OBRTIV
T.n.	»Jl-nl«
l lii bi 3^ r/ .
um
GLASILO ZAVODA GLASNIK
ZA POSPEŠEVANJE OBRTI ZBORNICE ZA TOIV LJUBLJANI
Ljubljana, 1933	Štev.	12.
VSEBINA
Iz seje Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI	.	.	82
Obrtno šolstvo — Iz plenarne seje Zbornice za	TOI	.	.	85
Priprava za mojstrski izpit — Dr. Josip Pretnar	....	87
Mojstrski izpit iz čevljarske stroke — Josip Steinman,
obrtni učitelj za čevljarstvo...................93
Kateri kandidati so prestali mojstrski izpit?.....101
KDOR PODPIRA SVOJ LIST, ~ KORISTI SAM SEBI!
Naročnina znaša za vse leto 25 Din, za pol leta 13 Din, za četrt leta 7 Din, cena posamezni številki Din 2'50. // Plača in toži se v Ljubljani. // Inserati po dogovoru // Uredništvo in upravništvo: L.jubljana, Beethovnova ulica (Zbornica za TOI).
Izdajatelj: Zavod za pospeSevanJe obrti Zbornice za TOI v Ljubljani (odgovoren Milko Krapež.) — Za uredništvo odgovoren: dr. Josip Pretnar.
Tiska tiskarna Merkur v Ljubljani (za tiskarno odgovoren Otmar Mihftlek).
IZ SEJE ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE OBRTA ZBORNICE TOI
■ "i
V	sredo, 27. dec., se je vršila pod predsedstvom gosp. Josipa Rebeka redna seja uprave Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOl ob navzočnosti vseh članov obrtnega odseka. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delovanju iega zavoda v tekočem letu, obračun za preteklo leto (za čas od 1. januarja do 1. decembra 1933.) ter proračun za leto 1934.
Poročilo o delovanju zavoda je podal zbornični tajnik gosp. dr. Josip Pretnar, ki je med drugim navajal to-le:
Obrtno pospeševalno delo je smatrala zbornica vedno za eno najvažnejših akcij v svojem delovanju v korist obrtništvu. Svoie delo na tem polju, ki ga je pričela že davno pred svetovno vojno, je tudi po ujedinjenju nadaljevala dosledno in intenzivno. V zadnjih letih je ustanovila! svoj lasten zavod za pospeševanje obrta, ki je v znatni meri izpopolnil vrzel, v dotedanjem našem obrtnem pospeševanju. Kljub temu, da se je morala v vseh ozirih pri svojem proračunu omejiti in reducirati izdatke, je vendar le gledala, da niso splošne redukcije obrtnega pospeševanja zadele. Šla je celo dalje ter je mesto prvotno predvidenega zneska za kritje stroškov obrtnega pospeševanja v višini Din 200.000'—, dejansko izdala do srede decembra t. 1. nad Din 280.000 —. Sredstva za presežek so šla, kar treba še posebej povdariti, deloma na račun kreditov, ki so bili določeni za pospeševanje industrije in trgovine, deloma pa so se črpala iz dohodkov od mojstrskih preiskuševalnih komisij. Na ta način je bilo omogočeno, da se je v tekočem letu priredilo v večini primerov v lastni režiji 28 strokovnih tečajev s 640 udeleženci. To kaže znaten napredek napram lanskemu letu, ko je bilo skupno 21 tečajev s 462 udeleženci. Tečajev je bilo: za mizarsko luženje 4, za damsko krojenje 2, za moško krojenje 2, za avtogensko vare-nje 3, za knjigovodstvo 4, za ravnanje z mizarskimi stroji 1, za politiranje lesa 1, za slikarje in pleskarje1 2, za čevljarsko krojenje in risanje 5, jezikovni tečaj 1, za damsko friziranje 1, za pripravo na mojstrske izpite 2. Razen tega se je priredilo ob raznih prilikah več strokovnih predavanj. Za izobrazbo in strokovno izpopolnitev v inozemstvu je zbornični zavod za pospeševanje obrta podelil podporo 10 prosilcem in sicer za fino mehaniko 1, za damsko krojenje in šivanje 2, za strokovni pouk v damskem krojenju 1, za čevljarsko krojenje 1, za mizarsko strokovno risanje in arhitekturo 1, za vodne in plinske inštalacije in centralno kurjavo 1, za grafične stroke 1, za obrtno kiparstvo 1, za damsko krojaštvo 1. V dveh primerih je zbornični zavod prispeval za prireditev mojstrske razstave, podpiral je poučna potovanja, poedine obrtnike za izpopolnitev v njihovi stroki ter razne organizacije pri njihovih obrtno-pospeševalnih akcijah, dal znatna sredstva za izdajo strokovnih knjig, učil in druge strokovne literature. Prispeval je nadalje znatno vsoto za vzdrževanje poslovalnice Zavoda PO v Mariboru. Končno je še omeniti, da je priskočil zavod na pomoč tudi obrtniški strokovni organizaciji in okrožnim odborom ter omogočil, da je
Obrtniški dom v Celju ostal še nadalje ohranjen svojemu namenu, predvsem kot dom obrtniških organizacij, v katerem se morejo prirejati tudi strokovna predavanja in tečaji.
V zvezi z obrtnim pospeševanjem bi bilo še omeniti podpiranje potrebnih in vsled starosti ih bolezni onemoglih obrtnikov, ki je radi velikega števila primerov zahtevalo kljub razmeroma malim poedinim zneskom, vendarle znatno finančno žrtev.
Obrtno pospeševalno delo pa se ni omejilo samo na navedene primere, temveč se je raztezalo tudi-na veliko število informacij in intervencij, ki so šle za tem, da se malemu obrtniku pripomore do večje strokovne usposobljenosti, boljše ureditve njegove delavnice in njegovega komercijelnega poslovanja pa tudi do boljše zaposlitve.
Za bodoče leto bo treba delovanje zavoda še bolj poživiti in koncentrirati osobito na one obrtnopospeševalne akcije, ki so obrtniku v vedno hujši konkurenčni borbi najbolj potrebne, t. j. dvigniti še bolj kvaliteto njegovega dela, racionalizacijo in tehnično izpopolnitev obrtniških delavnic kakor to zahteva napredek tehnike in delati na to, da bo rokodelski izdelek zadobil kljub morebitni višji ceni pred tvorniškim prednost in boljši odjem radi svoje solidnosti in obrtno-umeine izdelave. Posvečati je treba posebno skrb tudi na uveljavljenje narodnega tipa in umetnosti v rokodelskem izdelku.
Največjo pozornost bo treba obračati na prirejanje strokovnih tečajev in predavanj ter uvesti tudi redna predavanja za obrtnike v radiju. Tudi filmska predavanja bodo, kakor nam je pokazala izkušnja, ne samo jako privlačna, temveč tudi izredno podučna.
Radi pomanjkanja dobre strokovne literature je nujno potrebno, da se temu vsaj nekoliko odpomore z objavljanjem strokovnih člankov in informativnih notic v zavodnem glasilu »Obrtniškem Glasniku«, ki naj osobito omogoči objavo in izdaijo priročnikov za pripravo na mojstrske izpite.
V kritje stroškov zavodovega proračuna je zbornica predvidela v svojem zborničnem proračunu enak znesek, kakor lansko leto in tudi iz sredstev, ki so namenjena pospeševanju trgovine in industrije, se bo delni znesek odstopil za obrtniške namene.
K poročilu so stavili razne inicijativne predloge in opozoritve vsi navzoči člani uprave, nakar je bilo soglasno odobreno.
Sledila je razprava o obračunu in proračunu.
Iz podanega poročila k temu predmetu je razvidno:
I.	Obračun za čas od 1. januarja do 30. decembra 1933.
Dohodki:
Plačila zbornice na račun prispevka za leto 1933	Din	132.000 -
Takse za tečaje			»;	7.43950
Naročnina za »Obrtniški Glasnik«		rt	925-50
Najemnine za prostore v »Obrtnem domu« v Celju	rt	17.500--
Depozit	•	rt	ioo--
Dvig naloženega denarja		rt	142.260-55
skupaj	Din	300.225-55
Stanje hranilnih vlog:
Din 459.183 27
Stanie 30. XI. 1933 .	.	.	.	.	. Din 316.922 72
Stroški:
Potni stroški..............................................Din	1.385	—
Nakup knjig in učil.........................................„	2.000'	—
Podpore.....................................................„	8.850	—
Poslovalnica za P. O.	v	Mariboru.....................„	15.000'	—
Stroški za tečaje.......................................... „	31,198'80
Strokovna predavanja........................................„	356	75
Poučna potovanja............................................„	3.000'	—
Strokovna izpopolnitev naraščaja v inozemstvu .	„	16.835'	—
Stroški za »Obrtniški Glasnik« in podpore strokovnemu tisku..................................................„	44.430'55
Obrtniške razstave..........................................„	600'—
»Obrtni dom« v Celju........................................„	95.771 '30
Stroški za paviljon na, velesejmu...........................„	823	—
Vrnjeno posojilo............................................„	14'	—
Dana posojila...............................................„	51.011'75
Vloge v hranilnico..........................................„	4.824'50
Din 276.200 65 Gotovine v blagajni „	24.024'90
Din 300.225-55
Po podrobni debati o vseh postavkah je bil obračun soglasno odobren.
Končno je bil soglasno sprejet
proračun za leto 1934.
Izdatki:
Tečaji, predavanja.......................... Din	80.000'	—
Podpore za strokovno	izpopolnitev in	ekskurzije	.	„	50.000'	—
Izvestje Zavoda P. O. (Glasnik) in podpora strokovnemu tisku..................................... „	60.000'	—
Nabava pripomočkov za	strok,	izobrazbo,	knjig	itd.	„	10.000'	—
skupaj Din 200.000'—
Kritje:
Zbornični proračunski prispevek.........................Din	120.000'	—
Iz fonda	za	trgovsko pospeševanje....................„	15.000'	—
Iz. fonda	za	industrijsko pospeševanje................„	15.000'	—
!z. rezervnega fonda.......................... .	.	.	„	50.000'^-
skupaj Din	200.000" —
OBRTNO ŠOLSTVO
(Iz plenarne seje Zbornice za TOD
1.	Tehniška srednja šola delovodske in strokovne obrtne šole
v Ljubljani
Glavni pogoj strokovnega napredka je dobro strokovno šolstvo. V tem pogledu prihaja za obrtništvo v zborničnem okolišu predvsem v poštev Tehniška srednja šola v Ljubljani s priključenimi delovodskimi in strokovnimi obrtnimi šolami.
Statistika za šolsko leto 1932/33 kaže, da je bilo na tem zavodu skupno 619 gojencev, od teh 140 gojenk, ki odpadejo pretežno na žensko obrtno šolo. Tehniška srednja šola, na kateri traja pouk
4	leta, je imela v arhitektonsko gradbenem odseku 120 gojencev, v strojnem 110, v elektrotehniškem 110. Delovodsko šolo, na kateri traja pouk 2 leti, je obiskovalo v gradbenem oddelku 33, v strojnem 46, v elektrotehniškem 21 in v mi/.arsko-strojnem oddelku (lani samo prvi letnik) 21 gojencev.
Na strokovne obrtne šole, od katerih ima ženska za perilo in vezenje po dva, vse ostale pa po tri letnike, je odpadlo in sicer na kiparsko-rezbarski oddelek 9, na keramiški 12, na graversko-zlatarski 15 učencev, na žensko obrtno šolo za perilo 44, za obleke 71 in za vezenje 15 gojenk.
Te šole so nam vzgojile že celo vrsto odličnih obrtnikov, ki opravljajo danes vloge pijonirjev na polju strokovnega povzdiga slovenske obrti. Napredek tehnike in vedno strožja konkurenca nas silita, da skušamo dvigniti čim višje kvaliteto tega šolstva, osobito delovodskih šol, ki nam vzgajajo v obrtu že praktično izučene obrtnike za bodoče mojstre, torej svoj učni načrt gradijo na ljudi iz prakse za prakso. Zalibog se mora naša Tehniška srednja šola vsako leto boriti z budžetarnimi težkočami, ki ji ovirajo oni razmah, kakor bi ga zahtevale potrebe naše obrti in njenega tehničnega razvoja in napredka.
Je pa še drug razlog, da nam povzroča to šolstvo težke skrbi. Sedanja obrtna zakonodaja omejuje delokrog obrtnika in zmanjšuje interes naraščaja, da se posveti poklicem, za katere SO' te šole namenjene in da se vpiše na tehniško ali delovodsko šolo, ta velja osobito za gradbene in elektrotehniške stroke. Še hujše posledice za napredek tega šolstva pa bo imel pojav brezposelnosti absolventov. Mnogi izvrstno izšolani in v večletni praksi izvežbani absolventi Tehniške srednje šole in delovodskih šol so danes brezposelni, in se morajo posvečati poklicem, ki niso v nikaki zvezi z njihovo šolsko in praktično izobrazbo.
Zbornica je že pokrenila preko pristojnih poklicnih organizacij akcijo, da se perlustrira v praktičnem delu in tehničnih pisarnah zaposleno osebje in ugotovi, kje bi se mogla še dobiti prilika zaposlitve ali morebiti zamenjava raznih inozemcev z usposobljenimi domačini.
V	ostalem pa je zbornica z moralno pa tudi denarno podporo, osobito učencem, skušala pripomoči, da se vzdrži to šolstvo in po
možnosti izpopolni. Redno je zasledovala in tudi podpirala akcije, ki so šle za tem, da se ustanove obrtne strokovne šole tudi po drugih krajih, osobito v Mariboru.
2.	Obrtne nadaljevalne šole
Obrtno-nadaljevalnim šolam, ki so namenjene poglobitvi izobrazbe vajencev, je zbornica posvečala tudi v tekočem letu posebno pažnjo in skrb. Kakor prejšnja leta, tako je tudi letos namenila za te šole znatne podpore. Pri tem pa se je odločila, da bo denarna sredstva v bodoče v znatnem delu uporabila za napravo in nabavo učnih pripomočkov, brez katerih je uspešen pouk nemogoč. Tudi bo treba vendar končno ukreniti potrebno, da se v čim večji meri uvede v obrtnih nadaljevalnih šolah, vsaj tam, kjer je pouk urejen po strokah, poleg pouka usposobljenih poklicnih učiteljev tudi specijalni pouk po mojstrih. V ta namen bi bilo treba prirediti posebne tečaje za mojstre. Zbornica je tudi dejansko v nekaterih primerih že podelila mojstrom podpore, da se usposobijo za tak pouk.
Pri vzdrževanju obrtnih nadaljevalnih šol, ki ga obrtni zakon v glavnem nalaga občinam, se pojavljajo vedno večje težkoče radi nezadostnih denarnih sredstev. Vsiljuje se zato nujna potreba varčevanja in, če treba, tudi revizije sedanje višine honorarjev za pouk, na drugi strani pa revizije taksnih predpisov pri izrekanju kazni radi obrtnih prestopkov; visoke državne in banovinske takse danes v praksi povzročajo tako milo kaznovanje, da dohodki iz tega vira, ki bi morali znašati stotisoče, dosegajo za celo banovino komaj pol stotisoča. Medtem pa moramo računati, da je potrebno za vzdrževanje naših obstoječih obrtnih nadaljevalnih šol okroglo poldrugi milijon dinarjev.
Statistika nam kaže to-le sliko:
V	jeseni letošnjega leta smo imeli 78 obrtnih nadaljevalnih šol, od teh splošnih 69, strokovnih 9 s 402 učiteljema in 5.363 učenci. Pouk traja povprečno 8 ur na teden in se bo vršil predvidoma 7 mesecev, t. j. od oktobra do aprila.
Pozornost vzbuja padanje števila učencev. Dočim je znašalo v šolskem letu 1931/32 še 6.741, se je letos znižalo za 1.378. Ta pojav ima gotovo enega glavnih razlogov v skrčenju številčnega razmerja vajencev, ki so ga pred nekaj leti povsem umestno izvedla s svojimi pravili poedina združenja, Vpoštevati pa je tudi redukcijo šol od 87 v letu 1931/32 na 78 v letošnjem letu.
ZAHTEVAJTE SAMO DOMAČE IZDELKE
Dr. Josip Pretnar:
PRIPRAVA ZA MOJSTRSKI IZPIT
(Vprašanje in odgovori za teoretično preizkušnjo.)
(Nadaljevanje.)
174. Katera so sodna oblastva?
Sodna oblastva so sreska sodišča (preje okrajna sodišča), po poedinih okrajih ali srezih ali samo delih političnega sreza; tem nadrejena so okrožna sodišča v Ljubljani (preje deželno sodišče), v Novem mestu, Celju in Mariboru, tem je zopet nadrejeno apela-cijsko sodišče v Ljubljani (preje višje deželno sodišče), ki obsega okoliš cele Dravske banovine. Za celo državo obstoja najvišje sodišče v Beogradu in se zove kasacijsko sodišče.
Pri okrožnih sodiščih obstojajo za trgovske pravde še posebna trgovska sodišča, ki so sestavljena iz poklicnih sodnikov in pri -sednikov (lajikov), ki se imenujejo iz vrste podjetnikov.
175. Kaj spada v delokrog rednih sodišč?
Sojenje v kazenskih stvareh radi kršitve kazenskega zakona in razsojanje v sporih zasebnopravnega značaja na tožbo ene izmed strank. Sodišča odločajo tudi v takozvanih izvenspornih stvareh (zapuščinske, varstvene ali varuške zadeve) in v zemlje-knjižnih zadevah.
176. Kaj so obrtna sodišča?
To so posebna sodišča (Obrtno sodišče v Ljubljani), ki razsojajo o sporih iz. službenega razmerja med mojstri in pomožnim osebjem. Podobno kakor pri trgovskih sodiščih, so poleg poklicnih sodnikov pritegnjeni tudi prisedniki (sodniki-lajiki) iz vrste obrtnikov. Kjer ni obrtnih sodišč, razsojajo sreska sodišča, ako se spor ni dal rešiti pred razsodiščem dobrih ljudi, ki ga predvideva obrtni zakon za spor do Din 12.000 —.
177. Kalera finančna oblastva so najvažnejša za obrtnika?
Davčne uprave kot davčna oblastva prve stopnje (za odmero, pobiranje in izterjavanje davkov, dalje finančne direkcije, ki med drugim odločajo o pritožbah proti odmeri davkov po davčnih upravah in o prošnjah za odlog plačila davkov. Najvišje finančno oblastvo je ministrstvo financ, ki izdeluje tudi predlog za državni proračun in predloge za davčne zakone.
IX. Privatno pravo.
a)	Nekatere važnejše določbe iz občega držav-liamskega zakonika.
178. Kakšne dolžnosti ima obrtnik, če prevzame delo?
Kdor prevzame obdelavo ali predelavo premičnih stvari v okviru rokodelskega obsega, je dolžan izdelek izvrših sam ali po kom drugim pod osebno odgovornostjo. (§ 1165 obč. drž. zak.)
179. Jamstvo za hibe izdelka.
Če ima izdelek bistvene hibe, radi katerih je ncporaben ali če ni tak, kakor se je izrecno dogovorilo kot pogoj (n. pr. da obleka nima žepov ali fašone tako, kakor jo je naročnik izrecno zahteval), sme naročnik odstopiti od pogodbe. Če pa tega noče, ali če hibe niso bistvene (da naročnik kljub napaki izdelek more uporabljati), ali če ni kršen izrecen pogoj, tedaj naročnik lahko zahteva ali izboljšanje (popravilo), če je tako mogoče, ali pa primerno znižanje plačila za izdelek. Za izboljšanje mora staviti primeren rok z naznanilom, da bo sicer po preteku roka odklonil popravilo. Če se je odločil za eno od teh dveh zahtev, potem brez privoljenja dobavitelja ne more več staviti druge zahteve. (§ 1167 obč. drž. zak.)
180. Kakšne so posledice, če obrtnik iz razlogov, za katere je odgovoren naročnik, ne more izvršiti dela [izdelka)?
Če je bil obrtnik pripravljen delo izvršiti, mu pripada vendarle plačilo; v tem primeru pa mora odračunati ono, kar si je prihranil, ker dela ni izvršil, ali kar si je s tem na drugi strani pridobil, ali namerno opustil, da bi pridobil. Če je radi takih razlogov trpel vsled zamude časa škodo pri izvršitvi dela (izdelka), mu pripada primerna odškodnina.
Če je dolžan sodelovati tudi naročnik, pa je to opustil, je obrtnik tudi upravičen, da mu da primeren rok, da zamujeno na-knadi ter da mu obenem izjavi, da po brezuspešnem poteku roka, smatra, da pogodba ne obstoja več. (§ 1168 obč. drž. zak.)
181. Kako je s plačilom?
Redoma se mora plačati delo (izdelek), ko je dovršeno. Če se dela v določenih oddelkih, pripada obrtniku plačilo za vsak izvršen del izdelka sorazmerno. (§ 1170 obč. drž. zak.)
Če je obrtnik napravil proračun z izrecnim zagotovilom, da je proračun točen (da torej ne bo več stalo), potem ne more zahtevati doplačila, če je delo izpadlo dražje. Če pa takega zagotovila ni dal, pač pa pozneje vidi, da bodo stroški večji, ima to takoj javiti, ker sicer izgubi pravico do plačila naddel. Naročnik pa more od pogodbe odstopiti, ako se v tem slučaju izkaže, da bodo stroški znatno presegali približni proračun; pač pa mora dati obrtniku primerno povračilo za že izvršeno delo. (§ 1170 a obč. drž. zak.)
182. Kako je v slučaju smrti pogodbene stranke?
Če umre obrtnik (dobavitelj), pa je od njegovih osebnih lastnosti odvisno delo, ugasne pogodba s smrtjo obrtnika. Dediči morejo zahtevati le plačilo za pripravljeno sirovino in plačilo, ki je primerno izvršenemu delu izdelka ali dela. Če pa umre naročnik, so dediči vezani na pogodbo. (§ 1171 obč. drž. zak.)
183. Kdaj ugasne pravica iz jamstva za izvršeno delo?
Če je hiba očitna, takoj, če pa ni očitna, v 6 mesecih po dobavi. (§ 933 obč. drž. zak.)
184. Kdaj zastarajo terjatve obrtnika za dobavljeni izdelek ali delo?
V	treh letih. (§ 1486 obč. drž. zak.)
b)	Važnejše določbe iz trgovskega zakona.
185. Kaj vsebuje trgovski zakon?
Trgovski zakon vsebuje določila o trgovcih, trgovinskem registru, trgovskih tvrdkah birmah), trgovskih knjigah, o prokuristih, trgovskih pooblaščencih in senzalih, o trgovskih družbah in končno o trgovskih posjih.
186. Ali prihaja trgovski zakon v poštev tudi za obrtnika?
Da, če vrši v svojem poklicu trgovske posle.
187. Kdaj vrši obrtnik po trgovskem zakonu trgovski posel?
Kadar kupuje (nabavlja) blago ali druge premične stvari z namenom, da jih proda dalje neizpremenjene ali v predelanem ali obdelanem stanju (čl. 271., t. 1. trg. zak.). Trgovski posel je n. pr. za peka nakup moke, za mlinarja nakup žita, za žagarja nakup lesa, za čevljarja nakup usnja, za krojača nakup blaga, ker te predmete nabavi radi predelave in prodaje. Ne smatra pa se za trgovski posel, n. pr. nabava barv s strani slikarja, ker slikar barv ne prodaja naprej niti v naravi niti v predelanem stanju.
188. Kakšne dolžnosti in pravice ima obrtnik, ki se peča s trgovskimi posli?
Zanj veljajo določila glede protokolacije firme, glede trgovskih knjig in glede prokure. (§ 7. uv. zak.)
189. Kaj je firma in protokolacija firme?
Firma (tvrdka) je ime, pod katerim vrši obrtnik (trgovec) svoje posle in podpisuje (čl. 15. trg. zak.). Protokolacija firme pa je vpis firme pri trgovskem sodišču, v katerega okolišču se nahaja sedež ali podružnica podjetja (čl. 19. trg. zak.).
190. Ali protokolirani obrtnik mora voditi trgovske knjige?
Vsak sodno protokoliran obrtnik mora voditi trgovske knjige, iz katerih so popolnoma razvidne njegove kupčije in premoženjsko stanje ter jih hraniti 10 let od zadnjega vpisa. To velja tudi za došle trgovske dopise in kopije poslanih. (Čl. 28. in 33. trg. zak.)
V	sporih s trgovci tvorijo take knjige redoma nepopoln dokaz, ki se pa lahko dopolni s prisego ali z. drugimi dokazili. (Čl. 34. trg. zakonika.)
191. Kaj je prokura?
Prokura je pooblastilo, ki ga da redno protokolirani obrtnik kaki osebi (prokurist), da ga more zastopati v vseh kupčijskih zadevah in podpisovati firmo z. dostavkom »per prokura«. (Čl. 41. in
42.	trg. zak.)
192. Koliko znašajo zamudne obresti?
Če ni ničesar drugega dogovorjeno, znašajo zamudne obresti iz trgovskih poslov 6 odstotkov. Višje obresti se morejo zahtevati le, če so bile preje dogovorjene. (Čl. 287. trg. zak.)
193. Od kdaj tečeje zamudne obresti?
Od dneva opomina dalje. Samo pošiljatev računa se še ne smatra za opomin, (čl. 288. trg. zak.)
194. Kdaj se smatra kupčija za sklenjeno?
Kadar sta se obe strani dogovorili glede blaga in cene.
195. Kako je s ponudbo (oferto) in sprejetjem ponudbe?
Če sta stranki obe navzoči, se more ponudba takoj sprejeti. Sicer ponudnik ni več vezan na svojo ponudbo. (Čl. 318. trg. zak.)
Če se ponudba stavi osebi, ki se nahaja kje drugod (n. pr. pošlje pismeno), potem ostane ponudnik vezan toliko časa, kolikor je običajno potrebno, da prispe pravočasno odposlan takojšen odgovor. Če prispe odgovor kasneje, pogodba ne obstoja, če je ponudnik med tem časom ali pa vsaj takoj, ko je prejel odgovor
o	sprejetju ponudbe, naznanil, da odstopa od ponudbe. (Čl. 319. trg. zak.) Ponudba pa se smatra za pravočasno preklicano, ako je došel preklic drugi pogodbeni stranki preje ali pa vsaj istočasno s ponudbo. Podobno velja tudi za preklic sprejema ponudbe. (Čl. 320. trg. zak.)
196. Kako je treba postopati, če blago ne ustreza naročilu,
Poslano blago se mora takoj, ko je dospelo, preiskati, in če je pomanjkljivo, to tako) javiti dobavitelju; sicer se smatra blago za odobreno. Če pa se kljub skrbnemu pregledu pokažejo hibe šele pozneje, je treba to tudi takoj javiti. (Čl. 347. trg. zak.) Pa tudi v tem primeru se more ugovarjati samo 6 mesecev po prejemu. Pravico do tožbe radi pomanjkljivosti dobavljenega blaga zastarajo v 6 mesecih po dobavi kupcu. (Čl. 349. trg. zak.)
197. Kaj je dodatni dobavni rok?
To je dodatni rok za dobavo, ki ga kupec mora staviti dobavitelju, ako hoče radi njegove dobavne zamude odstopiti od pogodbe ali zahtevati odškodnino radi nepravočasne dobave. (Čl. 356. trg. zak.)
198. Katere oblike gospodarskih združenj prihajajo v poštev za obrtnika?
Najobičajnejša oblika takih združenj so javna trgovska družba (kompanija), družba z omejeno zavezo, samo za prav velika podjetja delniška družba, za male in srednje obrtnike pa razne vrste gospodarskih zadrug. Od teh družb obrtov, ki so rokodelski, sploh ne smejo izvrševati družbe z omejeno zavezo in delniške družbe. Za izvrševanje rokodelskih obrtov prihajajo torej v poštev samo javne trgovske družbe in gospdoarske zadruge.
199. Kaj je javna trgovska družba?
To je družba, ki jo napravijo dva ali več oseb radi izvrševanja kakega obrta. V ta namen sklenejo posebno pogodbo. Vsak dru-
žabnik jamči z vsem svojim premoženjem solidarno, t. j. eden za vse vsi za enega. Družbo zastopa eden ali pa tudi več družabnikov kot poslovodje. V firmi družbe morajo biti imena vseh družabnikov ali pa vsaj enega in pa dostavek »in drug«, »& Comp.« Javne trgovske družbe se protokolirajo pri trgovskem [okrožnem) sodišču. Rokodelski obrt smejo izvrševati take družbe le, če je vsaj eden od poslevodečih družabnikov usposobljen za dotični obrt.
200. Kaj je družba z omejeno zavezo?
Ta družba ima enak namen, kakor javna trgovska družba, le da jamči vsak družabnik samo s svojim deležem. Družba mora imeti v firmi dodatek »družba z o. z..«, t. j. družba z omejeno zavezo. Imeti mora poslovodjo. Pogodba se dela pri notarju in družba protokolira pri trgovskem sodišču. Te družbe ne smejo izvrševati rokodelskih obrtov.
201. Kaj je delniška družba?
Delniška družba je taka, pri kateri je vsa glavnica (kapital) razdeljena na enake deleže (delnice). Ti se lahko glase na gotovo ime ali pa se, kakor je običajno, ne glasijo na nobeno ime, temveč samo na dotični delež in se lahko prenesejo na drugo osebo. Deleži ali delnice so tudi predmet prodaje. Vsak delničar jamči samo z delniškim deležem. Na čelu družbe je poseben voljeni upravni odbor. Delniške družbe ne smejo izvrševali rokodelskih obrtov.
c) O gospodarskih in pridobitnih zadrugah.
202. Kaj so gospodarske in pridobitne zadruge,
To so združenja večjega števila članov (zadružnikov), ki imajo namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov s skupnim poslovanjem ali kreditiranjem. Za ustanovitev take zadruge so potrebna posebna zadružna pravila, ki se morajo vpisati (registrirati) pri trgovskem sodišču, kjer obstoja v ta namen poseben zadružni register.
203. Katere vrste zadrug so običajne pri obrtnikih?
a) Kreditne zadruge (hranilnice in posojilnice), ki preskrbujejo svoje člane s kreditom (posojilom) po nizkih obrestih.
b) Nabavljalne zadruge, ki nabavljajo za svoje člane sirovine in obratne potrebščine po ugodnih cenah.
c) Prodajne zadruge, ki prodajajo po čim boljših cenah proizvode svojih članov.
d) Produktivne (proizvodne) zadruge, ki združujejo svoje člane v skupnem izdelovanju gotove vrste izdelkov, običajne v skupnih delavnicah, za skupno prodajo potom zadruge.
e) Strojne zadruge, ki ustanove le modernejšo, s stroji opremljeno delavnico, kamor hodijo člani obdelovat ali predelovat svoje izdelke s stroji in pripomočki, ki jih v svoji delavnici nimajo.
204. Kako se pristopi kot član k zadrugi?
S	pismeno prijavo (pismena pogodba!) in uvrstitvijo v članski
seznam ter plačilom zadružnega deleža. Zadružni deleži so običajno razmeroma nizki (100 ali 200 Din).
205. Kako je z jamstvom?
Zadruge so ali take, da jamčijo člani za zadružne obveznosti z vsem svojim premoženjem; tem pravimo zadruge z neomejeno zavezo ali kratko: zadruge z n. z., če pa jamči sam z deležem ali z dvakratnim zneskom deleža, gre za zadrugo z omejeno zavezo (zadruga z o. z.).
č) Menice.
206. Kaj je menica?
Menica je neke vrste zadolžnica, s katero se dolžnik zaveže, da bo plačal na menici označeno vsoto. Menica se izstavlja običajno pri prejemu kredita (posojila) v denarnih zavodih, pa tudi pri privatnih osebah ali v primerih, če obrtnik nabavi kako blago na kredit, pa izstavi menico za dolžno vsoto.
207. Kakšne vrste menic prihajajo najbolj v poštev za obrtnika?
Najnavadnejši sta lastna ali »sola« menica in trata (trasirana ali potegnjena menica).
208. Kaj je lastna (sola) menica?
To je ona, v kateri se zaveže dolžnik, ki je izstavil menico, da bo sam plačal menično vsoto. Če n. pr. Ivan Upnik posodi Francetu Dolžniku 1000 Din, bi izgledal izpolnjeni vzorec take menice takole (tiskano je besedilo na vzorcu, s položno pisavo pisano izpolni dolžnik):
V	Ljubljani, dne 1 .decembra 1933 Din 1.000'—
l; enem mesecu od danes plačam, za to sola menico po naredbi g. Ivanci Upnika vsoto
(Kolek)	en	tisoč	dinarjev
Sola na mene samega
FRANC DOLŽNIK
209.	Kakšna je trasirana ali potegnjena menica (trata)?
Pri trasirani menici (trati) se dolžnik, ki jo izstavi, ne obveže, da bo sam trasant plačal, temveč da bo menico plačal po njegovi naredbi nekdo drugi (trasat), katerega naslov (Peter Plačnik) označi na levi spodnji strani menice. Izpolnjena menica izgleda takole:
V	Ljubljani, dne 1. decembra 1933 Din 1.000'—
En mesec od danes plačajte za to prvo menico po naredbi g Ivana Upnika vsoto
en tisoč dinarjev
(Kolek)	vrednost	poračunjena	in	postavite	jo	na račun
brez poročila
G. D ETER PLAČNIK, kovač iz Vel. Gabra
FRANC DOLŽNIK Plačanje pri Obrtni banki v Ljubljani
210. Kaj je žirant ali porok?
Oseba, ki jamči za to, da1 bo dolžnik plačal. Podpiše se takoj za podpisom dolžnika. Če menični dolžnik ne plača, mora plačati žirant.
211. Kdaj se mora menica plačati?
Prvi delavnik po dnevu, ko je	dospela (zapadla)	v	plačilo.	V
ta namen jo mora upnik predložiti	(prezentirati) obvezancu	v	pla-
čilo.
(Dalje prihodnjič.)
Josip Steinman, obrtni učitelj za čevljarstvo:
MOJSTRSKI IZPIT IZ ČEVLJARSKE STROKE
(Nadaljevanje.)
č) Koliko'bo proračun za 6 parov moških čevljev iz telečjega boksa, ako mojster porabi:
1620 □ telečjega boksa 1 □	po Din 1375,
180 m platna za podlogo 1 m	po Din 12'—,
075 dkg usnja za notranje podplate in trde konice 1 kg po Din 42 —,
2'10 dkg usnja (kropon) za gornje podplate in gornje pod-petnike 1 kg po Din 60 —,
1'90 dkg usnja za opetnike, okvirje, spodnje podpetnike in vložke 1 kg po Din 22'—.
Pritikline za vsak par stanejo Din 4-60.
Za mezde izda za gornje dele za en par Din 20 50, za spodnje delo pa za en par Din 30 —.
Za upravne stroške računa 10% od mezde. Dobička hoče imeti 15%.
d)	1 par moških na okvir šivanih poičevljev iz
1	a k o v e g a usnja.
Označba blaga	Potrebna količina	Cene blaga za enoto Din	Skupaj Din
lakovo usnje		2'20 □	1 □ 32-	
podloga za zadaj iz usnja podloga za spredaj iz	1-25 □	1 □ 8'-	
platna		15 cm	1 m 18-	
vmesna podloga ....	25 cm	1 m 10-	
svila		50 m	1 vretence 2-1-20 28'~	
rinčiče	 delo gornjih delov . . .	24 kom.		
gornji podplati . . .	32 dkg	1 kg 55 -	
gornji podpetniki . . .	8 dkg	1 kg 55 —	
notranji podplati ....	12 dkg	1 ‘kg 45 -	
okvirji 		3 dkg	1 kg 30'—	
opetniki		8 dkg	1 kg 22 —	
spodnji podpetniki . . . trde konice iz. celuloida .	16 dkg	1 kg 22-3-	
vložki zadaj ..... vložno usnje za spredaj (smolna klobučevna) . vložki na notranjih pod-	6 dkg	26-1- —	
platih .......	% □	1 □ 6-	
1 preja la		2 dreti	1 klopčič	
2 preji lla		2 dreti	.J 3-	
smola		škat.	1 škatlica 2--1 kg 30 —	
lepilo		3 dkg		
pop . 		•	3 dkg	1 kg 32- —	
leseni cveki		2 dkg	1 kg 8'—	
sekovci črnilo, vosek, špirit, globin, politura, apretura, stekleni papir, dragant	40 kom.	1 kg 400 k. 8‘-	
itd. . . 			6 dkg	50-	
vezala (trakovi) ...	—	1-	
pomočniško delo . . .	—	50-	
režija 15% 			‘—’	■		
zaslužek 15% . . . ■ .	—	■		
prodajna cena . . . .	' ’		
e)	Mojster potrebuje 26 kg podplatov srednje vrste, kg po Din 46 —, koliko stanejo podplati?
D Mojster kupi 12 telečjih kož, ki tehtajo 14 60 kg, 1 kg po Din 75'—. Koliko ga stane 1 kg teh kož, ako znaša voznina in dostavnina Din 7350, popust pri takojšnjem plačilu pa 3%1
g) 1 par gorskih čevljev (podkovane) iz k r o m o -v e g a usnja z usnjato podlogo, dvojno šivani
in podkovani.
Označba blaga	Potrebna količina	Cene blaga za enoto Din	Skupaj Din
kromovo usnje .... cela jezika in kromovega	3 □	1 □ 24’-	72-
usnja		1 □	1 □ 24--	24-
usnjata podloga iz teletine	31/2 □	1 □ 8-	28‘-
sukanec 		60 m	1 vretence 50 m 8 —	1-02
rincice	• .		1000 kom. 28’-	1-45
delo gornjih delov .	—			22-
usnje za gornje podplate	45 dkg	1 kg 60 —	27--
usnje za spodnje podplate usnje za gornje podpet-	28 dkg	1 kg 22 —	616
nike 		12 dkg	1 kg 60 —	720
usnje za notranjike (vrat) usnje za spodnje podpet-	20 dkg	1 kg 20'—	4'-
nike 		10 dkg	1 kg 20 —	2-
usnjeni vložki za zadaj	8 dkg	1 kg 20' —	1-60
vložno usnje za spredaj .	y4 □	1 □ 5‘-	1-25
usnje na šivih		—				4'-
žeblji		92 kom.	1000 kom. 95-	8-74
sekovci, dolžina 25 mm .	28 kom.	1000 kom. 8-	-•22
lepilo		10 dkg	1 kg 30 -	3-
pop		8 dkg	1 kg 32-	256
dreta 		2 klopčiča	1 klop. 3 —	6-~
smola		1/2 škatlice	1 škat. 250	1-25
pomočniško delo . . .	—	—	70-
	Skupaj . .		29245
	režija 15 odstotkov . .		4387
	Skupaj . .		336-32
	zaslužek 15	odstotkov	50-45
	Skupaj		 . Prodajna cena čevljev		38677
	torej		390-
2.	Naloge iz spisja (korespondenca), računi, ponudbe, naročilni listi, pogodbe, objave itd.
1. Otvoritvena objava v časopisju, knjigah in sličnem.
2. Naročilni list za usnje in drugo blago.
3. Pogodba za stanovanje.
4. Dobavnica.
5. Račun stranki.
6. Opominsko pismo stranki, prvo, drugo, tretje.
7. Objava preselitve lokala stranki.
8. Kako napravimo ponudbo?
Primer dobavnice in prejemnice.
Dobavnica:	Prejemnica:
Ljubljana, 3. XII. 193 . .	I Ljubljana, 3. XII. 193 . .
Stev. 321/34.	Štev. 321/34.
Dobavnica.	Prejemnica.
Gospod	Gospod
Josip Blagaj, uradnik,	Janez Čadež, čevljarski mojster,
Ljubljana,	Ljubljana,
Rimska c. št. 2.	Rimska c. št. 10.
Izvolite prevzeti: 1 par plesnih čevljev, 1 par popravljenih smučarskih čevljev, 1 par popravljenih damskih pet in krpanje.	Potrjujem, da sem prejel: 1 par plesnih čevljev, 1 par popravljenih smučarskih čevljev, 1 par popravljenih damskih pet in krpanje.
Podnis-	Podpis:	
Opomba: Podpiše dobavitelj; čevljarski mojster Janez Čadež.	Opomba: Podpiše stranka in vrne dobavitelju.
JANEZ ČADEŽ
čevljarski mojster	^	Ljubljani,	dne	12.	decembra	1933.
LJUBLJANA
Rimska cesta št. 10
IZačun
za gospoda Blagaja Josipa, uradnika,
v L j u b 1 j a n i
Rimska cesta št. 2.
Datum	Pa- rov		Din	Znesek	
				Din	P
12.12.		Ostanek iz leta 1933 				123	50
4. 1.	1	par gumijevih templancev in pete			
		na snežne čevlje				26	—
6. 1.	2	para popravila dekliških in deških			
		čevljev 			a 7’—	14	—
12. 1.	1	par moških smučarskih čevljev . .	—	300	—
22. 1.	1	par moških pet in krpanje ....	—	16	—
7. 2.	1	par templacev in pete za služkinjo,			
		zbitih		—	37	—
16. 2.	1	par damskih nizkih iz boksovega			
		usnja (zbitih)		—	195	
28. 3.	2	para damskih pet ali barvanje celih			
		čevljev 			a 28’-	56	—
29. 3.	2	para otroških templancev in drugo			
		popravilo 		a 16'	32	—
		Skupaj		801	50
Opomba: Ko stranka plača račun, doda na računu mojster sledeče:
»Plačano dne 12./XII. 1933 Janez Čadež.«
Janez Čadež.
(Op.: Podpiše dobavitelj.)
TRETJI DEL.
Poleg splošnega znanja o davkih, socijalni zakonodaji itd. morajo kandidati pri teoretičnem izpitu pokazati tudi teoretično znanje iz čevljarske stroke še posebej. V naslednjem dodamo večje število takih strokovnih vprašanj, na katera mora biti kandidat pripravljen. Seveda bo izpitna komisija po svojem prevdarku stavila morebiti samo nekatera teh vprašanj. Lahko pa stavi še katera druga, ki tu niso navedena. Vsak kandidat naj torej gleda, da se v praksi, tečajih, iz strokovnih knjig ali kako drugače pripravi na pravilni odgovor.
1. Kje in pri kom ste se izučili in delali?
2. Kje ste obiskovali obrtno-nadaljevalno šolo? Koliko časa se mora ta obiskovati?
3. Kako se napravi učna pogodba?
4.	Kaj ste se učili v obrtno-nadaljevalni šoli o čevljarski obrti?
3.	Kdo Vas	je učil v	obrtni nadaljevalni šoli	spisje, knjigo-
vodstvo, kalkulacijo, blagoznanstvo, zakonoznanstvo, državoznan-stvo, strokovno risanje itd.?
6. Katera noga je normalna?
7. Kakšna je ploščata noga?
8. Kako nastane ploščata noga?
9. S čim meri mojster nogo?
10. Čemu rabi mojster obris noge?
11. Kako izgleda grčasta noga?
12. Kako vzamemo mero za abnormalno nogo?
13.	Kje kroji	mojster?	Katero orodje rabi pri	krojenju?
14.	Kako se	imenuje	splošno orodje, ki ga	rabi čevljarski
mojster?
15. Kje se nahaja Ahilova kita?
16. Na koliko delov delimo nogo?
17. Če mojster napravi kopito sam, kako ga prične?
18. Kako merimo nogo: dolžino, člen, nart, petnico, gleženj, meča, podkoleno in stegnenico?
19. Iz katerega usnja so čevlji, ki ste jih napravili za moj-sterski izpit?
20. Kako pripravi mojster kopito?
21. Kako ste napravili vzorec frisbo) za izdelek, ki ste ga naredili za mojsterski izpit?
22. Kako pokladamo kotomer pri splošnih vzorcih?
23. Kako pričnemo temeljni vzorec z risanjem?
24. Kako določimo pravo širino, dolžino itd.?
25. Koliko vrst vzorcev znate risati?
26. Na koliko delov delimo dolžino?
27. Katere bolezni so na nogah?
28. S čim jih zdravimo?
29. Koliko kosti ima noga in kako se imenujejo?
30. Kako razdelimo petno mero pri vzorcih?
31. Kako napravimo vzorec za grčasto nogo?
32. Kakšna je konjska noga?
33. Od katerih živali dobimo kože za usnje in podplate?
34. Kako izgleda koža v svežem stanju (nestrojena)?
35. Kako se usnje stroji?
36. Koliko kvadratov rabimo za moške čevlje?
37. Koliko meri en kvadrat?
38. Koliko	kvadratov	rabimo	za	damske visoke	čevlje?
39. Koliko	kvadratov	rabimo	za	nizke čevlje v	dveh	modnih
barvah?
40. Koliko	kvadratov	rabimo	za	motocikliste?
41. Koliko	kvadratov	rabimo	za	škornje?
42. Koliko	kvadratov	rabimo	za	gorske čevlje?
43. Kakšno podlogo rabimo pri različnih čevljih?
44. Čemu rabi čevljar svilo? Iz česa je svila?
45. Koliko časa potrebuje mojster, da izgotovi 1 par gornjih delov?
pokožrca
Sestava kože. (K vprašanju št. 33.)
46. Koliko spodnjega usnja rabimo za 1 par moških finih čevljev?
47. Koliko rabimo spodnjega usnja za tri pare smučarskih čevljev?
48. Koliko rabimo spodnjega usnja za par damskih luksusnih čevljev z leseno peto?
49. Koliko potrebujemo spodnjega usnja za 1 par moških težkih čevljev?
50. Koliko spodnjega usnja rabimo za 1 par otroških čevljev št. 22?
51. Koliko rabimo spodnjega usnja za par dekliških čevljev št. 29?
52. Koliko rabimo spodnjega usnja za par deških čevljev št. 34?
53. Kako imenujemo vse posamezne dele spodnjega usnja?
54. Čemu močimo usnje?
55. Kako vrežemo spodnje usnje?
56. Zakaj tolčemo usnje in kako?
57. Ali rabi čevljar krzno in kožuhovino, kje in čemu?
58. Kateri šivi pridejo v poštev pri čevljarju?
59. Kako okrasi čevljar čevlje?
60. Kje rabi čevljar plutovino?
61. Iz česa je plutovinai in kje raste?
62. Kje nastanejo bolečine začetne ploščnate noge?
63- Katera noga je koničasta (špičasta)?
64. Kako razdelimo členovo' mero?
65. Katere mere! rabimo za nizke čevlje?
A kožna ilkiuo D dlaka T jpore X koven dlake L lq}7te Ilese Z zriojne žleze
kola-
g or n/a Jrazica. rožna plasl- - -z/ezrva plaši
66. Kedaj primerjamo plutovino k nogi?
67. S čim preoblečemo plutovino?
68. Kako napravi šivalni stroj šiv?
69. Kako imenujemo zunanje dele čevlja?
70. Kako imenujemo notranje dela čevlja?
71. Iz katere preje izdelujejo podlogo?
72. Kaj napravimo, kadar imamo vrezano gornje usnje po vzorcu?
73. Na katerem stroju se šivajo (štepajo) gornji deli?
/4. Kaj mora najpreje storiti prešivalka, ko prejme prikrojene gornje dele?
75. Koliko se računa od gornjih delov na delu in blagu?
76. Kako nastane abnormalna noga?
77. Kako izračunamo normalno mero in kako dobimo širino?
78. Kako napravimo vzorec za topo nogo?
79. Kako napravimo vzorec po kopitovi kopiji?
80. Kedaj je vzorec brez napake?
81. Kakšno mero mora vzeti g. mojster za motociklistične vzorce?
82. Kakšne napake se običajno delajo na čevlju?
83. S čim čistimo čevlje?
84. S čim očistimo mastne madeže?
85. Čemu likamo izgotovljene čevlje?
Gornji del. (K vprašanju št. 73.)
Abnormalne noge. (K vprašanju št. 713.)
86. Iz česa je pop?
87. Iz česa je vosek?
88- Iz katerega lesa so leseni cveki, ki jih rabi čevljar? 89. Kje zabijamo sekovce in kako?
m
Pravilno zabijanje sekovcev. (K vprašanju št. 88.)
KATERI KANDIDATI SO PRESTALI MOJSTRSKI IZPIT?
[Nadaljevanje.)
LETO 1933.
Zbornična komisija v Ljubljani.
[Od 1. januarja 1933. dalje.)
Fotografi:
Perissich Adolf, Celje, Mavec Franc, Ljubljana, Dolenc Franjo, Ljubljana, Smolej Adolf, Tržič, Dornig Josip, Kočevje, Kramar Janko, Kranj, Kunc Franja, Ljubljana, Reš Katarina, Murska Sobota, Žagar Stanislav, Tržič, Logar Pavla, Boh. Bistrica.
Pečarja:
Tratnik Alojzij, Šmarjetna gora pri Kranju, Pirnat Stanko, Vič pri Ljubljani. Usnjar:
Kokalj Lovro ml., Kropa.
Vrtnarja (vezanje vencev):
Lap Avguštin, Kranj, čop Jože, Tomačevo.
Ličarja in vozna tapetnika:
Škander Jan, Ljubljana, Mrzlikar Franc, Vič pri Ljubljani.
Zlatarja:
Ochs Franc, Celje, Strajnar Josip, Ljubljana.
Krznar:
Zupan Joško, Moste pri Ljubljani.
Tkalci:
Kousalik Bohumil, Vir — Domžale, Derča Vinko, Parižlje — Braslovče, Sedej Stanko, Stražišče pri Kranju.
S t e k 1 o b r u s a č a in izdelovalca ogledal:
Prelc Josip, Sv. Križ — Rog. Slatina, Miškec Mirko, Ljubljana.
Steklar:
Umek Anton, Brežice.
Mehaniki:
Remec Oskar, Ljubljana, Kraljič Jože, Ljubljana, Oblak Janko, Vrhnika, Kucler; Stanko, Ljubljana, Starič Ludvik, Tržič, Žerjal Albert, Rožna dolina, Ljubljana, Artenjak Herbert, Rogatec, Kopač Albin, Rožna dolina — Vič.
Soboslikarji:
Wolf Ferdinand, Kočevje, Ambrožič Jernej, Podgorje — Šmartno pri Litiji, Benedičič Franc, Železniki, Krulc Karl, Ljubljana, Kovačič Ignacij, Zaboršt
— Litija.
Pleskarja:
Glavan Ivan, Ljubljana, Janežič Andrej, Zg. šiška.
Črkoslikar:
Celarc Roman, Ljubljana.
Instalacije kurjave:
Nahtigal Milan, Ljubljana, Rebek bratomil, Celje.
Kovinski strugar:
Smole Franc, Ljubljana.
P asa r:
Zmuc Alojzij, Ljubljana.
Ključavničar:
Cirman Stanko, Ljubljana.
Graverja:	i
Dolenc Joško, Ljubljana, Hribar, Borut, Maribor
Slaščičarji:
Zalaznik Ivan, Ljubljana, Salamon Edgar, Ljubljana, Jerot Milan, Ljubljana, Pogačar Štefan, Ljubljana, Požgan Karl, Selnica ob Dravi, Pavlin Ciril, Ljubljana, Vekjat Viktor, Ljubljana, Zagorc Peter, Ljubljana, Brandt Avrelija, Ljubljana, Kastelic Alojzij, Ljubljana.
Kozmetika:
Gril Slava, Ljubljana, li ra r j i:
Sedej Pavel, Ljubljana, Presterl Jožef, Ljubljana, Levičnik Milan, Kranj.
Plinski inštalater:
Rebek Bratomil, Celje.
Tiskar:
Kramarič Jože, Ljubljana.
Kolarji:
Šipec Franc, Vižmanje — Št. Vid n/Ljubljano, Bohinc Valentin, Srednja vas
— Golnik, Dolenc Jožef, Stražišče — Kranj, Žabjek Alojzij, Zg. Hrušica pri Ljubljani, Jasenc Franc, Št. Vid — Lukovica, Habič Franc, Srednja vas — Sp. Hrušica, Zlatič Dragotin, Stara vas, Vrhovnik Jože, Breg — Križe, Primc Alojzij, Poljšica — Podnart, Jauh France, Kokrica — Kranj, Repanšek Anton, Loka — Mengeš.
Krovca:	i
Bernard Franc, Zminec pri Škofji Loki, Mencej Alojzij, Ljubljana. Klobučarja:
Badiura Mirko, Škofja Loka, Orehek Mihael, Moste pri Ljubljani.
Tapetnika:	j	,
Tonejc Viktor, Št. Vid nad Ljubljano, Puc Danilo, Ljubljana.
Livarja :
Mostar Franc, Ljubljana, Korošec Jožef, Kamnica pri Mariboru.
V r var:
Milankovič Lazar, Stranska vas — Grosuplje.
K o ša rj i:
Burnik Vaclav, Žiri, Potočnik Franc, Predtrg — Radovljica, Arh Jakob, Bodešče — Ribno — Bled.
Za:
DOM,
OBRT
INDUSTRIJO PORKOPP
ŠIVALNI STROII
ZALOGA:
LUDV. BARAGA
LJUBLJANA
teufon 29-80 Tyrševa cesta (nebotičnik)
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
i
g|	dovoljuje posojila na
||	menice in kredite v
#	tekočem računu vsem
S&j5
ll	kredita zmožnim ose-
|1	bam in tvrdkam
KIEDITRI ZAVOD
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA 50
(V LASTNEM POSLOPJU)
Brzojavke: Kredit Ljubljana — Telefon štev.: 20-40, 24-57, 25-48; interurban: 27-06, 28-06 — Peterson International Banking Code
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepoziti itd.