Št. Peter pri Mariboru. Xa zadnji seji okrajnega cestnega odbora se je sklenilo, da se začne z nadaljevanjem cestae zgradbe Xebova—Ložane, in sicer še v teku prihodnjih tednov. Xo, da bi le ne ostalo samo pri obljubah, kakor se ,je že večkrat zgodilo. Saj je pa tudi cestna zveza Št. Peter—Nebova—Ložane z banovinsko cesto velike gospoda.r.ke važnosti kakor tudi za vse kraje zgornjih Slovenskih goric. — Pomanjkanje krme bo občutno. Kmetovalci že sedaj prodajajo odvišno živino ali pa ,jo koljejo doma, ker cene živini moeno padajo. — Suša je že o.čutno posuSila naša polja. Xa mnog-ih krajih že primanjkuje vode, tako da jo morajo voziti od drugod. — Xa obletnico smrti nekdanjega šentpeterskega župana Ludvika Fluherja je bila v kapelici Matere božje na Metavskem hribu sveta maša. Ta mična kapelica na prijaznem hribeku, s katerega je lep razgled na Dravsko polje, Pohorje in na Kozjak, bo v priliodnjem letu prenovljena. — Tudi prvi klopotci so se že oglasili, da čuvajo naše gorice pred ptičjim rodom. Marenberg. Dne 17. julija smo imeli v Marenbergu imeniten pevski obisk. Ljubljanski visokošolci so zapeli v Brudermanovi dvorani precej slovenskih pesmi. Obenetn je govoril visokošolec o našem razmerju do nemške narodne manjšine. Opozoril je na krivice, ki se godijo Slovencem v Avstriji. Poudaril je, da smo Slovenci bolj pravicoljubni. Držimo se načela: vsakemu svoje. Damo Xemcem, kar jim gre z ozirom na njihovo število, zahtevamo pa tudi za Slovence v Avstriji istih pravic. Xjihovo krasno petje nas je lako navdušilo, da želimo, da se pnhodnje leto spet povrne.jo v naš, narodnostno slabo zavedni kraj. — V mariborski splošni bolnici je umrla na jetiki darežljiva soproga tukajšnjega advokata g. dr. Winterhalt-erja v starosti 35 let. Pokopana je bila v Ma- riboru. — V Zgornji Vižingi je umrla 25 letna Antonija Račnik. Sv. Ana v Slov. goricab. Ilranilnica in posojilnica pri Sv. Ani proslavi v nedeljo, dne 7. avgusta tega leta na slovesen način tridesetletnico svojega obstoja s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri bo slovesna služba božja za vse žive in rajne zadrugarje. Popoldne ob treh pa bo v Katoliškem prosvetnem domu slovesno zborovanje s slavnostnim govorom g. Ignacija Tirša, revizorja iz Ljubljane in tukajšnjega vojaka. Xa sporedu je tudi igra »Oderuštvo in dobrota«. Med odmori igra tamburaški zbor od Sv. Benedikta. Hranilnica in posojilnica je za veliko obmejno župnijo v gospodarskem in narodnem oziru velika dobrota, ker navaja k vari-e\anju in pomaga v denarni stiski. Vsi prijatelji zadružništva, pridite ta dan na prijazen. hrib Sv. Ane. Odbor. Negova. Pretekli teden je žalostni glas naših zvonov naznanjal tužno vest, da je umrla gospodinja ugledne Vogrinčeve hiše v Radvencih. Po mučni bolezni, katero ,je potrpežljivo prenaiala, sprevidena s sv.ti.nii zakramenti, je mirno v Gospodu zaspala Roza Vogrinec, stara G2 let. Bila je izredno dobra gospodin.ja in priljubljena pri vseh, kar je pričal njen veličasten pogreb. Ob odprtem grobu j.e govoril ganljive besede vlč. gosp. Anton Trstenjak, za kar mu bodi hvala, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Mirka I-Iajnži.a zapel prelepe žalostinke. Onstran groba naj ji sveti večna luč! ŽalujoCemu možu _i otrokom naše sožalje! Zavrč. Prihodnjo nedeljo, to je 7. avgusta, se bo obhajala v lepi završki župniji cerkvena slovesnost v počeščenje 40 letnice mašništva tamkajšnjega g. dekana in konzistorijalnega svetnika Antona Podvinski. Slavl.jenCevo dobrotno srce se ,je izlivalo na vseh službenih mestih lavantinske škofije, kjerkoli je g. jubilant deloval kot kaplan ali kot župnik, zlasti je razgibal v vseh župnijah versko življ.nje. Vse občine župnije Zavrč, kjer g. jubilant de^ luje 15 let, so mu že pred leti podelile v znak njegovega vnetega delovanja v dušnem pastir-. stvu in za gospodarski napredek častno občanstvo. Ilvaležni župljani želimo tudi sedaj svojemu dušnemu pastirju, ki je v svoji skromnosti dn z ozirom na težavne gospodarske razmere odklonil vsako izvencerkveno pro-: slavo, naj ga Bog oluani še dolgo čvrstega in zdravega med nami! Stoperce pii Rogatcu. Dne 21,»julija tega leta je urarl v mariborski splošni bolnici tri in pol leta star Janko Kamenšek, sin finančnega podpreglednika iz Stoperc. Vzrok smrti je bilo vnetje možganske mrene. Pogreb istega se je vršil dne 23. julija tega Ieta na mestnem pokopališču v Mariboru. Sv. Andraž v Halozah. Tužno so peli zvonovi In nam naznanjali, da se je dne 23. julija ob pol šesti uri zvečer preselil v večnos-t g. Franc Simenčič, vinogradnik v Belaušeku. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazala dolga vrsta prijateljev in znancev, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in ga s težkira srcem izročili rnateri zemlji. V iskrenih besedah sta se poslovila. od rajnega č. g. duhovni svetnik in g. Alojzij Kos, žandarmeri.fski narednik iz Zavrč. Pevci so mu zapeli žalostinke doma, pri cerkvi in ob odprtem grobu. Ra.jni Simeneič je bil vzor soproga, očeta in gospodarja, vzor globokovernega kristjana. Njegov zdrav humor in veseli značaj je očaral vsakega, ki je imel priložnost biti vsaj nekaj časa v n.jegovi gostoljubni hiši in njegovi veseli družbi. Dragi nepozabni prijatelj, spava.j sladko v domači zemlji! Težka je bila ločitev, a tolaži nas zavest, da križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami. Njegovi blagi gospe soprogi in otročičem naše iskreno sožalje! Sv. Frančišek v Sav. Jolini. V pondeljek, dne 25. julija, sta bila v naši župnijski cerkvi poročena posestnik Franc Ra.jter, po domače Tišler in Anica Slatinšek, po domače Urhova. Xevesta je bila skozi devet let cerkvena pevka solistinja, ki je s svojim lepim sopranom poveličevala slavo božjo. Čestitamo! — Pomanjkanje dela in zaslužka je postalo občutno za mnoge že tudi pri nas, kar je posledica propadanja lesne trgovine. Prejšnja leta so imeli nekateri zaslužek pri popravilu ter gradnji cest, a sedaj vse delo počiva, ker pravijo, da ni denarja. Radovedni smo, kdaj se bodo začele spolnjevati obljube, dane lansko jesen. Št. Ilj pri Velsnju. Tukajšnja posojilnica obhaja letos 25 letnico svojega obstoja. Dne 4. avgusta mine 25 let, odkar je začela poslovati. ,V spomin na to bo priredila v nedeljo, dne 7. avgusta, posebno proslavo z govorom o zadružništvu, s pet.jem in kratko gledališko predstavo. Govoril bo g. nadrevizor Vlado Pušenjak, ustanovitelj posojilnice. Je to tudi njegov jubilej, saj je posojilnica v Št. ll.ju prva, ki .jo je bil ustanovil. Prijatelji zadružništva, pridite v nedeljo v St. IIj! Sladka gora. Xa god sv. Ane, dne 20. jullja, smo spremili k večnemu počitku moža, ki zasluži, da mu tudi v Slovenskem Gospočiarju postavimo spomenik. Matevž Jagodič je bil vzoren krščanski mož, stara slovenska korenina. Bjl je skrben cerkveni ključar skozl 20 let, in obenem je bil tudi ubožni oče. »Njegovo vzorno življenje je poznala vsa župnija In ga spoštovala. Na grobu nas je domaei g. župnlk še enkrat spomnil na njegove čednosti ln ga nam postavil za zgled. Zlasti je omenil njegovo boguvdanost. Križev in nadlog mu ni manjkalo, in če ga je kdo pomiloval, je z veselo-otožnim smehljajem odgovoril: »Je že lako božja volja.« Svojo vdanost je zajemal sevecln i_ svoje globoke vemosli. Omenil ,je nadalje njegovo odkritosrčnost. Bil je pravi Izraeiec, v kojem srcu ni bilo prostora za kalco zvljačnost. Naj v miru počiva! — Dobri ljuclje nas zapuščajo. Pietekli petek smo pokopali Nežo Fidler, sestro preč. g. Jakoba Marzidovšeka vojnega kurata v pokoju. Tudi ta je bila vzgleclna župljanka, katero je tudi dičila vda- nost v božjo voljo v raznih križih, ki tudi njej niso prizanesli. Od njene hiše je cerkev maraikaj prejela. Bila je tudi drugim dobrotljiva. Bog ji daj veeni mir in pokoj! Šmarje pri Jelšah. Huda suša vlada naprej in stori, da zemlja vedno bolj zeva in otavo in poljske pridelke suši brez človeškega napora. — Bližajo se naši največji prazniki: velika maša in sv. Rok. Romrrji bodo prihajali in odnajali tudi že prej, ker obisku.jejo tudi Sladko in Tinsko goro. Za one, ki se vozijo z železnico, naznajamo, da imajo od celjske strani pri vsakem vlaku naravnostup zvezo Grobelno—Šmarje. Za rcmanje iz mariborske strani pa ima najlepšo zvezo vlak, ki odhaja iz Maribora ob devetMi ter po presledku 10 minut na Grobelnem pripelje v Šmarje ob 11. uri. Kdor pa se z večernim vlakom pelje iz te strani, pride na Grobelno ob sedmih, ima takojšnjo avtobusno zvezo pri gostilni Vuga. Xa dan Marijinega vnebovzetja se vršijo slovesne službe božje v župnijski cerkvi; ob štirih popoldne pa gre procesija k Sv. Roku, kjer bodo slovesne večernice s pridigo. Drugi dan pa dvojna slovesna služba božja in več tihih sv. maš. Xa dan sv. Roka je tudi pri »Žalostni kapeli« ob osmih sveta maša z nagovorom. Sv. Miklavž na Boču, Komu se je pred leti sanjalo o oni rajsko tihi in pred svetora tako skrbno skriti gorski planoti med Bočem in Urevenikom. Kako daleč, daleč je za nami čas, ko so okrog leta 1350 pozidali grofje Triestinski sredi (e zelene planinske tišine božji domek sv. Miklavža, tako svojevrstno lep in zanimiv, da nehote pritrjuješ pesniškim besedam Sardenkovim. Xačrt za to cerkvico so inorale narediti prave gorske vile, tako bajno idili.no lego in obliko ima. Žal, da nam je o njeni davni preteklosti malo znanega, ovenčana pa je zato tem bolj s pristno gorsko zgodovino v obliki mičnih pravljic in pripovedk, iz česar se da sklepati, da Sv. Miklavža niso motili viharji stoletij. Tiho je kraljeval na divni planoti vse do današnjih dni, ko sta S. P. D. podružnici Rogaška Slatina in Poljčane ob neumornem prizadevanju bočkega župnika č. g. Slavka Cilenšeka opozorili svet na lepotne zaklade bočke gore. Trumoma potujejo sedaj me.čani iri podežeiani na Boč, ne morda zaradi modernosti planinstva, pač pa iz gole poirebe, poživiti si duha in telo z lekom planinskih višav. In ti, Sv. Miklavž, cela stoletja si vztrajal za nas, migomilil si nam polno darov, predniki naši jih še ni.o umeli ceniti, črpali pa bomo seda.j mi iz .neusahljivega bogastva tvojega biagoslova. Ko obhajaš v nedeljo, dne 7. avgusta, svojo cerkveno proslavo, pohitimo z navdušenjem k tebi po tisti kostrivniški stezici, o kateri je sloviti naš pesnik dejal: »O, kako svetopisemska ljuba in lepa je ta pot, zakaj ni večna?« Laško. V Zedinjenih ameriškili državah je umrl pred kratkim v starosti 80 let neki Avgust Brehm, ki je zapustil 10.000 dolarjev premoženja. Iščejo se dediči. Brelim, po poklicu brivec, je bil rojen v Celju ali nekje v celjskem okra.ju. V Ameriko se je preselil leta 1878, mogoče v času okupacije kot ubcžnik. Vsakdo, ki bi mogel o Brehmu kaj povedati, naj sporoči to Blažu Zupancu v Laškem. Laško. Kr. banska uprava je v laškem okraju razpisala osem mest banovinskih cestarjev. Razpisana cestarska mesta odpadejo na sledeče ceste: Xa progi Radeče—Celje so razpisana tri cestarska mesta, in sicer prvo Laško—Sevce, drugo Sevce—Dolenje, tretje Dolenje—Zidani most. Xa progi Marija Reka—Trbovlje sta razpisani dve cestarski mesti, in sicer prvo Podmeja—Gabersko, drugo Gabersko—gostilna Sušnik. Xa progi Trbovlje—Sevnica je razpisano eno cestarsko mesto, in sicer Zidani niost— Loka. Na progi Breg—Dežno je razpisano eno cestarsko mesto v odseku Breg—Sele. Na progi Sv. Marjeta—Hrastnik eno cestarsko mesto v odseku Sv. Marjeta—Marno. Prosilci, ki hočejo prositi za razpisana mesta, ne smejo biti mla.jši kakor 23 let, in ne starejši kakor 30 let. Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti do 15. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Laškem. Svetina pri Celju. Župnijski urad Sv. Rupert nad Laškim naznanja vsem romarjem in prijateljem idilične Svetine, da se vrši lepa nedelja, dne 7. avgusta tega leta. Bo dvojno sveto opravilo, in sicer ob 6. in 10. uri. Pridite v prijazni planinski kraj, da se Materi božji priporočite in navžijete zdravega zraka! Sv. Rupert nad Laškim. Velika nesreča je zadela hišo Jožefa Mlakar, po domače Stopinšeka. Isti dan, 6. julija, sta namreč umrla gospodar Jožef Mlaka-r in njegova 20 letna hčerka Marija, ki je bila komaj tri mesece poročena. Dolgotrajna zavratna bolezen je uničila 48 letnega moža, ki zapušea žalujočo ženo in več mladoletnih otrok. Lepo sta se pripravila na srnrt. Počivajta v miru! — Po velikih težavah se je venda.r začela graditi prepotrebna cesta Sv. Rupert—Sečjaves, a sedaj je delo na pol poti zopet obtičalo: pii znanih sedanjih oenarnih stiskah ni mogoče dvigniti večjib vsot. Upamo pa, da bo do pozne jeseni cesta dograjena, saj ima le 900 metrov dolžine.