------    303    -----
Politične razprave.
Dogovori v Aussee-u.
Graška „Tagespost" prinaša 13. dne t. m. v svojem večernem listu pod napisom: „Ein Compromiss", — posnetek iz „Telegrafovegau sestavka, kiga je spisal nekdo o zmenkih, ki so jih nedavno v Ausseejmeli nekteri deželni poslanci tiste nemške stranke na Štajerskem in zgornje Avstrije, ki se imenujejo autonomisti ali zagovorniki samouprave.    Glasi se tako-le :
„Sloga avstrijskih Nemcev med seboj bodi poroštvo resnični ustavnosti in pravi svobodi v Avstrii; zmota je, tako tolmačito jo, kakor da bi pravične zahteve nenem-ških narodov hotela kratiti. Poganjanje za utrditev svobode   ne  bo  in  ne  sme  uničevati deželnih posebnosti.
To upravičeno posebstvo mora prihodnja avstrijska ustava deželam tako utrditi in zavarovati, kot druge meščanske, družabne in politiške svoboščine. Utrdba prave ustavne svobode, bode mogočna vez skupnosti med raznimi avstrijskimi narodnostmi. Zakaj skupaj bomo imeli eno, vsem drago dobro braniti, varovati in trditi. Jezik o v a ravnopravnost v šoli in cerkvi, v uradu in občini, varovanje svojega lastnega narodnega življenja vsamopravnihmunicipijah, potem v okrajnih in okrožnih zborovih in slednjič razširjena, po trdnih in nespremenljivih ustavnih vodilih ustanovljena deželnihzborov pristojnost ali kompetenci j a, to ustvari pri nas posameznim delom samoupravo in samostojnost; pri vsem tem pa bi se najviši postavo-davni oblasti ne smela kratiti potrebna moč. Centralizacija vodi v absolutizem, ker se le šiloma vzdržati more; a federacija v navadnem pomenu je le ena postaja na poti k absolutizmu, ker zastopništva moč razkraja v drobce (atome); pa tudi dualizem v šir-jem smislu razdeva skupnost in državno celoto. Zevse-ma posebne razmere avstrijske ne dopuščajo, da bi se vpeljala ktera koli teh državnih oblik v svoji čisti, ne-izprosljivi doslednosti. V dvalizmu, kterega meji in umeruje parlamentarno obravnavanje reči zares skupnih, vidijo poslanci, ki so bili v Aussee-u zbrani, državno, za Avstrijo mogočo obliko. Postavna (temeljna) oblika, kakor tudi njeno zvršilo pak se naslanja, kakor je vidno, na vzajemni dogovor (kompromis).u
„Tagespoštau temu dostavlja: „Mi se skladamo popolnoma s temi mislimi, in bi imeli za dokaz politične zrelotosti in brez predsodne previdnosti, ako bi slovenski vodniki pristopili temu programu, ker morajo spoznati, da so va-nj tudi njihove narodne želje sprejete. Kratkovidni, surovi antipatii do nemštva in nemških kulturonoscev mora se konec storiti, in sploh narodni mržnji za vselej slovo dati. Isti politični in gospodarski principi naj bodo temelj porazumenju vseh avstrijskih narodov, kteri si bodo na svobodnem stalu, kakor se samo ob sebi razumeva, vzajemni poroki za pametno svobodo in sosebno narodno življenje."
Tako „Tagespost." Tudi mi radostno pozdravljamo izjavo nemških poslancev, daje centralizacija avstrijskim narodom pogubna, da vodi v absolutizem; da mora narodna ravnopravnost obveljati v šoli, v cerkvi, v uradu; da ima samouprava po občinah, okrajih in okrožjih, in razširjena kompetencija deželnih zborov biti zagotovilo in bramba posebnega narodnega življenja; ter da ne sila, ne oktrojirani statuti, ampak vzajemno porazumenje ima biti izvor in podloga prihodnji avstrijski ustavi. Brez skrbi rečemo, da je ta izjava nemških autonomistev znaten korak k porazumenju, čeravno smo še deleč deleč narazen, dokler bodo kakoršnega koli dvalizma govorili. Al prvi korak, najtežji, in ki največ premagovanja potrebuje, je storjen, in mi se nadjamo, da bo sčasoma na podlogi pripoznane ravnopravnosti mogoče, bolj približati se drug drugemu. — Al čudimo se, zakaj da se Nemci tako strašno federacije boje, in zakaj se je tako silno branijo, še celo s tem, da ji trdovratno čisto napačen pomen podtikajo. Stokrat je že izrečeno, in brez vsake dvombe je, da federalisti vse tiste zadeve za skupne spoznavajo, ki so z oktoberskim di-plomom za skupne vsemu cesarstvu izrečene, in da stavijo v področje skupinskih zborov le tisto, kar okto-berski diplom ožjemu državnemu zboru pridržuje. Saj še februarski statut ni večih pravic podelil skupnemu zastopu!« Kdo mora tedaj, če nalašč ne previja, trditi, da federalizem zastopništvu moč v atome drobi? Niti v Ameriki niti v Švici, ki so prave federalistične države, nima skupni zastop večih pravic.   Ako je ondi
—-    304------
središka ali centralna vlada dosti jaka, in ako ima zastopništvo dovolj moči, zakaj to dvoje po istih federalnih načelih ne bi tudi v Avstrii zadostovalo ? ,
Kar nas „Tagesposta opominja, da dajmo slovo antipatii do nemštva in nemških kulturonoscev, damo ji pošteno pomisliti, da nastavši mržnji sred Nemci in Slovani mi Slovenci nismo ni začetniki ni krivci, ampak tisti, ki nas niso hoteli za ravnopravne spoznati, in ki niso prenehali v eno mer pred svetom grditi, zaničevati in zasmehovati nas. Naj te krivice djansko prestanejo, in drage volje zagrnemo z pozabljenjem, kar je bilo, in podamo bratovsko roko nemškim svojim sosedom in sodržavljanom. Saj vemo, da cilj in konec krščanske omike ni maščevanje, ampak odpuščen je, ne sovraštvo ampak ljubezen. Zmislimo eden in drugi, kar je pesnik v „krstu pri Savici" tako lepo rekel: Da smo očeta enega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, Da ljubit* mor'mo se......a              S.