pozimi in poleti.	,
Ce nisi ga že sam uganil, ime ti pravo borni свлапЧ.
(зоиоg)
Vil
Na diplomo ne študira, vendar pridno viz;tira in bolnike avskultira, kal bolezni sam pobira in jo vpričo njih požira. V razvedrilo včas'h svira. Morda tu pa tam odira, mira pa jim ne ovira, saj računa ne servira.
(пвалздр bu
VIII
(ojpas)
Živca nosim, živec nosi mene. Tlačim, ali tlačen sem obenem. Diasi težje, breme zdi se slajše in tovornik ga prenaša rajše. Kadar spajam in obkratu družim, dobro svojemu namenu služim.
IX
Iz tal izvira vsa naježena, rjavka je temno razmrežena. ponosno hoče reči »Jaz sem — reka«, p* vendar le drevo je ш človeka.
(»зјјјшјј)
Poznaš me: bela sem ti v:bkostaska, glavica moja pa rdečelaska, čehljaj previdno me dva časka, pe že prinesem ti zadosti haska. Ce zanemari se pri meni pazka, če kdo z namero me hudobno praska, lahko bo v strehi ogenj brez od las tka.
(кмрфгд)
sft \ л h as
Rešitev problema 156 1. Dg4—g3! Elegantno zaprtje črnega stolpa (1. De2?, Te3!), ki ima istočasno za posledico presenetljivo pozicijo s prisilnimi potezami. 1... T X g3 (a); 2. f2 X g3 mat. 1... f4—f3 (b); 2. D >< d6 mat; 1... Lg5 (c) poljubno; 2. D X H mat. 1... Th2 —h4, h2, hI (d); 2. Dc3 mat. 1... d6 Xi c5 (e); 2. Tc6—d6 mat. 1... d6—d5 (f). Samoblokada črnega kralja, ki dovoljuje izločenje tekača g2. 2. f2—f3 mat 1... c4 —c3 (g); 2. Sc5—b3 mat Izvrstno delo, ki bi zaslužilo visoko odlikovanje na vsakem problemskem turnirju.
ZA BISTRE GLAVE
Rešitev k št. 226
i	(Srečanje)
1 Razdalja je znašala 2.4 km.
Rešitev k št. 227 (Pomaranče) Pomaranče so stale 1 ''in kos, kupila jih je za 30 din in jih je dobila torej 30.
Rešitev k št. 228 (Ogromno število) V matematiki je pravilo ki pravi; Ce delimo dve števili A in B s tretiim številom in dobimo pri tem ostanke a in b, tedaj je ostanek produkta A krat B enak produktu ostankov a krat b. Osma potenca 2 je enaka 256 in nam daje zato napram 267 ostanek minue 1. Zato daje nje kvadrat, torej šestnajsta potenca 2, ostanek plus 1, in zato je ostanek 32, 48 in nadaljnjih potenc vedno enak 1. Л.ООО.ОСО se da deliti s 16, zato je ostanek, ki ga iščemo enak 1.
Rešitev k št. 229 (Silna vročina) Absolutna ničla, to je najnižja možna temperatura, znaša 273 stopinj Celzija pod ničlo, to 'je pod zmrziščem vode. Ce natančno vzamemo, bi bilo potem 161 stopinj nad absolutno ničlo polovica 322 stopinj in prava temperatura, ki bi bila >pol tako vroča< kakor na ravniku. Ta temperatura pa bi bila z drugimi besedami 112 stopinj pod zmrziščem in krmar je lahko srečen, da 9e mu želja ne more izpolniti, kajti potem bi zmrznil v trenutku!
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo Јц uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4,-ga ramaaalcfh dostavljena Din ~