99 Primorec “ izhaja vsakih Uirinajst dnij kot priloga „SoiP* brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za eelo loto 80 kr.; za tuje države voč poštni stroški. ,,Sočau z ,,Oosp Listom11 in ,,Primorcem11 stane na leto 4 gld. 40 kr. — Ured-ništvo in upravništvo jo v Tržni ulici (Morcato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo se le iz nirodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrste enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke se prodajajo po 2 kr. Rokopisi se no vračajo.
Eazgled po svetu.
Avstrijske ilelele. — (Deželni maršal d o 1 j n e a v s t r i j s k i) grof Kristijan Kinsky se je odpovedal. Mož je sicer nemški liberalec, a se je liberalni večini hudo zameril, ker ni hotel kratiti govorniške svobode protisemitskim poslancem.
—	(češki socijalisti na Dunaju so se ločili od nemških tovarišev, ker zadnji so se izjavili za centralizem.
—	(Cesarica Elizabeta) dospela je v nedeljo na Korfu. Na tem divnem otoku v Egejskem morju im& naša cerarica krasno vilo, v kateri biva vsako leto po nekaj časa. Po dohodu sta jo obiskala grški kralj in princ Waleški.
—	(Na če š k e m je več srednjih šol, katere vzdržujejo bodisi mesta ali pa zasebna društva. Zadnji čas je pa vlada podržavila dve češki in dve nemški gimnaziji. To je sicer nekaj, a zakaj vlada nič ne stori za češki narod v Moravi in Šleziji? Zakaj mora „Matice školska“ vzdrževati v Opavi češko gimnazijo, katero obiskuje že nad 500 dijakov? Tam naj vlada pokaže svojo naklonjenost do češkega naroda!
—	(„Matice školska41) je silno važno šolsko društvo, za katero vrli narod češki žrtvuje leto za letom velikanske svote. Kavnokar se je vršil v Pragi občni zbor, kateremu so bili predloženi računi za preteklo leto 1892. V teh računih čitamo, da je družba imela 180.000 gld. dohodkov. To je požrtvovalnost! S takimi svotami se da že nekaj storiti za narod!
—	(O premembah v m i n i s t e r-s t v u) se še vedno širijo razne vesti. Le-vovski dopisnik „W. Allg.Ztg44. pravi, dagrof Taaffe je pripravljen še en ministerski sedež prepustiti Poljakom in sicer trgovinsko mini-sterstvo; markiz Bacquehem bi v tem slučaju postal minister za notranje posle.
-—(Bolgarski knez) Ferdinand bil je 10. t. m. v avdijenci pri našem presv. cesarju; navzoč je bil tudi prvi bolgarski minister Stambulov.
—	(Češkemu namestnik u) grofu Thunu se stališče baje čedalje bolj maja. Uzročil je namreč s svojo neprevidnostjo velikansk odpor mestnega zastopa pražkega ter celega naroda. Pri neki drugi priliki se je pa očitno postavil na nemško stran, česar bi ne bil smel storiti.
Ogersko. — (Ogrska vlada) je zadnji čas dosegla pohvalo jako dvomljive vrednosti, namreč: Košut jo je hvalil. Dejal je namreč neki deputaciji Madjarjev, da vsak Madjar bi moral podpirati sedanjo vlado, zlasti njeno cerkveno politiko. Tako daleč so dozorele razmero na Ogerskem!
—	(Ubogi Slovaki), katerih je * milijone, silno veliko trpč pod kruto vlado madjarske oholosti. Kake razmere vladajo na Slovaškem, priča sledeča prigodba: V Modri so hoteli slovaški rodoljubi prirediti veselico, kakoršne so v navadi po naših čitalnicah. Toda župan je veselico prepovedal, ker ni bilo na sporedu nič madjarskega.
Zupan je dejal, da ideja madjarske države in madjarskega jezika se mora povsod pospeševati, kar bi se pa ne doseglo s čisto slovaškimi predstavami in veselicami. Zahteval je, da se mora v spored sprejeti tudi kaka madjarska točka in vabilo da se mora tiskati tudi v madjarskem jeziku. Proti tej modrosti madjarskega hlapca so se slovaški rodoljubi pritožili na ministerstvo. Turške razmere!
—	(G o r n j e-m a d j a r sk o kulturno d i- u š t v o), ki deluje za pomadjarjenje Slovakov in ogerskih Rusov, namerava ustanoviti dve gledališki družbi, ki bi pospeševali madjarovanje. Isto društvo je obljubilo tudi po 50 gld. nagrade vsakemu učitelju, ki dokaže kake posebne uspehe svojega delovanja za madjarstvo.
Hrvaško. — (Nezavisno časnikarstvo) na Hrvaškem ima hude čase. Vlada ga strahovito preganja; z vsakdanjimi zaplembami hoče ga uničiti. Vrhu tega vlada pleni nazavisne časopise takč, da jih na pošti ustavi in pobere že do 5. popoldne, dočim se uredništvu zaplemba naznani še le sledečega dne. „Obzor“ se je vsled tega pritožil v Budimpešto, a še odgovora mu niso dali. Taka krutovlada se na more trajno vzdrževati!
—	(„S t a r č e v i č e v dom") v Zagrebu bo še veliko veličastnejši, nego se je mislilo s početka, kajti darovi prihajajo v prav odličnem številu, kakoršnega se spro-žitelji te lepe misli niti nadejali niso. Te dni smo čitali, da sta baron Dragan V r a-n i c a n y in njegova soproga Ivka darovala v ta namen 1000 gid.
—	(Vladika Strossmajer) zadnji čas nekoliko boleha. Častitljivi starček je v svoji pozni starosti doživel vesele dni, doživel je združitev najboljših hrvaških sinov pod eno in isto ter edino pravo bojno zastavo. Narod hrvaški je pa dokazal uprav v preteklih dneh, kako visoko čisla, kako ljubi svojega velikega sina, svojega slavnega Strosmajerja. O priliki njegovega godil (sv. Jožefa) dobil je namreč Strossmajer toliko brzojavnih častitk, da sta jih zagrebška dnevnika „Hrvatska44 in „O b z o r44 prinašala nekaj dnij. Slava Mul
—	(Reška g i m n a z i j a bo bržkone premeščena v Sušak. Župan Račič je baje že kupil svet, kjer se bo zidalo gimnazijsko poslopje. — Ako že mora hrvaška gimnazija iz Reke ven, je vsekakor bolje, da pride na Sušak, ki se nahaja tikoma Reke, nego da bi se premestila kam daleč proč, n. pr. v Ogulin ali Sinj, kakor se je pisalo.
—	(V Varaždinu) vršil se je v nedeljo komers v proslavo združenja obeh opozicij. Udeležba od vseh stranij bila je ogromna. Napitnice, med temi Strossmajer-ju in Starčeviču, so bile naudušeno sprejete. Slovenski govoril je dr. Omulec.
Zunanje države. — (Portugalskega kralja) napadel je neki blazen človek s palico; udaril ga ni, le žugal in kričal je.
—	(V Rim u) so razkrili dragocen
spomenik bivšemu finančnemu ministru Kvin-tiuu Selli.
—	(V Milanu) vršil se je shod italijanskih radikalcev, ki so protestovali proti temu, da vlada prikriva znane sleparije pri raznih bankah.
—	(Na Srbskem) vrše se obžalo• vanja vredne borbe med vladnimi mogotci in večino zavednega naroda. V deželi vlada velika nezadovoljnost in vrhu tega še revščina. Mladi kralj Aleksander bi imel v enem letu sam prevzeti vlado, a prestol se mu prav nevarno maje. Razumništvo je skoro vse silno pokvarjeno in sebično. Državne blagajne so prazne, da uradniki že zopet ne dobivajo plače. Zatč vlada išče posojilu pri tujih židovskih bankirjih. — Zdaj zboruje skupščina; sej se udeležujejo le liberalci, radikalci pa ne, ker za nje ne veljajo ustavne pravice.
—	(V italijanski zbornici) interpeloval je znani Žid, poslanec Barzilai, ministra zunanjih poslov o razpustu mestnega zastopa tržaškega. Kaj to Italijo briga ?
—	(V angleški zbornici) razpravljajo se zdaj predloge zakona, s katerim se urede pravice in dolžnosti Ircev do skupne kraljevine; irsko kraljestvo, kjer večina prebivalstva je katoliška, dobi večjo samoupravo in prostost. Irci so se veliko desetletij neprestrašeno borili proti Angležem.
—	(Švedsko in N o r v e ž k o) sta dve najsevernejši kraljestvi v Evropi; obe sta druga poleg druge na Skandinavskem polotoku, sta med seboj neodvisni, le vladarja imata skupnega t. j. takozvana personalna unija. Zadnji čas so se začeli oglašati razni nezadovoljni življi, ki hočejo odpraviti tudi to vez med obema kraljestvoma.
—	(V Belgiji) pride v zbornici na dnevni red predloga o splošni volilni pravici. Delavci, katerih je tam silno veliko, se pripravljajo na raznotere demonstracije, ako se predloga zavrže.
Goriške novice
Danajski nadškof kardinal Gruscha bival je v gosteh pri prevzvišenem knezo-nadškofu goriškem od prejšnjega torka do preteklega ponedeljka. Visoki gost si je o-gledal v spremstvu svojega gostitelja razne kraje naše lepe okolice.
Častilka goriškega mestnega zastopa na sv. Očeta o priliki 50-letnice njegovega škofovanja bila je krasno izdelana na pergamentu ter vložena v dragocen okvir. Delo je stalo okoli 300. gld. „Corrierc44 se je silno repenčil proti tej častitki; zatč je dobil na svojo stran par starašin, ki niše bili zadovoljni, da bi se ta strošek plačal iz mestne denarnice. Na to je župan izjavil, da plača vseh 300 gld. iz svojega žepa. — Častitka je bila že odposlana v Rim. „Cor-riere44 je nekako zmagoslavno naznanil, da vsi starašine častilke niso podpisali. Žid Dorfles je seveda ni podpisal. In ako bi to
storil, mi bi svečano protestovali proti takim židovskim igračam. — Uprašamo pa, čemu se židovski „Corriere“ toliko utika v vse katoliške zadeve ? Kdaj se mi brigamo za židpvs^e zadeve v sinagogi ?
Mesine volilve v Gorici začele so v torek; volil je tretji razred, danes pa voli drugi razred. Tretji razred volil je letos enega samega kandidata. Izvoljen je bil „Corrierov“ Ljubljenec Giorgio Bombič, ki se pa piše z ^ na koncu. Protikandidat bil je drugi „Slovenec11 dr. Pittamitz, ki se šteje bolj med „zmerne11. Volitve se je udeležilo 1270 volilcev; Bombič je dobil 164 glasov.
Slovenci se za te volitve nismo brigali. Uzroki so znani. Pride čas tudi za nas I Pri sedanjih razmerah bilo bi abotno od nas, ko bi se brigali za te volitve; škoda je za vsakoršno žrtev, katero obrnemo lahko v boljše namene.
O volitvah v 2; in 1. razredu bomo poročali v prihodnji „Soči“.
Mestno starašintvo goriSko imelo je u-čeraj teden tajno sejo, iz katere naznanjamo sledeče sklepe: Trije mestni stražniki dobili so vsak po 10 gld. nagrade ter 50 gld. za izredna opravila. — Udova po nesreči u-mrlega sluge na goriški realki, Pušpana dobila je. 50 gld. miloščine. — Mestnemu računovodju Bresca (Breška, ta priimek nahaja se marsikje med Slovenci) dovoli se tretja petletnica. — Raznim dijurnistom in praktikantom zboljšala se je plača. — Sklenilo se je, razpisati službo mestnega inženirja z letno plačo 2000 gld. in 200 gld. doklade.
Deželni zbor goriški bo imel svojo četrto sejo prihodnji četrtek 20. t. m. ob 4. popoldne. Na dnevnem redu bodo tri poročila deželnega odbora. Dr. N. Tonkli bo poročal o računskih sklepih za 1. 1892. vseh zalogov, ki so v deželni upravi. — Dr. Verzegnassibopa poročal o novi cestni postavi in o postavi zastran ribjega lova v medzemskih vodah. — V tej seji pride torej na dnevni red važna točka o novi cestni postavi. Kak6 potrebna nam je enaka postava, razvideli so čitatelji zadnje „Soče“. Naj bi se torej ta cestna postava še v tem zasedanju srečno rešila, kar smemo od deželnega zbora, zlasti z ozirom na ravnokar dovršene volitve cestnih odborov, vsekakor pričakovati;
Goriški ognjcgasci so dobili pretekli teden iz tovarne v Ulmi veliko raztegljivo lestvo na vozu. To je zopet lep napredek ! Taka lestva je ob kakem požaru velika dobrota. Vzdigne in raztegne se s strojem do tolike višave, da seže najvišji hiši do vrha, ž njo vred raztegne se po potrebi tudi vodna cev, ki je ondi vedno pritrjena. Takč more priti ognjegasec od zunaj poslopja do poljubne višave ter skozi okna moriti požar z vodo. — Goriški ognjegasci so spretni v svojem človekoljubnem poslu, tudi s potrebnimi pripravami so dosti dobro oskrbljeni, še —-ivode naj bi imeli v obilnosti, pa bi bilo vse v redu,
V goriškem gledišču se predstavljajo zdaj italijanske operete. Dočim je bilo gledišče v postu, ko so se predstavljale nemške operete, skoro vedno polno, je zdaj narobe skoro vedno prazno, kakor pripoveduje „Corriere“ nekako obupnim načinom. — Zakaj ta razloček? Evo: Italijanov v Gorici je veliko premalo, da bi mogli sami polniti gledišče. Ker pa gledališko umestnost ponižujejo in kujejo v spone svoje politike, sovražne vsemu, kar ni italijansko, branijo s tem vstop v gledišče vsem Slovencem in deloma tudi Nemcem. To je uzrok, daje gledišče prazno in da igralci ter pevci odhajajo s prevaranim srcem in praznim želodcem nazaj ‘domov v blaženo deželo onkraj Idrije in Raše.
Seneni trg. — Mestno starašinstvo goriško sklenilo je že pred več časom, da preloži seneni trg k Rudeči hiši. Ta sklep se do danes še ni izvršil. — ,)Cor-riere“ od sobote je zaradi tega hud na mestne očete, češ, da vsled tega ima mesto veliko gmotno škodo. Veliko dobrega sena, pravi „Corriere", dobivamo iz hribov; a vse to seno stehta se na javni tehtnici solkanski, ker je na sedanji seneni trg goriški predaleč. Zaradi tega pa naši hribovci ne plačujejo mestne takse za tehtnico in prostor. — Evo, kako dobri, smo mi Slovenci in kakč rad nas ima celo židovski „Corriere“, k e d a r upajo izvleči iz naših žepov kak krajcar. Takrat znajo tudi slovenski in to celč prav dubro.
Naši Slovenci naj torej na vsak način vozijo mimo solkanske tehtnice v Gorico tehtat svoje seno, da bi polnili prazne mestne blagajnice, ako pa zahtevamo Slovenci v Gorici ljudskih šol za svoje otroke, tedaj nas pošiljajo — v Solkan. Taki so! Naš denar jim diši, nas pa sovražijo, kolikor je le mogoče!
Vode nimama! — Ta klic postaja v Gorici že nekako glas obupajočih potnikov v puščavi. Naši mestni očetje pa ne vedo, kako bi pomagali; od besed do dejanj jim je dolga, težavna pot. Veliko se govori, razpravlja in piše, veliko denarja požirajo načrti in komisije, a vode ni od nikjer.
Tudi v zadnji seji bil je govor o tem znamenitem uprašanju za goriško mesto. Dediči pokojnega Trippa so namreč ponudili goriškenn; mestu svoje pravice do potoka Mrzi ek a. Ponudba se je izročila v pretres pravnemu odseku.
Povožena žena. — Naša goriška gospoda, ki ima svoje konje in kočije, se tnalo briga za prepoved, da se po mestu ne sme hitro voziti. Zato se dogajajo razne nesreče. Tudi učeraj teden je neka kočija povozila ubogo ženico v Glediški ulici, konji in kolesa šli so čez njo. Usmiljene roke so ženico takoj odnesle v bližnjo glediško kavarno in potem v Kiirnerjevo lekarno, kjer so ji obvezali rane. Upati je, da žena ozdravi.
Enakopravnost. — Vsa županstva ajdovskega kraja podala so prošnjo sl. c. kr. okr. glavarstvu v Gorici, da bi dopisovalo z občinami vedno v slovenskem jeziku. —-Na to so vsa županstva prejela okrožnico velesp. gospoda namestuiškega svetovalca viteza Bosizia z dne 10 t. m., s kojo zagotavlja, da se bode prizadeval, kolikor bo le mogoče,ustrezati izraženi želji. Prošnjo županstev in to okrožnico priobčimo v eni prihodnjih številk „S o č e“. Za danes izrekamo gospodu namestniškemu svetovalcu le javno zahvalo za to okrožnico, ki priča, da: „kdor prosi —• nosi.“ Kdor pa molči — trpi in prav mu stoji!
Itcguncc. — Peter K riz amič, lovec ppi 20. bat., kije zdaj v Gorici, pobegnil je čez mejo v Italijo. Učeraj teden se je oglasil pri redarstvu v Vidmu; bil je praznično o-pravljen in z bodalom prepasan. Silo je imel!
Kaše železnice. — V ponedeljek je došel v Trst trgovinski minister markiz Ba-quehem. To priliko ste porabili občini Tržič in Červinjan, da ste poslale v Trst k njemu deputaciji, ki ste ga zahvalile za naklonjenost furlanski železnici. — Tudi naš deželni glavar prevzvišeni gospod Franc grof Goro ni ni šel je v spremstvu deželnega odbornika Pajerja v Trst, kjer je imel z ministrom pogovor o naših železniških željah in potrebah. Upajmo, da njiju pot v Trst ni bila brez pomena za našo deželo.
Pošlni pečat v Čepovnmi. — Čitateljem našim je znano, da so se vrli Čepovanci pritožili na poštno vodstvo proti imenu „Chiapovano", ki stoji v poštnem pečatu na prvem mestu. Poštno vodstvo je pritožbo zavrnilo z odlokom 13 marca št. 6998. češ, ker se krajno imč že od davnih časov v nemškem jeziku Chiap.ovano in v slovenskem Čep ovan imenuje in je zatorej popolnoma opravičeno, da se v obojnih izrazih v poštnem pečatu rabi.“
Modri možje ti tržaški jezik oslovci! Od kdaj je Chiapovano nemške imč?! Zakaj je pa stalo v starem pečatu Cepo-vano? Ali je tudi, to ime nemško? Katero teh dveh je tisto „nemško ime že od davnih časov“?
Poštno vodstvo pravi, da je opravičeno, ako se krajevna imena rabijo v pečatu v „obojnih izrazih.“ Zakaj pa cela vrsta pešt v čisto slovenskih krajih rabi le nemške napise? N. pr. Haidenschaft, Karfreit, Ca-nale, Monfalcone, Ronzina, St. Daniel im Kilstenlande?!
Državno podporo. — Vlada je dovolila 4000 gld. za zgradbo ali uravnavo naših cest, in sicer: 2000 gld. za cesto od Marije Celj v Zapotok in od tam v Vrhovlje; 1000 gld. za cesto od Plavij ob desnem bregu Soče v Kanal; 1000 gld. za izravnavo nevarnega klanca pri Medani.
„Corriere“, ki vsako malenkost presoja s svojega narodnostnega stališča, pravi: „Kakor se vidi, vse podpore dobe slovenski kraji, mi pa nič“. — Uprašamo: Ali ni tudi Gorici v korist, ako se zboljšajo ceste v slovenskem delu dežele? Kaj ima Gorica od Furlanije? Sicer pa: ali nima Furlanija že zadosti cest ?. Ne smešite se pred svetom s takimi otročjimi opazkami!
Drobno novico. — 1 8-1 e t n i V u g a je v nedeljo večer trikrat z nožem ranil nekega mladiča Višintina; Vugo so Zaprli.
Cirkus Amato došel je v Gorico; predstave daje na svetu barona Codelli-ja na cesti Franca Jožefa. — Goriški lovski b a t a 1 i j o n pojde na Trbiž, tr-bižki (št. 7.) pride pa v Gorico; pri zadnjem so večinoma Korošci. t— Živinsko sol prodaja solinski urad v Piranu po 1 gld. kvintal. To je ta teden objavil goriški magistrat vsem živinorejcem v Gorici. — Fni'-lanski učitelji gradiščanskega okraja so danes teden ustanovili učiteljsko društvo. V slovenskih krajih že davno imajo taka društva! — „R i n n o v a m e n t o“ od srede ni bil zaplenjen. Čudež! — Obesil se j e čevljar Jos. Kamenšček v Rabatišču; vrv je pripel na žebelj stenske ure. Star je bil 40 let. Zapustil je ženo in dva otroka v naj večji revščini. — V M o š i je neki Budin z nožem usmrtil 18-letnega Jos. Mavriniča, drugega tovariša Turela. pa je nevarno ranil. — Maj h e n s a m o k r e s (revolver) našel se je na Travniku v Gorici. Kje se dobi nazaj, pove iz prijaznosti naše uredništvo. — O nekem dvoboju v Gorici poročal je prvi tržaški „Piccolo“, za njim pa razni nemški in tudi,slovenski listi. Trije .italijanski Rsti goriški nič ne vedo o tem, mi pa tudi ne. —
Pri c. kr. kmetijskem poskušališču v
Gorici je razpisana služba aspiranta z letnim adjutom 500 do 600 gld.; po enem letu oddd se služba za stalno, ako bo prosilec zadoščal zahtevam te službe. Prosilec mora dokazati, da je dovršil kako višjo kmetijsko šolo in še posebe, da je vešč . v kemičnih raziskovanjih. Poleg tega mora znati eden deželni jezik: italijanski ali slovenski. Prošnje na poljedelsko ministerstvo treba je poslati po vodstvu imenovanega zavoda.
Ostala Slovenija
Trsi in Istra. — (Mestni zastop tržaški) je presvetli cesajc razpustil. U-radni odlok ne navaja nikakoršnih razlogov, zakaj se je to zgodilo. Ni dvoma, da je vlada imela dosti uzrokov za ta odločni korak, po katerem dobi vlada velik upliv na volitve, ki začnć 8. maja.
—	(Tržaški Slovenci) podali so prav veliko pritožb ali reklamacij proti volilnim imenikom. Ker so pa ta pritožbe bile spisane v slovenskem jeziku, jih na magistratu niso hoteli sprejeti, češ, da niso spisane v deželnem jeziku. — Upajmo, da napoči kmalu čas, ko se naša lepa slovenščina ne bo na tako žaljiv način prezirala v domači hjši!
—	(Dunajski vojaški list) „Reichs\vehr“ je prav trdo prijel tržaška lista „Piccolo“ in „Indipendente", katera imenuje naravnost i r r e d e n t s k a. Pisala sta namreč jako rezko a neresnično in obrekujoče o c. kr. vojski. „Reichs\yehr“ pravi, da sistematično hujskata prebivalstvo proti c. kr. vojski. Ker se tega dalje trpeti ne sme, poživlja merodajne kroge, naj začnč vršiti svojo dolžnost, da ne bo: prepozno. Veseli nas ta glas odličnega vojaškega lista. Morebiti se vendarle odprč oči tamkaj, kjer imajo moč, da lahko narede mir, samč če nočejo.
—	(Politično društvo „E d i-n o s t“) imelo je v nedeljo važno sejo odbora in zaupnih mož, v kateri se je vršil pogovor o bližajočih se volitvah v mestni in deželni zbor. Sprejela se je resolucija, da tržaški Slovenci morajo biti oprezni in da naj privole v kak kompromis le tedaj, ako bi bil povsem dostojen veljave in ugleda slovenskega življa v Trstu. Prav!
Kranjsko. — (V Ljubljani) bodo imeli 18., 19. in 21. t. m. volitve v mestni zastop.
—	(„Z j e d i n j e n a Slovenija") postala je v Ljubljani že nekako hudodelstvo. Tamošnji brzojavni urad namreč ni hotel oddati stranki neke brzojavke zaradi „nedopustne usebine"; v brzojavki so stale namreč besede: „Živela zjedinjena Slovenija"!
—	(Nalezljive bolezni) so zadnji čas hudo nadlegovale prebivalce; vendar zdaj ponehujejo osepnice (koze) in ošpice ali marusklje; širi pa se oslovski kašelj, ki duši otroke, kakor pri nas na Goriškem v Drežnici pri Kobaridu. (Glej „Sočo" od 7. t. m.)
-- (V Brezjah na Gorenjskem), kjer je sloveča božja pot k „Mariji Pomagaj", bodo zidali frančiškanski ^ samostan. — Ža novo cerkev daroval je ljubljanski kanonik dr. Čebašek zlato monstranco, ki je obložena z bjserji; stala je 1800 gld.; izdelal jo je ljubljanski zlatar Kregar.
—	(Novo deželno bolnišnico) bodo zidali v Ljubljani. Deželni odbor je razpisal dražbo raznih del, ki so prera-čunjeua na okroglih 240.000 gld.
—	(V Ljubljani) se osnuje zavod za slepce in gluhonemce. Poslopje bo stalo do 150.000 gld.; zidalo se bo z denarjem iz Holzapfel-ove zapuščine. Učni jezik bo slovenski. Ako bo kaj nemških otrok, pošljejo se v Gradec; v zameno pa se sprejme v zavod enako število slovenskih otrok iz slovenskega iŠtajerja.
—- („Kranjska hranilnica") v Ljubljani imela je lani 243.734 gld. čistega dobička, torej toliko,| kolikor .večina naših posojilnic niti prometa ni imela. Od te svote dovolil je občni zbor 150.000 gld. za zgradbo novega poslopja za šulferaju-sko šolo. ,	j *	. t
—	(Ljubljanski polk baron
K uh n) premeščen je v Celovec. Govorilo se je, da isti polk bo premeščen v Gradec ali v Dubrovnik, kar se torej ni potrdilo.
Štajersko. -—(Deželni zbor š t a-jerski) namerava skleniti deželni zakon po katerem bi vse občine — torej tudi skoro V2 milijona Slovencev — morale ž njim nemški dopisovati. Zadnja „Domovi-n au poživlja slovenske poslance, naj se odločno uprejo takemu nasilstvu zoper našo narodnost.
—	(Okrajni šolski sveti) na južnem Štajerskem so tako osnovani, da smemo biti ž njimi zadovoljni. To pa zopet ni po volji pangermanom v Gradcu; zato hočejo tudi okrajne šolske svete preosnovati tak6, da dobč v njih več upliva Nemci in nemškutarji na južnem Štajerskem. — Ker je jasno, kakč neplemeniti nagoni bodo sodelovali pri sklepanju take premembe, zatč upamo, da je presv. cesar ne potrdi.
—	(V Voj n i k u), prijaznem trgu v Savinjski dolini, napravi 23. t. m. tamošnje bralno društvo „Edinost" lepo veselico, pri kateri se bo predstavljala tudi igra „Župan". — V istem trgu umrl je 24. marca za vodenico Nemec Kirckmayer. „Domovina11 upa, da la mož je bil zadnji nemški načelnik krajnega šolskega sveta.
—	(Trbovlje) so ena naj večjih občin na južnem Štajerskem. Zatč je občinski zastop, ki je letos prešel v narodne roke, poslal prošnjo presv. cesarju, da bi Trbovlje povzdignil v trg.
— V R a j h e m b u r g u) snujejo gasilno društvo z nemškim poveljstvom. „Domovina11 je huda zaradi tega in pravi, saj je g. Mrhar v Dolenjivasi pri Ribnici spisal slovenski pouk za ognjegasce, drugi tak pouk spisuje g. Ahčin v Ljubljani.
—	(Rimske starine) so začeli izkopavati v Hajdini pri Ptuju. Našli so že mnogo grobov in dva krasna mozaik-tlaka (tlak, ki je sestavljen iz samih drobnih kamenčkov raznih barv). Grobišča preiskuje ravnatelj dvornega muzeja z Dunaja.
—	(Židje se usiljujejo) že med Slovence na južnem Štajerskem. Neki M. Friedrich je silil na to, da bi ga sprejeli kot občana v Brstji pri Ptuju. — Ker se je pa nepostavno sklepalo v tej zadevi, je glavarstvo sklep ovrglo in Slovenci v Brstji so rešeni židovskega soobčana.
—	(Zloglasni „š u 1 f e r a j n") ima še vedno preveč upliva na južnem Štajerskem. Zadnji čas ste prejele njegove „judeževe groše" zopet dve slovenski šoli, namreč v Št. Petru pri Radgoni in pri Sv. Duhu v Ločali. Kaj takega je pri nas na Goriškem nemogoče!
—	(V Št. Pavlu) v prekrasni Savinjski dolini so ustanovili „Bralno društvo", ki šteje že okolij 40 udov. Predsednik je gostilničar i Iv. Šlibar. Društvo je pristopilo tudi k „Matici Slovenski11 in k „Družbi sv. Mohorja11'
—	(V Žalcu) je bila velika veselica v korist šentrupertskim pogorelcem. Sodeloval je tudi tamburaški zbor „Celjskega Sokola", ki je žel mnogo viharne pohvale.
.(N a O j s t r e m pri T r b o v 1 j a h) dogodil se je pomemben slučaj. Dne 23 marca prišli so na Ojstro cigani-godci. Oni dan popival je doma kovač I. Govejšek. Ko zagleda cigane, veli jim, naj zagodejo kako okroglo, da bo plesal s ciganko. Ciganka se braui, da ne. gre, ker je post in je prepovedano plesati; a kovač se norčuje: Kaj post, post je za tistega, ki nima novcev v žepu, jaz pa imam cvenk in me pe briga post.. Res se je začel vrteti s ciganko, a mahoma se mu zavrti v glavi in telebi mrtev na tla. „Dom".
—	(Na graškem vseučilišču) je bilo v letošnjem zimskem tečaju upisanih 1525 slušateljev; med njimi 117 bogoslovcev, 520 pravnikov, 670 medicincev, 218 modroslovcev itd. Iz naše državne polovice jih je bilo 1266, iz Ogerske 210, ino-zemcev pa 49.
—	(Slovenskih 1 j u d S k i h š o 1) na Štajerskem je 254. V 50 šolah poučuje se slovensko-nemški, v 195 šolah je nemščina učni predmet, a v devetih se poučuje samč nemški. V tem oziru smo na Goriškem na boljem, ker pri nas se otrokom ni treba ubijati z nemščino, marveč uče se oni čas za življenje koristnejših rečij.
Ne v Ameriko. — Žalostna prikazen na Slovenskem, osobito v „slovenskih Goricah11 v štajerskem raju, je gotovo ta, da kar trumoma nepremišljenci potujejo čez širno moije v daljno Brazilijo, v južni Ameriki, sreče iskat! Ali jo dobe ? Ta kužljiva sapa je privela tudi že v Srednji Gašteraj, od koder je odpotovalo že dokaj družin. Kdor je priden, varčen in delaven, gotovo ne hlepi po amerikanski sreči, ter ne verjame sleparskim agentom, ki na vse mogoče načine in z lažmi ljudi begajo ter hvalijo amerikansko podnebje. Ali je tam morda — obljubljena dežela, kjer se cedi mleko in med? Kaj jih neki žene tjekaj, da zapustijo svojo rojstno vas, kjer je, mislim, najboljše? „Ljubo domš,, kdor ga ima"! pravi pesnik. Zmoti jih hlepenje po bogastvu, ker nimajo o Ameriki pravih pojmov, zdravih nazorov, ter niti ne sanjajo, kako se tamkaj ži. i: mislijo, da jim bodo kar pečeni piščanci v grlo leteli, pa se silno motijo. No, od nas se selijo sicer najbolj močni ljudje, delavci, brez kterih niti kmet niti gospod ne more živeti. Ali jim pa v Ameriki ne bo potreba — delati? Kaj še, prav trdo bodo morali za delo prijeti, a na stara leta jih odženo zopet nazaj v stari svet — v občino. — Zakaj se pa raji ne selijo naši bogastvaželjni Slovenci v Bosno, kjer so zemljišča zel6 po ceni, ter raje puščajo one prostore — Nemcem! Dandanes vse hlepi le po denarju, po bogastvu, poleg tega pa zgubi vero, Boga, ter pozabi ljubezen do bližnjega, domovine; da, celo rodbina in prijatelji se pri tem maliku čestokrat pozabijo. Naša ljuba domovina gotovo izgubi s tem mnogo čilih močij, ktere se tudi v Ameriki zaradi prevelikega naraščanja ne bodo mogle razvijati! Zatorej se svetuje vsem Slovencem, da na vse kriplje branijo izseljevanje v Ameriko; ne verjemite onim bahatoustnim agentom, ter vedite, da so preteklo leto radi pomanjkanja 12.000 oseb nazaj v Evropo poslali. Bodimo oprezni!	„Mir".
Koroško. — (V Žabnicah) za Tre-bižem vršil se je 3. t. m. občni zbor slovenskega političnega društva. Vodil ga je sam predsednik preč. g. župnik Gregor Einspieler iz Podkloštra. Žabniškižupan g. Fruhstuk se je jako pritoževal proti nemčurstvu v ljudskih šolah.
—	(V Celovcu) vršila se je 5. t. m. velika papeževa slavnost, katere se je udeležilo okoli 700 rodoljubnih Slovencev iz mesta in dežele. Slavnostni govor je imel škofov kapelan č. g, dr. A. Medved iz Maribora. Peli so pevci iz Kamnika na Kranjskem. Cela slavnost dovršila se je v najlepšem redu. — Po veselici govoril je zopet dr. Medved, ki je pohvalil slogo koroških Slovencev in obžaloval neslogo kranjskih. Prav lepo je govoril tudi g. Dragotin Hri b ar urednik in tiskar iz Celja.
—	(Zadnji „Mir") toplo priporoča ustanavljanje bralnih društev in ljudskih knjižnic, ki edino pripomorejo, da si vzgo«
jimo zavedno in značajno ljudstvo, kar se doseže le s poukom in izomiko. Res je!
—	(Požarov) bilo je zadnji čas več na Koroškem. Najhujše je ogenj gospodaril v nemškem Bleibergu, kjer je pogorelo 35 hiš in 13 drugih poslopij; škode je okoli 100.000 gld. — Pod Dravogradom gorel je gozd. — Tudi v Bukovju pri Doberli vesi pogorelo je nekaj hiš.
—	(Posojilnice) na Koroškem čudovito lepč napredujejo; dasi poslujejo na vaseh med čisto priprostim ljudstvom, vendar imajo prav lep promet. Tako n. pr. je imela posojilnica v Črni 33.000 gld. prometa; posojilnica v Prevaljah pa je imela 7 polovici leta 37.000 gld. prometa.
Beneška Slovenija. — Iz Čedada za-trosila se je med beneške Slovence ob Ne-diži agitacija, naj bi v proslavo srebrne poroke italijanske kraljevske dvojice priredili v soboto velik kres na Matajurju; kres, ki bi se videl daleč doli v Italijo in tudi sem v Avstrijo, pričal naj bi o zvestobi beneških Slovencev do italijanske vladarske hiše.
To misel je sprožil znani čedajski odvetnik slovenskega rodu dr. Carlo Po dre c-ca, nečak znamenitega beneško-slovenskega rodoljuba in pesnika Petra Podreke. — Beneški Slovenci se gotovo ne bodo upirali tej misli, ker oni so zvesti podaniki italijanskega kralja; na Avstrijo niti ne mislijo. Samč da bi tudi Italija začela nekoliko bolje spoštovati jezik in narodnost marljivih in zvestih beneških Slovencev, kakor to dobro ljudstvo v resnici zasluži.
»iitiniiiriiiiiiri 111^111111^111 iimmiii min n 1111 iiiiijiiiiii 11
Raznoterosti
se je potopil; utonilo je 13 oseb. — Na Dunaju so deli pod ključ 13.-letnega dečka, ki je ponarejal bankovce.
Češka opera na Dnnaja. — Lani smo
obširno poročali v „Soči“ koliko slavo je dosegla češka glasba na dunajski gledališki razstavi. V razstavnem gledališču predstavljale so se opere v češkem jeziku, a ves Dunaj je bil navdušen za glasbeno umetnost češko.
Te dni so imeli zopet češko opero na Dunaju in sicer v gledališču „an der Wien“; pela seje nemški. Predstavljala se je sloveča Smetanova opera „Prodana nevesta.4* Vsi časopisi so polni navdušenja za Smetanovo opero. „Neue Fr. Presse44 priobčila je o tem obširen podlistek. — Ker je ena pevka 0-bolela, a se je opera imela še večkrat ponavljati, povabili so na Dunaj g. čno Veselo iz narodnega gledišča pražkega. Ona je prišla, a pod pogojem, da svojo ulogo poje češki. In tako so imeli na Dunaju nem-ško-češke predstave! — Tak6 prodira čast in slava češkega imena med tuje narode!
Tržne cene.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vsakovrstne voščene sveče,
in vsoh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te aveče
Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „AUa Colombau
za veliko vojašnico
Društvena Irčia
Kojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Cej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pleteničice itd.na drobno in na debelo.
Karol Drašček
pek
Riva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Kava santos 152, 154, 156; sando-mingo 160, java 164, portoriko 175 do 180, cejlon 185, moka 188. — Sladkor 39 do 39 1/2. — Maslo surovo 80, kuhano 90. — M o k i je cena stalna že precej časa; cene so iste, kakoršne smo naznanili predzadnjič. — Turšiča 5 60 do 6. —; otrobi drobne 3-80, debele 4'20 do 4'60; žitna zmes 5. —
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Svoji k svojim!
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva1*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
Drobiž. — V Bruselj u so anarhisti razrušili cerkev M. D. z dinamitom. — V Karlovcu se je dal krstiti žid Leo Herman, učenec tamošnje kadetske šole. — V Pragi je umrl znameniti češki pesnik dr. Fr. Jefabek. — V Brnu se je obesil morilec Vymetal, ker je bil obsojen na smrt in ni hotel, da bi ga rabelj obesil. — Kardinal Lavigerie si je še v življenju izbral sledeči nagrobni napis: „Tu počiva oni, ki je bil nekdaj kardinal Lavigerie in ki zdaj nič drugega ni nego pepel. Moli zanj!44 —Bronasti drobiž po 1 in 2 vinarja začel se je izdajati 1. t. m. — Pe ti n d vajse ti ce treba je zamenjati, ker niso več vfeljavne.
—	V Londonu je naredil požar danes 14 dnij za 1 milijon škode. — Mesto Gale-na v Ameriki je popolnoma pogorelo. —
—	Kolera se je pokazala na mnogih krajih Rusije. — Na Nemškem je neki Weiss iznašel 9-krat boljše 'strelivo nego je smodnik. — V Požunu na Ogersktm iznašel je tovarnar Sylands novo tkanino, katere ne prodere nobena kroglja. Delali so poskuse na 60 korakov; uspeh prav dober. — Solučni mrk bomo imeli 16. t. m. od 4.23 do 5.23 popoldne. Ta mrk bo zadnji v tem stoletju, ki se bo deloma tudi pri nas videl. — Slovenski romarji peljali so se v ponedeljek v Rim. Pri sv Očetu jih predstavi mariborski škof dr. Napotnik. — Na Bolgarskem imajo veliko snega; zaradi zametov je marsikje promet prenehal.
—	V Rim sta šla danes teden čez Ponte-bo dva romarska vlaka. Avstrijski vlak vozil je okoli 300, gališki pa 398 romarjev.
—	General Blažekovič, bivši dalmatinski namestnik, je umrl. — Nemški cesar obišče 23. t. m. sv. Očeta. — Knez bolgarski Ferdinand Koburg se poroči 20. t. m. — Noye kol ek e dobimo 1. d. junija. — Naši vojaki dobe bolj sivkasto obleko. Zopet novi stroški! — V južni Afriki so imeli hud vihar, ki je hiše razkrival. — F rancoski parnik „Cacigue44
veletržec z vinom (na debelo) v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: v i-pavska, furlanska, istrijanska in dalmatinska. — Zagotavlja dobro, pristno blagč, točno postrežbo in nizke cene.
Peter Pirša
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4)
priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Peter Mozetič
mesar
na voglu Stolne in Nunske ulice v Gorici priporoča se svojim rojakom, zagotavljajo kolikor mogoče dobro postrežbo po zmernih cenah.
Ivan Mežaar
gostilničar ual Corso"
na cesti Franca Jožefa št. 36 priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Toči dobra domača in laška vina, izvrstno pivo, imd dobro kuhinjo, vedno sveže kranjske klo-' J., vse po zmernih cenah.
Im Hoiansli
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. I. nad.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi44 v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imd zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
ffoftHhiico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi Itaštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jos. Fon Kavarni
krčmar
pri solkanski mitnici na desni toči izborna domača vina.
AeIod Zapp
v Zvezdi v Ljubljani
(s hiši „Matice Slovenske ") ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisar-j niških potrebščin.
„ Commer-cio in „Te-descou v ulici „Caserma", glavni shajališči tržaških jSlovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih. -Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavaruar.
Adolf Hauptmani
tovarna
T	-vr • j oljnatih barv, Arnežev, la-
Jožef Novič
krojač	jšt. 41 v lastni hiši in Ali-
v Gosposki ulici št. 75. Ijala: Slonove ulice št.10-12.
trgovec poleg gostilno „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno Mag6, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo Wa-ga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletržec z vinomv Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domala vina
bela in frna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici.
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.