*
Leto
Godina
jani, februar 1924,
BRAT BATO:
0 vrlinah in napakah.
i.
eodkritosrčneža in potuhnjenca imenujemo človeka, ki hodi po javnih potih s	sklonjeno glavo in s pogledi,
ki so vedno obrnjeni k	tlom. Če govoriš s takim člo-
vekom, ti ne gleda v oči in v obraz, ampak izmika svoje poglede od tebe, njegovo oko se ne mara srečati s tvojim očesom, pogled mu bega po tleh, na levo, na desno od tebe
—	samo	vate	se	ne upre, vate se ne upa	zatopiti. Tako se tak človek
obsoja	sam!	Nihče	mu ne zaupa, nihče ne	more imeti z njim iskrenejših
stikov in prijateljskih vezi. Potuhnjenca in neokritosrčneža izdajajo njegove oči, govoreč, da ni v duši čistih namenov, da ni v srcu plemenitih čuvstev. Potuhnjenec in neodkritosrčnež se zataplja in pogreza sam vase. Preudarja in prematra, kako bi sleparil in varal druge, kako bi hinavščil in zahrbtoval drugim v škodo in sebi koristil na škodo drugih. Tak človek je samemu sebi vse, vse drugo in vsi drug so mu nič!
A mi Sokoli poznamo nauk velikega svojega učitelja in ustanovitelja dr. Miroslava Tyrša, ki se glasi: »Osebnost nič — celota vse!«
Nihče ni samo zaradi sebe, temveč vsak Sokol se mora zavedati, da je del skupnosti, del celote. In ker se Sokoli neprestano duševno, nravno in telesno izpopolnjujemo, vežbamo, vzgajamo, krepimo in izobražujemo v
zavesti, da smo del skupnosti in celote, prinašamo vsak s svojo osebnostjo k zgradbi lepe in mogočne skupnosti in celote.
Žalostno mi je srce, če srečam mladega človeka, ki se mi ne upa pogledati v oči. »Kam se pogreza tvoja pot?« se v skrbeh izprašujem. Tako mlad — in že brodiš po mraku, po skrivnih stezah, po mlakužah in grehu! Glavo kvišku, da ti jasni vzduh obkroži vedro čelo, da ti čisto, mirno oko zleti v svobodnem, ponosnem pogledu v daljavo in višino!
Tako gledajo Sokoli, tako gledajo Sokoliči!
Cujmo brata dr. E. Gregra, odličnega češkega Sokola, kako vzklika njegova zavestna beseda: »Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo, ker je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se tudi mi odvračamo od teme, od črne noči nevednosti in blodenj ter potapljamo svojega duha edino v jasnih valovih prosvete in resnice!«
Oči v daljavo! Od nizkih tal vsakdanjosti, od strasti in slabosti, ki pretresajo in zastrupljajo človeška srca, naj se dvignejo pogledi k vzorom lepote in resnice!
Glej našo zemljo, kako je veličastna v prirodnih krasotah, kako je bogata v plodovih, ki nam jih daje polje in gozd, gora in voda! Ta zemlja je naša last, je tudi tvoja last! Na tej lepi in bogati zemlji naj bivajo lepi in bogati ljudje: lepi po svojih telesnih močeh, bogati po svojih duševnih vrlinah. Ali ti dopušča vest, da bi samolastno in samovoljno zmanjševal svoje telesno zdravje in uničeval zakladnico svoje nravnosti in tako zavestno in hotoma skrunil lepoto naše zemlje in lepoto ljudi, ki bivajo na njej in ki jim je ona last? Mislim, da tega po svojem preudarku in po svoji svobodni volji nečeš in ne moreš! Kaj hoče grdi, ostudni sliki zlat okvir? Da je slika še grša, še ostudnejša! Kaj hoče dragoceni posodi neužitna, ogabna vsebina? Da je vsebina še neužitnejša, še ogabnejša! Tvoja sokolska dolžnost je, da ne delaš na zatiranju lepote in kreposti, nego da pomnožuješ eno in drugo!
\
Prvič na sebi, drugič na svojem bratu! Razmere in prilike dostikrat povzročajo, da zanemariš svoje zdravje ali mu škodiš z nezmernostjo, razbrzdanostjo ali nepremišljenosjo, ako nisi dovolj močan sam v sebi, da bi mogel pravočasno opaziti nevarnost in se ji izogniti. Toda — ako padeš, ako kreneš s pota poštenosti in nravnosti — dvigni se in stopi zopet na pravo pot sokolskega vzornega življenja, kadar ti pride spoznanje! Tak preokret od slabega k dobremu je znak krepke volje, ki premaguje težave in razodeva zdravo jedro tvoje osebnosti. Služi naj ti v čast, kakor ti bi bilo v sramoto, da spoznaš greh pa vzlic temu vztrajaš na njem!
Že stari Rimljani so postavili načelo »Errando discimus!« (Z zmotnjo se učimo.) Ni človeka, ki bi bil brez napake. A napake spoznavamo, da jih odpravljamo. Tudi pri telovadbi čuješ vaditeljev opomin: »Te in te vaje nisi izvršil prav! Stori tako in tako!« In ko spoznaš napako, ne boš je trdovratno ponavljal in vedno globlje padal vanjo, ampak boš izkušal,
da se je čimprej iznebiš in da boš vajo poslej izvajal brezhibno. Zakaj pogrešno izvajane telesne vadbe škodujejo tvojemu telesnemu razvoju in zdravju, zato pa ne boš tako nespameten, da bi namenoma in hotoma škodoval samemu sebi.
In kar velja za telesno zdravje, to velja enako za zdravje tvoje nravnosti.
C. HOČEVAR:
Naša povelja!
(Konec.)
Na desno se ravnaj!
lasi se prihodnje povelje. Vsi gledajo na prvega in uravnavajo vrsto po njem.
Po kakšnih ljudeh se ravnaj v življenju? Ravnaj se vedno po dobrih, uglednih in spoštovanih. Ne primerjaj se nikdar s slabšimi morda iz razloga, da lahko porečeš, saj sem boljši kakor so oni. Kot Sokol se ravnaj po svojih vodnikih, ravnaj se po naših prvih vzor-sokolih Tyršu in Fiingerju. Izkušajmo jim biti enaki v delu. Čim več delamo, tem bolj se jim približujemo. Ne straši se napora. Vrsta delavcev, ki jo vidiš poleg sebe, ti daje vzpodbudo in pogum. Pri delu v prid naroda se ravnaj po možeh, ki so služili naši domovini bodisi z dejanji, bistrim umom, z iznajd -bami. junaštvom i. dr. Ravnaj se po onih bratih legijonarjih, ki so žrtvovali življenje za domovino, ne morda v svojo osebno korist, ampak za našo svobodo.
Napred stupaj!
Po nekaterih strumno izvedenih obratih poveljuje: »Napred stupaj!« Urno in enakomerno stopa vrsta ponosno naprej proti cilju, ne oziraje se na levo in desno, dokler je ne ustavi povelje: »Četa stoj.«
Boj za obstanek je velik, zato mora vsakdo delati, poleg tega pa se trudi izobraževati. Človeštvo se vedno izobrazuje in hiti dalje. Kdor hoče kaj veljati, mora napredovati, zakaj vsako postajanje pomenja zastoj. Mnogi mislijo, da je z izstopom iz šole že konec njih učenosti, ne pomislijo, da jim je dala šola le podlago, da morejo sami nadaljevati izobrazbo. Ljubi dobre knjige, ki so ti vedno najboljše prijateljice.
Sokolstvu pa velja Tyrševo večno delo in večna nezadovoljnost. Ne strašimo se nikdar dela, naj bodo zapreke velike, premagamo jih, ako imamo trdno voljo. Bodi dober in zaveden Jugosloven, da nas bodo sosedje spoštovali, bodi pa tudi vztrajen v delu in pogumen, da se nas bodo drugi bali. Mislim, da ni Sokoliča, ki bi ne vedel, kam velja naš »Naprej.«
So še bratje, ki jih mučijo verige suženjstva. Če so žrtvovali drugi življenje za našo svobodo, ali bomo mi kukavice? Ne, naša dolžnost je, da teh bratov ne pozabimo, dokler tudi njim ne zasije solnce svobode. Daleč je še naš cilj! Do tega časa pa hodi redno v telovadnico, da si utrdiš mišice, da bodeš močen in vztrajen, ko se bode glasil naš »Naprej.«
* *
*
Mnogo ti zapovedujejo naša povelja za življenje. Povelja, ki se jih navadiš v telovadnici, bodo prešla v meso in kri, ne pozabiš jih nikdar. Tudi misli, ki so zapopadene v njih, si zapomni dobro. Ponesi jih v.širni svet in ravnaj se po njih!
Ker so v zadnjem času za jugoslovensko Sokolstvo veljavna nova, nekoliko spremenjena povelja, navajamo tu poleg prejšnjih še nova povelja: V vrsto zbor! = Zbor v red! Na desno se ravnaj! = Desno ravnaj red! Napred stupaj! = Hodom - hod!
Opomba uredništva.
S. VRDOLJAK:
Nekoji znameniti ljudi iz prošlosti o igri.
(Svršetak.)
■■■ туngleski naučenjak Locke (1632. —1704.) stavlja МјР*’'^ se na stanovište, da se imaju izabirati samo ta-H	kove igre, od kojih ćete crpsti u najmlađoj dobi,
®	_ a i kasnije, neku korist. Sposobnosti, koje vam
se u najmlađoj dobi pojavljaju, imaju se razviti igrom, Ovakove igre biće vesele, privlačive, zabavne. Iza njih ćutite neku ugodnu umornost, iza koje postajete čili i veseli, do-čim ako do igre nemate veselja, ili se nasilu igrate, ne ćete njome postignuti nikakva cilja. Kako rekosmo, sklonosti i sposobnosti koje se u najmlađoj dobi pojavljaju, imaju se razviti i usavršiti, a kod toga služe i sredstva, koja vam se čine sitna i malo važna. N. pr. Odgojitelj daje detetu najedamput samo jednu igračku, s nalogom, da ju nakon zabave u redu povrati. Štb je hteo ovima odgojitelj? Hteo je, da se u najmlađim godinama naučite na red, pažnju, oprez, jer kada ste znali, da igračku morate povratiti, pazili ste, da je ne izgubite ili razbijete. Da vam je odgojitelj dao više igrački, pa da od njih radite što hoćete, što bi se bilo dogodilo: vi bi izabrali samo one, koje se vama mile. a ni brige vas ne bi bilo, da se izgube ili polupaju. Na taj način postali bi obesni, rasipni, nepažljivi. Koliko puta ste sami napravili igračke, koje nisu bogzna kako izgledale, ali ste bili zadovoljni, da ste ih sami napravili i z njima se rađe igrate, nego sa finim, kupljenim. Često puta vidite, da vam kod izradbe ovakovih igrački pomaže odgojitelj sa
uputama i poticajima. Ovime je on hteo, da vas već u najmlađim godinama privikne i nauči na marljivost, skromnost, na samostalan rad i mišljenje. Sve te igre, velimo, imaju neki određeni cilj, koji će vaše vrline razviti i usavršiti, a mane ukloniti.
God. 1712.—1778. živio je u Francaskoj glasovit čovek, Jean J a c q u e s Rousseau, rođen u Genfu. Između raznih dela ovog pisca nas će ovde zanimati njegov: »Emil ili o odgoju«. Rousseau kaže: telo mora imat snage, da sluša dušu. Krivo misle oni, koji drže, da telesna vežba škodi razvoju i delovanju duha. On nam u »Emilu« hoće da prikaže način, kako se najlakše i najnaravnije postizava skladnost rada duha i tela, da se dođe do sretnog življenja. Srestvo za postignuće ovog cilja je naravni odgoj, po naravnim zakonima »budući sve što je naravno, to je dobro.« »Emil« nam je primer jednog deteta, kojega se tim zakonom odgaja do njegove 12 godine. U ovaj naravni odgoj spadaju i igre. ali igre, slobodne, naravne, spontane, a ne umetne.. Svaka naravna kretnja ima svoju svrhu; nju se nesme gušiti, neka se slobodno razvija. Kod izbora igara on pušta deci slobodu zbora, u koliko njihova volja nije pokvarena krivnjom starijih. Rousseau preporučuje priproste, naravne igračke, jer se s njima dete više veseli, nego sa umetnima skupocenima, koje će u dečjoj duši zarana pobuditi težnju za raskoši.
A sada čujmo što nam o igri veli jedna žena, duboka poznavateljica dečje duše, spisateljica madamme Necker de Saussure (1765.—1841.): Odgoj svakog deteta temelji se na verskom i'moralnom usavršavanju njegove duše. Ovo je najviši cilj, a veselje i igra također potpomažu, da se ovaj cilj dosegne. Zabava oplemenjuje dečju dušu, a igre imaju veliku važnost i značenje oko razvoja dobrih osebina njihove duše. Dugočasenje i lenost ubija duh, pa je i radi toga potrebna igra več u najmlađim godinama. Ali i u zabavi nesmemo se previše uzbuđivati. Igra je potrebna za svaku dobu dečjeg života. Za vas starije , ona preporučuje naravne igre napolju, jer tu je zgodna škola ljudskog života, gđe se stiče snaga, iskustvo i odvažnost, a veliki se zahtevi i samovolja obuzdavaju. Ovde se premoć dobiva jedino skupnim i složnim delovanjem ljudskih sposobnosti, a ovo je igralo uvek veliku ulogu u životu ljudske zajednice. Tu se razvija među vršnjacima duh slobode i jednakosti, jer kuća sa svojom strogošću nije za to podesna.
Na koncu, da vam spomenem nazore o igri i njezinu uticaju jo§ .leđnog znamenitog čoveka. Fridriha W. A. F r б b e 1 a. Rodio se on u Thiiringenu (1782.—1852.). Svaki od nas, kada dođe u neku dobu ćuti nagnuće prema jednom Hi drugom pozivu, kojemu bi se najrađe posvetio. Frobel je ćutio nagnuće da bude odgojitelj. Dugo vremena nije mogao da se posveti tom pozivu, jer siromaštvo i nestašica srebava prečile ga. Nakon raznih službi svršava u Švicarskoj kao rav-
natelj jednog sirotišta. Tu upoznaje dečju dušu pred njihovim nastupom u školu. Vidi, da je i ta doba važna za telesni i duševni razvoj i proučava način i sredstva kako bi se najzgodnije tom razvoju pogodovalo. I on nalazi igru kao najzgodnije sredstvo, koja će da pripravi dete na buduću delatnost i rad. Vidi koje se dobre osebine igrom dobivaju i usavršuju, a posebiće još ako se igra skupno vrši, gdje se n. pr. razvija duh prijateljstva, pravednosti, vlasti nad samim sobom i. t. d. Sve ono vodi ga na pomisao, da osnuje skupna igrališta, zabavišta ili vrtiće, koji se kasnije posvuda raširiše i poznati su pod imenom Frobelijanski dečji vrtići. Prve vrtiće osniva Frobel u blizini svojeg rodnog kraja. Da stvari dade čvrst i pravilan temelj osniva seminar za nadzirateljice dečjih vrtova, u kojima su se vaspitivali za odgoj dece u tim vrtićima.
Eto vam mišljenja o igri tek nekolicine znamenitih ljudi iz prošlosti. Ima ih još dosta, koji su upozorili na važnost igre. Iznesli smo ovo, da vas još jače uverimo kako je igra važan čimbenik u razvoju našeg života.
JOSIP JERAS:
Zgodovina telovadbe.
Razvoj češkega Sokolstva od ustanovitve do njegove šestdesetletnice 1. 1922. — Dr. Jindrich Vaniček.
И—^	dr. Fr. Čižek je bil prvi načelnik C. O. S. V začetku
leta 1892. pa je bil izvoljen za načelnika Č. O. S. br. I	^r‘	Jtodnch	Vaniček.
I	Tega	znamenitega	sokolskega	delavca, ki ima
I IшшашашшшЈг poleg Tyrša največ zaslug za sokolsko telovadno delo, smo imeli priliko videti tudi na vsesokolskem zletu v Ljubljani, ko je vodil mednarodno telovadno tekmo. Vsak Sokol in vsaka Sokolića pozna ime Vaniček, poznati ga mora in vedeti vsaj v glavnem njegov životopis tudi vsak naraščajnik in vsaka naraščajnica.
Ker je delovanje Č. O. S. v tesni zvezi z življenjem in delom brata dr. Jindrich Vanička, hočemo malo pobliže pogledati v njegovo življenje, predno nadaljujemo in končamo s 601etnim obstojem češkega Sokolstva.
Dr. Jindfich Vaniček je bil rojen 1. januarja 1862. na Hradčanih v Pragi; proroške rojenice so ob zibeli novorojenca prisodile Jindri dela-polno življenje, obsolnčeno od krasnih uspehov in vseobče ljubezni Sokolov,
... V zlati slovanski Pragi so mu tekla mladostna leta. Njegov oče je bil uradnik na kraljevem dvoru na Hradčanih. Hradčani so breg, ki se
dviga na levi strani Vltave v Pragi in kjer je krasen grad ter cerkev sv. Vida. Danes stanuje na Hradčanih predsednik češko-slovaške republike dr. Masaryk.
Mladi Jindra je prebil ljudskošolska leta na farni češki šoli pri sv. Vidu, gimnazijska pa na malostranski gimnaziji. Mala stran se imenuje del Prage na podnožju Hradčanov. — Z nekoliko starejšim bratom Karlom ga je vezala zgledna bratovska ljubezen. Oba sta postala že kot gimnazijca navdušena za Sokolstvo in mu tudi pozneje posvečala vso svojo ljubezen in delo. Karel se je posvetil modroslovnim naukom, Jindra pravoslovju. Leta 1910. je odprl lastno odvetniško pisarno, ki jo je vodil do 1. 1918. Tega leta je bila ustanovljena svobodna češko-slovaška republika in Vaniček je bil pozvan v vojno ministrstvo, kjer vodi kulturno-prosvetni odsek.
Prvi telovadni pouk je užival J. Vaniček v nižji gimnaziji. Kot višji gimnazijec pa je že prihajal v sokolsko telovadnico smichovskega Sokola. Živahno in veselo sokolsko življenje je jako navdušilo mladega Sokoliča. Z vstrajnostjo in pridnostjo je postal eden najboljših telovadcev. — Njegovo posebno orodje je bil drog; odlikoval se je zlasti v vajah v vesi zadaj, z izvinki in obrati. Poleg tega je bil izboren veslač in vztrajen plavac, ki je ob ogromni svoji moči porazil na tekmah celo angleške in ame-rikanske tekmece. '
Po maturi je bil sprejet v prednjaški zbor smichovskega Sokola; 1. 1884. je bil izvoljen za podnačelnika, 1. 1888. za načelnika tega društva.
Omenil sem že v enem prejšnih poglavij, da se je udeležil Vaniček 1. 1889. prvikrat mednarodne tekme v Parizu, in sicer kot vodnik
I.	tekmovalne vrste Č. O. S. Pri tej tekmi je le malo manjkalo, da se ni zgodila velika nesreča. Pri vaji na bradlji je počila pod orjaškim Vanič-kom slaba lestvina in njena železna ost mu je pretrgala telovadno srajčico, zapustivši za sabo neznatno prasko ob rebrih. Tesnejši stik lest-vinske osi bi bil usodepolen. V strogem pozoru stoječo vrsto njegovih borcev je preletel strah; vsem so se pa iskrile oči od radosti, ko je Vaniček s pravim, njemu lastnim sokolskim mirom posnel raztrgano srajčico kot pajčevino raz telo ter nadaljeval tekmo na novem orodju. — Vaničkova vrsta je dosegla na tej tekmi tretje mesto med vsemi tujimi tekmovalci ter zlato palmovo vejo in častno spominsko kolajno.
Udeležba na pariški tekmi je bila važna za Vanička tudi še po drugi strani. Na telovadišču so nastopile posamezne inozemske telovadne organizacije z mnogovrstnimi vajami iz različnih telovadnih panog. Njihovi nastopi so nudili Vaničku dosti novega; opazoval in motril jih je pozorno. Prišedši domov, je vse, kar je videl, skrbno proučil in .izbral, kar je bilo dobrega in uporabnega in je s tem obogatil sokolski telovadni program.
Ko je br. Vaniček sprejel 9. novembra 1891. načelništvo Praškega Sokola in s tem nastopil Tyrševo dediščino je bil popolen Sokol. Tri mesece na to so ga izvolili za načelnika Č. O. S. S tem je prevzel tehnično
vodstvo celokupnega češkega Sokolstva. Br. Vaniček je posvetil vse svoje sile edino Sokolstvu in vršil svojo težko nalogo s tako ljubeznijo in točnostjo, da je Vzbudil občudovanje in ljubezen pri članstvu, ki ga ie vzljubilo kot pravega brata in spoštovalo kot svojega očeta. Po njegovi zaslugi so se sokolske telovadnice bolj in bolj polnile, v njih je zavladalo veselo vrvenje in življenje, a vladal je v njih vzoren red. Njegovi nasveti in njegove zapovedi so slehernemu Sokolu svete.
Kot vrhovni vodja Sokolstva je br. Vaniček poklican pred vsemi, da skrbi in dela za razvoj sokolske telovadbe na temelju Tyrševega telovadnega sestava. Ob tem pa vedno z veliko pozornostjo sledi razvoju telovadbe pri drugih narodih in si prizadeva uvesti in spraviti v sklad s sokolskim sestavom vse, kar se dobrega pojavlja v inozemstvu; pri tem neprestano bogati sokolsko vadbeno tvarino z novim gradivom.
(Dalje prihodnjič.)
DR. LJ. KUŠČER:
Prednjaška šola.
rednjakovo znanje mora biti temeljito. Sam prežet s sokolsko mislijo mora znati pridobiti zanjo druge, mora jo znati razlagati, utemeljevati in za-I /A\	govarjati.	Pozna	naj zgodovino telovadbe,
■	zgodovino Sokolstva, organizacijo
Sokolstva in naše sokolsko slovstvo (knjige in časopise). Podlago za telesno vzgojno delovanje mu nudi nauk o ustroju človeškega telesa (anatomija) in o njegovem delovanju (fiziologija); higijena ga uči zdravega načina življenja. Podlago za duševno vzgojo, predvsem vzgojo značaja, najde v naukih psihologije (dušeslovja) in pedagogike (vzgojeslovja). Kako vse to uporabljati v telovadnici, uči metodika. Glavno sredstvo naše sokolske vzgoje je telovadba. Pregled telovadnega gradiva nudi telovadni sestav, v katerem je pregledno razvrstil vse telesne vaje Tyrš, ustanovitelj Sokolstva, — K tem glavnim panogam prednja-kovega znanja pridejo še mnoge druge; prednjak naj ne pozabi, da kdor hoče druge vzgajati mora sam imeti široko splošno izobrazbo. Zato, bratje, vzgajajte zdaj predvsem sami sebi telo in dušo, da boste pozneje dobri sokolski delavci!
Telovadba na orodju ima za deco, naraščaj in člane različen pomen. V glavnem velja načelo: čim mlajši so telovadci in telovadke, tem bolj se ogibajmo t njimi orodne telovadbe. Večji naraščaj jo pa brez skrb: lahko goji že v večjem obsegu; toda šele za doraslo članstvo pride orodje do popolne veljave.
Osnove. Če poiščemo v telovadnem načrtu katerokoli orodje, vidimo, da so imenu orodja povsod pridane široke »osnove«. N. pr. najdemo v telovadnem načrtu za moški naraščaj osnove: naupori — toči; kolebanje — obrati; podmet čez vrvico (iz stojne vese) itd.
Naloga. Ni dobro, ako prednjak vadi s poverjeno mu vrsto v eni določeni četrt uri mešanico raznih vaj — četudi so te vaje v okviru dane osnove. Izbere naj si ožjo nalogo na ta način, da premisli: »Moji gojenci znajo že to, pa to, pa to... Danes jih hočem naučiti še to vajo...« Potem skrbno sestavi pripravljalne vaje za dotično novost in vadi novo vajo v raznih stopnjah in vezavah. Tako se telovadci nauče vedno nekaj novega in zahajajo redno in radi k telovadbi, zavedajoč se svojega napredka.
Napake pri telovadbi naraščaja izvirajo večinoma iz sledečih razlogov: 1. se posveča premalo pažnje telovadbi v prirodi, igram (na travniku), izletom; 2. se često pretirava v telovadnici s telovadbo na orodju-; 3. so vaje na orodju često neprimerne.
Ako bomo prinašali v »Prednjaški šoli« razmeroma mnogo primerov za telovadbo na orodju, storimo to radi tega, da nudimo primerno vadbeno gradivo. Ne smatrajte tedaj tega kot podporo pretirani orodni telovadbi!
Vadbeno gradivo.
1. Drog (dočelni). Osnova: Naupori — toči. Ožja naloga: Naupor jezdno z zaletom. — Ta naloga je primerna za moški naraščaj, ki že zna izvesti z zaletom naupor v obesi na d. (1.) podkolenu. Prednjak naj opozori telovadce na sledeče: 1. postavi se v veso stojno ob napetih lehteh in nogah, upognjen samo v bokih; 2. zalet izvrši ob napetih lehteh; 3. spredaj koncem zaleta u 1 e k n i križ, potem šele dvigni nogo k drogu.
Iz vese stojno z nadprijemom z zaletom:
* 1. naupor jezdno z d. znotraj — premah odnožno z 1. naprej — se-skok naprej. Po prevleku moraš d. nogo iztegniti, ako je nisi že iztegnjene prevlekel, in jo mirno »podrsniti« daleč po drogu, ki ga na ta način zajašeš, prehajajoč v vzporo jezdno. Napaka začetnikov je, da podrsnejo z nogo premalo daleč, samo do podkolena.
* 3. naupor jezdno z d. znotraj — toč nazaj v obesi na d. podkolenu
—	preprijem z d. v podprijem — odnožka z 1. s pol obr. v d. = (premah odnožno z 1. in spojeno seskok s pol obr. v d.).
* 5. naupor jezdno z d. znotraj — premah odnožno z 1. naprej — toč v obesi sonožno nazaj — seskok naprej. Telovadec, ki pri toču v obesi sonožno ne pride popolnoma okoli (do seda), naj takoj seskoči naprej! Pomoč od spredaj!
* 7. naupor jezdno z d. zunaj — premah odnožno z d. nazaj — podmet. Naupor izvedi tik ob roki!
2. Bradlja, ena lestvina za pol lehti višja od druge. Naloga: iz kolebanja v opori na podlehti z eno, na celi lehti z drugo roko vzpora pri
* Vse z * označene vaje na obe strani.
pred- (za-) kolebu do raznih sedov. — Te vaje so primerne posebno za ženski naraščaj; vadijo naj se vedno na obe strani! Oporo na podlehti si olajšaš, ako vedno paziš na to, da se oprimejo prsti lestvine malo bolj zunaj, komolec pa potisneš malo bolj noter.
* 1. Kolebanje v opori na 1. podlehti in na d. lehti — po zakolebu se-skok; »po« zakolebu, ker sme slediti seskok šele po dokončanem zakolebu !
Iz kolebanja kako pri 1. vaji:
* 3. s predkolebom vzpora in vsed prednežno sonožno na 1. lestvino zunaj — sesed v I.
* 5. s predkolebom vzpora in vsed prednožno sonožno na 1. lestvino zunaj — spustiti se v prejšnjo oporo in premah prednožno sonožno noter
—	z zakolebom opora ležno na 1. lestvini — seskok v 1.
* 7. s predkolebom vzpora in vsed prednožno sonožno na 1. lestvini zunaj — cel obrat v 1. — spustiti se v oporo na d. podlehti in 1. lehti in premah prednožno sonožno noter — z zakolebom vzpora in vsed zanožno sonožno na d. lestvino zunaj — sesed v d.	(Dalje	prih.)
JANKO JAZBEC:
Slikovite proste vježbe u kolu.
VI. aje«-»dan« »dva« .
»i«
»tri«
(Nastavak.)
polagano: mali čučanj d., predklon i visoko zanožiti 1. do vodoravnog položaja 1. noge sa trupom, glava malko podignuta, rukama, koje prelaze predklonom u položaj »nadru-čiti */« van« opire se vježbačica o ruke »B« vježbačica.
polagano: ispad d. natrag, predklon, rukama pomoći podržavati ravnotežje »C« vježbačf-ca, čime prelaze ruke u položaj:
»»predručiti van gore«.
»ce«-»tir« VII. »je«-
»dan«
Dići i uspraviti se (brzo) i... (na- Uspraviti se u poklek d. — spustiti stavak gibanja na »dan«) — spustiti	rukama »C« vježbačlce i...
rukama »B« vježbačice, inače vzdr-žaj;
iskoračni stav 1. napred unutra u sre- kroz priručenje odručiti dolje, dlan
dinu između oba kruga — rukama dolje;
uhvatiti se u kolo u nadručenju Vi
van (sa susjednim »C« vježbačica-
ma);
*	Vse z * označene vaje na obe strani.'
»dva« iskoračni stav d. u stranu u usponu; iz pokleka sunuti 1. u stav odnožni,
odklon desno, trup ravno sa 1. nogom — d. podupreti se o tlo (a 1. dolazi uslijed odklona u vodoravni položaj).
»i«	prinožiti	1. u stav spetni u	usponu;	—
»tri«	iskoračni	stav d. u stranu	u usponu;	—
»i«	prinožiti	1. u stav spetni u	usponu;	—
»če«-	iskoračni	stav d. u stranu	u usponu;;	—
»tir« prinožiti 1. u stav spetni u usponu. —
VIII. »je«- Iskoračni stav 1. u stranu u usponu; Uspraviti se u poklek d. — priruči-
ti i...
.»dan« prinožiti d. u stav spetni u usponu; okrenuti dlanove napred van, kroz >	odručenje	nadručiti	(uločno,	pred-
laktice svinute unutra, dlan unutra);
»dva« iskoračni stav 1. u stranu u usponu; dići i uspraviti se u zanožni stav
d.;
»i« prinožiti d. u stav spetni u usponu; prinožiti d. u stav spetni — kroz
odručenje priručiti.
»tri«	iskoračni stav 1. napred na vanjski	___
krug u usponu (na svoje mjesto) — spustiti se rukama i priručno skučiti,
predlaktice na vanjskoj strani zalak-	х
tica, dlanovi na ramenima, prsti svi-nuti unutra;
»i«	1/i okret d. prinožiti d. u stav spetni	—
—	pružiti ruke dolje.
»če«-	—	—
»■tir« :	t
П. sastav.
I.	»je«-	Odručno skučiti, predlaktice vodo-	Iskoračni	stav 1. napred	u	usponu
ravno pred zalakticama, pjesnice — ruke vilično podbočiti, hrbat ,	x	j.jv .	okrenuti početkom gibanja dlanovi-	napred;
ma natrag van, svinuti ih i skliznuti prstima uz stranu prsnog koša gore u položaj ispod ramena, hrbtima okrenutim napred unutra i...
, »dan«	skliznuti prstima i^pod ramena prav-	prinožiti	d.	u	stav	spetni	u	usponu;
■	cem napred, pjesnice pružiti i pred-
t,IV	ručiti, dlan unutra;
,,	(^dva«	okrenuti pjesnice dlanovima dolje;	iskoračni	stav	1.	napred	п	usponu
(na unutanji krug);
»i«	predručno skučiti van, predlaktice	prinožiti	d.	u	stav	spetni	u	usponu;
♦	-/li ' ■	vodoravno unutra, pjesnice svinuti
,Oi -г •	dolje, hrbti prema sebi, prsti se do-
»i	tiču; .
»tri«	uločno nadručiti* predlaktice svinute	iskoračni	stav	1.	napred	u usponu;
unutra, dlan unutra;
»i« čučanj zanožno d. trup ravno sa d. čučanj kao »C« — kroz priručenje nogom — odručno skučiti, predlakti- predručiti 1. gore,
ce nad zalakticama, pjesnice iza gla- zaručiti d. dlanovi dolje, ve, dlan napred,
»če«-	—	—
»tir«	—	—
II.	»je«- Dići i uspraviti se, prednožni skrižni Dići i uspraviti se, prinožiti d. u stav d. (kroz odnoženje) — pružiti u stav spetni i uspon — nadručiti, odručenje, dlan napred;	d. kroz priručenje, dlan unutra;
»dan«	—	—
»dva«	‘/i	okret 1.	u	stav	spetni —	ruke kao poklek d. na unutarnji krug;
I. 3. »i«;
»i«	pružiti	u	odručenje,	dlan	napred;	—
»prve*	»druge*
„tri" poklek d. — zanožni stav d. — ruke odručiti, pjesnice privinuti uz ra-odručiti go-	spojiti sa susjednim	mena susjednih vježbačica (iza
ге i spojiti	vježbačicama.	glave),
ruke sa susjednim vježbačicama
»i*	—	—	_
,če‘	-	_
.tir*	—	—	_
III. ,je“	Dići i uspra- Poklek d. — ruke vilično Nadručiti, dlan unutra;
viti se, stav	podbočiti, brbat epre-
zanožni d.—	da;
spustiti se rukama i nadručiti, dlan unutra;
»dan* —	—	__
»dva“ kroz odno- dići i uspraviti se, kroz okrenuti dlanove napred; ženje pred-	prinoženje prednožni
nožni stav d.	stav d. — predručiti,
— predručiti;	dlan unutra,
»i«	—	____
»tri«	—	j	polagano:	predklon u pokleku —
*•*	—	\	predručiti, pjesnice osoviti za
(vrijeme gibanja, dlan napred (na svršetku pokriva tlo).
»če«-	—	____
»tir«	—	__
IV.	»je«-	Prenosom	tježine tijela na d. stav za-	\	polagano	uspravljanje trupa u
nožni 1. — zaručiti;	'	j pokleku d. — nadručiti, počet-
»dan«	—	l	kom gibanja pjesnice svinuti
»dva«	Vi okret	1. stav	prednožni	1.	— pri-	l	doijei svršetkom izravnati ih
ručno skučitl na	ledja,	dlan	natrag;	)	dlan napred;
»i«	—
»tri«	skučiti d.	u čučanj prednožno lijevom	odručiti gore i spojiti ruke u dva
— kroz	priručenje predručiti, dlan	kruga sa	istoimenim vježbačica-
d°lie I • • •	ma,	»prve« izvana, a »druge« Iz-
nutra.
»i«	predklon	(45°),	glavu	malko	podići,	—
»če«-	—	—
»Иг« —	—	-i
»Prve“
V.	»je«- Uspraviti trup i poklek d. — kroz Polagano pridići i priručenje odručiti dolje, dlan natrag; uspraviti se u
stav zanožni d.
—	(ruke ostanu spojene u krugu);
„druge'
»dan«
»dva«
»i«
»tri«
»i«
»če«-»tir« VI. »je«-
»dan«
»dva«
»i«
donji čelni krugovi predlakticama, svršetkom gibanja dlan gore, i... priručno skučiti, predlaktnice na vanjskoj strani zalaktica, pjesnice svinute na ramenima, dlan unutra.
Pjesnice osoviti (prsti smjeraju van, dlan gore);
pjesnice opet svinuti natrag k ramenima;
polagano, predklon u pokleku — pjesnice osoviti i zaokrenuti ih prstima pravcem natrag, onda su-nuti rukama u predručenje (dlan napred).
uspon 1. (trzajem) i zanožiti d.
polagano spustiti se dolje u prijašnji položaj (poklek d.);
»tri« —
isto kao „ргте* na V. od „је“ do -i*;
»i«
»če«-»tir« VII. »je«-
»dan«
»dva«
»i«
»tri«
»i«
»če«-
»tir«
spustiti se rukama i priručno skučiti, predlak-tice na vanjskoj strani zalaktica, pjesnice svinute na ramenima, dlan unutra;
^ isto kao ,C“ na —
isto kao . prve“ na V. -tri*.
/	VI.»dvai.i“.	-
dići i uspraviti se, stav zanožiti d. __________
—	nadručitl, početkom gibanja pjesnice svinuti dolje, a svršetkom _ ih izravnati, dlan napred.
Spust 1. na pruženo stopalo; zanožni stav. d. unutra;
polagano:	za-
klon glavom i gornjim trupom.
(Nastavit će se.)
Iz Sokolskog društva u Sarajevu. Rad
sokolskoga naraštaja bio je veoma otešćan u ovoj godini, ali neumornim radom nekoliko starije braće opet je došao u onaj normalni kao i prošle godine. Imali smo jakih protivnika koji su ometali rad da se naraštaj sokolski podigne iznad sviju drugih organizacija u Sarajevu. Prvo nemamo dovoljno ljudi naročito učitelja i profesora koji bi sokolski rad volili i svoje djake upućivali u sokolstvo, imamo mnogo više tih ljudi koji su na žalost odvraćali svim sredstvima djecu od sokolstva. Onda je došla propaganda skauta koja je vodjena vrlo sistematski, tako da je za čas zbilja škodila sokolskom naraštaju, ali ipak je to sve prebrodjeno i sokolski naraštaj ostaje opet na svojoj visini.
Na 1. decembra o. g. održan je i kod nas Savezni dan a ujedno i 50 godišnja proslava brata Gangla koji je mnogo učinio za sve sokolstvo a naročito za naraštaj.
Program je bi vrlo biran i tehnički dio izveo je naraštaj uz opšte zadovoljstvo. Brat starosta dr. Perišić držao je vrlo lije-
po predavanje o ideji sokolstva, o bratu Ganglu i iznio cijelu istoriju tega zaslužnoga brata po cjelokupno jugoslavensko sokolstvo. Zatim je naš načelnik brat Žakula recitovao pjesmu od brata Čurčića o narodnom jedinstvu, koja je nagradjena ogromnim aplauzom publike.
Onde su sljedile vježbe koje je izvodio ženski naraštaj pod vodstvom vrijednog sokolskoga radnika brata Čovića. Ovdje se mogao opaziti sistematski rad, jer preciznost izvadjanja ovih lijepih ali teških vježbi zaslužuje najveću pažnju. Zatim je nastupio muški naraštaj (šegrti) sa bratom Majstoro-vićem koji su za kratko vrijeme vježbanja pokazali vanredan uspjeh, naročito u skladnim piramidama što je publiku oduševilo. Kašnje je nastala igranka i veselje koje je potrajalo do 1 sat u noći. I tako je prošla ova skromna i lijepa proslava brata Gangla, kojemu želimo da još dugo poživi i da nam i dalje daje novog podstreka svojim neumornim radom na sokolskome polju.
Zdravo!
ЈШШШ
Vsem bratom in sestram!
Usoda Reke je zaenkrat zapečatena. Javnost ocenja to zgodbinsko dejstvo odgovornih državnikov po zlih posledicah in po zaslutenih dobrinah, ki se obetajo našemu narodu tostran in onostran naše sedanje državne meje. Končno sodbo izreče zgodovina.
Istina je, da je marsikdo pričakoval več uspehov za nas in da so podpisi na rimski pogodbi pokopali premnogo nado, ki je lajšala težko eksistenco in neutešljivo pričakovanje naših neodrešenih bratov in sester.
Kar nam je naklonila trda sedanjost, ni dar pravične usode, nego je le nova vzpodbuda k nadaljnemu, nikoli mirujočemu delu za osvobojenje vseh pripadnikov našega naroda in za njih združitev z nami v eni in nam vsem skupni domovini Še danes štejemo pol milijona svojcev, ki so na milost in nemilost izročeni tujemu jarmu. Njih usoda ni in ne sme biti z rimsko pogodbo zaključena za vedno! Zanje se začenja le nova doba bridkih preizkušenj, novih težav in duševnih muk, ki se izlivajo v val nemega hrepenenja po naši ljubezni in nezmanjšane zvestobe do rodne zemlje in krvi.
Tem bratom in sestram veljajo naši Iskreni, bratski pozdravi! Njim velja naše Ponovno zagotovilo, da tudi po rimski po-Sodbi nismo pozabili na nje, ampak da so Poslej še bliže našim srcem, saj ne more ffled nje in med nas postaviti meje nobena si-
la, ker ni nobena sila postavljena na temelj večne pravde!
Vse brate v osvobojeni in ujedinjeni domovini pa poživljamo, naj jim bo neod-rešena naša zemlja neprestano v spominu in naj zavestno, vztrajno in s podvojeno požrtvovalnostjo — izvršujoč vzgojne naloge Sokolstva — obračajo svoje poglede in misli v bodočnost, ki bo z našo podporo in pomočjo dovolj jaka, samozavestna, odločna in pripravljena, da prežene črno noč robstva z zlato zoro svobode!
S tem pozivom izvršujemo sklep od-borove seje z dne 27. januarja 1924 in pošiljamo vsem bratske pozdrave!
Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovanskega Sokelskega Saveza.
V Ljubljani, dne 30. januarja 1924.
Našim mladim čitateljem! Že nekaj let nam dopisujejo naši mladi Sokoliči in Soko-liče, zlasti pa smo zadnje leto (1923.) dobili več dopisov in poročil za naš list iz krogov sokolske mladine. Da ne bo zamere pri naših mladih sotrudnikih, naj pojasnimo, kako se godi dopisom, ki pridejo v roke uredniku Sokoliča.
Br. urednik ima svoje muhe, kakor pač vsak človek, zato vsak dopis skrbno prečita. Včasih začne otresati z glavo, pa vnovič prečita dopis in če ni še povsem na jasnem, ga čita v tretjič. Končno vzame svinčnik in popravlja, predno odda rokopis v tiskarno, včasih pa vzame nov papir in do-
Pisnikov članek spiše še enkrat. Seveda se potem dopisnik čudi in pravi sam pri sebi, da članek ni tak, kakor ga je napisal on. Zgodi se pa tudi, da izgine sem in tja kak dopis v koš in dopisnik se čudi, da njegovega dopisa ni v »Sokoliću«.
Tako je in tako bo tudi v prihodnje. Toda to vas — mladi prijatelji — ne sme oplašiti od dela in sotrudništva pri »Sokoliću«. Če se delo ne posreči prvikrat, zato še ne smemo obupati in odnehati, saj se tudi rokodelskemu vajencu ne posreči prvo delo. Koliko truda in poskušenj je treba, predno je delo tako izvršeno kakor mojstrovo.
Vabimo vas vse, da poskusite popisati svoje utise iz telovdnice, iz zletov in izletov itd. ter pošljete svoje izdelke našemu uredniku, da bo »Sokolič« čim zanimivejši in zabavnejši. Nikogar naj ne bo sram in strah pred urednikom, ki ne obeša nikdar napak na veliki zvon. Torej na svidenje!
Pesnik Aleksa Šantić t Dne 2. februarja 1924. je v Mostaru, umrl veliki pesnik Aleksa Šantić, ki je bil tudi član Sokolskega društva v Mostaru, ki omu je skupn z	Mostarsko sokolsko	župo izdalo
v	spomin lastno smrtno	naznanilo, v
katerem poživlja vse brate in sestre, da	se udeležijo pogreba	svojega veli-
kega brata. Aleksa Šantić je bil rojen v Mostaru dne 27. maja 1868. in je študiral v Trstu in v Ljubljani. Svoje pesnitve — med drugim tudi drame »Pod maglom«, »Hasan-aginica« in »Angjelija« — je izdal v večih zbirkah. Zadnje njegovo delo o kralju Petru Osvoboditelju je ostalo nedovršeno. Aleksa Šantić je bil pesnik ljubavi, bratstva in svobode, zato ga je tudi med vojno av-
strijska oblast preganjala, naš kralj Aleksander pa ga je odlikoval z redom sv. Save. Pesnik Šantić je bil član Srpske akademije v Beogradu in Jugoslovenske akademije znanosti v Zagrebu. Slava njegovemu spominu!
75. obletnica Prešernove smrti. Dne 9.
februarja letošnjega leta je preteklo 75 let, odkar je v Kranju umrl prvi največji slovenski pesnik dr. France Prešeren, rojen dne 3. decembra 1800. v Vrbi na Gorenjskem.
Naraščajski dan Gorenjske sokolske župe se vrši letos dne 3. avgusta na Bledu. Naraščaj iz Sokolske župe v Kranju, se že pridno pripravlja na ta svoj dan.
VIII. olimpijada v Parizu bo letos junija in julija. Tekme iz zimskih športov za olimpijado pa so se vršile koncem januarja in začetkom februarja, in sicer se je tekmovalo v drsanju na ledu, smučanju in v vožnji na bobsleighu ter v igri Носкеу na ledu. Te tekme se niso vršile v Parizu ampak v Chamonixu na Francoskem in so bile pri tekmah zastopane vse večje evropske države ter Amerika. Tekme v smučanju so se udeležili tudi štirje Jugosloveni, in sicer dva iz Ljubljane ter dva iz Zagreba. Prvenstvo so odnesli po večini tekmovalci Iz severnih držav, to je iz Norveške, Švedske in Finske.
Umestno bi bilo, da bi se tudi sokolska mladina začela zanimati za zimske panoge telesnih vaj, n. pr. za sankanje, smučanje in drsanje, zlasti v krajih, kjer so klimatične razmere za te panoge ugodne, ker so za telesni razvoj mladine te vaje velike važnosti in za zdravje silno koristne.