LETO XXI. — številka 55 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L KRANJ, sobota, 13. 7. 1*68 Cena 40 pat ali 40 starih dinarjev „ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. januarja 1958 kot pol tedni k. Jd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah JUDSTVA ZA GORENJSKO Delovna doba naj bo stvar dogovora delovnih ljudi Podpredsednik IS Slovenije v Iskri in Tekstilindusu Predlog skupine poslancev in strokovnjakov republiškega socialnega zavarovanja je naletel povsod na živahno, ponekod celo do skrajnosti razburjeno komentiranje. Največ razburjenja je seveda zaradi predloga o izenačenju delovne dobe za moške in ženske, tako da sta druga dva prav tako važna predloga ostala v »senci.« Gre namreč tudi za predlog o spremembi financiranja pokojninskega zavarovanja ter o višinah pokojnin. Obenem pa je sindikalni kongres sprejel sklep, naj se delovna doba celo skrajša od sedanjih štirideset za moške na petin- trideset let in za ženske na trideset od sedanjih petintrideset. Sindikat je s tem hotel rešiti problem zaposlovanja, ki je težji v jugoslovanskem merilu kot pa pri nas v Sloveniji. Taka rešitev pa seveda ni tako enostavna. Da bi pojasnil vsa ta stališča skupine poslancev, je imel Češkoslovaške pevke prispele v Kranj Poročali smo že da se je Prejšnji teden vrnil z desetdnevne turneje po češkoslovaški 70-članski mešani zbor {""anjske gimnazije. V četrtek zvečer pa so prispele v Kranj pevke pedagoške šole ■ Karlovih Varov. S tem vratio obisk pevskemu zboru ^^jske gimnazije. *l-članski dekliški zbor je ^JbtjIJSi mladinski zbor iz Karlovih Varov. Pred tremi *U 8a je prevzel profesor K'asbe na šoli Jifi Strune. Za *ebol ima številne nastope J domovini (samo lansko le-J° t*» je bilo prek dvajset), v nje8l>^ni,a
  • » jamo ravno od ene do druga letine.« i »NA POLJŠICI IMAMO j VSE« ! še smo se pogovarjali d našem kmetijstvu in kmetoi vanju ter posebej o pridem lovanju oziroma gojenju ri* beza. Ugotovili smo, da so mora danes tudi kmetijstvo specializirati in modem:žira* ti. Kmet, ki tega ne upjšte-i va, največkrat danes s'abo gospodari. In.na Poljšic. so to kmalu spoznali; že predi leti, ko so se vsi odločili za ribez. Ko sva se že poslavljala* nama je France Langus -* Urevčev France — šezak!:eali »Pa ne pozabite napisati, da imamo na Poljšici vse — od! primarija do veterinarja!« Morda malo čudna primer« java oziroma prispodoba* vendar prav gotovo resn.čnaj Čeprav na poljšiških nivah ne raseta več pšenica, krom* pir itd. in čeprav imajo zdaj! še bolj slabe ceste, pa moran mo vseeno prebivalcem Polj« šice in Gorij priznati, da doti bro gospodarijo. Res je s;cer, kot sp že na Bledu ugotovili* da ribez ne uspeva in nj rodi povsod, res pa je tud , da bi se lahko tudi drugod ravH nali na prebivalcih Poijšico in Gorij. Besedilo: Andrej ž -latf Slike: Albin Učakaf TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno ir po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podulit, tehnolit. Izdeluje mo in montiramo sobne •n okenske zavese vseh vrst. Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. Illlllllllilllllllllllilllllllllllllllimillimmiulf Privatna lastnina in družbena razvalina Kanalizacija — vir smradu sredi razvalin nekdanje žage. Misli za pričujoči članek, ki se bo morda nekaterim zdel malce kritikastrski, niso zrasle le na mojem zelniku. Že dlje me ljudje, ki poznajo stvari, sprašujejo, zakaj vendar nihče ne zgrabi za pero in da na svetlo nepravilnosti, ki mečejo neprijetno senco na Škof jo Loko in na odgovorne. Saj, čemu bi vedno samo hvalili, a ničesar grajali? Kar je dobrega, zasluži priznanje, slabosti pa kritiko. Torej sem poslušal nasvete in sedel za pisalni stroj. Škofja Loka sodi nedvorn- tovala žaga — in nasploh no med najlepša in najzanimivejša slovenska mesta. Ozke ulice, obokani most, hiše, nagnetene ob vznožju pobočja, na katerem že stoletja kraljuje mogočni grad, freske na stenah mnogih cerkev in poslopij v okolici — vse to je pravi magnet za ljubitelje starin, turiste, zgodovinarje, umetnike in druge. Toda mesto pod Lubnikom je znano tudi po svoji čudoviti okolici. V pasjih dneh, kakršni so zdaj, se na slikovitih obrežjih Selščice in Poljanščice tiabere obilo kopalcev, izletnikov od vsepovsod, ljubiteljev prirode ali pa strastnih ribičev. Škof ji Loki, ki si z vsemi silami prizadeva za dvig turizma, je takšna radodar-nost narave samo v korist. Toda izkušnje kažejo, da zgolj pokrajina, pa. če je še tako privlačna, danda)ies več ne zadošča. Kje je torej kamen spotike? Škofja iMka ima dve Sori, pa eno samo kopališče. Le-to je kljub vsem pomanjkljivostim (o njih smo se lani v našem listu že razpisali, zato s te plati problema ne bomo pogrevali) zelo priljubljeno in obiskano. V vročih dneh, ko poleg domačinov na breg Poljanščice pridejo tudi kopalci od drugod, je že kar pretesno. Že pred leti je zato postalo očitno, da mesto potrebuje vsaj še eno kopališče. V ta namen je občina leta 1963 od privat>tika odkupila primeren prostor ob Selščici, ki je spričo ugodne lege, slikovite okolice in odmak\ijenosti od vsakdanjega hrupa te dolgo vrsto let privabljal miru željne obisko. valce. To je pravzaprav slab hektar velik otoček, ki se ga je te pred vojno prijelo, ime »loške Benetke«. Lastniki so ga stalno urejali, popravljali škarpo in jezove — na njem je namreč do leta 1962 obra- skrbeli za lep videz. Bil je neke vrste zasebno kopališče. Občinske oblasti so prostor po odkupu proglasile za rekreacijski center, saj je med tem v bližini zraslo naselje Novi svet. To je bilo pred petimi leti. Če danes pobarate nekdanje stalne obiskovalce zelenega kotička ob Selščici za loške Benetke, boste slišali marsikatero pikro na račun novega lastnika. Nihče od njih več ne zaide tjakaj. Prostor je namreč v obupnem stanju. Občina doslej za nje. govo vzdrževanje ni odrinila niti dinarja. Večji del površine pokriva poldrug meter visok plevel. Okrasno grmičevje ob bregovih, ki terja stalno nego, je podivjalo in se razraslo v na vse strani štrlečo džunglo. Bazen za jezom je na pol prazen in za kopanje neuporaben, kajti voda odteka mimo njega preko razpadle škarpe, ki je nekdaj omejevala strugo. Tu. di sam jez je spod j eden, State, lesene zapornice pa puščajo kot rešeto. Kdor ima opravka z vodnimi napravami, ve, kakšno skrb zahtevajo. Drobno režo v jezu, nastalo ob večji povodu j i, bo voda prihodnjič spremenila v predor in polagoma porušila še tako trdno oviro. Izdatek za nekaj vreč cementa se utegne že naslednjo sezono pode-seteriti. Prav takšne objekte ob Selščici pa voda razdira Že pet let. Poglavje zase je most, ki povezuje otoček s koptiino. Nekdaj je imel streho in ograjo. Oboje je odnesel veter. Most brez ograje pa je nevaren, terjal je te eno smrtno irtev. Malčki zahajajo prek njega m pred časom je čez rob zdrsnil trileteni fantek. Utonil je. V naslednjih dveh letih sta z mostu padla še dva otroka, a na srečo so bili obrakrat- v bližini odrasli in otroka rešili. Odgovorni so vse to prezrli s filozofsko mirnostjo. Zganili se niso niti letos marca, ko je ob spomladanski povodnji popustil eden od treh vzdolžnih nosilnih tramov in treščil v strugo. Most, ki je že tako poln lukenj, je sedaj postal nevaren tudi odraslim, saj grozi, da se bo nekega dne sesedel. Seznam malomarnosti pa s tem ni izčrpan. Kanalizacija s celotnega naselja Novi svet je po bistroumni zamisli ne vem katerega inženirja speljana pod »rekreacijskim centrom« in izstopa na njegovem zahodnem delu. Združeno vsebino mnogih stranišč naj bi sproti izplakovala voda, ker pa je sedaj v sušnem obdobju ni — vsa odteka prek podrtih škarp — nesnaga obleži na skoraj suhem rečnem dnu in pod vplivom blagodejnih sončnih žarkov zavija ves okoliš v dražeč smrad. Nasprotni breg si je tovarna LTH izbrala za svoje smetišče. Gore odpadkov vsake toliko časa zažgo in duh po tlečem gumiju ter cunjah zelo skladno dopolnjuje prej omenjene arome. Tako se sonca, vode in zraka željni prebivalci Novega sveta te dni lahko zleknejo na sredo bujnega plevela ob robu na pol praznega bazena, uživajoč ob pogledu na goro smeti in vonjajoč dišave iz kanalizacije, obarvane z rahlim priokusom dima. Vse to seveda, če pridejo varno čez most. Vsa opozorila, vse prošnje za ureditev tega prostora so bile do sedaj bob ob steno. Menda ni denarja. Denarja ni bilo, ko so bili stroški za ureditev prostora še smešno nizki, ni ga bilo, ko so le-ti nekajkrat narasli. Toda nekoč se utegne zgoditi, da bo v ta konec zašla republiška sanitarna inšpekcija, da se bo dokončno podrl most ali celo jez. Tedaj menda ne bo škoda milijonov. Do takrat pa prosimo okoliško prebivat, stvo za potrpljenje, turiste pa za dobrohotno razumevanje. I. G. Smetišče, kakor ga vidijo kopalci ob Selščici Deklici sta tokrat varno obšli luknjo v ciostu. Bo tako tudi prihodnjič? »Popravite me!« nemo kriči mož zdihljajev. Brez uspeha! — Foto: F. Perdan BOBOTA — 13. .JULIJA 196« mm Te dni do svetu ANKARA, 9. julija — V vzhodnem Sredozemlju so se Začele vaje pomorskih sil NATO. Na manevrih sodelujejo turške, italijanske in ameriške ladje, hkrati pa bodo imele turške, britanske in ameriške letalske sile svoje vaje na turški obali Sredozemskega morja. SAIGON, 9. julija — V juž-novietnamskem mestu so sporočili, da se bosta ameriški predsednik Johnson in južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu sestala v Honoluluju okrog 20. julija. PARIZ, 9. julija — Pred dvanajstim sestankom predstavnikov ZDA in DR Vietnama na mirovnih pogovorih o Vietnamu je DR Vietnam izpustil tri ujete ameriške pilote. Ta novica je zelo ugodno odjeknila in nekateri ugotavljajo, da so pogovori v Parizu pred preokretom. Vzporedno s tem pa so se razširile tudi govorice, da nameravajo ZDA prenehati bombandiranje Severnega Vietnama. BRATISLAVA, 9. julija — Slovaški zdravniki so prvič Presadili človeško srce v eni izmed socialističnih držav. Tl»je srce je dobila ženska. st*ra okoli 30 let. Zdravniki so sporočili, da je operacija Presaditve srca trajala tri ure. Ker pa so pacientki odpovedale led vicc, je umrla Pet ur po operaciji. NEW YORK, 10. julija — y neposredni bližini poslopja jugoslovanske misije pri OZN je eksplodirala bomba. Čeprav je bila eksplozija precej močna, ni terjala človeških življenj, temveč je bila posrečena le materialna šikoda. MOSKVA, 10. julija — Ju- *oslova.nsk i veleposlanik v Moskvi Dobrivoje Vidić je v "Uenu jugoslovanske vlade Podpisal sporazum o prepo-Vcdi širjenja atomskega orožja. BRIONI. 10. julija — V na-*° državo je dopotoval pred-•**nik ZAR Gamal Abdel Naser. Egiptovskega suverena j* ria poljskem letališču pridal in pozdravil predsednik r'*o s skupino jugoslovanskih voditeljev. ^VVASIHNGTON, 11. julija ~~ Predstavnik jugoslovanskega veleposlaništva v Wa-s"»rigtonu je sporočil, da so Se uspešno končali pogovori Ine« "predstavniki mednarod-*" banke /a obnovo in ramvoj ■> Jugnslov ansko investicijsko D*oko o dodelitvi novega pa~ *°ida v visini 16 milijonov "Olarjev 7a modernizacijo in-au^'ijskih podjetij. ljJUBL.J AN A, 11. julija — Bohinju jo že nekaj dni na robnem obisku pri dr. Vla-"^•rju Dedijerju znam fran-£*kL filozof Jean Paul Sar- Ljudje Srečanje prijateljev Predsednika Tito in Naser se sestajata v trenutku, ko se na mednarodni sceni kažejo znaki rešitve krize na Bližnjem vzhodu. Pred prihodom v Jugoslavijo se je Naser precej časa mudil na obisku v Sovjetski zvezi, kjer je imel konkretne pogovore s sovjetskimi državniki. Nekaj dni pred Naserjevim obiskom Sovjetske zveze pa se je v Moskvi mudil tudi Gun-nar Jarring, posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN. že pred srečanjem Tito — Naser ni bilo težko uganiti, da bo bližnjevzhodna kriza glavni predmet pogovorov. Naša država je že od prvega dne agresije Izraela na arab- ske države iskala poti za obsodbo agresorja. In vendar, področje ob arabsko-iz-raelskih mejah še danes predstavlja nevarno žarišče vojne. Vsem pa je tudi jasno, da na tem področju ne bo miru dokler se izraelske vojaške sile ne bodo umaknile z zasedenih arabskih področij. Združena arabska republika je v dosedanji diplomatski aktivnosti pokazala dovolj potrpljenja in dobre volje in s tem hotela uresničiti načela resolucije varnostnega sveta. Te dni je tudi egiptovski zunanji minister Mahmud Riad v svoji izjavi potrdil realnost politike svoje vlade, ki meni, da Izrael predstavlja stvarnost, katere ni mogoče ignorirati. Seveda je nesmiselno pričakovati, da bi pot za rešitev krize našli čez noč. To gotovo ne bo uspelo niti Jarrin-gu, čeprav obstaja dejstvo, da s svojo aktivnostjo odpira nov pozitiven proces v reševanju krize. Jarringova nova diplomatska ofenziva odpira nova upanja, zato so tudi vsi podprli njegova prizadevanja. Poleg krize na Bližnjem vzhodu oba predsednika razpravljata o akcijah neuvrščenih za sklicanje nove konference dežel, ki se bore za politiko neodvisnosti, miru in ekonomskega razvoja sveta. Naser je prišel j na Brione mesec dni po pogovorih Tito — Husein, ki so bili v dobršni meri posvečeni naporom neangažiranih držav za uresničevanje bo\ jših pogojev mednarodnega sodelovanja. RAZ STAVA in £ PRODAJA POHIŠTVA SUVEMLES Vosnovni šoli „TONE ČU FAR Jesenice Od 13. VII. - 21. VII. 1968 od 9.- m 19. ure Vaterpolo Prva zmaga Triglava Vaterpolisti kranjskega Triglava so se v prvem kolu tekmovanja za pokal Plavalne zveze Slovenije pomerili z Ljubljano in zmagali s 6:1 (2:0, 1:1, 2:0, 1:0). Z Triglav so dosegli gole: Rebolj 3, Balderman 2, in Košnik 1. Ekipa Triglava je v tej tekmi nastopila v naslednji postavi: F. Rebolj, Chvatal, Mohorič, Kodek, Košnik, Balderman, J. Rebolj, Klemen-čič, Torka r, V. Brinovec, I i u/g ar. Čeprav so Kranjčani gladko zmagali niso prikazali kvalitetne igre. , Smučanje Tudi letos na Kredarici poletno prvenstvo Pred nedavnim je Smučarska zveza Slovenije sklenila, da bodo tudi letos izvedli na snežnem plazu na Kredarici poletno prvenstvo Slovenije v slalomu in veleslalomu. Tekmovanje bo 6. in 7. avgusta in bodo imeli pravico startati le tekmovalci od I. do IV. razreda. J. J. Akcije naše države. Združene arabske republike in Indije so bile zmeraj usklajene in so vodile k skupnemu cilju — izboljšanju svetovnega položaja in k večanju mednarodnega sodelovanja in razumevanja. Vsi takšni obiski državnikov in srečanja med njimi predstavljajo prispevek k mi. ru in mednarodnemu sodelovanju. Ponovno sklicanje konference neuvrščenih, njim se pridružujejo še nekatare druge države, se začenja s srečanji na najvišji ravni. In ravno ta srečanja bodo zaključena, z organizacijo konference - najvišjih predstavnikov dežel,, -ki« teže k~-skupnemu čRju — neodvisnosti, .lr.'ru in razvoju. Tanjug vg in dogodki Lep uspeh Naglica Na mladinskem šahovskem prvenstvu Slovenije v Postojni je član SD Borec Naglic med 15 udeleženci dosegel 10 točk (8 zmag, 4 remije in 2 poraza) in skupaj s Praznikom, Kosanovičem in Masle-šo deli prvo mesto. Njegov uspeh bi bil lahko še večji, vendar je v predzadnjem kolu izgubil partijo proti Kosa-noviču in s tem teoretično izgubil vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. Prvak Slovenije je postal Praznik zaradi boljšega rezultata proti zmagovalcem. V. B. Tudi skakalci za poletnega prvaka Mladinska komisija za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije je v torek sklenila, da bodo tudi letos izvedli mladinsko prvenstvo Slovenije v skokih na skakalnici iz umetne snovi v Mostecu. Tekmovanje bo 13. oktobra. Ce bodo uredili oziroma prekrili 20-metrsko skakalnico z umetno maso v Logatcu, pa bodo v letošnji poletni sezoni izvedli tudi pionirsko letno prvenstvo v smučarskih skokih. J. J. Smučarji Triglava že trenirajo 10. julija so začeli z rodnimi treningi za novo sezono tudi smučarji — skakalci kranjskega Triglava, ki bodo odslej redno dvakrat tedensko nabirali kondicijo za novo tekmovalno sezono, poleg tega pa bodo v drugi polovici julija že začeli s treningi na skakalnici iz umetne snovi v Mostecu. Hkrati pa'so začeli s popravilom 45-metrske skakalnice na Gorenji Savi, tako da bi bila naprava, ki jo nameravajo v prihodnjih letih prekriti z umetno snovjo, čimbolj pripravljena za skoke v novi sezoni. Mo-stiček je močno dotrajan in bodo zaradi tega ta del skakalnice prenovili . Povečali pa bodo tudi napravo, ki bo v novi sezoni lahko dopuščala skoke do 50 metrov daleč. J. J. Varčujte pri banki, ki ima najbolj razširjeno mrežo poslovnih enot v državi: osrednja poslovna enota, Ljubljana, šubičeva 2 Podružnice: Beograd, čika Ljubina 8 1 — Novi Sad, Grčkoškolska 7 — Mestna hranilnica ljubljanska — Domžale — Kamnik — Kočevje — Trbovlje Predstavništvo: Munehen -Herzog VVilhelmstrasse 1 Ekspoziture: v Ljubljani: Bežigrad — Moste — Stara Ljubljana — Šiška — Vič Zunaj Ljubljane: Črnomelj — Grosuplje — Hrastnik — Litija — Logatec — Medvode — Rakek — Ribnica — Vrhnika — Zagorje V AP Vojvodini: Bački Petrovac — Beočin — Srbo-bran — Temerin — Titel BOGOMIL DEHELJAK 3 h s «Q e , D*? J SLUTtM, Df? Bm SEME Al O- / TRI Hf?f*/Sf}iP® TO DO&E& ČL& HESfZEC> Vino iz kislin in vode 188 kupcev je tožilo Bruna Ferraria, da jim je prodajal ponarejeno vino. Preiskave so ugotovile, da je Ferrari izdeloval razna vina na »ekspres«. Vino je bilo izdelano v osmih urah. Recept pa je bil približno takšen: voda, iztisnjeno grozdje (torej samo še brozga), vinska kislina, citronina kislina, sladkor, glicerin, malo amoniaka in na koncu — da bi »umetnina« bolje dišala — tekočino, ki se nabira na dnu tovornih ladij,, ki prevažajo banane. Kraljeva republika Londoski tednik Observer je izvedel anketo z vprašanjem: »če bi velika Britanija prenehala biti kraljevina, koga bi želeli imeti za predsednika republike?« Večina je odgovorila »Edinbur-škega vojvodo, moža kraljice Elizabete.« Ker prvemu rezultatu niso verjeli, so iavedli anketo še enkrat. Rezultat je bil isti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ■ 14 _ m ■ l6 17 ■ 18 20 21 22 23 24 ■ 28 29 30 r ■ ■ 33 34 35 ■ 36 37 38 VODORAVNO: 1. pogodbenik, zaveznik, 7. obrtnik, 12. cigaretni ostanki, 13. vrsta poučnega pesništva, zabavljica, 14. franc. revolucionar, politik, zdravnik in prirodoslovce, žrtev atentata Charlotte Corday (1742—93), 15. okrasni ptič, 16. grobo domače sukno, 17. drobne smeti, 18. gojenec častniške šole, 20. kem. znak za mazurij, 21. jezero na Gorenjskem, ki je še ohranilo naravne lepote, 24. kratica za »kmetijska zadruga«, 26. velika vodna gmota, posebno čislana v poletnih časih, 27. klic, poziv, 30. vzklik pri bikoborbah v Španiji, 32. skandinav ski izraz za smuči, 33. najvišji izvršni organ v nekaterih državah, 34. vrsta sojenja, 36. otok pri Dubrovniku, turistično središče, 37. znamka ustne vode, 38. popularni ameriški filmski igralec in pevec zabavne glasbe (Frenk). NAVPIČNO: L sijaj, blesk, hrup, 2. želatina iz alg, 3. druga najvišja gora v Jugoslaviji, 4. nevarna očesna bolezen, 5. slika golega telesa, 6. kem. znak za nikelj, 7. oseba lz Jurčičevega romana »Deseti brat«, 8. visoka gora v Švici, 9. kraj pri Domžalah, kjer je tovarna sanitetnega materiala, 10. Ime sovjetskega komponista Hačaturjana, 11. kozarec, 13. skupen naziv za vrsto vitaminske hrane, 15. čebelji domovi, 18. grška mitološka čarovnica, 19. važno delovno mesto v tekstilni industriji, 22. goščava, gozd, vejevje, 23. lanskoletni modni krik, 24. naziv za navitek v tekstilni Industriji, 25. poljska denarna enota, 28. nota v tonovskl lestvici, 29. budistični višji duhovnik v Tibetu, 31." Hercegovec, 33. beseda pred Imenom nemških plemenltašev, 35. znamka italijanskih kamionov, 36. kem znak za litij. Miha Klinar: Mest" Dom iii. del __' »Tudi nam, tudi nam,« povzfl no kakor Slavko, marveč na ob$ od katerih (za Jakobov beg še $ po gozdovih in ki bi ga cesarsk' obsodila na smrt. Taka, sinu An1' Uršiču na duši. »Potem se uči,« razume Štef1 »Bom, mama!« »A ne ostajaj predolgo! Po * »Vem, mama!« . Potem Slavko ostane sam. N01 »Ali ni nocoj prva jesenska " Da, prva jesenska noč devet'* In vse do tega leta bo moral * »Težko bo,« se zaveda Slavkffl Morda mu bo do jutrišnjert čera, saj je ura že celo uro čez l11 od te debele zgodovinske knjig0 Samo do šestih zvečer ima st ob tem času ga bo nono že peljaj-tretjo uro zjutraj bodo morali ob osmih zjutraj v Idriji, v stal* skoval gimnazijo in ki naj bi A1 dom. Toda vse to je šele v oblaki pri sprejemnem izpitu. , »In prav tale Avstro-Ogrskaj zopet poglobiti v branje, a jc ** v glavi ... j Avstro-Ogrska . . . Ze od v# In Avstro-Ogrska, ki mu }° ' Avstro Ogrska, ki mu kljub P'aJl ne pusti zaspali, čeprav bi mol* polnočjo. Avstro-Ogrska, ki jo " kmalu potem spremeni v čude" cesarja Karla na steni učitelj^'i obraz, o katerem je učitelj trdi' dobrota do avstrijskih narodov,, domovine, ki bo že v najbližji bd Pozabljena plošča Arnolda Riklija Tam, kjer so termalni vrelci, so pozneje zgradili hotel Toplice. Culnova mama s Poljščice pripoveduje, da so včasih v jezero, kjer je bila topla vo- da, hodili pozimi, ko so klali prašiče, prat čreva; ta kraj so imenovali »Šlos bad«. Kraju pod današnjim Sport hotelom pa so pravili »Lojzev bad«. Kasneje so jasnovidci Jože AmbroiLič: »Riklijevi pacienti so se vračali na Bled skozi Ozko pee« — Foto: A. Učakar odkupili ta zemljišča, ogradili termalne vrelce in na Bledu so zapisali prve črke v knjigo razvoja turizma. Z Riklijevimi »svetlobno-zračnimi kopelmi« so pacienti res izgubili na teži v eni shu j sevalni kuri od 15 do 20 kg. Sprehajali so se in tekali tudi dlje od omenjene plošče, po vseh rovtih na Križih in celo na Posavcu. Moja teta Terezija pravi, da so v letih 1900—1910 hodili kot otroci k omenjeni tabli in prosili »S vaj carje« za krajcarje. Krajcarje so našli tudi na Mokricah, to je na Posavcu, kar dokazuje, kako daleč so hodili Riklijevi pacienti na sprehod. Seveda so bili to samo petičneži, ki so si mogli privoščiti na Bledu take shu j sevalne kure. Dr. Arnold Rikli je bil švicarski Nemec, zato je imel v svojih prostorih na Bledu med pacienti tudi večinoma Švicarje. Od tod tudi ime »Svajcarska tabla«. Ne ve se, kdo je to ploščo postavil. Ali sam dr. Rikli ali hvaležni pacienti? Starejši ljudje, ki se že spominjajo bosonogih ljudi, ki so tekali po poljšiških gmajnah, pravijo, da je ta način zdravljenja zamrl ne- kako v letih 1908—1910. Na kratko sem poskušal opisati stvar, ki je za Bled in okolico, pa tudi za vso Gorenjsko, zgodovinskega pomena. Prav bi bilo, da bi pristojne institucije (morda Zavod za spomeniško varstvo ali Turistično društvo Bled) stvar uredile tako, kot bi se spodobilo. Vse je še ohranjeno, podstavek in plošča. Z majhnimi stroški bi bilo zgodovinski spomenik, ki priča o začetkih blejskega zdraviliškega turizma, mogoče obnoviti. Jože Ambrožič PRIPIS Ko smo že objavili začetek Ambrožičevega zapisa o pozabljeni plošči v spomin Ar-noldu Rikliju, nam je pisec poslal dopolnilo k članku, ki ga kot pripis objavljamo. Ambrožič je te podrobnosti zvedel pri Langusovih na Poljšici. Pacienti, ki so prišli do omenjene plošče, so prinesli s seboj vsak dan litrsko steklenico. Od tam so šli še naprej kakih 20 minut hoda na Urevčev rovt (Langusov> k čudodelnemu zdravilnemu izviru. Ta izvira malce saan od koče na Urevčevem rov tu. Vsak pacient si je naiočil polno steklenico te vode in jo ponesel s seboj na Bled ter je po malem pil prek dneva. Ta studenčnica daje namreč izreden apetit. Urevčev Francelj (Franc LarTgus, znani operni pevec) mi je dejal, da mora kuharica na rovtu v času, ko spravljajo seno, skuhati drugega dne bivanja še enkrat toliko hrane kot prvi dan, in sicer prav zaradi tega, ker ljudje pijejo vodo iz omenjenega studenca, ki daje izreden apetit. Tudi takratni župnik v Gorjah je hodil vsak dan k temu zdravilnemu izviru. Pacienti so se vračali na Bled po stezi skozi Ozko peč — tam, kjer »so si majeri-ce merile zadnjice«. Skozi dve pečine je na tem kraju namreč tako ozek prehod, da debeluhar komaj spravi skozi, zato tudi ta domači izrek. Tam bi tudi morali postaviti nazaj omenjeno ploščo v spomn Amoldu Rikliju in obisk bi bil zagotovljen, pravi Urevčeva mama. Ploščo »Na vrh pvan« so postavili v hvaležnost dr. Rikliju njegovi pacienti leta 1891. škoda, da bi šlo to v pozabo, posebno zdaj, ko na vseh koncih in krajih iščemo privlačnosti in zanimivosti za naše in tuje turiste. Jože Ambrožič este in razcestja 144 "A le da ne misli na zgodovi-niu je iztrgala oba sinova in tte ve) se mora eden skrivati ast, ko bi ga dobila v roke, ovražna Avstrija leži staremu vo skrb, ki je tudi njena. loraš k učitelju!« ko tiha. nimogrede pomisli Slavko. Osemnajstega letal ri izpitu zgodovino cesarstva. naprav ie do današnjega ve-1 ostalo z učiteljevo pomočjo v možganih. Pomisli. Cez štiriindvajset ur »jem proti Kobaridu. Še pred 1 Luciji, če hočejo, da bodo barskem kraju, kjer bo obiđem let postal njegov drugi 1 ostalo, če ne bo imel sreče ,rda kriva,« se Slavko skuša trujen, da bi mu kaj ostalo Eea dne samo Avstro-Ogrska. Pal v glavo učitelj ves dan. telodcu jemlje tek in ki mu 8a bodo prebudili še pred •~ le odpihne spanec, a sc ' sen, v najnovejšo podobo ' y. smehljajoči se cesarski a iz njega sama ljubezen in * velikega vladarja in očeta 1 Qal svojim narodom toliko pravic in svobode, kolikor je niso dali vsi vladarji in cesarji hkrati v večstoletnem vladanju od začetkov vladavine mogočnega habsburškega rodu, a ki se v Slavkovih sanjah spreminja v človeka z zlobnim, privoščijivim posmehom, ki terja od njega tisoč podrobnosti o svojih prednikih in njihovih dejanjih, s katerimi so se proslavili v »srečo« svojih narodov in o katerih Slavko skoro ničesar ne ve vse do trenutka, ko se ga dotakne mama. »Vstati bo treba. Voz je že zaprežen!« »Ze,« se slavko v trenutku zave poti in na dušo mu leže še večja gora skrbi. »Polnoči je že,« ga priganja mama. »Mama,« se Slavku zatakne glas. Rad bi ji povedal, da se izpita boji in da ga ne bo nikoli opravil, ker ne zna ta hip ne zgodovine ne ničesar drugega, kakor da se mu je vse znanje posušilo na suhih ustnicah in v suhih ustih. »Vstani! Vstani! Nono že čaka! Lahko boš zadremal na vozu!« In Slavko vstane. »Mama.« bi rad. že sedč na vozu in zavit v vojaško odejo, povedal mami, da za izpit premalo zna in da bi bilo morda bolje, ko bi sploh ne šli nikamor, toda nono>že švrkne z bičem. »Ili, Pram.« požene sposojenega župnikovega konja. »Upajmo, da nam ne bo delal težav,« pravi, ker je konj star, pravo kljuse, a ki je morda prav tako srečen kakor moški, ki jim zaradi šibkosti ali drugih telesnih hib ni bilo treba v vojsko. »Hi,« ponovi nono, nato pa reče Slavku, naj lepo zaspi, da ne bo stopil ves krmežljav pred gosposke učenjake. Toda Slavko ni več zaspan. Ne septembrska noč, skrb mu umiva oči, v možganih pa mu odmevajo včerajšnje učiteljeve besede, naj si zapomni pregled zgodovine, vse drugo pa bo potem prišlo samo po sebi. ne da bi pred strogimi profesorji prišel v zadrego. Treba je vedeti, kdo je bival davno davno nekoč na ozemlju sedanjega cesarstva. Bila so to stara ljudstva, ki so kljubovala napadom rimskega '.o. »Je«, odgovori Novak. »Eden se v Taškentu ni javil na službo, eden jo je pa med vožnjo semkaj popihal kdo ve kam.« »Dve prazni mesti torej,« de, načelnik in me pogleda. »Kako se že pišete, tovariš?« » Batko, Bolta Batko, prosim, tovariš načelnik.« »Torej, tovariš Batko, sprejeti ste za sanitejca na našem vlaku. Z današnjim dnem ga vpišite v stalež, tovariš Novak. Dajte mu žlico, menaž-ko in vse ostalo kakor drugim in ga vpeljite ^ službo. Se to: plača bo taka kakor drugim sani-tejcem, ki pa še ni natanko določena. Ko se nemo v Taškent, izvemo dokončno. Do svidenja!« Zahvalil sem se načelniku in odšel z Novakom v vagon, ki mi ga je določil za moje sanitetno torišče, potem pa sva šla pit čaj. Po dveh tednih se je nabralo že toliko ranjencev in bolnikov, da smo lahko odrinili z njimi v Taškent. Prav na kresni dan ponoči smo prišli tja. Meni sicer ni bilo po volji, da sem dogovorjeni datum z brati zamudil. Pa kaj sem hotel? Tolažil sem se z upanjem, da bodo kak teden ali dva počakali name, da pridem preko Zaka-spija in Kaspijskega morja do njih. Delal sem račune brez krčmarja. Med prvimi novicami, ki smo jih izvedeli v Taškentu, je bila ta, da se je tudi v Zakaspiju začela državljanska vojna. Carski oficirji, katerih se je po oktor brski revoluciji v Taškentu veliko zateklo v samostojno Buharo in zakaspijska mesta so v Asha-badu na mitingu ubili boljševiškega komisarja Poltorackega in se v nekaj dneh polastili oblasti od Amudarje do Kaspijskega morja. Angleži, ki so tedaj stali v Perziji, so temu uporu botrovali, ga podpirali z denarjem, orožjem in municijo. Moji načrti za vrnitev domov so s tem padli v vodo za nedoločen čas. Pot preko Zakaspija v Evropo je biJa zaprta. Hočeš, nočeš, moral sem ostati na sanitetnem vlaku v službi do kraja državljanske vojne v Srednji Aziji. Ta pa je trajala tri leta. Ko so bili Kozaki razbiti in Za-kaspij očiščen bele zalege, so se pojavili tako imenovani basmači v Fergani — blizu kitajske meje — in začeli z boljševiškimi četami gverilske boje v tamošnjih gorah in gozdovih. Z vseh treh bojišč je naš sanitetni vlak poleg še treh drugih prevažal ranjence in bolnike rdeče armade, ki se je med to vojno začela formirati, v taškentske bolnišnice po tisoč do poldrug tisoč kilometrov daleč. Kaj vse sem na teh vožnjah v:del in doživel, je pa dolgo poglavje zase, ki ne .spada pod gornji naslov. Konec t vas vabi na izlete, ki jih organizira v juliju in avgustu: 19. VIL, PETEK 22. VIL, PONEDELJEK 2G. VIL, PETEK 17. VIL, SOBOTA 10—11. VIII. SOBOTA in NEDELJA 17. VIIL. SOBOTA popoldne v Celovec enodnevno potovanje po Koroški popoldne v Trbiž Ljubljana—Križanke Lehar: Vesela vdova — opereta dvodnevni izlet v Verono, združen z ogledom Verdijeve opere AIDA v svetovno znanem gledališču ontled lesnega sejma v Celovcu Vse informacije in prijave v turistični poslovalnici Creina v Kranju, Koroška c. 4, telefon 21-022 in v turistični poslovalnici Avtopromet Gorenjska Kranj, v Tržiču, telefon 71-268. Cenjeno občinstvo obveščamo, da je začel L VII. 1968 obratovati na progi Kranj—Kočevje—Delnice—Crikvenica avtobus z odhodom iz Kranja ob 4.50 in prihodom v Crikvenico ob 9.50. V povratku Crikvenica—Kočevje—Kranj odhaja iz Crikvenice ob 16. uri in se vrača v Kranj ob 20.45. Dalje vozi na progi Kranj—Postojna—Koper—Piran—Umag—Novigrad— Poreč avtobus z odhodom iz Kranja ob 5.40 in prihodom v Poreč ob 11.10, vrača pa se iz Poreča ob 14.30 in prihaja v Kranj 20.17. Vozne karte in rezervacije so v predprodaji na avtobusni postaji — Kranj, v povratku pa so v predprodaji vozovnice in rezervacije na avtobusnih postajah Koper, Portorož, Piran, Umag, Poreč, Crikvenica in v turističnem društvu Novigrad. Pivskrbite »i pravočasno rezervacije in vome karte. » >»^«a^'«ay%»«a*«»«a»^»i%'%'^%'ifc' »a«1«* % ■v i. «>■*>■«*<«»,"«»,-«»,■«»,-«»> av**jtM Program dvodnevnega potovanja v Verono z ogledom Verdijeve opere Aida 10. avgust, sobota: odhod iz Tržiča ob 5.30 izpred avtobusne postaje in Kranja ob 6. uri izpred kina Center. Potovanje skozi Ljubljano do Postojne. Kratek postanek. Nato prek Sežane, mimo Trsta, Latisanc v Portogruaro. Kratek postanek. Dalje mimo Mesler v Padovo. Po ogledu mostnih zanimivosti mimo Vicenzc in Veronc v Peschiero ob Gardskem jezeru. Namestitev v hotelu. Prosto do večerje. Nato odhod v Verono. Do pričetka predstave Verdijeve Aidc v slovitem veronskem amfiteatru Še kratek sprehod po mestu, kjer boste spoznali ambient tega bisera italijanske kulturne zgodovine. Po predstavi povratek v hotel. 11. avgust, nedelja: Po zajtrku prosto za kopanje. Kosilo. Nato kratek izlet na polotoček Sirmione. V popoldanskih urah povratek proti domu. Vmes krajši postanki za odmor. Prihod v Kranj in Tržič pozno zvečer. Cena: iz Kranja 218 N din iz Tržiča 223 N din V ceni so všteti prevozni stroški, en polni penzion, vstopnica za predstavo v amfiteatru, vodstvo ter organizacija izleta. Devizna sredstva za lastno uporabo si udeleženci preskrbijo sami. Prijave sprejema naša turistična poslovalnica Creina v Kranju, Koroška c. 4, tel. 214122 in v Tržiču v turistični poslovalnici — osebno ali po telefonu najkasneje do 1. avgusta 1968. ^^73086030 I j. JULIJA 15*3» ITALIJA AVSTRIJA^ 0STERRE3CH ITALIA Turistične informacije % Bohinj — Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah in v hotelu ter brunarici na Voglu. V domu na Uskovnici in v hotelu Pod Voglom je tudi še prostor. Hoteli Bellevue, Jezero in Triglav ter Zlatorog pa imajo le še nekaj prostih postelj. Mladinski dom in hotel Stane Žagar sta zesedena. Žičnica na Vogel in obe žičnici na Voglu obratujejo. 30 minut hoda od zgornje postaje gondolske žičnice postrežejo planšarji izletnike s svežim mlekom. Temperatura Bohinjskega jezera je 22 stopinj Celzija. • Rateče — Tako v Ratečah, kot v hotelu Dom v Planici je dovolj prostora. • V Begunjah, Zapužah, Novi vasi, Poljčah, Rodinah in Spodnjem otoku je dovolj Prostih postelj v zasebnih sobah in v gostilnah. Potok 2goša ima 22 stopinj Celzija. % Jesenice — Na Jesenicah in v okolici je povsod dovoij prostora. Pri Prešernovi koči na Stolu je odprt mejni prehod. # Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prstori, sobe s tuši. Telefon 77-266, 77-366 VISITATE L'HOTEL TRIGLAV BLED Prezzi bassi — Pensione — Menu speciali per gruppi turistici — Specialita na zionali e vini originali — Giardino. Telefono Bled 77-365 BESUCHEN SiE HOCHMODEGESCHaFT (Beutiqu£ Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS _ TOBUS Dcsiderate fare acquisti dl vini, liquori, acquaviti? O di bevande antialcooliche? Vi invitiamo di visitar-ci senza obbligo di acquisto nei nostri Magazzini a: Kranj, Mladinska 2 telef. 21-336 Bled, Prešernova 96 77-315 Kranjska gora, No. 42 84463 Lesce, No. 156 70 204 Škofja Loka, Poljanska 4 85 334 Tržič, Pristava 8 71-298 Grandc Ditta vinicola Prireditve t) Danes (sobota) in jutri ob 15. uri bo na športnem stadionu na Bledu mednarodni jahalni turnir. Tekmovalo bo 35 konj iz Avstrije, Ceho-s.ovaške, Italije, Turčije in Jugoslavije. NOVO! KREKER KEKS — fnj*U z okusom: — klobase sira in govedine — salame — čebuie TOVARNA KEKSOV IN VAFLA • Danes (sobota) ob 20.30 bo v dvorani Kazine na Bledu veliki mednarodni plesni turnir. Plesalci bodo izvajali standardne plese. Jutri (nedelja) pa bodo na programu latinsko-ameriški plesi. % V ponedeljek ob 20.30 bo v festivalni dvorani na Bledu nastopil dekliški pevski zbor iz Karlovih Varov. % Od 16. do 24. julija bodo na Bledu imeli v okviru krajevnega praznika oziroma tedna turizma vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. Vreme Vremenska slika: za hladno fronto, ki je prešla Slovenijo, se nad zahodno Evropo prehodno gradi greben visokega zračnega pritiska. Napoved za soboto in nedeljo: v soboto bo pretežno sončno, mogoče so posamez. ne nevihte. V nedeljo sprva sončno, popoldne od zahoda naraščajoča oblačnost. Najnižje nočne temperature med 8 in 12, najvišje dnevne oko« li 25 stopinj Celzija. j£riiiittiimMtiiiMiiiiiit»iiifiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiifiitiitiiifiififiiiiiititfo:ie ; noii caro!« STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Vlllach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvvcrkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrassc 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VLI.F.SEJ-MU V DNEH OD 8. DO 18. AVG. T. L., KJER HOMO IMEU SVOJO SEJEMSKO STOJNICO, V HALI 12 ^$$//7 Na vožiiji Zelo rada potujem, zato *em komaj čakala ure, ko se bom lahko peljala z vlakom. Bila je že tema, ko smo se z vlakom odpeljali proti Puli. V Ljubljani smo se presedli na drug vlak. Ob petih zjutraj je prišel sprevodnik in zahteval karte. Takrat je bil Zunaj že dan. Iznad travnikov se je dvigala megla. Vlak je Peljal mimo nekega samosta- Legalov mat Večkrat ste že slišali besedo žrtev. Žrtvovati pomeni zamenjati lastno figuro za nasprotnikovo, ki je manj '•'redna, m sicer s ciljem, da nasprotnika matirate ali vsaj Povrnete žrtvovani material ta si tako ustvarite boljšo porcijo. Oglejte si tako imeno-Legalov mat: 1. e2 — e4 e7 — e5 2. 6gl — f3 d7 — d6 3. Lf 1 — c4 Lc8 — g4 4. Sbl — c3 g7 — g6 5. Sf3 — e5 Beli žrtvuje damo! 5. Lg4 — dl 6. Lc4 — f7 -f Kc8 — c7 7. Sc5 — d5 mat na in videla sem nune, ki so hodile v cerkev. Pokrajina se je spreminjala. Nenadoma se je vlak ustavil. Vsi potniki so gledali skozi okna, da bi videli kaj se je zgodilo. Tudi jaz sem hitela ven. Prišel je sprevodnik in povedal, da se je lokomotivi pokvarilo kolo in da bomo stali dve uri. Zato sem se odločila, da grem" malo na sprehod. Ustavili smo se kake pol kilometra od neke istrske vasi, ime pa sem na žalost požalila. Prebivalci te vasi so bili zelo gostoljubni. Doma so bile le žene z otroci, pa še ti so se odpravljali na delo na polje. Možje so bili že na delu v tovarnah. Do tja imajo približno dve uri hoda. V vasi smo ostali vse do odhoda vlaka. Vaščani so nas pospremili do vlaka kot stare znance in ne kot tujce, ki so se po naključju ustavili pri njih. Še dolgo so nam mahali v slovo. Ob devetih dopoldne smo se pripeljali v Pulo. Na postaji me je čakala moja prijateljica. Laura Preisinger, 7. a osn. šola Lucijan Seljak Iz glasila Žarki Novost v hiši Pri nas ni tako kot tam, kjer imajo denarja, da ga še otroci lahko mečejo po tleh. Kjer ga imajo dovolj, jim avlo o* nič posebnega, pri nas pa je bil radio pravi zaklad, vsaj zame. Ne spominjam se več, koliko sem bila stara, ko je tudi Pri nas zaigral radio. Gotovo sem bila še majhna. Kogarkoli »ern srečala, sem mu pravila o našem radiu, za katerega sem mislila, da ni takšen kot so drugi. Nekaj dni sem vsa žarela od veselja, a potem sem postala zaskrbljena. »Mama,« sem proseče rekla, »kje pa prodajajo Jako majhne fantke in punčke, da jih dajejo v radio?« Ne vem, *aj vse sem še spraševala, le to vem, da me je mama malo Pisano pogledala, rekla pa ni nič. Tudi jaz sem prenehala tako neumno spraševati. Spet sem postala vesela, le da nisem nikomur več trobila o našem radiu, ker sem vedela, kaj pomeni mamin pogled: »Kaj si res še tako neumna?« Vem, da bi sedaj vse drugače doživljala novost v hiši. Marija Zarnik Ml ■K >0 £*.C PSU Govorimo l-£^ buldozeroeve hlače po tigrovem vmešavanuu. Vam v pouk O golobu pismonoši Vsi najbrž poznamo golobe. V nekaterih mestih, na primer v Ljubljani ah Benetkah, žive v velikih jatah. Golob se izredno dobro orientira. Lahko ga zaprtega v za-bojček odnesemo daleč od doma in ga tam izpuctimo, pa bo vendarle našel pot v svoj domači kraj. 2e v starih časih so ljudje spoznali te golobove lastnosti. Kadar so potovali v tuje kraje, so vedno vzeli s seboj tudi golobe. Ce je bilo potrebno, so napisano sporočilo drobno zvili, ga navezali golobu na nogo, in ptica ga je zvesto prinesla nazaj v domači kraj. Še danes nekateri goje golobe pismonoše, vendar ti ne prenašajo pošte, pač pa so rejcem le za razvedrilo. Golob prismonoša preleti v eni minuti približno 1 kilometer. Banana Banane rastejo v Srednji in Južni Ameriki ter Afriki. Od tam jih vozijo v velikih hladilnikih na tovornih ladjah k nam v Evropo. Zato se ne smemo čuditi, če so banane dražje od našega domačega sadja. Med velikimi listi bananinega drevesa zore grozdi banan, še zelene jih potrgajo in pošiljajo v Evropo, kjer dozore in zarumene v posebnih skladiščih. Domačini v Afriki delajo iz banan moko, z listi drevesa pokrivajo svoje koče in pletejo vrvi. Banana je torej zelo koristna tako drevo kot sadež. V gozda S prijatelji smo hodili po zaraščenem poljskem kolovozu. Sonce je zlatilo vrhove gora in osvetljevalo vso pokrajino nad njimi. Na njivah je valovilo žito. Od časa do časa je z njive zletel ptič in se prepeljal nad ožarjene gozdove. Poljska miš je mimo nas hitro smuknila v svojo luknjo. S kolovoza smo zavili na travnato stezico, ki je vodila proti gozdu, šli smo po gobe. Prebijali smo se skozi gosto smrečje in tacali gozdno podrast. Kako lep občutek nas je prevzel, kadar smo zagledali med listje skrito temno rjavo veliko gobo. Irena, ki je imela že kar lepo število gob v košari, nas je naenkrat poklicala in nam za upognjenim hrastom pokazala malce čudno, a lepo gobo. Ko smo se približali, smo videli, da je to majhna srnica. Prepozno nas je opazila, zato ni mogla pobegniti. Ani jo je dvignila v naročje. Nenehno smo jo božali. Miha je stekel na rob gozda, kjer je bila njiva detelje. Brž je natrgal šop in ga prinesel srnici. Ta pa se še zmenila Vrabček Danes sem sedela zunaj in brala knjigo, ko je padel iz žleba majhen vrabec, ki ni znal letati. Odnesla sem ga na travo in čakala, da pride mati ponj. Res je prišla in skakala po travi. Vrabček ji je daleč sledil. Nato ga je pograbila in odnesla v gnezdo, kjer je bil spet brez skrbi. Tončka Novak 4. c razred osnovne šole France Prešeren, Kranj ni zanj. Naenkrat — takrat, ko smo najmanj pričakovali — se je srnica pognala iz Aninega naročja in hitro izginila v goščavi. Gledali smo za njo, nemi od začudenja. Vračali smo se domov, vendar smo ves čas mislili na srnico. Spuščal se je mrak. Nekje za nami v smrekovem gozdiču so votlo izzveneli udarci sekire, v dalji pa se hripavo oglasil lajež psov. Štefan Remic, Šenčur Iz glasila Brstje Potok Lipnica Potok Lipnica izvira v nadmorski višini 1300 metrov na Lipniški planini. Teče kakih petsto metrov po ozki strugi, potem pa ponikne. Na dan spet pride v Kravjem potoku blizu Martinčka. Potem spet ponikne in teče pod zemljo kakih osem kilometrov. Končno priteče v Kolnico, kjer pravimo, da je izvir Lipnice. Pri izviru je voda poleti zelo mrzla, pozimi pa toplejša. V potoku so predvsem postrvi. Rakov ni, ker je voda za njih premrzla. So le 8 centimetrov veliki rakci, zelo prijetni na pogled. Stari ljudje pravijo, da je v gori jezero. Nekoč ob velikem deževju je voda naplavila velike ribe. Takih ljudje prej še nikoli niso videli. Že naši pradedje so izrabljali vodno silo tega potoka. Postavljali so fužine in »caj-narice«, pozneje pa tudi žage in mline. Potok Lipnica teče skozi vas, zato je bil in je še koristen za gospodinjstvo in gospodarstvo. Danes te vode ne uporabljajo več toliko, ker imajo že povsod napeljan vodovod. Anica Koselj, 8. a od kod pa se vb vzelo to otroče? TI, PREKLA DOKA/ TAKOtf PRST 12 NOSA i ZAPOMNI " si l ODRASLIH S PRSTOM V NOSU SPLOH NE TRPIM/ VIDVA PA NE 2UA31A KOT DVE TELET FANTE, VSI V MESU/ SO SE POSKRILI KOT MIŠI TI PA PRIDEŠ NAM PRED OČI IN ŽE CELO NEKATl .ČVEKATI HOCES.1 mera dE bila polna. siska oe do segel,kar 0e hotel. razbojniki so bili do kra3a razt060teni. 5732265872255882205^ Kilogram preveč? Drugi del diete Ce se vam je posrečilo vztrajati pri dieti teden dni, ne da bi »grešili«, je dobro, še bolje pa je, če vzdržite dva tedna ali cel mesec. Če ste podrobno pregledali jedilnik, st gotovo opazili, da ni pripravljen za mučenje, ampak vsebuje osnovne sestavine zdrave prehrane. Zato ne bo prav nobene škode, če bi se takega jedilnika dizali tudi dlje, ne da bi pri tem mislili na hujšanje. Drugi del diete je takle. Zjutraj na tešče je treba spiti en ali dva kozarca vroče limonade. Za zajtrk jej te kavo ali čaj brez sladkorja in smetane. Zraven lahko pojeste kos prepečene-ga kruha, jajce in nekaj svežega sadja. Kosilo: krožnik zelenjavne juhe, malo zelenjave (seveda brez krompirja) z limono. Zraven pojejte srednje velik telečji ali goveji zrezek. Meso je lahko tudi ovčje. Prav tako je primeren piščanec. Od zelenjave lahko jeste: špi-načo, stročji fižol, čebulo, zelje, cvetačo, paradižnik, brstični ohrovt in drugo. Za večerjo si skuhajte dve jajci ali pa pripravite toplo zelenjavno solato ali pa sadno z limono. Zraven dva košča starega kruha. Pred spanjem pojejte jogurt ali popijte malo mleka. 19.30 uri. _gOBOTA — 13. julija 8.08 Glasbena matineja — G.OO Počitniško popotovanje od strani do strani — 915 Glasbena pravljica — O-^O V Planinski koči — 10-15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odmevi iz naših krajev — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Srbske narodne pesmi iz Vojvodine — 13.30 Priporočalo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas —■ 17.05 Gremo v kino — 17.36 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 19-50 Večerni radijski dnevnik — 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Julko Sever — 20.30 S 6trahom in pilulo hrabreči okoli sveta — 21.30 Iz fo-noteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Dn»gi program 14.10 Revija tujih popevk — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Počitniški kažipot ~~ 20.20 Z melodijami kri-*«nxsvet — 21.20 Operni kon-^rt — 22.30 Nikolaj Rimski-Kor.sakov in njegovi U& 111 1 ^EDELJA - 14? julija_[ «■00 Dobro jutro — 7.30 Za julijske proizvajalce — u-05 Radijska Igra za otroke J~ 8.48 Skladbe za mladino — J05 Naši poslušalci čestitajo ln Pozdravljajo — I. — 10.00 |e pomnite tovariši - 10.25 {gnil borbe in dela - 10.45 P***eljaki mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični na-za tuje goste - 12.00 £a današnji dan — 12.10 Na-*l Poslušalci čestitajo in pojavljajo — II — 13.15 Iz ^Peretnih partitur - 1340 JJ««Mjska reportaža - 1100 hrib in dol — 14.30 HO-Joreska tega tedna - 14.45 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Medigra s triom in plesnim orkestrom — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Prodana nevesta — opera — 17.17 Variacije za violino in klavir — 17.35 Simfonija v Es-duru — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike ko Marjano Deržaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.10 Glasbena medigra — 21.15 Parada popevk — 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd — 23.05 Literarni nokturno Drugj program 14.10 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Zborovske skladbe Benjamina Ipavca — 21.40 Klavirske miniature — 22.00 Nočni koncert Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet - 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Tri velike operne uverture — 22.00 Pasijon po Janezu PONEDELJEK — 15. julija 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Operetne uverture — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Od pomladi do jeseni — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje mešani zbor France Prešeren iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Rezervirano za reprodukcijo koncerta iz Du-brovniških letnih iger — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugj program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na II. programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih SREDA — 17. julija _ 8.08 Glasbena matineja z vedrimi skladbami iz več stoletij — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Popularne strani domače simfonične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne >esmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igra harmoni-karski orkester iz Sent Vida — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Arthur Rubin-stein igra Griega — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Doktor in apotekar — opera — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Druj-j program 14.10 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital flavtista Ram-pala — 22.20 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 19. julija_ 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skladbice Prokofjeva — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25* Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo mali ansambli — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvcćni razgledi po zabavni glasbi — 1R.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert zbora RTV Sarajevo — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Od premiere do premiere — 21.20 Belokranjske ljudske pesmi — 21.40 Spomini iz otroštva — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.40 Samospevi Johannesa Brahnnsa TOREK — 16. Julija tinsl imi orkestri v tričetr- kom tai^ _ ^M Popol RiH-°b lahki «lasbi " 1800 min!!!, igra ~ 1640 Dv.ajset Iy, 2 orkestrom Henry Cr11 - ,7or> 1 I.lh,no popoldne — 19 00 DiS° noč, otroci — 19.18 V s -n« razglednice — 20.00 nedcij0 zvečer — 22.15 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Pol ure z or-kt trom Herman Jiirgen — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor opere Luna Lamnu rrnoor — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz krnja vV kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 11.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek na.svidenjc — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na modernih križ-potjrh — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pev- CETRTEK — 18. julija 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v prete-klerri šolskem letu — 9.30 Od vasi do vasi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.00 Nekaj odlomkov iz opere Deseti brat — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koračnice igra Norveška simfonična godba na pihala — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital Beethovnovih pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute g pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Cct»tkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto lot slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorno glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno Kranj CNETER 13. julija angl. barv. CS film NA SVIDENJE PUNČKA ob 16., 18. in 20. uri, premiera japon. barv. CS filma NA SODU SMODNIKA ob 22. uri 14. julija angl. barv. CS film NA SVIDENJE, PUNČKA ob 15. in 19. uri, zahodno-nemški barv. CS film DOLGE NOGE, DOLGI PRSTI ob 17. uri, premiera amer. filma TOČNO OPOLDNE ob 21. uri 15. julija japon. barv. CS film NA SODU SMODNIKA ob 16., 18. in 20. uri 16. julija japon. barv. CS film NA SODU SMODNIKA ob 16. in 18. uri, premiera amer barv. VV filma ZASEBNI DETEKTIV ob 20. uri Kranj STORŽIC 13. julija amer. barv. film LADJA ZA SPOSOJANJE ob 18. uri, zahodnonemški barv. CS film DOLGE NOGE, DOLGI PRSTI ob 20. uri 14. julija zahodnonemški barv. CS film DOLGE NOGE, DOLGI PRSTI ob 14. uri, ju- gosl. barv. film SIROTA MARIJA ob 16. uri, amer. barv. film LADJA ZA SPOSOJANJE ob 18. in 20. ur 15. julija angl. barv. CS film NA SVIDENJE, PUNČKA ob 18. uri 16. julija angl. barv. CS film NA SVIDENJE, PUNČKA ob 18. uri, japon. barv. CS film NA SODU SMODNIKA ob 20. uri Stražišče SVOBODA 13. julija jugosl. barv. film SIROTA MARIJA ob 20. uri 14. julija japon. barv. CS film NA SODU SMODNIKA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 13. julija amer. barv. film TOPKAPI ob 2030. 14. julija amer. barv. i.ha TOPKAPI ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 13. julija amer. barv. W film VESELA DEKLETA ob 18. uri, amer. barv. VV i;lra ZASEBNI DETEKTIV ob 20. uri 14 julija amer. barv. VV film ZASEBNI DETEKUV ob 16. in 20. uri, amer. barv. VV film VESELA DEKLETA ob 18. urj 15. julija amer. film TOČNO OPOLDNE ob 18. in 20. uri 16. julija amer. film IOC-NO OPOLDNE ob 18. in 20. uri. Kamnik DUPLICA 13. julija franc. barv. firm TOPLI PLEN ob 20. uri 14. julija franc. barv. film TOPLI PLEN ob 15., 17. m 19. uri Škofja Loka SORA 13. julija franc.—italij.« špan. barv. CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 18. in 20.30 14. julija franc—italij.— špan. barv. CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 17. in 20. uri 16. julija zahod nerumški barv. CS film DOLGE NOGE, DOLGI PRSTI ob 20. uri Jesenice RADIO 13.—14. julija amer. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI 15. in 16. julija amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CI-TYJA 15. julija amer. barv CS film NAJVEČJA TEKMA OKOLI SVETA 16. julija amer. film VEST-NIK SMRTI Jesenice PLAVŽ 13. —14. julija italij. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI 15.—16. julija amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CI-TYJA Žirovnica 14. julija franc. 'oarv CS film OBRAČUN NA OBALI Dov je-Mo j s t rana 13. julija franc. film ŽIVLJENJE NA DVORCU 14. julija amer. barv. film SEX IN SAMOSTOJNA DEKLICA Kranjslca gora 13. julija franc. burv. CS film OBRAČUN NA OBALI 14. julija italij. film INTIMNI ČASI SOBOTA — 13. julija 18.25 Zgodba o kojotu Chi-cu — film, 19.15 S kamero po svetu. 19.40 Vija vaja (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cik cak, 20.35 Zabavno glasbena oddaja, 21.35 Karavana za-pravljivčkov — I. oddaja, 22.00 Skrbnik — ameriški film. 22.50 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd), 20.30 Propagandna oddaja, 21.35 Videofon, 21.50 Karavana, 22.40 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) NEDELJA — 14. julija 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) —- 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansarnblom Vilija Petriča (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Zgodba o kojotu Chicu — film, 11.35 Cirkus — film (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 15.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 15.15 Mednarodna regata — Luzern (Evrovizija) — 17.40 Dokumenti in čas (RTV Beograd) — 18.10 S pesmijo in plesom po Sloveniji, 18.55 Cik cak, 19.05 Otok zakladov — nadaljevanje filma (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Šahovski komentar Braslava Rabarja (RTV Zagreb) — 22.35 TV dnevnik, 22.55 Prvenstvo Jugoslavije v vaterpolu Mladost : MedveSčak (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.30, 19.00 in 20.00 Spored italijan-ake TV PONEDELJEK — 15. julija 18.30 Po Sloveniji, 18.45 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža — Sarajevo (RTV Zagreb) — APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni do bavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Korist niki kreditov do bite predračune. Kranj Kooperacija Sklad uV, Cesta JLA 1, nasproti kina Center : , 21 652 Kranj KZK 19.20 Obrežje, 19.40 Plošča poletja III. oddaja (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Sarabanda za obešence — TV drama, 21.25 Najnovejši uspehi sodobne jugoslovanske glasbe, 21.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV TOREK — 16. julija_ 18.30 Risanke, 18.45 25 minut Pere Dimitrijeviča, 19.10 Svet na zaslonu, 19.50 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja, 21.53 Sem Ribnčan Urban — iz cikla Naši zbori, Poročila — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA 17. julija 18.40 Kljukčeve dogodivščine (RTV Ljubljana) — 19.05 Koncert gojencev akademije za jazz iz Gradca, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Porin — opera (RTV Zagreb) — 21.35 Trenutek 68. 22.30 Rjavolaska — film iz serije Perry Mason, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 18. julija 17.30 Buffalo BiH — serijski film, 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Poje Rita Pa von e — zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik z dodatkom, 20.45 Vijavaja, 20.55 Ce bogovi hočejo — dramatiziran roman, 21.55 Se enkrat o angažiranosti, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd), 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Plamen in žerjavica — I. del drame (RTV Zagreb) — 22.05 Karavana za-pravljivčkov — zabavno glasbena oddaja (RTV Ljubljana) — 22.30 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — ».Julija_ 18.20 Koncert med slikami — Zapojte z nami, 19.05 Tlobus, 19.35 Poje Maha-lia Jaekson, 19.50 Cikcak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Lahkoživec — francoski film, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.35 Simfonični koncert (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beo-ii ki) — 20.30 Spored italijanske TV Prodam Prodal manjšo ENOSTA-NOVANJSKO HIŠO. Kranj, Zadružna 6 3489 Prodam dobrega KONJA po zelo nizki ceni. Zbilje 4, Medvode 3490 RENAULT R 4, 10.000 km, letnik 1967, prodam. Zepič, Kranj, Zlato polje 5 3501 Prodam mlado KRAVO s teletom in sadni MOST. 01-ševek 11, Preddvor 3502 Zelo ugodno prodam ŠTEDILNIK na drva gorenje in JAZZ TROBENTO signatore. Anton Kokalj, Jesenice, Tomšičeva 93 3518 Na Jesenicah prodam: POLOVICO HIŠE, komfortno dvosobno STANOVANJE z garažo in nekaj VRTA. Vse-ljivo v jeseni. Albin Jelov-čan, Hrušica 53, Jesenice 3519 Prodam MOPED T 12, dobro ohranjen. Trafika Cerklje 3520 Prodam večjo količino smrekovih KRAJNIKOV. La-hovče 43, Cerklje 3521 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Cerkljah. Odobrena lokacija in načrt. Voda na parceli. Naslov v oglasnem oddelku ali trafiki Cerklje 3522 Prodam HIŠO s sadnim vrtom, primerno tudi za VIKEND. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Vinko Zlebnik, Šmartno pod šmarno goro 3523 Prodam SLAMOREZNICO na verigo, traktorsko SNO-POVEZALKO in MLATILNI-CO. Komenska Dobrava 12, Komenda 3524 Prodam 18 mesecev staro TELICO. Breg ob Savi 12, Kranj 3525 Prodam KRAVO, ki bo čez 2 meseca šestič TELET1LA. Stiska vas 13, Cerklje 3526 Ugodno prodam nova macesnov a GARAŽNA dvokrilna VRATA. Pševska c. 17, Kranj 352J Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža in skrbnega očeta Franca Pipana s Primskovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, mu poklonili cvetje in vence ter nam izrazili sožalje, kakor tudi pevcem in godbi za žalostinke in slovo pri hiši žalosti, v sprevodu in ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo Mihu Sajovicu za takojšnjo organizacijo prve pomoči in zdravnikom bolnišnice Petra Držaja iz Ljubljane za trud, da bi ga ohranili pri življenju. Najiskrenejšo zahvalo dolgujemo sindikalni podružnici tovarne TEKSTILIN-DUS Kranj in njegovim sodelavcem iz tiskarne, sekciji tekstilnih mojstrov Kranj za vence in cvetje ter spremstvo kakor tudi krajevni organizaciji ZB NOV Primskovo, ing Tonetu Ropretu in mojstru Francu škoficu za ganljive besede ob odprtem grobu ter duhovniku za spremstvo. Se enkrat iskrena zahvala vsem, ki so nas kakorkoli toiažili m nam bili v oporo ob prerani smrti našega skrbnega moža in očeta. Žalujoči: žena Vera s sinovoma Dragom in Zdravkom Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, mame in stare mame Frančiške Sipic Blažetove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in drugemu osebju infekcijskega in urološkoga oddelka kirurgične klinike ter sosedom in častiti duhovščini. žalujoče družine: Sipic, Urbane, Ribnikar, Maček in Jenko Cešnjcvek, 9. VII. 1968 Zahvala Ob boleči zadnji poslovitvi od naše srčno dobre ženc, mame, stare mame, tete in tašče Marije Tomažič roj. Štefanek se najiskrcneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem delavskega naselja v Struževem in kolektivu STS — ISKRA - ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO /a spremstvo na zadnji poti, za darovane venec in cvetje, za pomoč in tolažbo, sočustvovanje in izraženo sožalje. Posebna zalivala dr. Hribcrniku za zdravniško pomoč, č. g. župniku Blaju za pogrebno opravilo in njenemu sorojaku tov Varahu za ganljive poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem in vsakomur iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Stanislava z družino, sin Ciril z družino ter drugo sorodstvo Kranj, Slruževo, Praga, VVien, Velden, Ljubljana ROBOTA — 13. JULIJA 1968 Prodam 1 krat rabljen ŠOTOR za 4 osebe in PRALNI STROJ moris-rondo. Mali, Visoko 73, Šenčur 3528 Ugodno prodam skoraj nov ' moderen globok OTROŠKI VOZIČEK. Anton Gorjanc, Kranj, Jezerska c. 6 3529 Prodam STRUŽNICO ma-ksirnat po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 3530 ŠTEDILNIK, levi, vzidljiv, * nerjavečo armaturo, prodam. Božič, Kranj, Jurčičeva 4 3531 Prodam KRAVO po izbiri "~ ena bo kmalu teletila ali s teletom. Tatine 1, Preddvor 3532 Prodam skoraj nov MOPED za 1300 N din. Anton Eržen, Koroška 57, Kranj 3533 Poceni prodam večjo količino cvetočih GORENJSKIH NAGELJNOV. Franc Zibel-nik, Baielj 28, Preddvor 3534 TOPOLINO, še dobro ohranjen, prodam. Kranj, Jezerska c. 64 3535 Prodam mlado KRAVO s TELETOM in SEMENSKO | rdečo DETELJO. Podreča 24, , Medvode 3536 j Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Roman Rešek, Kokrica 183, Kranj 3537 Poceni prodam dobro ohranjen polavtomatski PRALNI STROJ AEG. Tržič, Cankarjeva 19/1 3538 Ugodno prodam nekaj LE-g» za manjše OSTREŠJE. Kranj, Opreinikova 26, Prirn-skovo 3539 Prodam 20 PISK, ki bodo * kratkem pričele nest i. Kranj, Jezerska c. 92 A 3540 Prodam OTROŠKO POSTELJO, KUHALNIK na tri Plošče in PEKAČ. Britof 135, Kranj Prodam 3541 malo rabljen Športni ITALIJANSKI VOZIČEK, cena 250 N din. Milena Grrnek, Kranj, C. JLA 32 3542 Prodam trofazni ŠTEVEC, POSTELJO z mrežo in posteljno OMARICO. Cufer, Stru-*' Kranj 3543 Prodam SEME rdeče DETELJE. Podreča 22, Medvode 3544 Prodam 3 mladiče VOLČJA fjE Po 2 meseca stare. Ziherl, Ho*a 5, Sk. Loka 3545 Prodam KOZO, dobro mlc-***** Šenčur 177 3546 Prodam nedograjeno HIŠO in PARCELO z lokacijskim dovoljenjem na Orchku. Pavle Žontar, Sv. Duh 42, šk. Loka 3547 Prodam kuhinjsko POHIŠTVO in OPREMO - delno na obroke. Aldo Komar, Cir-če 49, Kranj 3548 Prodam lepo JUNICO, ki bo v kratkem TELETILA. Ljubno 4, Podnart 3549 Prodam MOPED T 13. Naslov v oglasnem oddelku 3550 Prodam MLATILNICO s tre-sal i. Pangeršica 7, Golnik 3551 Prodam OTROŠKI VOZI CEK kombiniran. Slave, Kranj, Prešernova 15 3552 Prodam 35 kg težkega prašiča. Sp. Brnik 38, Cerklje 3572 Prodam REPNO SEME. Va-sca 10, Cerklje 3573 Prodam SEME rdeče DETELJE. Zabnica 15 3574 Prodam mlado KRAVO S TELETOM ali brez. Suha 7, Kranj 3575 Prodam VOLKSVVAGEN v voznem stanju za 6500 N din. Šenčur 278 3576 Prodam KRAVO z drugim TELETOM. Gorenja vas 39 — Reteče, Šk. Loka 3577 Prodam SEMENSKO AJDO. Velesovo 8, Cerklje 3578 Poceni prodam MOPED v voznem stanju in registriran. Kranj, Jezerska cesta 33 3579 Poceni prodam 5 lepih OLEANDROV. Rudolf Kočevar, Oprešnikova 12, Kranj 3580 Prodam KONJA, 11 let starega, 500 kg težkega. Janko Mohorič, Njivica 7, Zg. Bes-nica 3581 Prodam valovito cementno STREŠNO OPEKO. Kranj, Stirnova 10 3582 Prodam PLUG vinkel, leseno BAJTO in 7-milimctrsko BETONSKO ŽELEZO. Bukovica 4, Vodice 3583 Prodam inozemske prod mete: TRANSISTOR schaub lorenz touring 70 z usmernikom in garancijo, EL. ŠIVALNI STROJ — avtomat ik, OTROŠKI VOZIČEK za dvojno uporabo. Kranj, C. JLA 32 3584 RENAULT R 8 major v odličnem stanju prodam. Jan, Bled, Jelovška 30 3585 MALI OGLASI Iščemo KUHARICO za počitniški dom v PORTOROŽU od 15. julija do 15. septembra 1968. Prijave pošljite takoj na naslov: Počitniška skupnost, Železniki 3513 Dam HRANO IN STANOVANJE samskemu upokojen-cu-ki za krmljenje 5 glav živine 2 krat dnevno. Naslov v oglasnem oddelku 3556 Prosim NAJDITELJA 2 KLJUČEV, izgubljenih dne 9. julija 1968, naj jih odda proti nagradi v trafiko na avtobusni postaji 3557 Opremljeno stanovanje — SOBO, KUHINJO, oddam podnajemnikom. Milka Alič, Breg 39, Kranj 3558 Podpisani Janez Jugovic izjavljam, da obžalujem oglas z dne 24. aprila 1968 in se zahvaljujem Katarini Jugovic, da je odstopila od postopka 3559 Zakonca brez otrok IŠČETA SOBO v Kranju. Avilov, Restavracija Park, Kranj 3560 Iščem žensko Za varstvo 16 mesecev starega OTROKA. Oddati ponudbe pod »PRIM-SKOVO« 3561 Našel sem MOŠKO KOLO. Slrahinj 17, Naklo 3562 Oddam takoj OPREMLJENO SOBO solidnemu moškemu. Ogled od 10. do 16. ure. Marenčič, Kranj, Vodopiv-čeva 7 3563 Odstopim dvosobno stanovanje proti posojilu 5000 N din. Drugo po dogovoru. Interesent naj bo zaposlen v Iskri. Ponudbe poslati pod »Takoj vseljivo« 3564 Dne 10. julija zjutraj sem izgubil vsoto denarja od £i-kozarjeve ulice do puste. Poštenega najditelja prosim, naj ga odda proti nagradi pošti Kranj 3570 Prireditve Loterija Gasilsko društvo Voklo vabi v nedeljo, 14. julija 19o8 na OTVORITEV GASILSKEGA STOLPA in preskus sire- ne z začetokm ob 14. ur;. Po slovesnosti bo VELIKA VRTNA VESELICA na Remčevem vrtu. Za ples bo igral znani HENCKOV TRIO. Pela bosta Vasja Matjan in Tomaž Brank. Za postrežbo dobro poskrbljeno 3565 Gasilsko društvo Šenčur praznuje v nedeljo, 14. jui ja 1968 70-letnico OBSTOJA v okviru krajevnega praznika. Ob 14.30 slavnostni spored nato VELIKA VRTNA VESELICA. Vabljeni! 3566 Gostilna pri MILHARJU v Šmartnem prireja danes, v' boto, zvečer ZABAVO. Na voljo vam bo odojek na ražnju in čevapčiči. Za razvedrilo bo skrbel TRIO FREN-KY. Vabljeni! 3567 Gostilna BOHINC na Miljah pri Kranju priredi v soboto/ 13. julija, ZABAVO s plesom. Igrajo PRIJATELJI. Vabljeni! Gostišče PRI JANCETU v Srednji vasi priredi V soboto, 13. julija, ZABAVO s plesom. Igrali bodo VESELI ŠENCURJANI. 3569 Poročilo o žrebanju srečk 28. kola, ki je bilo 11. julija | 1968: IzdaJa m tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Usta: J^ranJ, Trg revolucije 1 ;:r> 530615 so zadele dinarjev 4.— 404.— 504.— 2.004.— 10.004.— 20.— 8.— 1.000.— 2.000 — 200.— 1.000.— 1.000.— Pušavec Franc, Hudo, p. Križe nagrade daje: brezhibno pranje^ in potovan Ostalo Sprejmem kvaDfuru-ancga in polkvalifici ranega ^ SKARJA RihtarSič, Kokrica 123, Krami 23476 42066 53926 57 77 12237 78347 82997 08 48 65778 66048 429588 598998 19 ■HI 64939 868479 973139 2.000.— 10.— 500.— 400.— 100.000.— 2.000.— NAUAVA3E! Američani obožujejo našo kuhinjo in občudujejo stare slovenske običaje Kramljanje z Ano Gaber, rojakinjo iz ZDA Na izseljenskem pikniku v Skofji Loki smo pred dnevi videli mnogo naših rojakov. Prispeli so od vsepovsod, iz ZDA, Kanade, Francije . . . Vseh seveda ni mogoče predstaviti, z vsemi se ne da pogovoriti. Vendar pa vas bo nedvomno zanimalo, kako se ti ljudje, ki jih od rodne hiše leči tisoče kilometrov zemlje in morja, počutijo v svoji novi domovini, kako živijo, kaj delajo. Zaprosil sem torej za pogovor izseljenko Ano Gaber, doma iz okolice Škofje Loke, ki že deset let živi v Chicagu, v ZDA. In imel sem srečno roko. Deset let je namreč povsem dovolj, da človek spozna življenje, navade in miselnost svoje nove okolice in vendar ne toliko, da bi pozabil razmere doma, svet, v katerem je živel poprej. Tako je moja sogovornica znala čudovito primerjati dve družbi, dva naroda, tako različna v vsem, tako daleč vsaksebi. Znala je potešiti radovednost, ki sem jo prelil v vprašanja. Sedela sva v družbi Aninih 6vojcev ob mizi v senci orjaških dreves na grajskem vrtu. Vrvež ter hrum povsod naokrog naju nista mogla odvrniti od pomenka. 9 Ko ste pred desetimi leti zapustili Slovenijo, kakjnl so bili vaši občutki v novi okolici? Ali ste se zlahka vživeli v ameriški način življenja? Ana Gaber: »Razlika med Slovenijo in Ameriko je zelo velika. Čeprav v Chicagu živim skupaj z možem in otroki in da je tam precej naših ljudi, se dolgo nisem znašla. Pol leta tem kot izgubljen* tavala po cestah, med nebotičniki in stolpnicami, kjer je človek čisto majhen in nebogljen. Motil me je promet in vse drugo, najbolj pa sem pogrešala naravo, naše gozdove in hribe. Tukaj stopiš čez prag in že si sredi zelenja, kjer vse diha, živi. V Chicagu pa asfalt, beton, jeklo in s-'eklo. Lepi kraji, ki tudi v Amerik] niso redki, so dostopni le manjšemu številu ljudi, zlasti priseljenci si sprva ne morejo privoščiti dragih izletov in potovanj v naravo.« O Zanima mc, kako je v Ameriki l družabnim življenjem? S < im se tam ukvarjate, ali /uhajale v javnost in ali va n je angleščina delala veliko preglavic? Ana Gaber! »Angleščina? Sr da:' ) je no obvladam popolnoma. V javnost ne zahajam, doma pa govorimo le po dom 6e, Prej sem bila 30 let aktivna učiteljica. Sedaj učim slovenščino v prostovoljni slovenski šoli v Chicagu. ki je vsako soboto popoldan. Vanio no^iliato svoje otroke le najbolj zavedni starši. Predavatelji se trudimo naučiti jih brati in pisati po naše, učimo jih slovenskih pesmi, pri urah zemljepisa pa spoznavajo svojo domovino. Uspelo nam je sestaviti otroški zbor; vsi njegovi člani lepo govore slovensko, pojejo narodne pesmi, vsako leto pa z njimi pripravimo nastop. Podobne, vendar še večje šole so v Clevelandu in Torontu. Otroci vseh naših priseljencev seveda ne znajo slovensko. Ponekod starši še danes govorijo le v slovenščini, njih sinovi in hčerke pa samo angleško. Vendar bi rada poudarila, da se je narodna zavest mnogih naših ljudi prav izkristalizirala šele tu v Ameriki, ko so začutili nevarnost potujčenja. V Chicagu imamo vsak teden polurno slovensko radijsko oddajo, ki jo poslušajo menda prav vsi Slovenci.« O Ali naši rojaki v Ameriki kakor koli skušajo ohraniti kulturo svojega naroda, običaje in šege? Imajo morda Američani kdaj priliko spoznati vse to? Ana Gaber: »Seveda. V Chicagu, v Muzeju znanosti in industrije (Museum of science and industrv), je vsako leto velika razstava narodov, na kateri sodelujejo priseljenci od vsepovsod in tudi Slovenci. Naši vedno razstavljajo v kulturnem in kuharskem paviljonu. Zlasti v slednjega Američani radi zahajajo, vsem po vrsti sb klobase s kislim zeljem, potica ln druga slovenska jedila neznansko všeč. Vendar še nisem slišala, da bi se kdo od njih sam lotil kuhe česa podobnega, saj je za ameriške pojme s temi dobrotami mnogo preveč dela. Navada je tudi, da ob božiču vi narodi v že omenjenem muzeju razstavijo svoje božično drevo. Naše je vedno med najlepšimi. Ureja ga neka izseljenka iz Ljubljane. Ni smrek i co razobesi značilne- slovenske predmete, se~ ! > v miniaturi. Tako Obi kovalci lahko občudujejo klobučke, cekarje, krožnike, majolike, dežnike in drugo. Na isti dan, prav tako v Muzeju znanosti \r\ mdustri-: /in narodi občinstvu v MMin-nem programu prikažejo svojo narodne običaje. Nastop vsake skupine napovedovalec v angleščini podrobno komentira in tako o vsem sproti seznanja prisotne«. Ob tej priliki Slovenci včasib občinstvu s pomočjo barvnih diapozitivov predstavimo slovensko zemljo, kulturno spomoniko, zgodovinske z.namonitos-ti itd. Kakorkoli žo, naš spored vcxlno požanje obilico priznanj.c £ Kako gledajo Američani na slovenske priseljence in kaj menijo o Sloveniji nasploh? Ana Gaber: »Kulturni Američani nas kot Evropejce zelo cenijo. Zavedajo se, da je Evropa zibelka svetovne kulture in da od tod izvira tudi njihov narod. Drugače je s preprosteži. Ti menijo, da smo manj vredni, manj sposobni, ker zrelost nekega naroda ocenjujejo po doseženi stopnji tehničnega razvoja, ki je v Ameriki seveda najvišja. In še nekaj je zanimivo v zvezi s tem. Za Slovenijo se najbolj zanimajo vnuki starih priseljencev, ki so se rodili, rasli in bili vzgojeni v Ameriki in ki komajda ali pa sploh ne znajo več slovensko. Zanima jih namreč, od i kod izvirajo, kje in kakšna j je njihova prava domovina. Ti ljudje zelo radi obiščejo Slovenijo in kar vsi po vrsti so navdušeni nad njo ter ponosni na svoje poreklo. Najbolj se čudijo, ko pridejo semkaj, pa spoznajo, da vsi prebivalci govore le slovensko. Nekako so poprej imeli slovenščino za mrtev jezik, ki da ni nikjer več množično v rabi in ki se ga nekateri uče le še zaradi spešovanja do nekdanje domovine, do davnih časov.« Končala sva. Na tem mestu bi se v svojem imenu in v imenu bralcev sogovornici za njeno prijaznost rad še enkrat zahvalil. I. Guzelj Kazen za prekršek zasebnih in družbenih gostincev ni enaka Odlok o javnem redu in miru v jeseniški občini določa, da se delovne organizacije, zasebni obrtniki oziroma gostilničarji ali prireditelji kaznujejo do 100.000 S din, če: dopuste, da se mladoletniki do 16 let zadržujejo po 21. uri brez spremstva staršev ali skrbnikov v lokalih ali na prireditvah, kjer točijo alkoholne pijače; dopuste zadrževanje gostov v gostinskih lokalih ali prireditvenih prostorih prek dovoljenega obratovalnega časa; po končani prireditvi ali obratovalnem času puste uporabljene prostore in okolico neočiščeno; kot izvajalci ne poskrbe za tb, da se po opravljenem delu uredi zemljišče tako, kot je bilo pred prekopom; ne ograde ustrezno gradbišča in ne poskrbe za varnost pešcev. Republiški sekretariat za zakonodajo, ki je pristojen za ugotavljanje zakonitosti občinskih predpisov, je opozoril občinsko skupščino Jesenice na nezakonitosti tega določila Po mnenju sekretariata za zakonodajo se za prekrške, ki jih store posamezniki — obrtniki in gostilničarji — ne more predpisati denarna kazen višja od 30.000 S din. Na zadnji seji občinske skupščine so to določilo spremenili v duhu opozorila sekretariata za zakonodajo. Za prekrške, ki smo jih navedli, se delovne organizacije (hoteli, kavarne, prireditelji itn.) kaznujejo s 100.000 S din, če pa te prekrške store posamezniki (gostilničarji), se lahko storilci kaznujejo največ s 30.000 S din. — J. Vidic ' •■• .... ... >VJJ rV'i§A„rop"tna hiša dr.hPrešerni SLOVČE roj.hišaF.S.finžgapia LZHICA ]anšev čebelnjak I Ha¥HIC Ano^stna hiša Hatl^e Čoi —Postna hSa ftešeraove mai Turistično društvo Žirovnica je letos postavilo po vaseh od Most do Breznice več tabel, ki mimoidoče opozarjajo na domače znamenitosti. Na področju krajevne skupnosti Žirovnica je rojenih več pomembnih velmož naše zgodovine. Foto: J. Vidic. Zlata poroka na Javorniku Poročila sta se zadnje leto prve svetovne vojne. On avstrijski vojak na fronti v Ti-rolah, ona pestunja v domači hiši. Komaj osem let je bila stara, ko je prišla k Bošteietu na Javornik za pestunjo. Takrat ni slutila, da pestuje svoje bodoče svake. Anton Boštele je 1910. leta odšel k vojakom, Urška pa mu je na suknjič pripela šopek rdečih rož. Njej je bilo 14 let; toda ko je Anton čez štiri leta prišel na dopust, je opa/.il. da Urška ni več otrok. Vnela se je ljubezen in kaj hitro sta sklenila, da se poročita. Tone se je vrnil na fronto v Tlrole ln zaprosil za izredni dopust, ki so ga dajali novoporočencem. Ker so domači poroki nasprotovali, sta se poročila na skrivaj, brez vednosti njegovih staršev. Starši so namreč želeli, da bi si sin izbral bogatejšo nevesto. Toda kmalu so »poznali, da Je plemenito srce nenadomestljivo bogastvo. In takšno srce je Imela Urška. Anton in Urška Boštele sta imela v zakonu pot otrok. Hčerko Mileno so aprila 1945. leta ubile bombe, ko so An-gelži bombardirali Jesenice. Zapustila jc sina, ki bo te t!,i, prišel iz Amerike na slovesnost ob 50. obletnici poroke starih staršev. Tone je delal v Železarni, Urška pa je skrbela za dom. 50 let sla srečno plula če/, razburkano morje, ki mu pravimo življenje. »Nikdar se nisva sprla« mi jc dejala Urška, »morda Ja bil včasih med nama kakšno uro molk. Nikdar nisva drug drugega žalila.« Ob koncu pogovora sta mi še zaupala, da se ne nameravata poročiti po ustaljenem obredu ob zlati poroki, pad pa bosta pripravila intimno družinsko slovesnost. Sicer pa Je obred stranske* ! ga pomena. Ob njunem ju-: bileju jima kličemo: Se 'w i mnoga leta! J. Vidic Anton la Urška Bo štele — Foto: J. Vidio