eto LXXII, 5t. 235 Postala« plafsn« t gotovtnL « UW PoetgebBhr bar bezahlt Preis - Cena L 1 r#jnl*tvo • nprovoi COnblJana, opltarjov« I. lelofoo Hfl-»k »»ano naro6aln» u U>, u Ido-,m»t»o a IU. - Oek. r»&. X.]nb-„o» 10-U« u oaroAnln« la , inaorat* UklJatD« uotopotvo , oglu« U Italijo lo lno*em»tvai DPI 8. A. Utlano. OKTOBER - 1944 13 PETEK Heisses Ringen in der Schlach! um Aachen Landbriicke nach Sudbeveland wieder freigekampft — Zunch-niende Heftigkeit der Kampfe im Etruskischen Apennin — Ver- • stiirkter Druck der So\vjets an der unteren Morawa — Heftige Kampfe in Siidungarn — Sowjetischer Ansturm, gegen Riga brach zusammen brachte 5 von ihncn zum Absturz. Ausserdem erlitt ein feindliches Un-terseeboot im Kampf mit einem deutschen Sicherungsfahrzcug schvvere Be-schiidigungen. Heftige Kiimpfc sind in Siidungarn init dcin iiher die T h e l s s nach Westen vordringenden Feind im Gange. Ein ungarischer Kavallerie-verband vvarf den auf Kecskemet vor-gedrungenen Feind iiber den Fluss nach Osten zuriick. Siidlich Debrecen wird weiter erbittert gerungen. Nach harten Gefechten sctztcn sich unsere Truppen aus dem Raum von Klausenhurg befehlsgeniiiss nach Norden ab. Scharf nachdrangender Feind vvurde zurUckgevrorfcu. Truppen des Heeres und der Waf-fen-SS errangen nordlich Warschau einen vollen Abwehrerlnlg gegen die angrcifenden Sovvjets. Auch siidlich R o -z a n und bei Wilkowischkon blie-ben stiirkere feindliche Angriffe erfolg-los. Die schwcren Kanipfe nordlich T i l -s i t und im Memelgebiet dauern vveiter an. 42 feindlirhc Panzer vvurden vernichtet. Versuche des Gegners, unse-ren Briickenkopf um M e m e l einzu-driicken, scheiterten am ziihen AVider-stand der Besatzung. Bei Riga traten die Bolschevvisten mit zahlreichen Inlanterie- und Panzer-verbanden znm Angriff an. Der Ansturm brach zusammen. Die auf der Halbinsel S w o r h e angreifenden Bolschevvisten wurdcn abgewiesen, ein Lartdungsver-sueh vom Westen her vereitelt Aus dem Fiihrerhanptquartier, 12. )ktober 1944. DNB. Das Oberkom-Bando der Wehrmacht gibt bekannt: ln H o 11 a n d kam es in den tetz-en Tagen zu vveiteren schvveren iiimpfen im Briickenkopf siidlich er Westerschelde. Der ostlich i r e s k e n s gelandete Feind erlitt urch Artilleriefeuer und Gegenan-riffe schvvere Verluste. Die nach Siid-eveland fiihrende Landbriicke, die urch starke kanadisehe Angriffe vor-bergehend unterhrochen war, wurde ieder freigekiimpft. In der Schlacht um Aachen riinglen unsere Gegenangriffc die merikanisehen Verbiindc niirdlich der ladt in die Vertcidigung. Ostlich der ludt hat der Feind nach heissem ingen einigen Boden gevvinnen kbn-cn. Unsere Grenadiere sehlugen im kald von R o t g e n den mit starken iriiften vviederholt angreifenden Geg-icr zuriick. Auch in den Frontabschnitten von l c t z bis ostlich E p i n a 1 vvurden rtliche, zum Teil von Panzern unter-tiilzte Angriffe des Gegners abgevvie-cn. Ostlich Remiremont dauern ie harten Kiimpfe mit den in unsere itellungen eingedrungenen algerisehen ind marokkanischen Verbiinden an. Vor unseren Kiistenstiitzpunkten icschrankte das herbstliche Wetter rien Kampf auf beiderseitige Artille-rie- und Aufkliirungstatigkeit. Das »V 1« Storungsfeuer auf Lon-i o n vvnrde fortgesetzt. Im Etruskischen Apennin lahmen die Kampfe heiderseits der »Irasse Florenz —Bologna im .nufe des Tages an Heftigkeit zu. Die luf breiter_ Front gefiihrten feindli-■hen Angriffe vvurden zerschlagen. Vur eine Bergstellung, die dreimal len Besitzer gevvechselt hat, befand >ich am Abend in der Hand des •'eindes. Auf dem B n 1 k a n verstarkt sich ler Druck der Sovvjets zvvischen Z n -iečar und Bel grad, vor allem an Jer unteren Moravva. Sicherungsfahrzeuge der Kriegsma-rine schossen in der A g ii i s ein bri-lisches Schnellboot in Brand und be-scfiiidigten ein \veiferes durch Artilleriefeuer. Im gleichen Scegebiet vvcbr« le Bordflak eines Truppengeleits 16 crlolglos angrcifcndc Bomber ab und Gigantski boji na vseh Berlin, 12. oktobra. Generalni napad proti Nemčiji zavzema obseg, da lahko upravičeno govorimo o gigantskem boju na vseh evropskih bojiščih, nišo vojaški dopisnik DNB-ja Martin 1 lallensioben v današnjem poročilu o vojaškim položaju. Med ostalim nadaljuje: Naredbe nemškega vodstva so se izkazale že danes, ko so se pričeli prvi zavezniški ofenzivni nastopi, kot izredno smotrene in daljnovidne naredbe. Seveda, stvar je takšna kot pri vseh ofenzivah: Napadalec prisili nasprotno stranko, du odredi najprej protiukrep izključno po operativni volji ofenzivne stranke. (HI načina, kako se to zgodi, je odvisno večinoma že odločitev bitke. Tu lahko preide iniciativa od napadalca na branilca in četudi sa-, mo toliko, da prisili branilec napadalca, da zaradi zavlačevalnega odpora nasprotnika spremeni ofenzivni načrt. Spreminjanje sredi modeme bitke pa laliko močno prekri/a napadalni načrt ter povzroča krize, ki dajejo branilcu velike možnosti, da dobi svobodo ukrepanja. Pri bitkah v poslednjih letih se je vedno znova pokazalo, da množični ofenzivni sunek, no glede na to ali je izveden čelno ali bočno, najprej napreduje. Toda najnovejša vojna zgodovina jc prav tako polna primerov, da lahko nasprotna stranka, ki računa s temi Izkustvi, v. spretnem odmikanju ustvari drugačen položaj, tako da udarja napadalec v prazno, s čimer je dana Hranilcu možnost, da zbere v sosednjih odsekih potrebno sile za obrambo. Z ozirom na to je šo vprašanje, v koliko bodo uspeli ofenzivni napadi zaveznikov. Res jo sicer, da niso napadalni načrti brez vclikhpoteznosti. Ofenzive na vzhodu, na zapadu in na jugu je treba smatrati kot celoto. Izvedba teh ofenziv kaže na to. da so bile skrbno pripravljene. Istočasno kaže tudi na io, da je zavezniško vojno vodstvo pripravljeno uporabiti vso svojo človeško in materialno moč. In v tem je tudi potrdilo tega, da so pričeli zavezniki to splošno ofenzivo proti Nemčiji z namero, da bi dosegli odločitev ter končali evropsko vojno. Če spoznamo to v vsej dalekoscž-nosti, razumemo istočasno pritisk, pod katerim stoje zavezniki ter lahko ugotovimo možnosti, ki so dano nemškemu vodstvu. Te možnosti obstoje tako v pridobitvi časa kot v izrabi nasprotnih na- Boji na vzhodnem bojišču An der Eismeerfront wehrten unsere Gebirgsjager in srhvveren Kiimpfen die Umfassungsangriffe iiberlegener snwjetischer Krafte ab und vernichtoten dabei ein bolschewistisches Regiment. Die an der Fiseherhalbinsel ge-landeten feindlichen Krafte vvurden auf-gefangen. Bei Luftschlachten iiher P e t s a m o am 9. und 11. Oktober verloren die Sovvjets 110 Flngzcuge, davon 89 durch Jager. Nordamerikanische Terrorflieger vvarfen Bomben auf W i e n , K ii 1 n und K o b I e n z. Einzelne britisehe Storflng-zeiige griffen in der vergangenen Nacht die Reichshauptstadt an. Trotz erschwerter Abwehrbedingungen schoss die Flakartillerie der Lnltwaffe 11 vier-motorige Bomber und zwci Jager ab. Vroče borbe v bitki za Aachen Kopni prehod proti Zuid-Bevelandu zopet osvobojen — Naraščajoča silovitost bojev v etruščanskih Apeninih — Ojačen sovjetski pritisk ob spodnji Moravi — Siloviti boji v južni Madžarski Sovjetski naval na Rigo se jc zrušil Južno od Debreczena se vrše na- Fiihrerjev glavni stan, 12. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Nizozemskem je prišlo v poslednjih dnevih do nadaljnjih težkih bojev na mostišču južno od We-sterschelde. Sovražnik, ki se je izkrcal vzhodno od Breskensa, je utrpel zaradi topniškega ognja in protinapadov težke izgube .Na Zuid Be-veland vodečo zemeljsko ožino, ki so jo prehodno pretrgali močni kanadski napadi, smo zopet zavzelL V bitki za Aachen smo potisnili z našimi protinapadi ameriške oddelke severno od mesta v obrambo. Vzhodno od mesta je sovražnik po hudih bojih nekoliko napredoval. Naši grenadirji so v gozdu pri Rotgenu odbili nasprotnika, ki je ponovno napadal z močnimi silami. Tudi na odsekih od M e t z a do vzhodno od E p i n a 1 a smo odbili krajevne, deloma z oklepniki podprte nasprotno napade. Vzhodno od Remi-remonta se nadaljujejo trdi boji z alžirskimi in maroškimi oddelki ki so vdrli v naše postojanke. Pred našimi obalnimi oporišči se je omejeval boj zaradi jesenskega vremena na obojestransko topniško in iz-vidniško delovanje. Z motilnim ognjem »V 1« smo nadalje obstreljevali London. V Etruških Apeninih so postali boji na obeh straneh ceste F 1 o -r e n c a - Bologna v teku dneva si-lovitejši. Na široki črti izvedene sovražne napade smo razbili. Samo ena gorska postojanka, ki je trikrat menjala gospodarja, je bila' zvečer v sovražnih rokah. Nn Balkanu se ojačuje sovjetski pritisk med Zaječarjem in Beogradom, predvsem ob spodnji Moravi. Zaščitne ladje vojne mornarice so zažgale v Egejskcm. morju en britanski hitri bojni čoln ter s topniškim ognjem poškodovale še enega Na istem morskem področju je odbilo ladijsko protiletalsko topništvo neke spremljave čet 16 brezuspešno napada-Jočih bombnikov ter jih 5 sestrelilo. Razen tega je utrpela neka sovražna podmornica v boju z neko nemško zaščitno ladjo težke poškodbe. y južni Madžarski se vrše siloviti ''eji s sovražnikom, ki prodira preko Tise proti zapadu. Nek madžarski konjeniški oddelek je vrgel sovražnika, VI prodrl do Kecskemet a, nazaj preko reko. dalje ogorčeni boji V hudih bojih se odmikajo naše čete s področja pri Cluju r skladu i danimi povelji proti severu. Močno pritiskajočega sovražnika smo vrgli nazaj. Čete vojske in vojaške SS so dosegle severno od Varšave popolen obramben uspeh nad napadajočimi Sovjeti. Tudi južno od Rozana ter pri Vil k o vi ški h močnejši sovražni napadi niso imeli uspeha. Nadaljujejo se težki boji severno od T i 1 s i t a in na m e m e 1 s k e m ozemlju Uničili smo 42 sovražnih oklepnikov. Nasprotnikovi poskusi, da bi vdrl v našo predmostje ob Memelu, so se izjalovili spričo žilavega odpora posadke.. Pri Rigi so pričeli boljševiki napadati s številnimi pehotnimi in oklepniškimi oddelki. Naval se je zrušil. Na polotoku Svvorbe napadajoče boljševike smo zavrnili, izkrcevalne poskuse z za-pada pa preprečili. Na bojišču ob Ledenem morju so odbili naši planinski lovci v težkih bo jih obkoljevalne napade mnogo močnej ših sovjetskih sil. Pri tem so uničili nek boljševiški polk. Na Ribiškem polotoku izkrcane sovražne sile smo zadržali V letalskih bitkah nad Pečenego so izgubili Sovjeti 9. in 11. oktobra 110 letal, izmed njih 89 lovcev. Severnoameriški strahovalni letalci so vrgli bombe na Dunaj, Koln in Ko-blenz. Posamezna britanska motilna le tala so napadla v pretekli noči nemško prestolnico. Kljub najtežjim obrambnim pogojem je zbilo1 protiletalsko topništvo 11 štirimotornih .bombnikov in dva lovca. Dvomljivo povelje Berlin, 12. okt. Po poročilu sofijskega radia, ki pa še ni bilo potrjeno s kake druge strani, kaže, da se je Sovjetska zveza sedaj odločila, da pozove bolgarske čete v Traciji in Macedoniji, naj izpraznijo to ozemlje. Vendar je uspeh tega poziva zelo dvomljiv. V poročilu je rečeno, »da so zavezniki v Moskvi« sporočili bolgarski vladi, da bo dobila pogoje premirja pod pogojem, če bolgarske čete v 15 dneh izpraznijo zasedena macedonska in tracijska ozemlja. Bolgarska vlada je sporočila, da se bodo bolgarske čete odzvale temu pozivu oljševiki po močni zameglitvi tega odseka z več polki, ne da bi dosegli nameravane cilje. Pri Jur-barkasu je sovražnik večkrat brezuspešno skušal prekoračiti Memel. Težki boji severno od Mernela trajajo dalje. Kljub najsi lovi te jši m napadom bol jševiki niso dosegli prodora ob vzhod-nopruski meji. Na področju Rige so boljševiki brezuspešno napadli na obeh straneh Drine in bo cesti Pskov-Riga ter na otoku Oselu. Svečani pogreb podpolkovnika Lenta Berlin, 11. okt. Najuspešnejši nem--ški nočni lovec podpolkovnik Helmut l Lent, komodor nočne letalske jute in odlikovanec s hrastovimi listi z meči in briljanti, je odšel k Veliki armadi. Nemški narod je vedno z največjim občudovanjem zasledoval slavna dejanja in veliko spretnost tega sijajnega častnika, ki je v neštetih nočeh zbijal sovražno letalo za letalom. Vso žalost za tem padlim nemškim junakom je zato pokazal svečani državni pogreb, ki ga je odredil Fiihrer. Nanj so prišli visoki zastopniki vojske, države in stranke ter so s tem izrazili v imenu naroda temu velikemu vojaku poslednjo čast. Na vzvišenem odru je ležala sredi med cvetjem krsta, pokrita z vojaško zastavo, kateri je podpolkovnik Lent tako služil. V ozadju je stal zlat kljukasti križ, ob obeh straneh katafalka pa je bilo šest srebrnih orlov. Častniki letalstva so imeli ob mrtvecu častno stražo. V globoko občutenem nagovoru je počastil kot Fiihrerjev zastopnik osebnost in junaštvo tega pionirja nemškega letalstva sam maršal Herman Giiring, ki jc dejal med drugim: »Naše letalstvo je zadel hud udarec. V tej uri se poslavljamo od enega naših najboljših, od našega največjega junaka. Z žalostjo, ki jo čutijo tovariši, pa sočustvujemo tudi s posebno bolečino njegovih svojcev, staršev, bratov in sester, predvsem pa njegove mlade žene. Ona, ki mu je bilu družica v življenju, ni mogla priti v tem trenutku semkaj, kajti tragična usoda in morda tudi velika sreča sta ji v istem trenutku, ko se je sklonila smrt npd našim tovarišem, podarili drugega otroka in tako vodili do nadaljevanja njegove krvi in življenja. Nepremagan je umrl naš junak zaradi tragične nesreče. On, ki se. je tako često v tem nih nočeh dvigal nad Nemčijo, da bi ščitil svojo domovina, je umrl pri po skusnem poletu ter ga tako sovražnik ni mogel premagati.« Med zvoki Beethovnove »Eroice« so odnesli podčastniki letalstva krsto z odra. Ob obeh straneh je korakala častna straža, za njo pa so nosili venca Fiihrerja in maršala Goringa ter pokojnikova odlikovan ja. Poslednjo vo jaško čast mu je izkazala četa letal stva, nakar so prepeljali pokojnika v njegov rojstni kraj, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Podpolkovnik Helmut Lent, junaški borec in vzgled smelosti in spretnosti, bo živel še naprej v nemškem narodu, ki ga ne bo nikdar pozabil. ik Churchillu in Rooseveltu Bern, 12. oktobra. Švicarsko časopisje objavlja poziv »osvobodilnega komiteja Baltskih držav«, ki sestoja iz zastopnikov narodnih svetnikov treh dežel, na Churchilla in Rooseveila, v katerem pravijo:. »Naše vlade so sklenile 6 Sovjetsko zvezo v letu 19519. prijateljski dogovor in dogovor o medsebojni pomoči. V istem dogovoru se je obvezala sovjetska vlada, da bo spoštovala nr.šo suvereniteto in naš socialni in politični ustroj. V nasprotju s prevzetimi obvezami so sovjetske čete v letu 1940. napaole naše dežele. Volitve so se izvršile pod pritiskom sovjetskih bajonetov in deželne zbornice so bile prisiljene skleniti pristop naših republik k Sovjetski zvezi. Naše proteste so zadušili z represalijami, kakršnim ni para v zgodovini civiliziranih narodov: desettisoče pristašev naših voditeljev so brez vsake obsodbe umorili, preko 100 tisoč pa so jih v živinskih vozovih de-portirali v Sibirijo ali v Osrednjo Azijo. Ta deporlacija je zavzela ogromen obseg in je bila izvršena v nečloveški obliki. Prisilna sovjetizacija je bila izvršena ob popolnem izropanju našega premičnega in nepremičnega imetja. S ponovno zasedbo naših dežel nam ne prinašajo sovjetske armade obljubljene svobode, marveč novo suženjstvo, z novimi mno- žičnimi umori in množičnimi deportaci jami, ker nameravajo po načrtu, ki ga je postavil leta 1041. Serov, popolnoma uničili naše narode.« Poziv se končuje s prošnjo, da rešijo Baltske države pred popolnim iztrebijo njem. Tudi tukaj se je pokazalo, kakšna je usoda onih, ki so mislili, da se lahke odrečejo pomoči nemške vojske. Sedaj, ko jih je doletela težka usoda, kličejo na pomoč. Seveda pa je tam, kjer je iščejo, ne bodo dobili, kajti tamkaj velja geslo: izročitev boljševizmul Stockholm. Reuter javlja, da je dobil poljski begunski ministrski predsednik Mikolajczyk iz Moskve povabilo, naj se udeleži razgovorov med Churchillom in Stalinom. Siockholm. Predsednik poljskega So-vjeta v Lublinu je prispel skupno s predsednikom poljskega sovjetskega komiteja in vrhovnim poveljnikom jjoljskih sovjetskih Čet v Moskvo po navodila. Stockholm. V Johanuesburgu je izjavil general Smuts v torek zvečer: »Trdota in grozovitost boja na zapadnem bojišču ho prekosila vso dosedanje s tej .vojnih padalnih sil, ki je nujno (oliko večja, čim intenzivnejša je obramba in čini bol j osredotočeno se lx>ri branilec za svojo lastno zemljo. Značilno za bojno moralo nemškega narodu v šestem letu vojne je sporočilo, da se je javilo preko 70% letnika 19X prostovoljno pod zastave, da nemške vojašnice komaj sprejemajo množico onih ki so /grabili za orožje, da izdelujejo danes t"-varne vojno gradivo (povsem novo mogočno orožje) v veliko večji meri kot kdaj kol i v tej vojni. Ta dejstva bodo dokazala svojo pojiolno vrednost še v tej zimi. Churchill ve dobro... A. M. — Churchill ve dobro, kako ie s koncem vojne. Če je do nedavna sovražni radio — zlasti angleški -vzbujal videz, da jc napad, ki ga v tem letu vodijo zavezniki proli Nemčiji, posledica ogromne premoči, priznava danes stari hinavec i/.nenada, dn izvira ta napad i/, skrajne stiske, v kateri se nahajajo zavezniki. Ako do jeseni ne bomo..., je zn-klical v začetku septembra 1944 Churchill ter umolknil sredi stavka, ko sc je zavedel, kakšno priznanje jc skoraj izbleknil. »Če ne bomo do jeseni...!« Tnko je, mister Churchill, hoteli ste reči, ako do jeseni zavezniki nc zmagajo, so izgubljeni. Jesen 1944 prihaja. Nemčija ni kapitulirala, uiti ni bila poražena. Z velikim strahom je to spoznal ameriški in angleški narod, Sovjeti in njihovi tolovajski pomočniki. Datumi, ki mi jih prerokovali tolovaji v svojem zanosil, so padli v Dravo in Savo, pn-grešni ameriški in angleški optimizem pn odnaša Ren. Mesto zmagoslavnega kričanja vlada v Angliji zopet globok pesimizem. Scduj pišejo angleški lisli: »Neuspeh prvega operacijskega načrta, ki so ga pretrpele angleške padalske edinice pri Arnheimu, je napravil na angleško javnost porazen vtis.* Tako se zgodi človeku, ki verjame lažnivcem kakor jc Churchill, ali pa jim je celo prepuščen na milost in nemilost. I/.-treznitev je potem strašna. Da bi jo preprečili ter ne morali priznati, kako so sc osramotili, si izmišljajo vedno nove termine in datume, kar v ostalem zelo radi počenjajo tolovaji. Kadar kakšna banditska grupa izgubi veselje do potepanja po gozdu, ji nit-tvezijo vedno kak nov termin, ki gii' jc oklical londonski ali moskovski radio. Tedaj oznanjajo bahavo: I?, septembra, ne 30. septembra bo propadla Nemčiju, nemška vojska pn položila orožje. Tako mine rok za rokom, n Nemčiju ne odloži orožja, niti je premagana! To dejstvo je Churchill dokončno spoznal že leta 194"5. Pri zadnji parlamentarni seji v Londonu jc priznal notrunji minister Morrisou, da je Churchill že v jeseni leta 194» o Nemčiji izjavil sledeče: »Vem za strašne stvari.« Lansko jesen je torej Churchill že vedel nekaj o tem, česar som nemški narod ni niti prav slutil. Zato ni pošiljal nad Nemčijo po sto bombnikov, ampak kar lin tisoče. Zato so se izkrcali Angleži v Ncttunu. Zalo so samo na enem odseku izstrelili 20fl.«MW izstrelkov in iz tega vzroka so pričeli 6. junija veleofenzivo. Naj se jim je pri tem tudi marsikaj posrečilo, poraza Nemčije, ki so ga pričakovali iu upali, pa le niso učakali. Sedaj je mesto zmagoslavnih slnvo-spevov čuti tožne in obupne žnlostin-ke. Frederic Voigt piše v angleškem listu »The nineteenth Centurv«: »Jasno je, dn se Nemci ne bodo nikoli vdali.« V svojem srcu je Churchill o tem že davno prepričan, le svojemu angleškemu narodu tega noče priznati. Iz tega vzroka je vložil vse svoje moči, da bi povečal brzino angloame-riknnskih čet. Zato je generalu Mont-gomery stalno ponavljal: »Tempo, tempo, tempo!« Iiisenliovver in Mont-gomery sta plavala na tem tempo-oblaku, dokler ju ni odločni nemški stoj! postavil zopet na zemljo. Na črno-rumeno popleskanem kažipotu sta sicer že čitala ime prvega nemškega mesta: »Saarbriicken 70 km«, vendar nista mogla zlomili nove nemške obrambne fronte. Sedaj, ko so razbile angleške padalske divizije na Iloland-skem, vidita Eisenhovver iu Moutgo-mery ter z njima vsak angleški in ameriški vojak pred svojimi očmi besedo jesen in pod njo kot strašilo Churchillov stavek: »Ako do jeseni ne bomo...!« smo izgubili vojno. Y duhu sc angloainerikanskim vojakom že prikazuje zlovešča pošast, ki straši tudi Sovjetc: Jesen s svojim blatom in dežjem, neurje na Kanalu in- prihajajoča zima. Ko stoje pred nepremostljivimi transportnimi težavami, spoznavajo iznenndn, kakšne prednosti imn pred njimi nemški vojnk zaradi skrajšane fronte in bližnje meje. Kadar za malenkost utihne bojni hrup ter more angleški vojak citati pismo, ki _mu ga piše žena, nevesta ali ninti, čuje zopet o neprestanih napadih »V 1« na London iu južno Anglijo in o_ njegovih strahovitih učinkih. Tedaj čitn, kako se je angleški narod naveličal vojne,, kako se zaveda, da ga vara in vodi zn nos njegova vlada in vedno sc mu znova poraja vprašanje; čemu sc prav za prav borišf (Nadaljevanje na 2. strani.) Str«n 2 »SLOVENEC«. pefeE, H. oEfotira m Španci proti boljševiškim tolpam Madrid. Listi objavljajo »rudno noto, ki žigosa spletko boljševiških elementov v južni Franciji ter na špan-sko-francoski meji in ki javlja, da je /e prišlo do spopadov med uporniki in španskimi obmejnimi zaščitnicaini. Nota pravi dobesedno: »Darovi živil, ki smo jih hoteli poslati preko Rdečega križa z več tovornimi avtomobili stradajočemu belgijskemu prebivalstvu, so morali prestati zaradi nemirov, ki so jih v južni Franciji povzročili med drugim rdeči španski emigrantje. Rdeče tolpe pod poveljstvom dveh iz državljanske vojne proslulih elementov nastopajo na ozemlju Saint Jeana de Pied du Por-ta, Olerona, Vielle, Ruja in Toulousa ter so ponovno vdrle na špansko ozemlje. Španske obmejne čete so vrgle tolovaje nazaj ter popolnoma obvladajo položaj na meji. Za njimi stoje večji oddelki, ki so odločeni, da se vsakemu nadaljnjemu invazi jskemu poskusu rdečih tolp najostreje upro. španska vlada je poleg teh varovalnih ukrepov ponudila generalu De Gaullu vso podporo, da odstrani te upornike.« (Nadaljevanje s 1. strani.) Na to vprašanje ne more najti odgovora. Naj ga obrača kakor hoče, vedno mora znova in znova spoznati bridko resnico, dn bo Anglija v ov, kadar iščejo svojo korist, vse pro-palice, ki so končno našli možnost, da se prepustijo vladi svojih živalskih nagonov in nizkim strastem. Vse te težnje, ki bi sicer počasi razkrajale narod, je komunizem združil in povezal v en cilj — na grobovih ili ruševinah ustvariti vlado komunizma. Ljudstvo, zmedeno od množine doslej ne slišanih obljub, ni moglo iz anarhije pojmov in vrednot takoj spregledati pogubnih načel, ki so se kasneje, izpeljana v dejanju, jx>kazala v tako krvavih posledicah. Takrat je dežela med vso množico tako razkričanih »voditeljev« in »osvoboditeljev« začela iskati nekdanjih, nesebičnih, priznanih avtoritet. Njega, postavnpga dediča pokojnih voditeljev, niso dobili med njo. Zvest svojim načelom je služil tudi sedaj, za ceno velike osebne žrtve, brez pomisleka, narodnim koristim, narodu v celoti, ne pa koristim posameznika. Ljudstvo je že v februarju 1SH1 opoz-oril pred komunističnimi prevarami: »Biti sam sebi zvest je največje dostojanstvo, do katerega so more dokopati kak narod; tega največjega dostojanstva ne bodo priborili narodu ljudje, ki jih na prvem mestu diči nezvestoba do narodnih idealov.« Močnejši kakor besede pa je bil njegov zgled nesebičnega dela, najzgovornejša obsodba komunističnega rovarjenja. Danes se ob grobu slovenskega bana spominjamo vseh onih žrtev, ki so kakor on morale pasti, ker so spregledali zločinske namene komunistov. Ves bes komunizma in vsa satanska zloba se je izlila na nezaščiteno Ijftdslvo. Celo leto so padali na mestnih ulicah, po vaseh in deželi možje in očetje, ker so kljub nevarnosti bili dosledni nosilci onih vrednot, ki jih morajo nedotaknjene izročiti svojim sinovom kot dediščino za bodočnost; padale so matere, ker so otro-čiče učile izgovarjati božje ime in jih učile božje postavo: ne ubijaj, ne kradi, ljubi bližnjega. Zločinec se ni ustavil ob nebogljenosti dojenčka nili ob častitljivi starosti, vse narodu najsvetejše je njemu poslalo predmet najhujšega skrunjenja. Narodovo premoženje, posledica marljive delavnosti vseh slovenskih tvornih sil, je komunizem uničeval bolj kakor kdaj koli kateri tujec ali sovražnik. Končno so po-drli še steber, na katerega se je ljudstvo v zbeganosti naklonilo — dr. Natlačena. Vendar je prav ta izguba, tako bridka in boleča, presunila dušo in vest slehernega še poštenega Slovenca. Moi, ki je živ bil največja ovira komunizma, je mrtev zganil narod, da, prav ob njegovi smrti se je ustavil še ostali del naroda, ki je e verjel v obljube in »nacionalne« cilje komunizma. Misel na samoobrambo, katero je dr. Natlačen spoznal za edino odrešilno, se je oblikovala v dejanje. Od njegovega groba, od prisege, ki jo je dal slovenski človek pred dvefna letoma, da se bo boril za ideale, ki eo materialno in duhovno oblikovali naše ljudstvo skozi stoletja, za ohranitev slovenske zemlje, slovenskih življemj in premoženja, so se vrste protikomunlstičnih borcev tako silno pomnožile, da šele danes razumemo skrivnost žrtve, blagoslov mučeniško prelite krvi. Kot zapuščino smo prejeli vso njihovo moč, odločnost, borbenost. Ta dediščina junakov terja od nas dolžnost borbe. Izpolnjuje jo slovenski domobranec. Vsi Slovenci posvetimo ta dan spominu junakov, mučencev in pionirjev pro-tikomunistične borbe. Znani in neznani, mladi in stari, izobraženi in preprosti, ki kot žrtve komunizma ležite raztreseni po slovenski grudi, vedite, da bo narod vedno mislil na vašo žrtev iu vam bo zanjo hvaležen. Ob spominu na vas, obsojamo zločinski, protinarodni in brezbožni komunizem. Nikdar vas ne bomo izdali s'tem, da bi le malo paklirali z njim. četudi bo uporabil še tako zvito taktiko. Obsojamo materializem, temelj komunizma, odvračamo se od življenjskega, praktičnega materializma in stremimo po vaših zgledih za krščanskim idealizmom in junaštvom. Slovenski narod je pripravljen na vse, na borbo, ki bo terjala od komunistov obračun, na borbo za Boga in naš narodni dom. Novice s Tolminskega Iz Trsta Razdeljevanje krompirja. Potrošniki v I rs tu bodo dobili I kg krompirja, ki stane v prodaji na drobno 7.40 lire. Tatovi v trgovini s čevlji. Gospa Car-men Zanolla, stanujoča v ulici Vittorino da Feltre št. 7 je zjutraj prišla, da bi odprla svojo trgovino v ulici Ghirlandaio št. 21, pa je opazila, da je železen za-stor, spuščen nad izložbo pokvarjen. Ko je vstopila v trgovino je videla da so )l ponoči neznani tatovi ki so prišli skozi izložbo v delavnico, odnesli 15 parov čevljev v vrednosti 5000 lir. Razne nesreče. 28 letna gospodinja Giida Kutin z Barkovljske obale 235, si je pri gospodinjskem delu poškodovala desnico. — Prav tako so si poškodovali desno roko nri delu 30 letni šofer Mirko Galo iz bolniške ulice št. 1, 48 letni delavec Franc Škarabot in 49-letni mornar Jožef Azarita. — V Roja-nu sta dva neznanca napadla 45-letne-ga Jožefa Antoniolija in jo dobil pri tem poškodbe po glavi, 55-letni mesar Ivan Vižintin pa je padel z voza in se je moral zaradi poškodb po glavi in |K> telesu zateči v bolnišnico. Z Reke Potna dovoljenja so potrebna. Vse osebe, ki nameravajo potovati z vlakom iz Opatije, brez ozira po kakšnih opravkih, si morajo pri krajevnem poveljstvu preskrbeti posebno dovoljenje, brez katerega ne bodo mogle dobiti vozne karte na kolodvoru. Prošnjo za izstavitev potne dovolilnice morajo vložiti na urad varnostne policije v Voloski. Vse osebe, ki se zadržijo na ozemlju občine Opatija, se morajo priglasiti v policijskem uradu v Voloski. Ce se prijavijo ponoči, morajo nositi prijavnice datum naslednjega dne. Dobava plino. Ob delavnikih in praznikih bodo odslej dobavljali plin od 7 do 7.30, od 10 do 12.30 in od 19 do 20. Zaplenjena imovina upornikov Z odlokom šefa pokrajinske uprave v Ljubljani (Službeni list š^. 75. z dne 7. oktobra 1944) je zaplenjena imovina komunista: dr. Maru.šiča Draga, odvetnika, na-zuu,,^ -lauujočega v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 13. Z odlokom šefa pokrajinske upra-v® v Ljubljani (Službeni li«* it. 76. z dne 11. oktobra 1944.) je zaplenjena imovina upornikov: 1. Murna Alojzija, mehanika, nazadnje stanujočega v Novem mestu, Kandijske ulica št. 3; 2. Pire Marije, trgovke, njenih sinov Stankota, študenta medicine in Mirkota, mizarskega pomočnika, nazadnje stanujočih na Brodil št. 10 pri Novem mestu; 3. Tavža Gabrijela, učitelja, njegove žene Julijane in hčerke Gabrijele, nazadnje stanujočih v Novem mestu, Dr. Režkova 2; 4. Čeh Jmste, privatne uradnice, nazadnje stanujoče v Ljubljani. Lepo-dvorska ulica št. 26; 5. Hafnerja Stankota, torbarja v Dolnicah št. 20 in 6. Ažman Pavle, trgovske pomočnice, nazadnje stanujoče v Ljubljani, Viška cesta 48-50» SP0RT KAC-RAPID : ŽŠK HERMES Za nedeljsko tekmo in gostovanje Celov čanov vlada izrrlno zanimanje. Gelovčanl so bili v Ljubljani vodno dobrodošli gostjo. Pokaznli so vedno dobro znanje, ki so ga pa izpolnili z živahno igro in izredno požrtvovalnostjo. Njihovo moč je preizkusilo her-mežansko moštvo ob priliki gostovanja Celovcu, kjer je podleglo po lepi in dobri igri « 3:1. Tokrat so hoče Hermes seveda re-vanžiratt za ta poraz. Svoje moštvo je oja-«11 z gosti, člani Ljubljano, ki bodo mnogo pripomogli do dobrega rezultata in prodor-nejše igre. Pričakujemo, da bodo Herraežani v kombinaciji z Ljubljančani zaigrali jako polotno ter da bodo pokazali igro, kakršno že več let v Ljubljani nismo videli. Ta tekma Jo po štirih letih prva tekma ljuhljanskcga moštva r. moštvom izven LJubljane. Ze iz tega razloga je zanimanje za to tekmo l7,redno veliko. Tekma bo na igrišču Hermeaa in to ob vsakem vremenul Pričetek je spremenjen na 15.15. Predtekma pa prične oh 14.15. V predtekmi nastopita mladini Mladike in Her-mesa. Tudi ta tekma bo jako zanimiva, saj elovl Mladiklna mladina po izvrstni kombinatom! in tehnično Izpopolnjeni Igri in brez dvoma bosta obe moštvi napreglt vne sile, tla so pred tako številnim občinstvom iz-kažeta. prodprodaja vstopnio za to tekmo bo kinu »Sloga« od petka naprej. Opozarjamo občinstvo, da si trlbunske sedeže nabavi čimprej, ker je število eedeiev omejeno. V nedeljo bodo pa na lerUču poslovale tri 'blagajno. da bc občinstvo ?impr»j r^treieno tm- da m bo nepotrebnega čakanja. Tik pred 15. septembrom, ko bi ee morali zdrobiti v prah in pepel vsi domobranci, so začeli naši terenci, ki so sicer tako silno previdni, misliti, da je končno le prišel čas, da pokažejo svojo pravo barvo, čeprav 60 doslej vedno trdili, da nimajo ničesar opraviti s komunisti. Gorje, če jo kakšen list razglasil v javnost njihovo delo. Takoj so protestirali razni gostilničarji, ki so prisegali pri živem Bogu, da so nedolžni kot novorojenčki in da se ne brigajo za nič drugega kot za svojo obrt in da komunistov še videli niso, kaj žele da bi jim pomagali. Pred 15. septembrom pa so se zaleteli. Dvigali so svoje brihtne glave in so že med seboj določali, kdo bo izdajal propustnice, kdo bo predsednik gospodarske komisije itd. Žena nekega gostilničarja je imela predavanje, v katerem je zmagoslavno trdila, da bodo ostali domobranski generali brez armade in da bo v najkrajšem času vkorakala v Tolmin »zmagoslavna« komunistična vojska) Vse je bilo pripravljeno, da 16. september slovesno zajadra v komunistično »svobodo«. Kako pa so bili terenci razočarani, ko ni bilo ne 15. in tudi ne 16. septembra komunistov od nikoder, ampak je ostalo vse pri starem in so domobranci ponosno korakali po Tolminu. Terenci so takoj poskrili pripravljene komunistične zastave v mišje luknje, pri tem so se pa tudi jezili na tisto njihovo vojsko, ki ji tako verjamejo, pa jih vedno znova potegne za nos. Najbolj jih pa bodejo v oči domobranci, ki kljub velikemu srdu terencev še vedno hodijo po Tolminu, in priporočati bi bilo raznim samozvanim »narodnjakom«, naj bodo v bodoče bolj previdni, kajti ni verjeti vsega, kar jim natrobl komunistična-^sgitacija. Toliko v opozorilo, da se ne bodo potem kesali in javkali, če jim bo storjena »krivica«, "ko jim bodo očitali, da so sodelovali s komunisti. • Stara kmečka hiša v Žabčah ima mogočno in trdno obokano klet. 15 sosedov je spravilo v to klet vse svoje boljše stvari: obleko, perilo, hrano, da bi imeli vsaj to, če bi jim biše pogorele. Lepega večera pa so prišli komunisti in odnesli s seboj vse, kar je bilo v kleti. Kmetje so seveda bili vsi nesrečni, 6aj so tako ostali brez tistega, kar se jim je zdelo najbolj potrebno. Pravijo, da je te nesreče kriv Bričkov fant, verjetno pa mu je še kdo drugoval. ^ Konec septembra je šel po službenih opravkih iz Kanala v bližnjo gorsko vasico upokojeni župnik Anton Pisk. Na poti so ga srečali komunisti in ga odpeljali neznano kam. • V okolici Kanala prav dobro poznajo Zego. Od zakotnega pisača ter savojske-ga ovaduha in spretnega goljufa ee je lansko leto prikopal do tolovajskega komandirja. Po »ofenzivi« pri Gorici se je zopet kot civilist prikazal v Kanalu. Ker so ga domačini dobro poznali, je bilo komuniste sram takega komandirja in kmalu se je raznesla vest, da so ga sami pobili zaradi prejšnjih zločinov, ker oni ne trpe v svoji sredi takih nepoštenja-kov. Pa glej čudo! Zega je vstal od mrtvih ter se pojavil na Cerkljanskem kot komunistični komandant ia inženir. Na Modrejcah se je v vsej tajnosti osnoval krajevni »sovjetski odbor«. Za komisarja je bil imenovan »inženir« Štrur kelj, za predsednika pa Podgornik Justin po domače Kragulje. Znan je kot velik stiskač, vendar pa bi se tudi svojega bogastva odrekel, če bi vedel, da bo zlezel na stolček. Svoje čase se je potegoval za županski stolček v Tribučah, pa se kljub njegovim naporom županstvo tam ni ustanovilo. Vendar pa se je tudi to pot uštel. Kot mu je ušlo županstvo v prejšnjih časih, mu bo zdaj tudi predsedstvo, ker Sovjetov na Modrejce nikoli ne bo. Ce se torej hoče dokopati do stolčka, bo moral ubrati drugo pot. V Lomu je nek znani rdeči komisar ves potrt hodil od terenca do terenca in tarnal o hudih časih in o bližajoči se zimi, ki prav hudo grozi. Kar na glas je povedal, da nič ne ve kaj bo, če do zime ne bodo »zmagali«. Te dni so komunisti zažgali župnišče na Gorah pri Idriji. S tem so znova dokazali, da je njihova borba naperjena proti veri in proti vsemu, kar je z vero v zvezi. Domobranci 60 gasili požar in rešili, kar se je rešiti dalo. Narodni Ljubljani! V petek, dne 13. t. m., ob pol; zjutraj bo v stolnici sv. Nikolaja ljubljanski škof dr. Gregorlj Rožman daroval spominsko sv. mašo ob oblet, niči mučeniške smrti žrtev morilske, ga »procesa« v Kočevju in stotine drugih mučencev, ki so bili umorjeD; v noči od 12. na 13. oktober pre-teklega leta v Mozlju. Vabimo vso narodno zavedno Ljubljano, da se spominske sv. male v čim večjem številu udeleži in tako počasti spomin narodnih junakov mučencev. ■■■■■■■■■■■■■»RBUHUIII Jalovec Maks Pred dnevi prišlo s Črnega vrha sporočilo: »Povprašujete po akademiku Jalovcu Maksu, ki je bil prišel na Črni vrh dan pred usodnim 1. septembrom- Ko so Slovenske narodno straže spet osvojile Črni vrh, smo zve. deli, da so bili našli ob porušenem po slopju truplo mla dega vitkega fanta, o katerem so vedel domačini le to, da je prišel prav np jjosredno pred napadom mednarodni! komunističnih tolp na slovensko posadki Črnega vrha. Opis fanta, ki ga vi po grešate, se ujema s tem neznanim nakom s Črnega vrha. Domačini pripo vedujejo še to, da je bil ta sloki fani na zadnji dan avgusta pri sv. spovedi usodnega 1. septembra — bil je prvi potek — pa je bil pri sv. obhajilu.« Jalovec Maks je bil krepak in živahe fant. S prožnim korakom se je vzpenja na gorska 6lemena, v zimi se spušh s smučmi po strmih pobočjih, da so dvigali za njim oblaki pršiča. Kadar sedli prijatelji za mizo, je vso sobo oh jel njegov krepki bas; v njegovi družh je bilo prijetno — kdor se mu je zna približati, temu je bil Maks brat. Od osnovne šole pa do vstopa univerzo je bil Maks ves čas zvest čl,i; Frančiškovih križarjev. Kaj čudnega, se je tudi v njegovem mladem, borbene srcu rodila misel, da bi se — kot kdaj križarji zoper fanatične molianie dane — boril proti brezumno napetem; islamu naših dni — komunizmu. Bil član Vaškili straž in ko so odhajal pionirji Slovenskih narodnih straž Primorsko, je bil Maks tudi med njimi Za nekaj časa se je vrnil v Ljubljano pa je spet poletel iz varnega gnezda boj. Dne 1. septembra, na prvi pete], je omahnil na Črnem vrhu — Kosoven naših Primorcev. V petek ob sedmih se bo dvigala frančiškanske cerkve proti nebu molite duhovnika v črnem ornatu, mlada ust njegovih prijateljev bodo prosila za po koj Maksove duše. Počivaj v miru, Maks naš brat! Naša borba je naslov novi knjižici, ki izide te dn' Iz Gorico Z goriške prefekture. Za vodjo gori ške prefekture in vršilca tozadevnih doli nOsti je bil v začetku oktobra imenoval g. dr. Buhmtiller, dosedanji mestni ku rator. Protiletalska zaščita. Ker se je \ zadnjem času zopet dogodilo, da so so vražna letala obstreljevala v nizken letu nekatere kraje v goriški pokrajini, je prebivalstvo opozorjeno k strogemu redu med alarmom. Vsi, ki se slučajno nahajajo ob znaku alar na na cesti, naj se zatečejo takoj < zaklonišča ali v bližnje veže. Voznik naj zapeljejo svoje vozove v senrr dreves ali hiš. Isto velja za ki so slučajno na progi. vlake Ali veste, kdo vodi Titove tolpe? Kakšen krik je vzdignila OF po sporazumu Tito-Šubašič, češ da so tolovaji »redna jugoslovanska vojska«. In ta komedija z jugoslovanstvom 6e je vlekla vse do 15. septembra, ko je Tito doživel sramoten neuspeh s svojim pozivom domobrancem. Vendar so še nekateri Ljubljančani tako nespametni, da sarai sebe varajo s tem nesrečnim . jugoslovanstvom. Človek mora biti res zelo nespameten, da še danes verjame takim krilaticam. Resnica je namreč ta, da vsa Titova »jugoslovanska vojska« stoji in pade s komunistično partijo. Kadar bo uničena KPS, bo tudi vsa »nepremagljiva« tolovajska vojska izginila. Kdor ne verjame, da je KPS in NOV in POS eno in isto, naj pazljivo, prečita navodilo, ki ga je dal okrožni komitet KPS na Grosupljem že po sporazumu Tito-Šubašič. Zopet dokaz, koliko so pogodbe, sklenjene s komunisti, vredne. Komunisti niso nikdar in nikjer iskreni. Navajamo en primer: OKKPS Grosuplje, dne 16. VII. 1944. Vsem okrajnim komitetom KPS! Ker je bilo opaziti precejšnjo od-dvojenost in pomanjkljivost vseh partijskih organizacij med terenom in vojsko: ■> Vas obvezujemo, da \stopate v stik 7. vsemi vojaškimi odinicami, ki se več ah manj stalno nahajajo na vaših okrajih, to so: delavnice, bolnice ali T. V. stanice, ki so od sedaj naprej podrejene Okrožnemu komitetu, da se takoj povežete po partijski liniji in si nudite medsebojno pomoč. Za to delo so predvsem odgovorni sekretarji komi tetov. Prav tako je treba, da stopite ' stik z odredi, brigadami ali divizija mi, čim se pojavijo na vaših okrajih ki so sicer direktno j>cxirejeni CK-ji vendar pa ste dolžni, da stopite z nji mi v neposredni stik in se povelet po partijski liniji za medsebojno po moč. Ako opažate v omenjenih edinieal kakšne eventualne pomanjkljivosti, jil skušajte medsebojno popraviti in nait tozadevno poročajte v svojih dese dnevnih poročilih. Smrt fašizmu — svobodo narodni Za: Okrožni komitet KPS Grosuplje (pečat z zvezdo in srpon ter kladivom) sekretar: Borut. Kaj bi rekel k temu navodilu horj»l ski prerok Cene Logar in za njim še v? Fajfarčki in Breceljčki, ki, tako vneti zatrjujejo, da imajo oni glavno besedo 1 OF? Maja meseca na sestanku tolovajskil novinarjev se je Cene Logar jezil n: svoje reporterje, ker preveč pišejo o raz rednem boju, »da si ožijo po nepotreb nem osvobodilno fronto«; No, naj se lior julski prerok in z njim vsi komunistih politični zaslepljenci potolažijo, ker slo venski narod jim itak ne verjame vei En tak dokument več pove kot sto kc munističnih besednikov, ki meljejo svoj otrobe v »Poročevalcu«. Pametnemu je to dovolj, neumnem pa j>omagati ne morešl Navodilo nam« ne pravi, da naj se zvežejo po ofarsl liniji, ampak po partijski! Po Logarja trditvi je OF širša politična tvorba kf KP in vendar tolovajska vojska ne (»m imeti zaslombe pri večji množici, temve pri manjši. Tudi to ie posebne vrste d< mok racija I Slovenski Uubliani Ob drugi obletnici, ko so na današnji dan komunisti umorili prvoboritelja proti komunizmu, bivSega bana dr. Marka Natlačena, bo danes, dne 11. oktobra ob treh popoldne na njegovem grobu slovesna komemoracija za vse slovenske žrtve, ki so padle v boju zoper komunizem. Molitve bo opravil ljubljanski škof dr. G»egorij Rožman, ki bo imel tudi spominski žalni nagovor. Vabimo Ljubljančane, da se te svečanosti udeležijo v obilnem številu. Tolovaji se bore tudi proti - vencem Komunisti, »hrabri« bojevniki za ,svobodo slovenskega naroda« in za svobodo vsega naroda vsega sveta«, kot je dejal neki politkomisar, so so ob odkopu jelendolskih mučencev spet rarpalili v vsem svojem zločinstvu in ogabni lažnivosti. Čutili so, da jim bo stotina razpadajočih trupel jelendolskih žrtev zadala hujši poraz kot če hi bili vsi ti mučenci danes živi in bi se s strojnicami in bombami pognali na rdeče zverine. Da bi odvrnili ta strašni poraz, so rdeči napeli vse sile, da bi preprečili zmagoslavni pohod jelendolskih mučencev in slovesen njihov pokop. Ko se jim to, kljub temu, da jim poveljuje »maršal« in kljub temu, da »stoje za njimi tri največje velesile sveta, s katerimi so popolnoma zedinjeni«, kot govori rdeči lepak, ni posrečilo, so si hoteli pomagati na drug način. Rdeči lažnivci so začeli govoriti: »Zopet bodo prevažali slamo.« Po izkopu trupel, ob katerem so bile navzoče cele množice, je ono je-zikanje o prevažanju slame seveda utihnilo. Tedaj se je raznesla nova govorica: »To niso nobeni mučenci, ampak belo-plavi domobranski psi, ki jih je naša hrabra vojska v bojih pokončala.« Da, v bojih so padli ti junaki, v boju slovenskega naroda s strašnim rdečim kuščarjem. Meč jelendolskih junakov je bil pravica in njihov ščit je bil vera v dobroto, vera, da Slovenec ne more umoriti Slovenca, brata, zgolj zato, ker ima ta drugačen pogled na svet, ki pa nikomur ne krati njegovih pravic. Pred rdečim kuščarjem je ta ščit odpovedal, sila njegovih krempljev je izbila iz rok jelendolskih junakov meč, ki so ga enako dobro vihteli možje, žene. in dekleta, kot Drobnič Anica, učiteljica iz Begunj, ali Urška Železnik. Dobro so vihteli svoj meč — pravico, pa četudi so jim bile roke zvezane na hrbtih, padli so, a premagani niso bili. Poštenjaki-na-roanjaki so morali, zvezani na dolgi vrvi, iti na morišče, častilci rdečega kuščarja pa so jim pljuvali v^ obraz in se radovali: »Zmaga je naša!« A radovali so se prerauo. Po enem letu pa se je meč jelendolskih junakov — pravica — spet dvignil in v njegovem blesku je ves narod videl, kje je sonce in kje tema. Komunističnega izgovarjanja o »prevažanju slame« in o »belih psih, ki da so bili pokončani v boju«, je bilo kmalu konec. Ko so komunisti spoznali svoi poraz., ki so jim ga 'zadala trupla jelendolskih mučencev na svojem zmagoslavnem pohodu, se niso mogli obvladati. V vročičnem besu so neposredno po izkopu jelendolskih žrtev, s čimer je bil najbolj jasno ugotovljen strašni komunistični zločin, zagrešili novo podlo dejanje. Rdeči razbojniki so se sklenili z ropom maščevati nad Rakitničani, ki so prvi pletli vence za slovesen pokop jelendolskih žrtev. Tako je sin dr. Lavriča vodil v Ra-kitnici roparski napad na Mrharjevo družino, ki so jo bili rdeči razbojniki že trikrat obiskali na svojih zločinskih pohodih in jo sedaj tako izropali, da so si lahko čestitali: »Čez ta prag nam ne bo treba več stopiti; delo je opravljenol« Poglejmo si to junaštvo! Trije razbojniki so z orožjem v rokah vdrli v hišo v temni noči iu za kazen, ker so v njej spletli štiri vence za jelendol-ske žrtve, odnesli vse, kar bi moglo družini še kakor koli služiti. Res, sijajna zmaga nad štirimi vencil Gorje mu, kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo vživa sam. (Gregortit.) Koledar Petok, 13. vinotoka: Edvard III., kralji Venancij, opat: Slmpert, tkof. Sobota, 14. vinotoka: Kalist I„ papež ln mučenec; Forlunata, dovica in mučepiea; Burhard, škof. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Matica »Vizija na Jezeru« ob U in 19. Kino Union »Njen prvi doHvlJaJ« ob 16 in 19.15. Kino Sloga »Ce mož gospodari« ob 16 in 19. Lekarniška služba Notno a i a S b o I m a J o I ek arne: dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkoof.y dod., Mestni trg 4, in mr Ustar, Setenburgova ulioa 7. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI ■f Marija Sugjič. V Ljubljani je umrla gospa Marija Sugjič roj. Seme. Blago mater bodo spremili k zadnjemu počitku v soboto, 14. t. m. ob pol treh popoldne iz .kapele sv. Jožefa na Žalah. Naj rajni ca počiva v miru! Vsem njenim dragim naše iskreno sožalje! Usmiljeni brat Fortunat Hržič — umrl Kandija, 30. septembra. V sredo, 27. septembra se je preselil v boljšo demovino subprior usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mesru, br. Fortunat Hržič. Bolehal je po malem že skozi dve leti. A ko je sredi septembra legel, ni mislil ne sam, še manj pa njegovi znanci in prijatelji, da je ta bolezen za smrt. Pokojni je bil pristen ,sin Prlekije. Rojen 24. okt. 1877 v Veliki Nedelji kot sin malega kmeta - želarja se je izučil za trgovskega pomočnika in kot tak zašel v Istro. Tam je vstopil k trgovski mornarici, kjer se je v dveletni službi dobro privadil italijanščine. Iz Istre je odšel nazaj v domačo deželo, v Gradec. Ko je obolel, je prišel na zdravljenje v bolnišnico usmiljenih bratov. Po zdravljenju je prosil za sprejem v red, a je bil zaradi slabotnega zdravja odklonjen. A imel je resničen poklic. Šel ie do usmiljenih bratov na Dunaj in bil tam končno sprejet zaradi dobrih spričeval in znanja več jezikov. Ze kot novinec je deloval v pisarni v zadovoljstvo predstojnikov, a vedno do konca življenja je, čeprav največ zaposlen z upravnim delom, rad pohitel med bolnike k neposredni bolniški strežbi. Od v.stopa v red 1. 1903 do 1. 1918 je deloval v dunajski provinci usmiljenih bratov. Ob j razpadu Avstrije je bil izvoljen za priorja hiše v Valčicah (Feldsberg). L. 1922 je prišel prvič v Kandijo, od tu naprej v Gorico in Milan. L. 1931 ie bil od redovnega generala poslan kot delegat usmiljenih bratov v Jugoslaviji v Kandijo. Ker ni bilo namreč v Jugoslaviji dovolj redovnih hiš za samostojno redovno provinco, so bili usmiljeni bratje vključeni pod osrednje vodstvo v Rimu pod vodstvom slovenskega delegata. Z vnemo je vršil to službo v precej težkih razmerah do 1. 1938, ko je bil odpoklican v Rim k generalnemu vodstvu reda, da bi tam zastopal razvoj in napredek usmiljenih bratov v Jugoslaviji. Tako je dosegel izmed slovenskih usmiljenih bratov doslej najvišje mesto v svoji redovni organizaciji. Po razpadu Jugo-slavije se je vrnil nazaj v Kandijo, kjer je bil do konca 1. 1943 upravitelj starega grada, nato subprior. Pokojni je bil skromen, a vesten in dober član svojega reda. Ljubezniv z vsemi, ki so prihajali v bolnišnico bra-tovsko bodisi kot bolniki, bodisi kot gostje ali po uradnih opravkih. Pod preprosto zunanjostjo je skrival veliko življenjsko izkušnjo in lepo razgledanost v širše življenje, katero si je poleg mladostne izobrazbe pridobil potem z lastno skrbnostjo. To ga je potem ravno usposobilo za razgibano delo, ki so mu ga zaupali redovni predstojniki v tako različnih pokrajinah in narodnih razlikah. Posebno značilna poteza pri njem je bija poleg preproste iskrene, pobožnosti, živa slovenska narodna zavest, ki jo je ohranil in pokazal povsod, kljub temu, da Stotnik Delak ob 60. rojstnem dnevu Pred dnevi je obhajal dvojni jubilej splošno znani in priljubljeni stotnik Delak Edo, in to svoj 60. rojstni dan in 38 letnico svojega vojaškega službovanja. To je dolga doba dela, s katero se more redko kdo ponašati, a kaj šele v težki vojaški službi, katero jubilant vrSi z uspehom še na današnji dan. Kdo ne pozna vsaj na videz, če že ne osebno,' vse skozi simpatično, še vedno elastično, in vedno nasmejano elegantno pojavo dolgoletnega »Zibcenarja«. Visoko narodno čuteč in zaveden Je korakal z dvignjeno glavo skozi vse viharje svojega življenja, spremljan s čisto simpatijo vseh znancev in prijateljev. Rodil se je v Ljubljani 8. 'oktobra leta 1885. Po končanih študijah je vstopil z 21 letom kot enoletni prostovoljec v 07. pohotni polk. Po končani službi je ostal kar naprej v vojaški službi, kamor ga je vleklo srce. Vso prvo svetovno vojno je prenesel na svojih plečih in sicer v staroslavnem 17. pehotnem polku. Kot adjutant je spoznal vse naše fante in može, od katerih je danes največji del na uglednih in najuglednejših položajih civilne in vojaško uprave. Zato je krog njegovih znancev ogromen, tako rekoč vsa Ljubljana. S 17. pehotnim polkom je bil leta 1915. v Galiciji, a potem na Soški fronti in v Ti-rolah vse do konca vojne. Po zlomu Avstroogrske je vstopil takoj v bivšo jugoslovansko vojsko, kjer je .služil v Negotinu, Knjaževcu, Kočanili, Carevem selu, Stipu, Valjevu, Beogradu in 3 mesece v Ljubljani. Tudi grenko kupo Gonarsa je izpraznil do dna, a sedaj goreče deluje v Slovenskem domobran-stvu. Na vsej življenjski poti ga je verno spremljala njegova zvesta družica, ga. Tonina, rojena Ferluga. Dragemu jubilantu kličemo z vsem srcem: »Se na mnoga letate je bil dober del življenja — od mladosti — med tujerodnimi ljudmi. Za časa prejšnje, svetovne vojne se je veliko trudil za slovenske ranjene vojake po bolnišnicah v dunajski provinci, posebno v Lincu, kjer jim je potom Rdečega križa preskrboval slovenske knjigo in časopise. Pokopal ga je 29. septembra na pokopališču usmiljenih bratov v Smihelu kanonik Štrukelj. Bog mu bodi obi-en plačniki Ne sprašujte po telefonu reševalne postaje med letalskim alarmom! V zadnjem času vprašujejo med letalskim alarmom mnogi zasebniki in tudi oblastva glavno gasilsko in reševalno postajo (tel. 22-22) za informacije ali je letalski alarm ali le protiletalsko svarilo in podobno. Zato je • gasilski telefon stalno zaseden ter uv lahko dogodi, da bi se v primeru požara ali nesreče gasilcev oziroma reševalcev sploh ne moglo priklicati. Zaradi tega naj se v bodoče p.i.iče ne obrača na navedeno telefonska številko za informacije, temveč naj vpraša za pojasnila pristojno policijsko stražnico. — Gasilsko poveljstva. Knjižna tombola Vse, ki smo jivi poslali tombolske tablice po pošti, r-osebno šole, prosimo, da nam zanje nakažejo denar ali jih osebno obračunajo do 14. t. ni. do 12, ker bomo po tem roku smatrali vse tablice za prodane. ^ V sc^oto bomo objavili imena tistih reševalcev uganke: »Računaj — uganil«, ki bodo njih imena izžrebana in bodo osebe obdarovane s knjigo: Cvet iu sad in eno tombolsko tablico za 20 lir. Mnogo reševalcev je doslej uganko prav rešilo. norice Sv maSa ii roj6'i:> gosp. lonetom Sin-durjOui t.o v potek ob pol ti pn Brezjuuski Mate« boijl. PrančUkovI križarji! V petek zJutr«J 00 7 so bomo zbiuli v riuučlSkunakl cerkvi k moil zadušulul, ki se bo darovala zu ua. lega druga Juiovea Maksa, padlega v boju /. brezbožnim komuulzmom. 1'ovei, pridite mi Hur, da zapojemo pokojuoinu, kakor Jo pel on našim drugom, padlim prod uJhn. Pevke lu pevci stolnega kura! V petek ob 7.30 bo v stolnici Škofov Ueauiem za žrt-ve ta Orčarlc. Vljudno prosim za sodelovanje! - Havuulelj stolnega kora. Lepa knjiga Jo drobcu življenja, ki se razvija P"'«! n«*!""' o41"1- P» B* marsikdo no vidi. Lepa lu poSteua knjiga Je kažipot, ki uam slika nevarnost In nas na vduiuje zu pravi cilj, »a dosleduo pot, -Slovenčevu knjižnica, ki Jc prodrla v vse sloje nuSega ljudstva, skrbi zn pošteno I" lepo branje. Začeli smo s četrtim letnikom In Izbrali dela 1« svetovno književnosti, ki bodo laliko v ponos vsaki knjižnici. Kdor ljubi slovensko boaodo, bo postal naš naročnik lu nam ostal zvest. Lepa, poštena knjiga j« dobra duta. bogato naložen ka pital, ki se bo obrestoval na vas In vaših otroklli. — 1'ostunlte naročnik Slovenčeve knjižnice! Bi se radi ob resnici nasmejali? Potem kupite aktualno knjižico »Rdeča kolohocijn« ki prikazuje tolovajske jeremijadc, njihove vojaške podvige in s posrečenimi šalami razkriva komunistični osir. Cena knjižici lir 10.—. •Odilaloliha »tujino Jadransko prlnmrlt* RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored ta 11. oktober: 7 Poročila r nemSčinl — 7.10 Jutranji pozdiav. vmes 7.30 Poročila v elovenSčini — 9 Poročila v nemSčinl — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini, napoved sporoda — 12.45 Salonski orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročil« v nemSčinl — 14.10 Zvoke iz operot izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sljanca, sodelujeta aoprnnislka Janja Baukart-Strle in tenorist Anton Koren — 17 Poročila v nemSčinl in slovenSčinl — 17.15 Popoldanski koncert — 18.15 Kmečki trio — 18.45 Iz naSo-ga leposlovja, Emilijan Covo bere odlomek is svojo novelo »Cecilija« — 19 Komorni zbor — 19.30 Poročila v istovonSčiui — 19.45 Prenos branja članka mini«!ra dr. GBbbelan iz tednika »Das Reieh« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 GoriSkl slavčok, zvočna igra ob stoletnici rojstva Simona Gregorčiča, izvajajo člani radijsko igralsko družine, vodi ini. I. Pengov — 21.15 1'los v mesočinl — 23 Toročlla v nenSčlni, napoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega nemSkoga sporeda. Krasno in napoto delo jo roman iz zgodovine llurov »Kolesa se vrtijo« napisal Stuart Cloeto Pretresljiva »godba o življenju in usodi buiskih naseljencev. Zbirka »Naša knjiga* Vezana lir 100.—. LJUDSKA KNJ1UAKNA V LJUBLJANI Večerni trgovski tečaj — središče mesta — pri Trguvskcin učnem zavodu, Kongresni trg MI., prične • poukom 1&. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, trg. računstvo. stenografija, jeziki, strojepisje) Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno, tudi zvočer. Zuhtovujte prospekt. — Unv-nalflljstvo. | Vas muči p roti n (g 1 h t)t Zakaj ga * ne lil pregnali, ko pa sc dati , VlAjl trgovski tečaj v Ljubljani sprejema elu>atolje leo s višjo prodizobrazbo (do-vrienl redni Enoletni trgovski tečaj alt vtSji razrodl srednjo Solo oz. dovrSena srednja oli strokovna Sola). — Vpisovanje dnev. no. Pričetek pouka 12. oktobrn. Na rar.polngo prospekt: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov nčnl zavod«, Domobranska 15. Stcnografskl tečaji pričenjajo 16. oktobra. Praktično znanje, koristno vsakomur. Priporočljivo tudi za nkadciniko-čarko in dijake-injo. Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov Učili zavod«, Domobranska 15. f Vas taro s k r n I n a (r e v m a)f Igraje * vam jo prržrnemo. Vpisovanje v Enoletni trgovski teč«! s pravico javnosti in ViSjl trgovski tečaj dnevno. Informacijo, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrtstofov učni zuvod«, Domobranska 15. Hočete še bolj spoznati zlobn komunizma, ki ga danes okušamo in doživljamo tudi pri nas? Potom berite pretresljivo zgodbo »V KRAJ IN A JOKA« t ki vam je za ceno lir 3,— na razpolago v upr. »Slovenca« in pri vseh kolporterjih Tečaj knjigovodstva prlčno 16. oktobra. Praktično znanje, potrebno v zasebnem ali javnom poklicu. Posobnl tečaji tudi r.u «to-nogrnfijo, korespondonco, strojepisje, jezik« itd. Priporočljivo tndi akademikom-čarkam in dijakom-lnjom. Izbira predmet« po želji. Informacije: Trgovsko nčllisče »Chrlstofov učul zavod«, Domobranska 15. f( ZADNJA KNJIGA I. LETNIKA »SVETA« JA3NE NARAVE" ki jo je napisal prof. dr. Mihelčič je imenitna, silno poučna, bralca vleče od strani do strani vedno bolj. Knjiga bo gotovo navdušila slehernika, saj je vsebinsko in slikovno zelo bogata. NAROČITE SE NA SVETOVO KNJIŽNO ZBIRKO! POSTANITE SVETOV NAROČNIKI :-: 1ZOBRA2UJTE SE IN BERITE »SVETOVE« KNJIGE! KULTURNI OBZORNIK Odkod Finžgarjeva Makalonca Postal sem takoj pozoren na ime Makalonca zaradi eksotične zvočnosti. Šele pri branju pravljice, ki pa je bolj povestica kot prava pravljica, sem se malo ukvarjal z imenom ter si podzavestno ustvaril vrsto: Makalo-na ■— Magalona — Magelone in osrednji dej ter motivi so me prepričali, da se nisem motil. Vzel sem na pomoč Tieckovo srčkano povestico: »VVunder-same. Liebesgeschichte der schonen Magelone«, pa ugotovil sledeče: Obe zgoabici sta si ne le sorodni ampak osnove nekaterih motivov so si povsem enake. Paralelno gredo tile motivi: kraljič (grofič) si želi v svet — slovo in dar matere — na cesarskem (kraljevem) dvoru — boj (turnir) — junak povesti zrnata — kraljeva hči — medsebojna ljubezen — obeg — iskanje ubežnikov — gozd lizu morja — princesa zaspi — ptica (orel, vran) ugrabi kraljeviču prstan — kraljevič hoče ujeti ptico — morje, skalnata čer (otok) v morju — kraljevič v čolnu sam (z ribičem) vesla proti otoku za ptico — prstan pade v morje — val odnese kraljeviča na sredino morja (ali čoln se razbije ob čer) — kraljična se zbudi sama v gozdu — misli na nezvestobo — spozna zmoto — Samotna pot skozi gozd — kraljična postane pastirica (spletična) — v želodcu ujete ribe najdejo prstan (mati junaka ali junak sam) - srečen ko nec ter poroka. po bi: Ne samo motivi, tudi imeni obeh glavnih oseb sta enaki: Peter — Mege-lone, pa Petrus in Makalonca. Glavna razlika je v obdelavi snovi. Tieckov junak je pravi vitez, junak, vendar v. ljubezni sladkobno, romantično razne-žen. V njih ljubezni igra precejšnjo vlogo stara pestunja ter stari rekviziti kot pismo, prstan. Ozadje povesti-ce tvorijo kulise romantične, v senci in soncu se spreminjajoče prirode. Finžgarjeva obdelava je zdravo realistična, polna kmečke nerodne miline ter tople in prisrčne nazornosti. Če gre Tieckov junak za pustolovstvom, išče Finžgarjev Petrus delo. Srečanje med Tieckovim Petrom in Magelono poteka in se razvija v dvorskem ovzrlušju, Makalonca je vse prej zdrava, plaha kmečka dečla, kot pa dvorska dama (saj se srečujeta in gledata samo na poti v cerkev in domov). Slog je domače preprost, vendar izklesan in klen. Na dlani je, da sta si povestici slič-ni, vsaj kar se tiče glavnih motivov. Ali smemo iz tega sklepati, da je nastala Finžgarjeva Makalonca pod vplivom Tieckove Lepe Magelone? Nemški romantik Ludwig Tieck (1773—1853) je izdal to mično povestico lpta 1797. Izšla je v drugem delu pravljic »Volksmiirchen, von Peter Le-bereeht« ob enem z znano pravljico o Mačku v škornjih (Der .gestiefelte Kater). Knjiga je izšla pri K. A. Nicolaiu v Berlinu. Pozneje je izlila v zbirki Tieckovih pravljic »Phantasus« (1812— 1816) in končno v zbranih Tieckovih delih »Gesamtausgabe von Tiecks Schriften« (1828-1848). Tako bi obstojala možnost, da jc pod nemškim vplivom prišla povestica v območje slovenskega jezika, se udomačila pod Karavankami in prišla po prvotnem zapisu v novi obleki slovenskim bralcem v roke. Vendar je ta prva možnost, kjub zapeljivo si odgovarjajočim moti\ .m, maio verjetna, skoraj lahko pripuščamo, da povsem nemogoča. Zakaj? 1.Tieckova knjiga (če izvzamemo luksuzno opremljeno izdajo Leopolda Hirscha iz leta 1911, izišlo pri Born-graeberju v Berlinu ni nikoli izšla samostojno kot knjiga; zato tudi ni bila med -Nemci tako razširjena kot Ge-novefa, Undina ali Meluzina. Obstojala je torej tudi mala možnost, da bi to Tieckovo povest spoznali pod Karavankami iz nemškega tiska. 2.Tieckova povest je pisana v romantičnem slogu, t. j. ima vso tisto sladko meglenost, ki vzvalovi občutje, ustvari nastrojenje in razplamti fantazijo, a ne podaja stvarnih, ostro začrtanih obrisov. Kot taka gotovo ne bi mogla ugajati konkretnemu Gorenjcu, četudi bi dobil knjigo v roke ter jo slučajno tudi razumel. 3. Zunanja oblika Tieckove Magelone sliči starofrancoskim romanom, zlasti chantefablu Aucassin et Nicolete, t. j. proza se menjava z verzi. Če bi se razširila povest o Mageloni v Tie-ckovi obliki, bi z gotovostjo lahko pričakovali vsaj kake ostanke verzov, recimo tako kot v drugi Finžgarjevi novesti Hudobin-potapin. V Makalonci kaj takega zaman iščiemo. 4. Kljub paralelnosti glavnih motivov sta začetek in konec obeh povesti tako različna, da žc iz tegu sledi: izvor povesti moramo iskati drugje, ne pri Tiecku, soj njegova Magclona ni original, ampak svobodna prepesnitev in okrnitev starejše zgodbe o Mageloni. Prvotni zapis te povcstice imamo od Bernarda ele Treviers, ki jo je prelil v provensalsko pesem; tn je iz 1. 1180. Iz te pesmi je črpal pozneje nastali francoski romanov prozi, ki je bil zelo priljubljen, suj ga srečavamo že 1. 1457 kot pravo ljudsko knjigo, povsod po Franciji razširjeno. Kot je dokazal Grafenauer za nekatere iiaš6 narodne pesmi migracijo motiva, bi ne bilo povsem nemogoče, da je tudi ta povest prišla iz Francije preko Italijo k nam. Ker pa jo je Finžgar zapisal na Gorenjskem in je Gorenjska težila prej na Koroško kot pa v Italijo, pada s tem skoraj gotovo gornja podmena. Sled kaže preko Koroške dalje na sever. In res so v Nemčiji začetkom 15. stoletja prevajali vse poluo^ staro-francoskin romanov. Ker se je okus vodilne plasti obrnil medtem že drugam, je take knjige bralo predvsem ljudstvo in zato so tudi dobile ime »ljudske povesti« — Volksbuch. Tako je prišla ze v 15. stoletju v promet povest o Knezu Ernestu, o Aleksandru Velikem, o Lepi Meluzini, v 16. stol. pa ljudska povest o Štirih Haimonovih sinovih, o Cesarju Oktavijanu in o Ge-novefi. Med take knjige spada tudi prevod francoskega romana o Lepi Mageloni, ki ga je objavil 1. 1535 Veit Warbeck. To ljudsko povest o Lepi Mageloni jc nrepcsnil Ticck; Simrock, po njem pa Sclnvab, sta jo prevzela v svojo izdajo »Deutsche Volksbiicher«. Tudi Marbaeh jo je sprejel v svojo zbirko nemških ljudskih povesti ter jo izdal 1. 1838, ilustrirano po Ludvvigu Rich-terju. Schwnbove ljudske povesti (med njimi tudi Lepa Magclona), so izhajale potem od I. (881 v knjižnici Reclams-Universal Bibliothck. Ker imam pri roki samo Tieckovo Magelono, ne morem ugotoviti v koliko je Finžgarjeva Makalonca sor.odna z omenjenimi nemškimi povestmi. Toda že na podlagi Tieckove povesti lahko zaključimo: Povest o Makalonci je nedvomno provensalskega izvora. Migracijo povesti iz Francije preko Italije k nam lahko kot najmanj verjetno izključimo. Na vsuk način moramo črtati vpliv Tieckove povesti. Lahko pu pripustimo kot zelo verjetno možnost direktni prenos nemške ljudske povesti 16. stoletja na slovenska tla. Ravno tako možen in verjeten je prenos te povestice pod vplivom ene izmed zgoraj omenjenih zbirk 19. stoletja. Današnji zapis nam oživlja skoraj 800 let staro snov in nam jo podaja v živi, ljudski govorici, tako čisti kot je že dolgo nismo brali. Moja glosa na robu Pinžgarjevih pravljic pa nima nnmenn znanstveno nli izčrpno dognati izvor povestice, samo opozarja na verjetne vire in verjetno migracijo snovi. Gotovo pa bi bila zanimiva in koristna podrobnejša analiza in primerjava tujih virov • Finžgarjevo obdelavo.^ Dušan LiHfvflh Kaj fe novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Padli so na bojiščih. Na vzhodnem bojišču sta padla'38 letni vojaU Herman .Muhič iz Lavantinske doline na Koroškem in podčastnik Jakob Kregar iz Ro-žaka. Na zahodnem bojišču pa 24 letni liaddesetnik Valentin Žarnic iz Vognje Polja na Koroškem in sanitetni narednik J3 letni Ludovik Mahne iz Celovca. Kinematograli na (iorenjskem. Na Jesenicah je nu sporedu film- »Pevec njene Visokosti« a v Kranju »Potovanje v preteklost*, medtem ko se v Radovljici zabava občinstvo ob filmu »llalo, Janina!«. Potrebno disciplino v oglasih priporoča »KUrnlner Zeitung«, z dne 7-8. X. 15)41, češ da se zdaj ne sme tratiti pro-i-lor za obširne oglase, ampak bodi besedilo čim krajše, pa zato jedrnato in mikavno. Dva kovčega sta se izgubila. — Dne 28. septembra 15M4 sta na železniški progi iz Gorice v Celovec izginila dva kovčega iz istega tovornega voza. Večji kovčeg je velik 75x50 cm in je črn z rumenim robom, manjši pa je velik 55 krat 25 cm in je iz rjavega ponarejenega krokodilskega usnja. Ker je vsebina obeh kovčegov dragocena, naj oseba, ki bi ju našla to čimprej naznani pristojni policijski oblasti proti odškodnini. To poročilo je izšlo v »Kiirnlner Zeitung« z dne 7-8' okt. t. 1. N Spodnje Sftijerskegti V Dravogradu je umrl gostilničar A. Komauer, star 52 let. Doma je bil iz Slivnice pri Mariboru. Prve svetovne vojne se je udeležil kot avstrijski častnik. Svojo restavracijo in hotel pri dravograjskem kolodvoru je prezidal in moderno opremil. Vina je kupoval v ljutomerskih, haloških in slovenjgoriških priznanih kleteh. Grozdne peške za izdelovanja jedilnega olja. V veljavo je stopila odredba, da morajo vinogradniki zbrali peške grozdja in jih lepo posušiti ter oddali za jedilno olje. Iz 12 kg takih pešk se napravi 1 liter olja. Za pripravo olja je treba posebne priprave in strokovno znanje. V Maribor je dospel poseben stro- Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Prošnja mestni elektrarni Z različnih strani so nam poslali dopise, v katerih odjemalci elekt. toka svetujejo, naj bi mest. elsktrarna uredila oddajo elekt. toka, da bi vsaj tistih par večernih ur, ki so potrebno, da ljudje po-večerjajo in 6e spravijo 6pat, električne svetilke gorele. Nameščenci in delavci, ki sestavljajo večino ljubljanskega prebivalstva, morajo zdaj v temi prihajati domov, kakor slepci tipali za lonci in krožniki z večerjo in se samo za silo slečeni kar v dnevnih oblačilih odpravljati v posteljo, medtem ko je v poznejših urah, ko tako potrebne kulturne in javne ustanove, kakor so gostilne in kini. zaključijo svoje obrate, spet zagori po vseh stanovanjih luč v polni svetlobi. Kakor je torej videli, so pri omejitvah električnega toka najbolj prizadete skromne meščan-. ske družine, in bi bilo zato umestno, če hi dobivala stanovanja električni tok vsaj od pol 6, da se lahko skuha večerja, pa do recimo, 7 zvečer. Pretežna večina ljubljanskega prebivalstva bo vodstvu elektrarne za takšno ureditev iskreno hvaležna. Srednje šole so začele pouk /.aradi mnogih težav in zaprek se je četrto vojno šolsko leto 1944/45 na ljubljanskih srednjih šolah začelo 12. oktobru. Miadiua je včeraj zjutraj hitela prvič na svoje šole. Mnogi so se vozili s tramvajem. Na srednjih šoluh so opravili šolsko mašo, nakar je sledila na zavodih razdelitev dijakov po posameznih razredih in oddelkih. Letos je bil velik hovmti ženske mladine na srednje šole. Bilo je sprejeto nu nekaterih zuvodih l(ti/ ISibla Rukavina poslov, tovarne Triglav v Tržiču Maša zadušnica za blagim pokojnikom bo v ponedeljek, dne 16. oktobra 1944 ob 7 zjutraj v kapeli Marijanišča. Kovor, Tržič, Ljubljana, Gospif, Sarajevo, Zemun, 12. okt. 1944. Žalujoče družine: RUKAVINA in MRŠOL GUNN AR GUNN ARSSON: Nil BREGU ŽIVLJENJA = Roman 33 »Potem soglašam z vašim predlogom. Toda le z enim j>ogojem: da mi v gotovini doplačate dva tisoč kron.« Faktor se je le zasmejal in zalučal list na mizo: »Le kako vam pride to na mar! Kako hočete dobiti za posestvo več, kot sem vam že dal? Mislim tudi, da si morate stvar jako premisliti, preden jo odklonite!« »Vprašate, kako da hočem več dobiti za posestvo? Ker je, na primer, jako primerno za kako kmetijsko visoko šolo — in lahko se zgodi, da bi .še več dobil. Saj je več vredno in bo še več vredno, kar bodo sprevideli vsi, ki se količkaj razumejo na to. Vendar ostanem pri svoji ponudbi: doplačilo dva tisoč kron in niti za las manj!« Faktor je prendnrjal. Prav nič ni bilo nemogoče, da bi utegnil Finnur spremeniti svoje posestvo v kmetijsko visoko šolo, da bi dobil kogu — uli več — ki bi vtaknili denar v to zadevo. Saj'je bil ugleden človek! Mogoče bi še sam postal ravnatelj šole. Potem bi ti pridobil še več oblasti v občini, kot jo že ima, in potem bi bil tudi neod- visen od trgovske družbe! Iz tega bi se lahko izcimile najrazličnejše lioma-tije. In ta dva tisočaka: ali ni bil to nemara denar za v Ameriko? Če bi se to zgodilo — bi prav rad dodal še tisočak — saj je slednjič le^ res, da je jx>sestvo več vredno. Izpraševal je po štev.ilu glav živine in si je zapisoval številke, ki mu jih je Finnur navajal. Nato je sklenil, da pristane. Vzel je list in je dodal še kar je bilo treba, in ga izročil Finnurju. »S pogojem, da koj podpišete,« je pristavil. Finnur je prebral in prikimal. Faktor je vstal, rekoč-- »Bom dve priči poklical!« Odprl je vrata na hodnik in zakli-cal. Pojavila se je hišna. Dejal ji je, naj pokliče knjigovodjo in trgovskega pomočnika, ki naj precej prideta v pisarno. Knjigovodja, ki je stanoval v hiši, se je koj pojavil, jiomočnik pa šele čez nekaj časa. . Finnur je prijel za pero in je podpisal, nc ua bi kaj pomislil. Faktor je nejevoljno opazil, da se mu roka ni prav nič tresla. Knjigovodja in pomočnik sta se podpisala kot priči in sta radovedno obstala, ker jima ni bilo rečeno, naj se odstranita. Faktor je odštel denar in sprejel pobotnico. »Zdaj bi bilo pa najbolje, če bi jutrišnjo dražbo odložili,« je dodal. »Je že prefKizno,« jc mirno odvrnil Finnur. Pq.tem je malce pomislil in spet povzel: »Razen, če bi vi poskrbeli, da bi se to razvedelo — in bi morali še nocoj poslati sle na konjih jx> dolinah, da se ljudje ne bi zaman trudili.« »Bom,« je rekel faiktor. Finnur je vzel klobuk. »Zbogom, gos|xxl faktor Thordsen,« je rekel, ne da bi mu ponudil roko. »Zahvaljeni za potrpljenje, ki ste ga imeli v najinih trgovskih poslih * Prosim vas, da sporočite mojo zahvalo tudi svojim predstojnikom, ki jim to brez dvoma ni neznano. Odhajam z vedro zavestjo, da trgovska družba ni zaradi mene utrpela nobenih izgub. — Zbogom, gospodje!« Fuktor ga je nehote spremil do vrat. Nato se je jezavo okrenil. Kakšna prava zmaga pa to ni bila — rajši nasprotno! »Ta širokoustnež!« je pomislil. »A zdaj je odpravljen.« Dramsko gledaliSče Petek, 13. oktobra: Zuprto. Sobota, 14, oktobra, ob 18: »M«tlček se ženi«. Premiera. Itod 1'remlerski. Nedelja, 15. oktobra, ob 17: »Matura«. Izven. Ceno od 40 lir navzdol. A. T. Linhart »Matiček se ženi«, komedija v 5 dejanjih. Osebe: baron Naletel — Korošeo, Božala, njegova gospa — Pugljeva, Matiček, graščinski vrtnar — Sever, Nežka, hišna — Svetelova, Tonček, Študent na va-kanuah — Jamnik, Zmešnjava, advokat na deželi — Lipah, Žužek, graščinski tajnik — Raztresen, Budalo, njegov pisar — Brezigar, Jerea, županova hči — Golieva, Jaka, lakaj — Dolinar, Gašper, dolaveo — Blaž i. dr. — Igra so godi na gradu na Gorenjskem blizu vasi. Režiser dr. Milan Pavlovčič, ecena arh. V. Gajšek, kostumi D. Kačerjeve, glasba, ki jo Izvaja Prevorškov kvintet, Jožo Osana. — Predstava je izvon abonmaja. Operno gledališče Petek, 13. oktobra: Zaprto. Sobota, 14. oktobra, ob 18: »Faust«. Izven. Cene od 00 lir navzdol. Nedelja, 15. oktobra, ob 17: »Manon«. Izven-Cene od CO lir navzdol. 6RK0VNICA — c — i — n a — a — a — a — a — a — b — c — c — e — g — g — i — i — i — j — k — k — 1 — 1 — 1 — n — o — p— r — r — r. As . , , a * . as .... . . as ... ... as . . k • • • AS • Iz teh 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: slovenski slikar; slovenski leposlovni list sredi 19. stl.; starodavna država v Aziji; glavno mesto južnoameriške države; mesto v Albaniji; mesni izdelek. Rešitev črkovmee iz zadnje številke: Akvarel; Cakovec; Krakovo; Odoaker, Poljaki; uljnjak. IEL KINO »SLOGA« "-51 Nadvse zabavna kmečka bnrka »ČE MOŽ GOSPODARI.. .< Volker von Collahde. Joaef Sieber Predstave ob 1( ln II. Vsako soboto ob 15. 17 4n II. ,EL KINO »MATICA« Priljubljeni Paol Javor. Šarmantna Erszl Slmor ln lepa Klari Tolnay T romanci ljubezni ln plesa »VIZIJA NA JEZERU« Predstave ob 1» In 19t ,tL kino »rjmon« n ix Dane« zadnjikrat Ljnber«nskl roman mladeca deklota »NJEN PRVI DOŽIVLJAJ« liso ,Werner. Johaonea Rlemann, Volker v Collande. Predstave ob lf ln 11.». Ko trupla naših najdražjih po letu dni počivajo v blagoslovljeni zemlji, čutimo veliko srečo in vsem, ki so nam pripomogli, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Naša posebna zahvala pa naj velja požrtvovalnim ribniškim domobrancem, gg. nadporočnikoma Bohu in Lenščaku in ribniškemu g. županu Skrabcu, ki so toliko pripomogli k izkopu. Vso ljubezen, ki so jo izkazali našim pokojnim g. msgr. Škrbee in asistenca z vodstvom pogreba, govorniki, rakovniški pevci in godbeniki, darovalci vencev in cvetja in vsi, ki so jih spremili v njih zadnji dom, naj Bog vsem stotero povrne. Slovesna sv. maša za pokojne bo darovana v stolnici, v soboto 14. okt. t. 1. ob 7 zjutraj pri glavnem oltarju. Ljubljana, 11. oktobra 1944. Družine: Baraga, Ferjančič in Poženel. h iščem strokovnjaka . za popravilo vrtalnih svedrov za kamen, ali obrtnika, ki bi prevzel prekovanje iu ostrenje tukih svedrov. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Svedri« 9055. lb služkinjo za hišna dela sprejmem v službo. Plača in hrana dobri. Lepo-dvorska ulica 34. (b pošteno dekle sprejmemo kot gospodinjsko pomočnico k 5 članski rodbini. — Služba stalna. Plača in hrana dobri. Vprašati Oražnova 3/1. (b | Poizvedbe g Otroški SANDALčEK rjav, sera našla v sredo popoldan na Poljanski cesti. Dobi sc v Litijski c. 53. OTROŠKO OPANKO rjavo, sem izgubila. -Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na Zaloški cesti 6. dvorišče. (c USNJENO TORBICO tomnomodro, s kolesarsko knjižico na ime Kianta Marija, sem izgubila v nedeljo med alarmom na poti od Drame do Novega sveta. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne ter si obdrži denar za nagrado. Stu-pica, McSlov.< pod št. 9079. (s Prodamo | Gg. STAVBENIKI! Zračui kompresor elektropogonom, kom', pleten z dvema vrtal, nima kladvoma in ne. kaj svedri, nov modem izdelek, zamenjani zemljišče oz. parcelo. Ponudbe na upr. >$| , pod »Kompresor 20 Km 9056. (| ZA DEKLICE 4-7 LKT prodamo lep jesenski iu zimski plašček s kapico, snežke Št. 29. skoraj nove visoke i« nizke čeveljčke Št. 27-29. Ogled: Povšetova ulica 33a (Kodeljevo). ČEVLJE moške, skoraj nove (štev. 44-45), galošr, usnjene gamaše, nrod. no prodamo. Ogled: Povšetova ulica 33* (Kodeljevo). (1 SMOKING [»onolnoma nov (naj. )oljše blago) za Rred-nje veliko postavo, ugodno prodamo po zmerni ceni. Ogled: Povšetova ulica 33n (Kodeljevo). (| ZA DAMSKI KOSTIM ugodno prodamo novo črno moško obleko (smoking). Ogled: Pov šetova ulica 33a (Ko-deljevo). (I PRODAM malo rabljen štedilnik za vzidanje, moško za-pest no uro, pliša>l plašč za močno postavo, 3 ra blaga za moški ali ženski športni plašč iu leseno stanovanjsko hišico. Poizv; sc: Juvan, Nunska ul. žt. 3-1. (I !V najem isge SKLADIŠČE in delavniške prostore išče nujno mirna, do bro vpeljana kovinska obrt. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Obrt 2"« 9057. (n g Glasba j Klavir. HARMONIKO malo, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9088. (k r Sobe isealo sobo iščem za takoj ali « 1. ■»• embrora. Poseben vhod in dobra dnevna luč. -- Ponudbe: Loj?e Perko, akad. slikar, knjigarna žužek. (s RDEČA KOLOBOQ|4A Kup žal in slik za lir 10.—. Knjigovodja Magnus 'lonssen in trgovski pomočnik eta bila oba enako začudena. »Zdaj bo šel pa v Ameriko,« je dejal knjigovodja. »Najbrž.« Faktor je položil listino in glavno knjigo v blagajno iu je zaloputnil vrata. Potem je srdito obrnil ključe in zaklenil. »Če ne bo ustanovil kakega kon-zumnega društva,< jo rekel ]>omočnik. »Konzumno društvo! Hahaha!« se je zasmejal faktor z navidezno vesclo-stjo. »Le kako si kaj takega izmislite?« »Tega si nisem sam izmislil — ljudje že toliko govorijo!« »Vi pa nimate drugega dela, ko da renašato take čvekari je?« ga je na-lirulil faktor in ugasnil luč. Pomočnik je v zadregi odhitel ven in tudi kijjigovodja je odšel. Faktor pa je še nekaj časa ostal v pisarni. Prav za prav mu je bilo žal, da je pristal na tista dva tisočaka. Čeprav — saj je bila tudi to že spet kaka lažniva govorica, ki jih je bilo to liko v tem kraju — tole o konzumnem društvu. Sicer bi bil moral pa kaj več zvedeti od pomočnika — kije je dobil to pravljico. No, z dvema tisočakoma Finnur ne bo mogel daleč. Če bi ustanovil novo konzumno društvo, bo sam največji reve* pri tem. Za to bo pa on — faktor — f-f znnl poskrbeti! Utrujena od težke življenjske poti je legla k večnemu počitku naša predraga žena, ljubljena mamica in sestra, gospa Marija Sugjič roj. Seme Pogreb zlate pokojnice bo v soboto, dne 14. oktobra 1944 ob pol treh popoldne z Zal, kapelica sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana, 12. oktobra 1944. Globoko žalujoči: Ante, soprog; Smiljana, Nada, Cvetka, hčerke; Albina Seme, sestra in ostalo sorodstvo. Šel je iz pisarne in zaklenil vrata. Vendar ni bil vesel — nasprotno. Ob; čutil je tako utrujenost, da je šel k