leto I. LJUBLJANA, SEPTEMBRA 1960 ŠTEVILKA 9 Dvojni jubilej tovariša Mihe Marinka Urbanistična ureditev središča občine Ljubljana-Šiška Predsednik Ljudske skupščine LRS tovarš Miha Marinko je bil večkrat gost našega kolektiva, bod'si sam ali v spremstvu visokih tujih Sostov. Tudi na gornji sliki ga vidimo ob eni izmed takšnih priložnosti. Dne 8. septembra je tov. Marinko praznoval 60. rojstni dan in šitiridesetletnico razgibanega revolucionarnega dela. Predsednik republike Josip Broz-Tito ga je ob tej priliki odlikoval z Redom junaka socialističnega dela. Visoko odlikovanje mu je v imenu maršala Tita toroč 1 podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. Čestitkam, ki jih je tov. Marinko te dni prejemal iz vse naše domovine, se z najtoplejšimi željami pridružujemo tudi mi! Zazidalni program mestnega predela Šiške bo predvsem usmerjen v blokovno gradnjo; zato se bo na splošno ustavila drobna gradnja — razen na malem predelu med železnico, Drenikovo, Aleševčevo in Aljaževo ulico. Takšni so najnovejši sklepi o tem. O novi urbanistični ureditvi centra Šiške pa so razpravljali na zadnji seji ObLO Ljubljana— Šiška dne 23. avgusta 1960 in na seji zbora proizvajalcev dne 9. septembra. Urbanistični načrt zajema zazidalni predel med Celovško cesto, Gospodinjsko ulico, novo zbiralno cesto in cesto Na jami. Ta zazidalni predel meri približno 13 ha. Predložena sta -bila dva načrta, in sicer načrt ing. arh. Gvardjančiča in načrt Zavoda za urbanizem, ki ga je izdelal ing. arh. Šlajmer. Načrta se v bistvu ne razlikujeta mnogo. Predel na vzhodni strani občinske zgradbe je stanovanjski, zahodni trgovski in obrtniški, osrednji pa kulturni predel s kino dvorano, hotelom in restavracijo. Po zazidalnem načrtu ing. Gvardjančiča je gostota 220 pre- Iz poslovnega poročila za I. poletje 1960, ki smo ga prejeli te bni, navajamo to pot samo nekaj '■•vodnih ugotovitev: , Plan proizvodnje za leto 1960 Je predvideval bruto proizvodnjo 18.150 ton. V prvem polletju je bilo ustvarjenih 7,600 ali 38,6% Plana. V istem obdobju lanskega leta je bila ustvarjena 7.701 tona. Kljub povečanemu proizvodnemu Pačrtu v primerjavi z letom 1959 |ie finalna proizvodnja v letoš-; P jem letu za 9 % manjša kot v A Preteklem letu. Nasprotno pa je Realizacija za 56% višja kot lani. I Skupni dohodek je bil za letošnje leto planiran v višini 7”632,900. tisoč dinarjev. Doseganje znaša v , Prvih šestih mesecih letos 3 mi-i liiarde 135 milijonov 790 tisoč, 'j ie 41 %. V istem obdobju lan-| ^ega leta je znašala realizacija _ j i'i999,302.000 dinarjev. Ta zelo ' | Pgodni rezultat je dosežen na ra-I ,un nedovršene proizvodnje, saj *jj le bila zaloga ob koncu prvega I Polletja za 14 % nižja nasproti e Ralogi konec julija lanskega leta. 1 £a polno kritje izpolnitve plana °i morala biti nedovršena proiz-v?dnja za približno 300 milijonov v*šja. Proizvodnja zaostaja torej absolutno za planom za približno . Z doseženo realizacijo je pod-, letje ustvarilo 968,518.000 dinar-| Jev dohodka, leta 1959 pa v istem J Razdobju 610,442.000 dinarjev. '°rast dohodka po finančnem DjPačrtu bi bil 23%, po obračunu ”.|Pa je 59%. Ta razvoj je ugoden -ž\ in nam daje indeksno številko 0; l32- ”, , Realizacija osebnega dohodka ... i6 odvisna od doseganja skupnega Pphodka, dosežena pa je bila v LRsini 592,536.000, to je v v.šini planiranega zneska, j Če od doseženega dohodka odremo osebni dohodek, dobimo doseženi dobiček, ki znadša 475 milijonov 115 tisoč dinarjev, vtem ko je bil v prvem polletju lanskega leta 269,713.000 din. Planirani dobiček za leto 1960 je 984 mil jonov 867 tisoč dinarjev in je torej dosežen v prvem polletju z 48 %, vtem ko je bil lani v istem obdobju dosežen s 43 %. Od skupnega dohodka je bil dobiček dosežen s 15,2% (lani v prvem polletju 13,5%, v vsem lanskem letu pa 16,4%). Primerjava osebnega dohodka z vloženimi osnovnimi in obratnimi sredstvi prikazuje rentabilnost poslovanja z indeksom 164 nasproti lanskemu letu. Po polletnem obračunu v lanskem letu je rentabilnost dosegla 6,8 %, po polletnem obračunu v letošnjem letu pa 11,1%. Po letnem obračunu za leto 1959 je bila rentabilnost poslovanja 12,4%. Primerjava odvoda družbenih dajatev nasproti vloženim sredstvom daje tole rentabilnost: VI/59 — 14,6, VI/60 — 19,7; indeks 135. Po letnem obračunu pa je rentabilnost 20,6. Pregledna primerjava doseženih rezultatov v prvem polletju lanskega in letošnjega leta daje tele indekse: delovna sila 112 (kar pomeni, da se je število zaposlenih letos v primerjavi z lanskim letom povečalo za 12 %), izvršene plačane delovne ure 124, dosežena proizvodnja v naturalnih pokazateljih 91, skupni dohodek 156, dohodek 159, osebni dohodek 154, osebna potrošnja (neto plača) 178, režijski izdatki 136, dobiček 176, družbene dajatve za zvezni proračun 134, družbene dajatve v lokalne proračune 161, doprinos v stanovanjsko izgradnjo 102, doprinos za socialno zavarovanje 162, rezervni sklad 27, ostanek čistega dohodka za sklade podjetja 172, osnovna sredstva bivalcev na hektar; načrt upošteva v glavnem nižje gradnje. Center je po njem predvsem občinska stavba; hotel naj bi bil zgrajen vzporedno s Celovško cesto, kino pa nasproti obč nski zgradbi; precej prostora je določenega za zelenice, načrt pa ne predvideva otroškega igrišča in ima minimalne površine za garaže. Po načrtu Zavoda za urbanizem, ki je delo ing. arh. Šlajmerja in za katerega se ogreva večina, je gostota 434 prebivalcev na hektar, zazidalna površ na pa obsega 13.300 m2. Etažna površina vseh zgradb je 63.789 m2, kar terja modernejšo in višjo gradnjo. Po tem načrtu je predvidena gradnja treh dvanajstnadstnopnih stolpnic, nekaj osemnadstropnih blokov in petnadstropnih stanovanjskih blokov. Pri tej gosti naseljenosti odpadejo seveda zele- tako obsežen, da bo na njem prostora za skoraj 10.000 ljudi. Z gradnjo obrata družbene prehrane s kino dvorano bodo začeli že sredi septembra, za ostale gradnje pa so načrti že v delu. V teku so tudi razgovori z interesenti za gradnjo obeh trgovskih hiš, ki naj bi se udeležili gradnje kot investitorji. Tudi za stanovanjske objekte okoli »Leka« so se zanimali razni investitorji. Tako se ne bi uporabljala samo sredstva kreditnega sklada. Iz navedenega gradbenega programa je razvidno, da bo kaj kmalu zrasel v bližni naše tovarne nov moderen predel mesta Ljubljane. Prebivalci Šiške bodo kmalu imeli moderno urejeno Celovško cesto, urejena pa bo krn-aju tudi Vodnikova cesta, ki je skoraj že povsem asfaltirana. Razen tega bodo v centru rasle Iz poslovnega poročila za prvo polletje 1960 94, obratna sredstva 109, zaloge surovin in materiala 128, zaloge nedovršene proizvodnje 86, zaloga gotovih izdelkov 112, terjatve od kupcev 144, in obveznosti do dobaviteljev 133. Iz tega sledi, da je pri povečanju delovne sile za 12% dosežen porast efektivnih izvršenih delovnih ur za 24%, skupnega dohodka za 56 % in dobička za 76 %, kar je razveselj.vo. Nasprotno pa proizvodnja po naturalnih pokazateljih ni dala pričakovanega rezultata, saj je plan proizvodnje dosežen le z 38,6%. Kljub povečanju planskih nalog zaostaja letošnja proizvodnja za lansko za 9%. Primanjkljaja v proizvodnji ne pokriva porast nedovršene proizvodnje. Absolutni primanjkljaj v proizvodnji je približno 4%. Maketa zazidave središča občine po načrtu ing. arh. Gvardjančiča niče, a brez posebne škode, saj je v neposredni bližini Š šenski vrh iz gostim zelenjem. Po tem projektu je tudi boljše rešeno vprašanje večjega parkirnega prostora pred občinsko zgradbo, s čimer bi bila razbremenjena tudi Celovška cesta. Po osnutku bo trg pred občinskim poslopjem Maketa zazidave središča občine po načrtu ing. arh. Šlajmerja nove stanovanjske zgradbe, obrtni lokali, restavracija in kino, kar bo pospešilo razvoj vse bližnje okolice in vse naše občine. Kot šišenski občani in uživalci komunalnih naprav se tega razvoja veselimo in pozdravljamo zadevna urbanistična pr zadevanja, saj bodo v okras ne le našemu stanovanjskemu naselju, ki se prav tako nadalje razrašča, temveč tudi neposrednemu okolju naše tovarne. Izražamo pa ponovno željo vseh prebivalcev med Celovško cesto in gorenjsko progo, da bi se ob urejanju občinskega centra postopno uredile tudi vse ceste, zlasti med bloki, kjer je zaradi gostote prebivalstva cestni promet zelo živahen. Prepričani smo, da je našim ob-č nskim urbanistom ta problem enako blizu kakor nam in da bodo tudi za njegovo rešitev našli na občini razumevanje, pota in sredstva. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA. Fizični obseg industrijske proizvodnje na območju ObLO Ljubljana—Šiška se je v prvem polletju 1960 v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta dvgnil za 13,5 %, vtem ko je v primerjavi z realizacijo leta 1959 dosežen z letnim planom z 41.7 %. Dohiteti in prehiteti Prispevek k iskanju naših skritih rezerv — Vsi bi morali biti dosledni in odgovorni gospodarji na svojih delovnih mestih Hitri tempo gospodarske izgradnje vpliva, aa se danes po vsem svetu geslo: »Dohiteti in prehiteti!« uporablja pogostokrat. Po navadi je povezano z gospodarskimi uspehi ali tehničnimi izpolnitvami tega ali onega podjetja ali te ali one države. Gospodarski uspehi posameznih držav niso namreč več odvisni samo od njihovih naravnih bogastev, temveč predvsem od njihove stopnje vsestranskega razvoja. Cim širši in popoinejši je ta razvoj, tem boljše uspehe prinaša. Tehnika je danes eden izmed gujavnih činiteljev v gospodarstvu, ki največ prispeva k njegovemu napredku. V zvezi s tem si lahko postavimo konkretno vprašanje: Kaj zasleduje in kakšen cilj ima navedeno geslo? Kratek odgovor bi se glasil: Spodbujati k č.m večjim uspehom in storilnosti na vseh zainteresiranih področjih. Čemu? Tudi glede tega je odgovor jasen, ne velja pa sedaj še v vseh državah na svetu enako. V naši socialistični državi pomeni porast proizvodnosti zagotovitev .delovnemu človeku takšnega življenjskega standarda, ki se bo ujemal z njegovim prizadevanjem pri delu in s stopnjo razvoja v svetu v vseh vejah njegove dejavnosti. Te uvodne besede naj bi nas samo opozorile na današnje tekmovanje posameznih držav ali) podjetij v ekonomskem pogledu. Tudi mi se zavedamo, da prihajamo v našem gospodarstvu v položaj, ki nas postavlja v isto vrsto s proizvajalci ostalega sveta. Zaradi tega lahko pričakujemo hudo konkurenčno borbo pri plasiranju naših izdelkov na svetovnih tržiščih. Razumljivo je, da se moramo stalno pripravljati na ta konkurenčni boj in da se moramo tudi v našem podjetju lotiti ukrepov, ki bodo po eni strani spodbudni za večjo storilnost in boljšo kvaliteto, a s tem tudi za višji zaslužek, vtem ko moramo na drugi strani postati vsi dosledni in odgovorni gospodarji na svojih delovnih mestih. Ta dva pogoja seveda ni lahko izpolniti. Pri iskanju ukrepov in predlogov za racionalen način dela in čimboljše gospodarsko izkoriščanje vseh energetskih virov, strojev in naprav, morajo sodelovati vsi člani kolektiva. Res je, da smo kot prvo stop- Vrnitev iz Pakistana po iz njo v tej smeri uvedli ekonomske enote, ki naj bi odstranile nekatere pomanjkljivosti prejšnje organizacije. Vendar moramo računati s tem, da foo ta nova organizacijska oblika v podjetju imela v svoji začetni fazi prav gotovo nekaj težav. Kljuib decentralizaciji v podjetju nastopamo po vseh tržiščih doma in v inozemstvu kot enotno podjetje. Zato je v prvi vrsti v našem interesu, da vse morebitne težave hitro in na pameten način rešujemo. Vskiajenost med ekonomskimi enotami in njihovo vzorno sodelovanje bosta odkrivali stopnjo njihovega prizadevanja pri izpolnjevanju plana celotnega podjetja. Veliko pozornost bo treba posvetiti tudi izbiri artiklov za planirano serijsko proizvodnjo, da bo ta postopno zavzemala čim-večji del našega proizvodnega plana. Samo tako se bo perspektiva našega podjetja stalno izboljševala, cene naših izdelkov pa bodo v vseh ozirih konkurenčne. Kar se tiče čim boljšega gospodarskega izkoriščanja energetskih virov, strojev in naprav, moramo poudariti, da nas .tudi na tem področju čaka mnogo odgovornega dela. Znano je, na primer, da podjetje uporablja v metalurških obratih pri žarilnih pečeh kot kurilno sredstvo nafto, ki m lahko nadomestimo s srednje težkim oljem, tako imenovanim mazutom. Potrebna so seveda finančna sredstva za rekonstrukcijo sedanjih naprav, ki bi omogočila prehod od enega gorilnega sredstva na drugo. Kakšen bi bil finančni efekt? 'Cena nafte je približno 54 din za liter, cena mazuta pa 18 din, in to pri enaki kalorični vrednosti. Če upoštevamo, da se bo z rekonstrukcijo metalurških obratov ta potrošnja še skoraj podvojila, moramo priti do zaključka, da je res čas za rešitev tega vprašanja, saj so stroški za nafto visoko finančno breme. Podobno je z režimom tako imenovane industrijske vode, ki se uporablja za hlajenje strojev in peči in nato čista odteka v kanalizacijo. Prav tako kot v preišnjem primeru je tudi tu možnost za boljše izkoriščanje' industrijske vode, in sicer z vgraditvijo ustreznih hladilnih instalacij. Pri pregledu vseh večjih sušilnih peči ugotovimo, da so že zastarele in da njihov način ogrevanja ne le ni ekonomičen, tem- več niti ne omogoča pravilnega sušenja kalupov in jeder in povzroča zato težave pri proizvodnji v livarnah. Z uvedbo ustreznih specialnih rekuperatorskih naprav pri žarilnih pečeh ibi lahko dosegli tudi delno izkoriščanje visoke temperature odhajajočih dimnih plinov in tako znižali potrošnjo goriva. Če zasledujemo distribucno s kisikom v posameznih obratih v tovarni, posebno tam, kjer je poraba velika, pridemo do prepričljivega sklepa, da bo treba na mestih z večjo potrošnjo kisika nujno opustiti klasično oskrbo in manipulacijo s posameznimi jeklenkami ter jih nadomestiti z baterijo jeklenk in pozneje s centralnim kisikovim omrežjem. Tako bomo odstranili vse ovire, težave in' stroške, ki se pojavljajo pri sedanjem distribucijskem .načinu. Ker smo prepričani,' da je mimo navedenih primerov še mnogo drugih oblik 'izboljšav pri delovnih postopkih ali izkoriščanju strojne opreme, bi bilo zelo koristno čim širše sodelovanje na tem polju dejavnosti, ki mu pravimo odkrivanje skritih rezerv. Večino izmed navedenih problemov sedaj sicer že proučujemo in lahko upamo, da bo njihova rešitev prinesla našemu podjetju letno znatne prihranke, po drugi strani pa bomo z uvedbo boljših in sodobnih industrijskih naprav v našo proizvodnjo pospešili produkcijo in dvignili kvaliteto. To bo prispevalo tudi v našem podjetju k izpolnitvi gesla: »Dohiteti in prehiteti!« NAŠ IZVOZ V I. POLLETJU Izvoz paših proizvodov je Ni dvoma, da bo vodstvo našega podjetja zainteresirano na čimboljšem gospodarjenju z omenjenimi sredstvi in bo nudilo vso pomoč pri reševanju teh aktualnih problemov. František Dvorak Nova izvozna naročila V izvoznem oddelku prodajno -projektivnega biroja so konec avgusta s posredovanjem »Ingre« iz Zagreba prejeli dve novi naročili za opremo hidrocentral v tujini. To pot gre za dve naročili iz Etiopije. Za hidrocentralo Tis Abbai so od tam naročili dve Francisov! spiralni turbini po 5.380 KM in en električni mostni tekalni žerjav, nosilnosti 25 ton. Teža te dobave bo približno 100 t. Za hidrocentralo Adolo pa so naročili dve P el tono vi turbini po 670 KM in en ročni škripec z nosilnostjo 10 ton. Teža te dobave bo približno 15 ton. Strojna oprema za ti dve hidro-centrali bo dobavljena konec leta 1961 oziroma v prvem četrtletju 1962. S temi naročili se državam, v katere smo že dobavili opremo za hidrocentrale (Turčija, Pakistan, Indija), pr družuje sedaj še Etiopija. V izvoznem oddelku pričakujejo te dni tudi nova naročila za žerjave iz Indije. prvi polovici tega leta potekal v glavnem po roKOvmh obveznostih in v popolni soglasnosti s kupci. Zbirni podatki o našem izvozu nam kažejo tole podobo: Izvozni načrt za leto 1960 je določil za izvoz 432 ton naših izdelkov, po oceni pa naj bi se letošnji izvoz dvignil na 608 ton. Ta ocena je utemeljena spričo ugodnega izvoza v prvem polletju, ko smo odposlali v tujino za 368 ton naših proizvodov. Po to-naži je torej plan 'izpolnjen z 69.3 odstotki. Po vrednosti smo ga izpolnili s 60.64 odstotka. Ce bodo nekateri kupci dobili pra-vočasno uvozna dovoljenja, bo po oceni letni plan presežen ia sicer po tonaži s 14.3 odstotka, po vrednosti pa s 6.6 odstotka. Ti podatki veljajo seveda samo za tako imenovani »čisti izvoz«, ne pa tudi za indirektnega, v katerega bi bilo treba všteti, na primer, še Dieslove motorje za ladje, namenjene v Indonezijo, ulitke za vagone za Vzhodno Nemčijo itd. Izdelane ponudbe v višini 4,5 milijarde dinarjev prav tako nakazujejo ugodne perspektive za povečanje izvozne dejavnosti, saj beležimo pri izvozu odstotek realiziranih ponudb, ki presega evropsko povprečje za opremo, 'kakršno mi izvažamo (turbine, žerjavi, črpalke itd.). PREVOZ DELAVCEV V LITOSTROJ Podjetje Ljubljana-transport je sklenilo dolgoročno pogodbo za prevoz delavcev s podeželja * * * v Litostroj. Podjetje bo sposobno odpreti še nove delavske prog6 in zbira v ta namen ObLO Ljub-Ijana-Šiška podatke o potrebah za prevoz delavcev v podjetja, k! spadajo v občino. Tudi v juliju in avgustu smo zabeležili v naših časnikih in časopisih precej člankov, poročil, drobnih novic in prikazov o našem podjetju. Razen obeh ljubljanskih dnevnikov in drugih ljubljanskih časnikov so pisali o naši tovarni -po neposrednih ali posrednih informacijah (zlasti po Tanjugu) tudi nešteti drugi jugoslovanski 'listi, tako na primer: Borba (Beograd, Zagreb), Politika (Beograd), Vjesnik (Zagreb), Nova Makedonija (Skopje), Oslo-■bodjenje (Sarajevo), Slobodna Dalmacija (Split), Večer (Maribor), Privredni pregled (Beograd), Dnevnik (Novi Sad), Večerni list (Zagreb) izmed dnevnikov, nadalje Delavska enotnost (Ljubljana), Privredni vjesnik (Zagreb), Slobodni dom (Zagreb), Rad (Beograd )itd. Med drugim so ti časniki pisali o naših razstavah na velesejmih, o našem izvozu, našem proizvodnem programu, še pose- /tiše/o / iuiX Izdelan je poslovnik E E Septembra tega leta se je 18-mesečni odsotnosti vrnil Pakistana naš tovariš Ivan Pav-šelj, ki se je mudil ves ta čas v hidrocentrali Chichoki Mallian, opremljeni s tremi našimi Kaplanovimi turbinami, in to zaradi postavitve agregata v pogon in priučevanja pakistanskega osebja v tej centrali in zaradi nadzorstva nad preizkusnim pogonom. Naše turbine so odlično prestale preizkušnjo, osebje centrale pa je bilo našemu strokovnjaku zelo hvaležno za navodila o upravljanju, ki jih je prejelo. Na drugi centrali v Pakistanu (Gujranwali), ki bo prav tako opremljena z našimi turbinami, so od septembra dalje že na delu naši monterji pod vodstvom tov. Antona Čarmana. V začetku septembra je posebna komisija za sestavo pravilnika pod predsedstvom tovariša Milana ŠPOLARJA dokončno izdelala osnutek poslovnika za delo delavskih svetov ekonomskih enot oziroma sektorjev in služb. Osnutek bo te dni predmet razprav v novih ekonomskh enotah. DS EE (oziroma DSS) je po predloženem osnutku poslovnika najvišji organ upravljanja v EE; njegove pristojnosti so takšne in tolikšne, da bo mogel uspešno opravljati svoje naloge kot organ, ki je pristojen za vse ekonomsko dogajanje v svojih EE. Osrednji delavski svet podjetja pa ima toliko pristojnosti, da se zagotovi enotnost upravljanja v podjetju kot celoti. DS EE (DSS) ima pristojnosti, po katerih v nekaterih zadevah samostojno in dokončno odloča, v drugih pa daje le svoje predloge, priporočila in mnenja delavskemu svetu podjetja in upravnemu odboru. Po osnutku določil poslovnika DS EE (DSS) samostojno gospodari s sredstvi, ki so mu zaupana v upravljanje, to je z osnovnmi in obratnimi sredstvi. Ta sredstva lahko tudi sam poveča iz lastnih sredstev. Svoja sredstva si DS EE (DSS) ustvarja z zniževanjem lastne cene in s temi sredstvi sa- mostojno razpolaga. Razen tega gospodari tudi z delom centralnih fondov, ki mu jih odstopi v upravljanje DSP. DS EE (DSS) ima prav co, izdajati 'ukrepe za d v" g storilnosti v svoji ekonomski enoti in za zmanjševanje stroškov podjetja. V tem okviru odobrava razpored delavcev svoje enote in odp"ra nova delovna mesta do vključno delovnih mest, za katera je potrebna srednja strokovna izobrazba, to je delovnih mest kvalificiranih delavcev. Nadalje odobrava normative dela in materiala, kakor tudi druge normative, odobrava pa tudi plan nadurnega dela. Za kadrovska vprašanja ima DS EE (DSS) svojo komisijo za delovna razmerja in tudi disciplinsko komisijo, če jo zahteva DSP. DS EE (DSS) * razporeja tudi del amortizacijskih sredstev, ki mu jih odstopi DSP, in skrbi za redno oskrbovanje stavb, strojnega parka itd. Navedli smo samo nekaj določil novega poslovnika, da bi opozorili ves kolektiv na pomen podrobnega razpravljanja o položaju delavskih svetov ekonomskih enot oziroma sektorjev in služb v podjetju, pri katerem naj bi sodelovali kolektivi posameznih enot. Pripombe morajo biti dostavljene do 17. septembra t. 1. bej o naši maloserijski proizvodnji in v zadnjem času mnogo o naši proizvodnji Dieslovih motorjev, o najnovejšem delovnem uspehu našega kolektiva ob prevzemu prvega agregata za HE Split itd. »Ljubljanski dnevnik« je poročal v prevozu delavcev v Litostroj, »Delavska enotnost« je objavila reportažo o delu lito-strojske servisne delavnice, »Delo« pa je prineslo članek o dvojnem jubileju v našem podjetju v začetku septembra. Daljšo reportažo s fotografijami je o našem podjetju objavila v julijski številki revija »Pomorstvo«, ki na dveh straneh poroča, kako Litostroj razširja svojo proizvodnjo za naše ladjedelnice. Vse novice o naši tovarni posreduje jugoslovanskim časnikom ljubljansko dopisništvo »Tanjuga«, ki izdaja poseben bilten tudi za tujino. Naše jubilejne prireditve so zabeležili ali o njih obsežneje poročali vsi slovenski dnevniki, tri reportaže pa jim je posvetila tudi RTV Ljubljana v svojih rednih emisijah. RTV objavlja razen tega tudi vse drobne novice >z našega podjetja. Ob zaključku redakcije smo prejeli v roke še št. 36 »Mladine« z dne septembra 1960, v kateri je na 3. strani objavil Borut piavšak dolgo reportažo o Litostroju pod nasloven' »Praznik -Litostroja«, ki ga ilustrirajo tri fotografije. V njem je reporter zelo originalno opisal svoje vtise Dg sam slavnostni dan. V poročilih z letošnjega sejma tehnike na BeograJ skem sejmu so skoraj vsi jugoslovanski listi na vidnih mestih omenja* tudi razstavo naših proizvodov. V sestavku »Domača industrijska oprem* na Zagrebškem velesejmu« pa je g° spodarski sodelavec »Dela« (Ljubija, na) K. Seunig zapisal med drugim' »Naša velika podjetja strojegradnje se ne boje tudi najtežjih nalog. P°°' jeti e Litostroj, ki je pred kratkim izdelalo doslej največjo turbinsko napravo za HE Split, razstavlja na sejmu rotor Peltonove turbine za Mavrovo, vlit z lopaticami v enen samem vlitku. Na velikem petton' skem viličarju ima postavljen vene zobatega kolesa s premerom 4.60«" ki so ga izdelali za tovarno cemem »Sloboda« pri Zagrebu. Novo srne razvoja tega podjetja pa kažejo n)6 govi Dieslov! motorji za plovne o”. jekte »Alpha«, izdelani po licerm znane danske firme »Burmeister f Wain«. Na sejmu razstavljajo dvoc* lindrski, tricilindrski in petcilindrs* motor, slednji za 600 do 660 konjski moči. Zastopniki investitorja HE Split so 31. avgusta 1.1. prevzeli v montažni dvorani Francisovo turbino za to centralo. HE Spi t ^ opremljena z dvema takšnima turbinama, ki bosta najmočnejši Balkanu (moč vsake po 163.000 KM) Z naših prireditev ob septembrskih jubilejih Ob 13. obletnici obstoja naše tovarne in 10. obletnic', samoupravljanja v našem podjetju je bilo v dneh 3. in 4. septembra pri nas nekaj jubilejnih prireditev, ki so se jih razen članov našega kolektiva udeležili tudi povabljeni gostje in drugo občinstvo seljevala v parku tovarne Mladinska godba Litostroja. Splošni vtis vseh naš h jubilejnih prireditev je bil zelo ugoden. Naj še omenimo, da je delavski svet podjetja izdal ob 10. obletnici samoupravljanja posebno brošuro, ki jo bo prejel vsak član našega kolektiva. V njej so zbrani podatki o vseh pomembnejših sklepih organov samoupravljanja pn nas, priloženi pa so tudi diagrami in drugi prikazi vzpona in razvoja našega podjetja. O vseh naših prireditvah so obsežno pisali ljubljanski ter ostali slovenski i-n jugoslovanski časniki in časopisi, RTV Ljubljana pa je posvetila našemu prazniku kar tri daljše reportaže, med katerimi je treba kot posebno uspelo omeniti reportažo v nedeljo, 4. septembra, ob 11.30, ki je trajala pol ure. Vsem, ki so sodelovali na naših jubilejnih prireditvah in s svojim sodelovanjem pripomogli k njihovemu uspehu, kakor tudi vsem udeležencem naših prireditev se na tem mestu najlepše zahvaljujemo! Razstavo naših umetnikov-amaterjev so obiskali tudi prosvetni delavci Združene arabske republike, ki so si z zanimanjem ogledovali posamezne slike Jubilejne prireditve so se za-. čele pravzaprav 3. septembra i ob 8. uri zjutraj, ko so naši , športniki sprejeli in pozdravili športnike iz tovariških kolekti-, i v‘ov »Metalne« iz Maribora in Strojne tovarne iz Trbovelj. Ob . Nagovor predsednika DS tov. Milana Vidmarja i i : i I i i j i 10. uri dopoldne so si gostje in športniki ogledali podjetje. Ob 12. uri je bil sprejem športnikov Pri tov. glavnem direktorju in Predstavnikh družbenih organizacij. Ob 15.30 se je na športnem Prostoru »Ilirije« v Jami začelo športno tekmovanje, o katerem Poročamo na drugem mestu. Ob 19. uri je bil sprejem gostov, ki so se kot predstavniki organov samoupravljanja udeležili naših prired.tev. Prišli so zastopniki podjetij »Rade Končar« iz Zagreba, »Metalne« iz Maribora in Železarne z Jesenic. Nato smo pozdravili med nami še Upravne in politične predstavnike z okraja in občine Ljubljana ^Šiška, ki so se udeležili slovesne akademije. Med njimi so bili Sopranistka ljubljanske Opere tiilda Helclova, bivša uslužbenka Litostroja, je navdušila občinstvo s svojimi opernimi arijami. Spremljal jo je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Boga Leskovica ihž. Ivo Klemenčič, podpredsednik OLO Ljubljana, Janez Nedog, Predsednik občine Ljubljana — Šiška, Marjan Rožič, predsednik [spubliškega odbora sindikata kovinarjev, Jože Zor, org. sekretar občinskega komiteta ZKS, Joka Curk iz občinskega sindikalnega sveta in drugi. Na priredit- ve smo povabili tudi predsednika republike maršala Tita, ki je poslal brzojavno opravičilo s pozdravi. Ob 19.30 se je v veliki kino dvorani Litostroja začela slovesna seja delavskega sveta, na kateri je pozdravil vse navzoče tov. Dušan Brglez in prečital pismo tov. Titu, slovesni nagovor pa je imel predsednik DS tov. Milan Vidmar. Nato je glavni direktor tov. Ivan Kogovšek razdelil d plome in nagrade 140 Litostroj čanom, ki so deset let neprekinjeno v podjetju. Pred tem so zbor pozdravili šišenski pionirji. Ob 20. uri se je v slovesnem razpoloženju začel odvijati spored slovesne akademije, na kateri so z izbranimi točkami sodelovali orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom B. Leskovica, pevca ljubljanske Opere sopranistka Hilda Helclova, bivša uslužbenka Litostroja, in tenorist Gašper Drmota, violinist Ali Der-melj, recitator Janez Rohaček in Planinski oktet iz Maribora. Vsi Podeljevanje daril 10-letnikom na slovesni seji DS pred začetkom akademije sodelujoči so želi za svoja izvajanja toplo odobravanje publike, ki je bila navdušena nad tako kvalitetnim programom. Splošna sodba je bila, da smo s to akademijo zares najdostojneje proslavili oba naša pomembna jubileja. V nedeljo, 4. septembra, je bil od 8. do 17. ure prost ogled tovarne. Takoj zjutraj je bila v avli sive livarne odprta tudi razstava umetniških del članov našega kolektiva, o čemer poročamo posebej. Goste, ki so si ogledovali tovarno, je od 10. ure dalje razve- Likovni umetniki so razstavljali Nič čudnega, če se v tako številnem kolektivu kot je »Litostroj«, najdejo tudi likovni umet-niki-amaterji, ki svoj prosti čas žrtvujejo za višje kulturne vrednote. Za njihovo umetniško izživljanje ve le ožja okolica in nekaj prijateljev. So tudi taki, ki se bojijo zasmeha svojih sotovarišev, češ, ali nimaš boljšega razvedrila? Ti umetniki samorastniki so večinoma skromni in plahi ljudje, ki jih morajo »potegniti na dan« drugi. Zato je prav, da se je v organizaciji Maria L. Vilharja zbralo ob proslavi 10. obletnice našega delavskega samoupravljanja in 13. obletnice obstoja tovarne devet slikarjev in kiparjev, ki so nam pripravili lepo razstavo 28 umetniških del v avli livarne sive litine. Zamisel, da se v sami tovarni pripravi takšna likovna manifestacija, ni v Litostroju nova, saj so naši likovni umetniki prvič javno nastopili ob 10. obletnici ustanovitve tovarne v Mali galeriji in v sedanjem prostoru avle livarne sive litine leta 1957. Z velikim zanimanjem so si obiskovalci naše tovarne v nedeljo, 4. septembra, ogledovali vsa razstavljena dela v akvarelu, gvašu, olju, glini, bronu in pločevini; med tednom pa so jo radi obiskovali tudi naši delavci. Da je razstava dosegla svoj namen, se vidi tudi iz knjige vtisov, kjer med ostalim piše: »Razstava Koncert mladinske godbe ob vhodu v tovarno je zelo lepa. Moramo pohvaliti vse te naše skrite talente, ki so pokazali svoje znanje ne le na delovnem mestu, ampak tudi v prostem času.« Tudi naš generalni direktor, tovariš Kogovšek, se je v knjigi oglasi z besedami: »Prijetno sem presenečen nad uspehi naših umetnikov amaterjev.« Kdo bi našteval vse spodbudne besede obiskovalcev razstave na- V nedeljo, 4. 9. 1960 je bila odprta razstava umetnikov-amaterjev šim umetnikom. Želeti je, da bi se podobne razstave večkrat priredile v bližini samih delovnih mest v tovarn', da bi pri slehernem članu našega kolektiva zbudili zanimanje za to zvrst kulture. Letos so se nam predstavili s svojimi umetniškimi deli slikarji Tone ERMAN — komercialist iz prodaje, Ciril HROVAT — strugar iz vzdrževalnice strojev, inž. Vlado JORDAN — šef-projektant v PPB, Peter KOCJANClC — slikar—grafik iz propagande, Vlado KOVAČ — strugar iz obdeloval-nice, Stane ROPOTAR, samostojni referent za reklamo v propagandi, Ivan RUTNIK — livar iz jeklolivarne, kipar Dušan LALOŠ — avtogeni rezalec iz pločevinar-ne, kakor tudi slikar in kipar Mario L. VILHAR — strojni teh-n'k v vodstvu metalurških obratov. Dne 7. septembra 1960 je razstavo naših umetnikov obiskala tudi delegacija prosvetnih delav- cev iz Z AR, ki se je o razstavljenih delih zelo pohvalno izrazila. Ob robu kulturnega večera Ob 10. obletnici delavskega samoupravljanja in 13. obletnici naše tovarne je Odbor za organizacijo proslave med drugim organiziral tudi kulturni večer v veliki kino dvorani v IKŠ. V program so bili razen vel kega orkestra Slovenske filharmonije vključeni tudi nekateri znani slovenski instrumentalni in operni solisti ter recitator. Kmalu potem, ko se je začel program odvijati, pa so začeli nekateri »poslušalci« vstajati in odhajati iz dvorane. Do sredine programa je odšlo približno petdeset ljudi. Povsem razumljivo je, da koncertna in operna glasba ni vsem všeč. Vendar bi morali na to tisti tovariši pomisliti takrat, ko so prejeli v roke program. Takrat naj bi se premislili in poiskali prireditev s poskočnejšimi vižami, kot so bile naše. Pa čeprav so se na prireditvi še tako dolgočasili, bi morali biti vsaj toliko obz rni do drugih in kulturni, da ne bi odhajali iz dvorane med izvajanjem sporeda, ampak vsaj počakali do takrat, ko je napovedovalec javil novo točko. Ko smo ob koncu prireditve odhajali z umetniško uspelega kulturnega večera, sem slišal v avli malce zlobno opazko: »Ja, saj ni nič čudnega, da so ljudje odhajali iz dvorane, ko pa niti vseh šefov, ki niso na dopustih, ni bilo zraven.« Pa ne samo teh. Na proslavi ni bilo ogromne večine članov DS, niti članov Zveze komunistov. Delavci, ki so odhajali med predstavo iz dvorane, so pokazali vsaj dobro voljo, da so na prireditev sploh prišli, vtem ko onih drugih niti zraven ni bilo. SRSEN Besede - pomen REALIZACIJA je vrednost prodanih izdelkov, zaračunanih storitev, odprodanega materiala in odpadkov. IZREDNI DOHODKI so dohodki, ki nimajo neposredne zveze s proizvodnjo (izterjane odpisane terjatve, presežki pri zalogah, pozitivne razlike pri kalkulativnih razmejitvah, prejete kazni, penali, zamudne obresti itd.). IZREDNI IZDATKI so izdatki, ki nimajo neposredne zveze s proizvodnjo (isto kot pri izrednih dohodkih). poslovni stroški so materialni stroški proizvodnje in ostali stroški poslovanja, in sicer: 1. izdelavni, pomožni in režijski material, 2. tuje storitve. 3. obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva, 4. vkalkulirani stroški investicijskega vzdrževanja, 5. drugi materialni stroški, kot so: reklamacije, reprezentanca, zavarovalnine, 6. osebni izdatki iz materialnih stroškov, kot so: dnevnice, terenski dodatki, boleznine, avtorski honorarji, zaščitna sredstva, izplačila za delo v začasnem delovnem razmerju, 7. vkalkulirana amortizacija, 8. obresti od sklada osnovnih in obratnih sredstev, 9. zemlj arina, 10. prispevek za vzgojo kadrov, 11. prispevek in članarine zbornicam, združenjem, skupnostim in drugi prispevki, 12. prispevek za socialno zavarovanje nad zvezno stopnjo. DOSEŽENI DOHODEK je razlika med celotnim dohodkom in poslovnimi stroški, povečanimi za davek na promet proizvodov. Cisti dohodek je doseženi dohodek, zmanjšan za proračunski prispevek federaciji, republiki, okraju in občini. Popolna zmaga na športnem troboju Proslava tako pomembnega praznika, kakor je 10. obletnica delavskega samoupravljanja in 13. obletnica obstoja našega podjetja, ne bi bila popolna, če ne bi nastopili tudi športniki in s svojim nastopom dokazali pravilnost ponovne ustanovitve ŠD »Litostroj«. Zamisel športnega troboja med Metalno iz Maribora in Strojno tovarno iz Trbovelj je bila zelo dobra. Zdrav športni duh in tovarištvo je bilo opaziti na vseh tekmah, tako v šahu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu kakor v nogometu. Tekmovanja so Predaja daril zmagovalcem bila v prostorih ŠD »Ilirije« v Jami oziroma na odprtem igrišču pred domom. Vseh tekmovanj je bilo 130. Organ zacija je bila odlična, kar so priznali tudi gostje. K njej so največ pripomogli tovariši Miro Vrhovec, Ernest Florjančič, Bojan Štine, Ljubo Božič in drugi. Letos je bil določen za I. mesto pokal, za II. in III. mesto pa plakete, vtem ko bo prihodnje leto uveden prehodni pokal. Kaže, da se bo troboj med Metalno, Strojno tovarno in Litostrojem tako utrd 1, da bo naslednja leta potegnil za seboj še ostale kovinarje, ki bi jih združevali v zimskih in letnih igrah. Vsekakor smo lahko ponosni-na naše športnike, ki so dali vse od sebe za barve našega podjetja in zmagovali v vseh tekmah. Srečanju v Ljubljani bodo sledila še druga, m sicer 25. septembra v Mariboru in 9. oktobra v Trbovljah. Prvi športni troboj je slovesno odprl generalni direktor tovariš Ivan KOGOVŠEK, predsednik delavskega sveta tovariš Milan VIDMAR pa je razdelil ekipam zastavice v spomin na to prvo športno srečanje. Po končanem 16.—18. septembra italijansko-jugoslo-vanski cinemascope barvni film NEVIHTA 19.—20. septembra ameriški barvni vistavision film PONOS IN STRAST 21.—22. septembra jugoslovanski film VIZA ZLA 23.-25. septembra ameriški barvni cinemascope film POVEST IZ MONTE CARLA 26.-28. septembra ameriški cinemascope film MOŽ S 1000 OBRAZI 29.—30. septembra ameriški kriminalni film OBTEŽILNA PRIČA 1.—2. oktobra francoski cinemascope film ONI, KI MORA UMRETI 3.—5. oktobra italijanski barvni cinemascope film SONČNO KRALJESTVO 6.—7. oktobra ameriški barvni film ZLATO V DŽUNGLI 8.-9. oktobra ameriški barvni film POVABILO NA PLES 10.—11. oktobra ameriški barvni vistavision film TRI URE DO ODLOČITVE 12.—13. oktobra italijanski film MODERNA DEVICA H.—16. oktobra ameriški barvni cinemascope film ČAJNICA tekmovanju so bili razglašeni rezultati, nakar je to v ar. š Kogovšek razdelil nagrade. REZULTATI TROBOJA Metalna : Strojna tovarna : Litostroj S AH : Metalna : STT 3:3, Litostroj : Metalna 5,5:0,5, Litostroj : STT 5,5:0,5. Vrstni red: Litostroj 11 točk, Metalna in STT po 3,5 točke. Drugo mesto je zasedla ekipa Metalne glede na boljši rezultat na prvi deski medsebojnega srečanja Metalna : STT. Najboljši šahist je bil Litostrojčan Vlado Ivačič, zgani slovenski tekmovalec z nedavnega republiškega šahovskega tekmovanja v Izoli. STRELJANJE: Litostroj 876 krogov, Metalna 800 krogov, STT 786 krogov. Najboljši posameznik je bil Litostrojčan Bogdan Pirc s 181 krogi, od gostov pa Stivan Bela (Metalna) s 170 krogi in Čoš Alojz (STT) s 171 krogi. KEGLJANJE Litostroj 393, 420 in 813 kegljev; Metalna 317, 348 in 665 kegljev; STT 278, NAMIZNI TENIS: Litostroj : Metalna 5:1, STT : Metalna 5:1, Litostroj : STT 5:4. Zmagovalca v tem troboju je odločil šele dvoboj med STT in Litostrojem. STT je že vodila s 4:3 in je odločilni niz igral Dekleva, ki je le s težavo odpravil mladega tekmovalca Zalezina in tako odprl Rakunu kot našemu zadnjemu tekmovalcu pot do zmage. Najboljši igralec tega troboja je bil znani slovenski tekmovalec Vozel (STT), ki je zmagal v vseh nastopih, pri Litostroju pa je bil najboljši Nace Konič. Končni rezultat troboja je bil: Litostroj 10 : 4 (4), STT 9 : 5 (2), Metalna 1 : 10 (0). V skupnem ocenjevanju tega troboja je bil zmagovalec ocenjen s tremi točkami, drugi z dvema in zadnji z eno točko. Celotna tablica točkovanja je: Litostroj Metalna STT 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 12 3 12 Disciplina Šah Streljanje Kegljanje Namizni tenis Nogomet I1S1|1 Skupaj točk 8 7 Mavil Prizori s športnih tekmovanj 341 in 619 kegljev. Izven konkurence je drugo moštvo Litostroja doseglo rezultat 346, 305 in 651 kegljev. Najboljši kegljač tekmovanja je bil Litostrojčan Rudi Sta-nek, ki je dosegel 104 točke, prav dober pa je bil Berginc iz montaže, ki je dosegel točko manj in je bil v nedeljskem tekmovanju edini tekmovalec brez praznega lučaja. Pomemben je rezultat našega prvega moštva, in sicer 420 kegljev, saj marsikatero republiško moštvo ne doseže toliko kegljev. Seveda je k uspehu kegljačev pripomoglo bučno navijanje »kibi-cev« in samih kegljačev med seboj, vtem ko je bila pri tekmovanju v streljanju popolna tišina. mlrnmm PRIŠLI Breda Gnidovec, Andrej Knific, Jožefa Dolinar, Anica IZ DELA ZUNANJE MONTAŽE Po polletnem poslovnem poročilu povzemamo, da je naša zunanja montaža opravila do 3J. VI. 19 ti U skupaj z ti. 9 9 d montažnih ur, od tega na turbinah 21.068 in na črpancah v9/5. Na teren je odpre-mila 19'.19o(kg naše ,dotoave lin 5ti.titi8 kg popravljene opreme. Naši monterji so delali na tehle objektih na terenu:' Turoine: Bistrica, Ceršak, Dravograd, Fala, Fužine, Glava Zete, Gojak, Jablanica, Jajce, Kokin Brod, Kralj evac, Mavrovo, Mesiči, Ožbolt, Otočac, Ozalj, Peruča, Perucica, Priština, Dikance, Raven, Črna, Doblar, Podmelec, Slovenj Gradec, Hubelj, Vuzenica, Vrla, Vočin, Vuhred, Vrben in Zvornik. Črpalke: Asamati, Belo Blato, Beten-Ohrid, Bos. Dubica, Bačka Palanka, Beli Manastir, Begej, Bijelina, Delnice, Tikveš, Titovo, Pregar, Ploče, Slav. Brod, Jaruga, Krusevac, Kosno Grlo, Kupusina, Kočevje, Ljutina, Litija, Vodovod Zagreb, Molski Rit, Mrsunja, Monter, Split, Ravne, Niš-aero-drom, Mitroc, Sirhan, ZTP, Sarajevo, Smederovo, Smilaj, Bez-dan, Kleče, Vel. Gradište, Vim-ping, Vič, Titograd, Tempo-Za-greb, Zitište. Razen tega je zunanja montaža za EE Stroji in naprave opravila na terenu 8245 montažnih ur na reduktorjih, žerjavih, stiskalnicah in mehanizmih ter v cementarnah Anhovo in Trbovlje in raznih opekarnah. ——.L. .—.v....!.., ii.i.c3 Gosar, Franc Pečnik, Mira Prhaj, Janez Belič, Jerica Turk, Milan Stojanovič, Alojz Kocjančič, Boža Gašperšič, Albin Rome, Vinko Papež, Saša Micki, Bogdan Kavčič, Boštjan Muraus, Jožica Rus, Vladimir Pavšek, Janez Strajnar, Ivana Plestenjak, Olga Šinkovec, Niko Logar, Stane Blatnik, Franc Blatnik, Janez Svetin, Anton Petje, Franc Pucelj, Pavel Pišek, Ignac Sadar, Jože Pavlič, Ivan Adamič, S alko Alicajič, Ahmet Nadarevič, Jože Brvar, Leopold Krajšek, Darko Lukek, Ciril Lamovšek, Andrej Stancar, Franc Kovačič, Anton Vovk, Stane Frelih, Ciril Fakin, Ignac Tome, Anton Reporž, Marjan Mulej, Alojz Jakoš, Franc Jerak, Janez Košir, Marjan Mušič, Anka Sinko, Franc Račič, Anton Sl-vavec, Milan Štraus, Anton Kralj, Anton Šaronja, Vlado Hrs, Albin Lukančič, Marija Saje, Henrik Pevec, Franc Stamcar, Ivanka Biček, Stane Mirtič, Leopold Saje, Anton Korošec, Živko Blaževič, Mihajlo Radujkovič, Anton Hočevar, Marija Ceh, Anton Kovačič, Milan Magovec, Milan Si-belja, Franc Bela j, Marjan Lebar, Leopold Koščak, Stane Pungerčar, Albin Struna, Herman Korent, Vinko Kostanjevec, Franc Zabukovec, Stane Zagoričnik, Janez Grenc, Milan Cim-bulek, Franjo Mojžeš, Jože Kalan, Drago Vidovič, Aleksander Ilčenko, Jože Metelko, Julij Mikec, Franc Kuhelj, Jože Florjančič, Stane Zaletel j, Ludvik Struna, Franc Jerman, Anton Ceh, Anton Golob, Venčeslav Sluga, Stane Hočevar, Franc Ilnikar. Josip Stajglin, Ivan Turk, Ladislav Mlinarič, Zlatko Spoljarič, Ivan Gart-nar, Vinko Stanonik, Anton Simon, Alojz Kozlevčar, Stanislav Grčar, Ahmed Nadarevič, Salko Abdič, Salko Aličajič, Vojko Udovič, Anton Virant, Ivan Nemec, Ivan Kristl, Henrik Pevec, Radomin Slavko, Bogomir Pušnik. POROKE ci. Kakor lani, smo jim tudi letos priredili ta izlet ob obletnici naše ustanovitve. Po odmoru in prenočevanju v našem domu v Fiesi so si upokojenci naslednjega dne ogledali tudi tovarno »Tomos« v Kopru. Izlet je vodil tov. Ante Burič. NESREČ JE MANJ Dne 13. avgusta se je poročil Polde VELKAVRH iz IBM, dne 20. avgusta pa Ružiča CVENIC iz IBM in Vlado MLINAR iz obdelovalnice. Dne 27. avgusta sta se poročila Jože MESEC in Majda GU CEBRAUN, oba iz IBM. Mladoporočencem na novi življenjski poti iskreno čestitamo. Iz podatkov službe HTV je razvidno, da je število nesreč v prvem polletju 1960 kljub povečanemu osebju nazadovalo v primerjavi z letom 1959 za 18 primerov ali 4.9 “/o. Prav tako se je zmanjšalo v istem razdobju tudi število delanezmožnih dni zaradi nesreč pri delu, in sicer za 311 ali 8 «/». ROJSTVO Dne 23. avgusta je rodila Rafaela Sapar — deklico. Mladi mamici iskreno čestitamo. UMRLI Slava Grižon, Jože Smolič. ZAHVALA Ob nenadni nesrečni izgubi našega sina in brata NASA LETOVANJA V GLAVNI SEZONI JOŽETA SMOLIČA ODŠLI Bibiana Bukovnik, Angelo Švab, Stanislav Maver, Inž. Mario Jež, Bogdan Erbežnik, Leopold Rakar, Franc Fras, Janez Podbelšek, Milan Petrlič, Milan Tomc, Pavel Hrovat, Janez Sotlar, Dragotin Tomažič, Josip Ziv-čec, Ivan Mesarič, Alaga Jušič, Alaga Hirkič, Himzaga Ramič, Saban Beganovič, Bajro Beganovič, Selim Ramič, Saban Jušič, Ciril Mrlak, Franjo Mojžeš, Gligo Novakovič, Marija Strah, Alojz Gutman, Franc Gutman, Jožef Zakrajšek, Anton Lovše, Jože Stroj, Janez Vengust, Franc Keček, Željko Valentič, Ana Sinko, Sergij Berginc, Josip Horvat, Marjan Der-nič, Stjepan Vurušič, Nikolaj Maca-pura, Marjan Pesek, Andrija Eletič, Ivan Kolmanič, Anton Lisjak, Mihael Rac Dragutin Zadravec, Bolta Goričanec, Stjepan Horvat, Rudolf Felkler, Tomaž Pungartnik, Andrej Pogorelc, Po podatkih o naših letovanjih v počitniških domovih v Fiesi (83 ležišč), Moščenički Dragi (27), Selcah (100) in na Sorški planini (38), kjer je bilo skupaj na razpolago 248 ležišč, je letos v primerjavi z lanskim letom (v oklepaju podatki za leto 1959) doslej letovalo: Fiesa 781 (573) ali 208 koristnikov s 532 nočninami več kot lani; Maščenička Draga 234 (197) ali 37 koristnikov s 443 nočninami več kot lani; Selce 763 (664) ali 99 koristnikov z 220 nočninami več, Sorška planina 187. Skupaj je torej doslej letovalo v naših domovih: letos 1965 članov kolektiva in svojcev, lani 1434, kar pomeni 531 koristnikov s 1236 nočninami več kot lani. Podatki upoštevajo razdobje od 5. junija do 4. septembra 1960. Lep napredek! FLUKTUACIJA V PRVEM POLLETJU Po stanju 1. januarja 1960 je bilo v naši tovarni 2677 delavcev. Dne 30. junija 1960 se je številčno stanje s prihodi in odhodi povečalo tako, da smo imeli tedaj 2940 delavcev, od tega 990 umskih in 1950 fizičnih. V tem obdobju smo sprejeli 555 novih sodelavcev, podjetje pa je zapustilo 291 sodelavcev. IZLET NAŠIH UPOKOJENCEV V torek, 13. t. m., se je izpred našega podjetja odpeljalo na izlet v Fieso 35 naših upokojencev z 8 svoj- Drobne občinske novice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k preranemu grobu. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sodelavcu za prisrčne poslovilne besede, godbi podjetja »Litostroj« in sploh vsem številnim darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo upravi podjetja »Litostroj« ter tovarniškemu odboru sindikata, ki nam je v težkih trenutkih nudil vso pomoč. MATINEJE 4. septembra slovenski film KALA 11. septembra barvna risanka SNEŽNA KRALJICA 18. septembra dokumentarni film V SONCU VISIN 25. septembra angleški film LEPO JE BITI MLAD 2. oktobra slovenski film V SENCI HELEBARDE 9. oktobra ameriški barvni cinemascope film BELO PERO 16. oktobra ameriški barvni film PUŠČAVA ŽIVI REŠITEV POSETNIC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodja kisikarne in varilni tehnik. Posetnici je pravilno rešil Ivan REBEK. POVPREČNO DOSEGANJE NORM v gospodarskih organizacijah naše občine je bilo: v industriji 123.5 ®/o (lani v istem času 117.2 %>), v prometu 108 °/o (lani 112.9%) in v obrtn štvu 144.5 °/o (lani 106.7%). ZA KOMUNALNO DEJAVNOST so bila v ObLO Ljubljana —Šiška uporabljena tale sredstva: za vzdrževanje cest 7,570.549 (planiranih 22,000.000.—), za čiščenje cest 2,647.640.— (planiranih 10,000.000.—), za javno razsvetljavo 2,672.097 (planiranih 8,000.000.—), za javne nasade 862.358.— (planiranih 2,500.000.—) itd. OD ŠEST TRAFOPOSTAJ je bilo do 30. junija 1960 postavljenih troje, "n sicer v Sojerjevi ulici, pri Mestnih blokih in pri upravni zgradbi ObLO. GRADNJA TELOVADNICE pri šoli »Hinka Smrekarja« se ni še začela, ker še niso odobreni načrti; v izdelavi je investicijski program. ZA ŠOLO NA JAMI je v izdelavi investicijski program. ZA GRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA je bilo v prvem polletju porabljenih skupaj 19,876.250.— dinarjev, od začetka gradnje do 25. avgusta 1960 pa skupaj 85,025.425.— dinarjev. DELOVNIH UR v rednem delovnem času je bilo v občini opravljenih v prvem polletju 9,272.881. Na zaposlenega delavca pride povprečno 1081 opravljen h delovnih ur (od 1248 mogočih) ali mesečno po 180 ur od 208 mogočih, vtem ko je v prvem polletju 1959 znašalo to povprečje le 176 ur. ZA DOMOVE ODDIHA (počitniška letovanja) je bilo v prvem polletju vloženih skupaj 4,276.343 dinarjev. ŠTEVILO ZAPOSLENIH v ObLO Ljubljana—Šiška se je v prvem polletju 1960 v primerjavi s stanjem ob koncu lanskega leta povečalo v 28 zajetih gospodarskih organizacijah za 683 oseb (v industriji za 305, prometu za 74, zunanji trgovini za 44, notranji trgov "ni za 6, komunalni za 215 in v treh obrtnih podjetjih za 39 oseb). V odstotkih se je število zaposlenih povečalo za 8.25 %. Najvišji odstotek povečanja odpade na Ljubljana-transport zaradi preusmeritve poslovanja. Ostalo povečanje je utemeljeno s porastom proizvodnje. Povprečje vseh zaposlenih v prvem polletju je 8576 oseb. Dobrnič, Ljubljana, 2. sept. 1960 Žalujoča družina Smolič OJ TA VOJAŠKI BOBEN... Od tovariša Kostje DOLINARJA, ki služi vojaški rok v Srbiji, smo prejeli tale dopis: Tovariške pozdrave vsem Vaših1 sodelavcem in ostalim članom kolektiva pošilja nekdanji delavec iz cevnih Instalacij, sedaj vojak v mestu Peč na skrajnem južnem delu Srbije, v Kosmetu. Kot vezist se moram kar precej učiti, toda radijska zveza me zanima, tako da pri tem ni dolgočasja. V isti vojašnici je še en Vas nekdanji delavec Miro Černe, ki sem ga spoznal že prej v delavnici. Prijetno je, če poznaš nekoga iz domačega kraja. On je tudi prišel v ar-mijo takrat kot jaz. Vaš časopis prejemam redno, za kar se Vam leP° zahvaljujem. Veseli me, ko vidim, kako napreduje delo in dober glaS tovarne. Želim si še nadalje časopisa, da bom vedel za vse dogodke v času odsluževanja kadra v JLA. Tovariške pozdrave vsem in še večje delovne uspehe želi vojak Kost j a DOLINAR’ Od Rima do Kalkuto 7 Inž. MARKO KOS NEW DELHI Na letališče Palam v New Delhiju sem priletel ponoči. Bilo je izredno vroče — kljub nočnemu času. Ko sem stopil na stopnice iz letala, me je pričelo nenavadno greti po nogah; ta občutek leze vedno vaše — in preden se človek zave, se že znoji. Zdelo se mi je, kakor da so reakcijski motorji obrnjeni k nam in nas grejejo. V nekaj minutah sem bil Popolnoma oznojen. Kar vzdihnil sem: In to naj prenašam sedaj več tednov! Pr. jatelji so me že čakali. Odpeljali smo se po asfaltirani cesti mimo kolib, v katerih je tlel dro- Vsakdanji prizor z ulic: sveta krava pobira odpadke po cestah ben ogenjček, bele sence pa so se sprehajale sem in tja. Cesta je samotna; nič čudnega, da sem nekaj tednov kasneje, ko sem Priletel ponoči iz Kalkute in vzel taksi, ob čudnem vedenju voznika, bradatega Sikha v turbanu, ki je vzel k sebi še nekega bradatega spremljevalca, prijel v roke nož, da bi se obranil pred morebitnim napadom, ki sem ga Pričakoval vsak hip. Delhi je, kot pravijo Indijci sami, velika vas — big village. Mesta skoraj ne vidiš. Vse hiše so »bungalovi«, se pravi priti čne ali enonadstropne vile, nameščene v prostranih vrtovih ali parkih. Zelenih površin je zelo veliko. Zaradi tega je mesto zelo razsežno. Voziš se lahko 20 kilometrov, preden dosežeš cilj. Zato ni misliti, da bi si kaj ogledal ali opravil peš; treba je vzeti taksi, ki jih je dvoje vrst: navadni taksi črne in rumene barve, ki je zelo drag, in tako imenovani »small taxi«, mali taksi, ki je indijska posebnost: to je pravzaprav vespa, ki ima zadaj ozko kabino na dveh kolesih in v kateri lahko sedita dve osebi. To je razmeroma poceni prevozno sredstvo. Vozi zelo hitro. Prav neverjetno je, da se pri takšni vratolomni vožnji vozilo na treh kolesih ne prekucne. Mesto je iz dveh delov, ki se ločita še po čem drugem kot samo po imenu in času, v katerem sta nastali: New Delhi (Novi Delhi) in Delhi, mesto, ki je stalo tu že več stoletij. Novi Delhi so zgradili Angleži po izredno preštudiranem načrtu, od katerega ni gradnja nikoli odstopila. Novi Delhi je zgrajen v obliki zvezde, s centrom pri Connaught Circlu, od katerega se širijo ulice žarka-sto na vse strani. V enem izmed krakov je skupščinski del s palačo predsednika republike in predsednika vlade ter parlamentom, kakor tudi s stanovanjskimi zgradbami za poslance. Stari Delhi se razprostira okoli Red Porta, razkošne mogulske Rdeče Trdnjave, kjer lahko vidite krasne primere stare indijske arhitekture, rezbarstva in mozaikov, ter Džama Mašjid, največje mošeje v Indiji. Staro mesto je stisnjeno, umazano in prenatrpano. V njem ni smotrnosti niti pregleda. Zato je nasprotje med novim *n starim delom še bolj očitno. Novi Delhi je tako razsežno grajen, da se v centralnem parku °b skupščinskih palačah, kjer stoji ogromni slavolok mrtvim v vojni (India Gate), ki spominja na_ pariški Slavolok zmage, razsežnost teh ogromnih stavb povsem izgubi. V Novem Delhiju ni videti kaj Posebnega. Če hočeš videti stare znamenitosti, moraš v staro mesto ali v okolico. Zelo zanimiv in utrudljiv je obhod starega Delhija. Večnadstropne lesene h'še z rezljanimi balkoni in mostovži se sklanjajo nad cesto, po kateri hrumi reka ljudi. Lokali, ki se nizajo ob ulicah, so brez prednje stene, tako da vidiš vse, kar se dogaja v notranjosti, kjer sede prodajalci in kupci na visokem sphanem podi-ju s spodvitimi nogami. Tu lahko dobiš vroče čapatije (nekaki omleti brez masti, tenko in trdo pečeni, tako da hrustajo, če so pravilno napravljeni), ki jih jemljejo pred tvojimi očmi iz glinaste peči v podi ju, a zames jo ti testo pri naročilu, in sicer z nogami, ki so bose, a najbrže ne čiste. Vsi strastno žvečijo nekakšno seme, imenovano betel, in nato pljuvajo opekasto-rdeče izpljunke. Od tega semena imajo vsi nekako umetno obarvane ustnice 'n zobe, vtem ko so dlesni tako živordeče, da te spominjajo na skorbut. Vse je rdeče obarvano od tega semena: tla, stene hiš, stene in okna tramvaja, skratka vse. Najbolj obupno je v starih pisarnah, kjer je vse opljuvano do višine glave, a stekla oken so od izpljunkov nepropustna. Po ulicah vozijo strašno stari tramvaji, ki škripljejo kot pošastna pločevinasta skrinja na okostnjakovem hrbtu. Sprevodnik kriči kot obseden, a množica vstopa in izstopa pri oknih. Na cestnem robu sede stari bradati kafedžije, ki kuhajo kavo v črni skrinji, prodajalci sadnih sokov, ki ožmo pred teboj pomarančo v čašo in njihovi odjemalci, ki čepe okoli njih v tradicionalni indijski drži: čepe pri tleh z razkoračenimi koleni, s spodvitimi hlačami »doti« in z rokami, oprtimi na kolena. Če se dva Indijca srečata na ulici in si imata kaj povedati, bosta neutegoma počep-n la. To izvira menda iz načela, da je treba moči varčevati, ker je hrane malo. Izmenoma naletiš na krave, ki flegmatično prežvekujejo in obračajo svoje vodene oči po množici, za katero vedo, da ji ne bo storila žalega, niti da bi si kdo poželel njihovega mesa. Vmes se pode psi, ki so začu-da lenobni in nenapadalni. Nisem slišal v severni Indiji psa, ki bi kdaj koli zalajal. In ko je v južni Ind ji zalajal name takle pes, sem se ga ustrašil, kot da je tiger. Oči psov so tako vodene in brezizrazne, da iz njih kar bereš, kako neskončno so lačni. Če brcneš takole ščene, se premakne samo za kak meter in nič več. Čital sem, da pojedo v Indiji razne živali, ki so več ali manj svete in jih ne ubijajo (zato so tako številne), toliko, da bi se tretjina Indijcev lahko s tem hranila. Ko sem videl po vaseh neštete trope psov, sem kar verjel tej trditvi. V stranskih uticah so pusti, široki trgi, kjer si lahko nabaviš kurivo. Ob zidu stoje osliči s košarami, v katerih je naloženo kurivo — posušeni kravjak. Strašen smrad se širi po ulicah, po katerih leže krave in bufali, ogromne črne krave s sijočo gladko kožo, ki najraje čepe do vratu v vodi. Tu preže ženske in otroci na vsak kravjak, ga še toplega s prsti zmesijo v pogačo, kateri dodajo sena in ga obdelujejo do prave oblike. Nato »prifrajhajo« to pogačo na zid. Vsi zidovi hiš na trgu so do v'šine dveh metrov ometani s takšnimi pogačami. Ko se posuše, dozorijo in odpadejo, jih naberejo v košare. To so nekakšne tovarne kuriva. Ko se kravjaki sušijo, se tudi razdišijo in postanejo tudi brezbarvni. Videl sem druž'ne, ki so stanovale v naši okolici po garažah in kočah iz blata, kako kurijo v pločevinasti posodi. Tako kurivo daje modrikast žar brez plamena, a dim je strašno težak, skoraj nevarno opojen. Od tu smo si šli ogledat ob reki Džamno, ki teče skozi staro mesto, prostor, kjer sežigajo mrliče. Ob reki je polno betonskih kvadrov, na katere polože truplo, ga oblože s poleni in zažgo. Vsi pogrebci sede na tleh tako dolgo, da ostane na palici, s katero drezajo v ogenj, samo suh pepel, a nato se brez velikih ceremonij poklonijo pokojnemu in ga po-škrope z vodo. Pepel raztresejo v reko Džamno. Včasih so sežigali s pokojnim tudi njegovo ženo, seveda živo. To se je dogodilo celo ta teden, a izven Delhija; neka mati in njena hči sta bili na sodišču obtoženi, da sta zvezali ženo sina oziroma brata in jo zažgali hkrati s pokojnim. Kakšni nagibi — razen verskih, na katere sta se sklicevali — so ju še vodili, ni znano. Sebičnost in pohlepnost pa verjetno nista bila "zadnja. Evropec vzbuja na splošno manj pozornosti, kot bi pričakovali. Pač pa ga skoraj vlečejo v vsako prodajalno. 'Tam najprej servirajo čaj, Coca Colo ali kavo, nakar iprično iz (razkazovanjem. Če nič ne kupiš, niso užaljeni in njihova prijaznost ne ugasne vse do slovesa. V prodajalnah se povsod sedi. V manufakturnih trgovinah sede prodajalci bosi s prekrižanimi nogami na višjem podi ju; od tam kar s kljukasto palico zvrnejo želeno balo blaga nase. Vsak prodajalec ima svojega slugo, ki na poziv takoj prihiti in postreže z zahtevanim blagom. Beračev je polno vsepovsod. Za teboj kriče: »Sahib, bakšiš, bak-šiš!« Torej besede, ki jih tudi mi dobro poznamo. Zelo ga polomiš, če komu kaj daš, saj te hočejo v trenutku vsi požreti; takoj se vsa tolpa prilepi nate, da sploh nimaš več miru. Ko pa vidijo, da ne morejo ničesar doseči, se te dobro zapomnijo in odtlej imaš mir pred njimi. To velja zlasti za berače na zunanjih krajih, ki jih večkrat obiščeš, kot so glavni trg in bazarji. Nadležni so tudi dečki, ki ponujajo in vsiljujejo vsakovrstne časopise v hindujski pisavi. Ne odnehajo in ne odnehajo, kajti nedovzetni so za pametne razloge. Nič ne pomaga, če ga hindujsko naženeš: »Džao, džal-di!« (Izgini, hitro!). Vendar — srbske kletvice v visokem tonu so imele takojšen učinek. Na glavnem trgu je bil droben dečko, ki nas je poznal še od prej in nas pozdravljal: »Zdravo, Tito!« Ta je dobil bakšiš. Ob mošeji Džama Mašj d je Palača slonovine (Ivory Palače). Tu izdelujejo, razstavljajo in prodajajo najrazličnejše izdelke iz slonove kosti. V neštetih sobanah imajo razstavljene predmete, delo mnogih desetletij, poleg tega vidiš drago kamenje, rubine, zvezdaste rubine, smaragde, safirje, iz njih sestavljene ogrlice, ki so vredne po več tisoč dolarjev, prstane in druge okrasne predmete. Najzanimivejši je ogled delavnice, nameščene na dvorišču hiše, ki je na pol pokrito. Ob stenah čepe rezbarji slonove kosti. Pokazali so mi starega delavca s sivo brado in z očali na dolgem kljukastem nosu, ki je delal kak meter visokega slona z baldahinom in lovce na tigra. Komaj tri četrtine je bilo napravljenega, o baldahinu in lovcih še ni bilo sledu, a delal je že dvajset let. Zdel se mi je podoben obsojencu. Njegova plača je mogoče kakih petdeset rupij, a kol.ko bo ostalo gospodarju, je težko oceniti. Umetna obrt je zelo razširjena. Indijci so odlični obrtniki, zelo delavni lin spretni. Pogosto jih vidiš v hotelu, predvsem obrtnike iz Kašm ra, ki pridejo v zimskih mesecih v New Delhi in prodajajo izdelke, napravljene poleti. Kašmir je znan kot indijska Švica: gorata dežela s krasnim podnebjem, prelepimi dolinami, gorskimi brzicam', jezerci in sneženimi gorami. Ljudje so zelo delavni, izdelujejo predvsem volnene izdelke, kot kašmirske šale, ogrinjala in prte kakor tudi izdelke iz zlata in dragih kamnov. Seveda morate pazit-, ko kupujete drago kamenje, da ne nasedete kakšnemu goljufu. Da ločite pravo kamenje od ponarejenega, je treba dosti vaje in znanja. Neki stari Kašmirec nam je več popoldnevov razlagal, kako se kamenje loči; da je bolje, če ni čisto, ampak da -ima razpoke, lise in okruške; kako vidiš rubin-zvezdo, tako imenovani star-ruby, in še mnogo drugih naukov, ki bodo ostali neizkoriščeni, ker jih nimamo kje uporabljati. Cena zlatih 18-karatnih prstanov z vrsto safirjev in rubinov ni visoka; če dobro barantaš, prideš na 25 do 30 rupij (3000 do 4000 din). Tudi .cene vezenih kašmirdkih jptrtov in šalov niso visoke, kajti ročno delo je zelo poceni, delavci so slabo plačani. V Kašmiru plete staro in mlado, moški in ženske. Imajo posebne zadružne delavnice, kjer delajo in kjer dobijo predujme, da se lahko preživljajo. V Kašmir zahaja na stotisoče ljudi poleti, da ubeže strašni vročini v ravnini. Tam dobite v najem lepe hišice, ki plavajo na jezerih, a tudi pri kmetih so lepe sobe, čiste in ljubke, kjer lahko živite, kakor se vam zljubi. Večina Evropejcev pošlje preko poletnih dni svoje družine v Kašmir. Tu se potrjuje staro pravilo, da so gorski ljudje mnogo čistejši od nižinskih. V Delhiju je prohibicija, vendar ni tako stroga kot v Bombaju. 1. Vprašanje M. Ž. iz oskrbovalnih obratov: Ali sme delavec v odpovednem roku med delovnim časom iskati novo službo? ODGOVOR: V smislu čl. 337 Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 53-57) mora gospodarska organizacija dovoljevati na njegovo zahtevo med odpovednim rokom, da v rednem delovnem času odhaja in si išče novo zaposlitev. To velja v obeh primerih, če odpove delovno razmerje gospodarska organizacija ali delavec. Delavec pa ne sme biti odsoten z dela po prednjem določilu več kot 12 ur v tednu. Za ure, ko je odsoten, ima delavec pravico nadomestila, obračunanega po njegovi tarifni postavki. V praksi se smatra, da gospodarska organizacija dovoli delavcu v takem primeru vsak teden izostanek po en dan in pol rednega delovnega časa, to pa le, če taka odsotnost ustreza interesom poslovanja gospodarske Nova organizacija tovarniške knjižnice Velik porast strokovnih in znanstvenih knjižnic pri ustanovah, v organizacijah in podjetjih je značilen za našo povojno dobo. Razlogi za to so različni. Zaradi velike potrebe po kadrih so se po vojni znašli na zahtevnih delovnih mestih ljudje, ki niso imeli za svoje delo ustrezne izobrazbe ali kvalifikacije in so se zato morali zraven dela še učiti; seveda so za to potrebovali strokovne knjige. Po drugi strani tudi naše strokovne šole, razni izobraževalni tečaji in celo univerze niso mogle in še ne morejo izuriti kadrov do tiste stopnje, da bi bili lahko takoj kos vsem posebnim nalogam, ki jih zahteva delo v podjetjih; potreba po strokovni knjigi tudi tu ni izostala. Končno pa tudi hitrost napredka in sprememb na vseh področjih, prav posebno pa še na tehničnem, je vzrok, da povsod, ne samo pri nas, morajo seči po strokovni knjigi, če hočejo do minute slediti znanstvenim izsledkom. Kljub temu je posameznikom najteže nabaviti ravno strokovne knjige, ki jih največkrat uvažamo. Zaradi nizkega obračunavanja našega dinarja so take knjige, ki so sicer drage, še dražje. Tako so se začele ustanavljati strokovne knjižnice, kjer iz družbenih sredstev, iz posebnih dotacij ali na stroške podjetja nabavljajo strokovne knjige, obenem pa skrbijo, da ni treba dragih knjig kupovati v prevelikem številu, ko z izposojanjem lahko ena knjiga rabi mnogim. S tem bi bilo vseh vprašanj konec. A ni tako! Ljudske, študijske, seminarske, fakultetne in podobne knjižnice imajo že svoje izročilo glede na posebne potrebe, ki jim služijo, tudi določene načine izposojanja, svoj red, svojo nabavno politiko in podobno. Tudi tam se sicer od časa do časa pojavljajo težnje po izboljšanju, po uvajanju novih izkušenj in posebnosti. Pri novih knjižnicah pa so problemi še vse večji. Pri knjižnicah v podjetjih Je treba najprej urediti prostore, za katere se je treba često boriti; tu so nadalje vprašanja opreme, kadra, denarnega sklada, osnovnih vprašanj poslovanja itd. Nazadnje se je treba pretolči do jasne politike pri nabavljanju knjig. Morajo jim biti jasni tudi posebni cilji in naloge, ki naj jih tovrstne knjižnice opravljajo. Nedvomno je knjižnica razen usluž-nostni servis s knjigami pogosto tudi nekakšna informacijska centrala. Knjižnica skrbi za splošni strokovni dvig in razvoj uslužbencev, vpliva na dobre odnose in pomaga dvigati tovariško zavest. Knjižnica je hkrati zveza z drugimi knjižnicami. Razen teh funkcij pa je njena poglavitna naloga smotrna in pravilna nabava knjig. Pri nabavljanju knjig mora, če hoče, da si zagotovi nadaljnji razvoj, kupovati standardne knjige, čeprav starejšega datuma. Razen tega mora imeti predvsem sodobna in najbolj sodobna dela s strokovnega področja. Naročevati mora revije in časopise za svojo stroko, imeti pa mora tudi vse potrebne priročnike, knjige za tolmačenje splošnih vprašanj, leksikone, slovarje in druga pomagala. Če pa se hoče razviti v knjžnico, ki naj spremlja dosežke na nekem strokovnem področju, mora nabavo knjig drugih strok čimbolj omejiti. V knjižnici morajo točno vedeti, v katero smer ali v kakšen tip naj se razvija. Marsikaj se tukaj sicer ne da od vsega začetka vnaprej določiti. Znanstvena knjižnica ne more nastati v tovarni naenkrat, temveč se razvija in potrebuje precej časa, preden se razvije v specialno znanstveno knjižnico. Z uvajanjem ekonomskih enot v našem podjetju smo preimenovali tudi našo knjižnico in jo ustrezno organizirali. Tehnična knjižnica je prišla iz TB pod CTB v sklop konstrukcije orodja in je dobila nov naziv »C. T. B. knjižnica«. S tem se bistveno sicer ni nič spremenilo, vendar pa je prav sedaj priložnost, da začnemo seznanjati bralce s stanjem, delovanjem in perspektivami naše knjižnice. Te splošne zamisli so za zdaj le glavni povzetek nekaterih navodil o strokovnih knjižnicah, ki so izšla v zadnji številki glasila Društva bibliotekarjev Slovenije. Navedli smo jih samo za boljšo osvetlitev dela in problemov naše strokovne knjižnice. O konkretnih vprašanjih naše knjižnice pa še drugič kaj. Milan STENTE organizacije. Lahko pa gospodarska organizacija glede na važnost dela, ki ga opravlja delavec, dovoli delavcu dnevno le po dve uri izhoda iz podjetja, ali trikrat tedensko po štiri ure. Nepravilno bi bilo, če bi gospodarska organizacija odobrila delavcu pri enomesečnem odpovednem roku izhod skupaj šest delovnih dni, da bi si lahko iskal službo, ker bi se ta odsotnost že smatrala kot izredni dopust. Upoštevati je namreč treba, da predpis čl. 337 daje to ugodnost le za iskanje nove zaposlitve, medtem ko mora biti v pravilih podjetja oziroma v pravilniku o delovnih razmerjih točno določeno, kdaj se odobrava delavcu izredni dopust. Mogoče je namreč, da delavec najde novo zaposlitev že v prvem tednu odpovednega roka in mu podjetje nadalje ne dovoljuje več izhoda, ker se ta daje samo za iskanje nove zaposlitve. V takem primeru mora podjetje seveda dokazati delavcu, da je že dobil redno zaposlitev. Mladi igrač s kobro, ki ne odneha, dokler vam ne pokaže svojih čarovnij Piamiki