1. štev.
.: N.
V Iranju, dne 8. januarja 1910.
■
XI. leto.
Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti ga celo leto i K, sa. pol leta S K, sa druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročim brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni it vo je na pristavi gosp. K. Fbriana v «Zvezdi*.
Političen in gospodarskj list.
I i! n   ¡í tq ... , i ■
i     I .....I       I I nsfcii.................
--
bMséi
Izhaja vsako soboto ===== • zvečer 11
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani SO K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Uprtivnifltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
an»
5S.
nit ste le poslall Baročnim „tlergiilca"? Afeo ie m9 blago-eoNfe lo stotitl «afeolf
Bela peč — prodana«
Nali pateatirani narodnjakarji-klerikalci so v zadnjem ßaiu — kakor imo ie poročali na kratko — učioili narodno izdajstvo, ki zasluti, dt se Se enkrat bavimo £ njim. V deželnem tolikem sveta kranjskem so Nemcem na ljubo — pripomogli, da je imenovan naduciteljera t Beli peči Kotom Krauland. S tem so za vedno prodali Nemcem Belo pet. Cujrao, kako se je vršila ta zanimiva seja:
Deželni iolski svet kranjski je sestavljen takole: predsednik Schwarz, prisedniki so Kaltenegger kot poročevalec, Junow'c«, Habad, Lerec, Belar, Črnivec, dr. Tavčar kot zastopnik Ljubljane ter klerikalci Kertič, Leser, Šuateršii*, Lampe, Jaklič, Jarc. V zadevah ljudskih Sol z nemškim učnim jezikom glasujeta Balar in Leveč, glede slovenskih pa Hubar in Leveč. Klerikalci tvorijo sedaj vselej ravno polovico deželnega tolikega sveta. — Kadar je treba disciplinamU kakega naprednega učitelja, glasuje Kaltenegger ali odloča Schwarz vedno » klerikalce. Tako n. pr. je proti premestitvi Zifevaika is Št Vida v Borovnico glasovalo ravno toliko prisednikov kakor ta premestitev, Sctwarz je glaioval drugače kakor oba nadzornika in odločil za discipliniranje Žrov-nika, V belopeškera slučaju je bilo s ozirpm na usposobljenost prosilcev ter ha ternopredlog okraj -nega šolskega sveta stališče Slovencev jako lahko. Šolniki so morali glasovati za slovenskega prosilca in če bi S. L. S. storila svojo dolžnost, bi bil seveda imenovan. Klerikalci pa so sedeli poleg in se vzdržali glasovanja, vsled česar je bilo omogočeno, da so g'asovi Belarja, JuLOwicza in Kalteneggerja izdali ter je ScLwarz odločil Stojimo pred novim izdajalstvom S. L. 3. Pesimisti smo, a tolike pro-palotti nismo pričakovali. Za Judeževe groto so iz-
dali in prodali Belo peč, kjer živi zatirana slovenska manjšina. Na Dunaju sklepajo o h t niman, v Ljubljani se podoben zakon kakor pesek v oči predle ga, pri glasovanjih pa so načela in obljube pozabljene. K val ftkacija Potekarjeva je boljša nego ona dosedanjega tu ferajnekega učitelja Kraularida. Potekar govori in pito nemški perfektno in je že svoj čas z izvrstnim uspehom učiteljeva! na nemili Soli v Drsgi. Kakš«n krik je bil svoj čai radi imenovanja Belarjevega. Takrat so klerikalci rekli, da pomnože zastopnike deželnega odbora zato, da se bode odtehtalo glasovalna pravico Belarja, da ne bode mogel v narodnem ozira Škodovati I Zdaj pa odloča Belarjev glas, odposlanci deželnega odbora pa — molče. Kdor je kdaj le količkaj smatral Jarca is druge za narodne Slovence, ta je zdaj videl, da imamo opraviti t fcrezdomovinsko bando, ki se prodaja Nemcem iu ki ji ni niti najmanj za
naS slovenski narod. Fejl
--1-,-1—.—d—,-,—
»Narodna šola" v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
Tuji navali čimdelje huje pritiskajo na nas in naS edini up na boljšo bodočnost je nato narodno Šolstvo. Na Koroškem tole, ki imajo slovenski učni jezik, preštejemo lahke na prstih ene roke, vse druge so ponemčevalaice v pravem pomenu besede. Kakor svetnik ob morju stoji «Narodna tola> v Št Rupertu pri Velikovcu. Ta tola je nato straža in naSjm nasprotnikom hud trn. Kaj čuda, da rujejo zoper njo kolikor največ morejo ter za nemško Solo v Velikovcu, kamor je St. Rupert vSolan, store vse. Za nemško Solo love otroke od blizu in daleč, in neki nemški učitelj je po pravici dejal, da je nad polovico tolarjev nemške tole «GastsctiUer», to so otroci, ki pridejo is drugih Šolskih okolišev. Da je pa 76% otrok nemške šole slovenskih startov, je gola istina. Otroke v nemško Solo love v pravem pomenu besede. Cel raj agi-
tatorjev leta okrog, ki s sladkimi obljubami mani ij o starše in otroke. Resnica pa je tudi, da res »krbe za otroke nemške Sole. O božiču jih obdarujejo z obleko in obuvalom ter jim po zimi in deloma celo tudi po letu dajejo opoldne hrano. »Narodna Solae priredi vsako leto sicer tudi beftičnico in dobe otroci obilne darove, vendar pa, tal, do-sedaj Se nI imela tolarsko kuhinje, ki je res prava potrebe, ke» so otroci potrebni opoldne tople juhe in drugič, da more «Narodu* Sola» uspeSno tekmo-vaji s nemško solo. Mnogi otroci imajo po eno uro in se dalje v solo in kako hudo je za Šibkega otroka težavna daljna hoja in biti ves dan brez tople hrane. Človekoljubnost že zahteva, da ti revčki dobe opoldne toplo kosilce, glasno ga terja tukaj narodni moment, da ne pustimo slovenske dece lačne v mrzli zimi ter je ne prepuščamo nevarnosti, da odide v nemško Solo, kjer ded sicer napolnijo želodeek, a izrujejo ji zato ljubezen do rodne tlovenske zemlje in milega materinega jezika ter ga napolnijo z otrovano mrinjo do vsega, kar je slovenskega. Z novim letom 1910 je otverila t Narodna iolas v St Rupertu pri Velikovcu toli potrebno tolarsko kuhinjo. Ker pa nima zato ni« kakih sredstev, se obrača do slovenske javnosti za prispevke. Ciril-Metodov a družba ima Že toliko izdatkov in tudi aa cNarodno tolo» ? St Rupertu sila mnogo žrtvuje, da res ne more vsega.
Slovenke, Slovenci, spomnite se s kakim darom edine «Narodne tole* na Koroškem. «Tutni Go-rotan* vzdihujemo, a rešiti more korotke Slovence ie narodno delo, ki ga tako lepo vrti «Narodna tola» v Št Rupertu. Slovenke, Slovenci, storite kaj za uboge stradajoče slovenske koroške tolarje, pokažite svojo ljubezen dj koroških Slovencev v dejanju s tem, da-pošljete kak dar — bodisi v denarju, bodisi v blagu — za tolarsko kuhinjo •Narodne tole» v Št Rupertu pri Velikovcu.
Stroški za tolarsko kuhiujo bodo posebno v prvem letu obilo*, ker se morajo nabaviti skledice,
savn*
POÖLISTEK.
I
Josip Premk:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
Sen čez vas so se glasili zalegli glasovi fantovske pesmi, kmetje so se vračali s polja in iz dimnikov se je kadilo in vabilo k večerji.
«Hoj, siva, hoj I Léi 1» je zavpil bosonog pastir nad nagajivo kravo ravro za poštarjevo mejo, da se je Ivan v svoji zamiiljenonti skoro prestrašil in razjarjen zakričal nad kuštravim pastirjem:
•Kaj pa kričiš, kot da te kdo derel»
Pa pastirček se je obrnil, pokazal v drugo stran jezik in te glasneje zarenta&il nad muhasto tettee:
«Bes te opalill Kaj silit v poštarje vo mejo I»
Ivan je nekaj časa gledal za njim, ampak boy tja na levo čez vas so mu uhajali pogledi, kjer se je videla med visokim drevjem zapoljska grajšftina.
Petem je odšel počasi v hito. r     «Eje pa bodite, da vas ni nič videti t » ga je metala v veti kosava, kakih trideset M stara . ekspediterica a polizano frizuro in silno tpičastim nosom, ki je ravno zapirala poštni urad.
•Povsod,» ji je kratko odvrnil Ivan, a ekspe-diterlca se ni splazila njegove hladnosti, katere je hila it vajena in bližje je pristopila k njemu.
«Ej, saj vemo* gospod Ivan, kaj vam ni po volji I.
Ivan se je osti v njo začudene, ker da bi vedela za njegove skrivnosti celo ekspeditorica, te se mu je zdelo vendar nemogoče*
•Kako mislite to ?» jo je povprašal in nagu-bančii obraz v sila resne in osorne gube.
«No, no I Saj se poznamo, • se je nasmehnila ekspeditorica, da se je pokazala vrsta redkih, rumenih sob. «Ljubica se vam je izneverila, to se pravi — nekdo vam uhaja v zelnik, ki ste menili, da je vaši Ali neP»
Ivan Je} že od nekdaj ni mrf el, a tisti tre-notek bi jo bil gotovo opsovsl, da ni priskakljala; doli po stopnicah Minka in ga krepko stresla za ramena.
«Til Da ostaneš sedaj doma I Sem proti šoli gre grajski vzgojitelj, skozi okno sem ga videla, gotovo ae oglasi tudi kaj pri nas.
<KdoP» je vpratal Ivan sateglo in Minka je Opazila, da mu je lice obledelo.
. Ekspeditorica se je obrnila nekoliko v stran, da bi Ivan in Mlaka ne opazila skrivnega posmesks, kt ji je zaigral popolnoma v koto Ultnic in stekla nato po stopnicah gori v svojo sobice, kjer je dala brez skrbi duška svojemu vesoljni smejala se je na glas same radosti, da se je tudi njemu, za katerega je imela le srd in škodoželjnost — skalila voda...
Medtem pa je stopal tam po okrajni cesti Fran 0«e"e v lahni, letni obleki, pazno motreč to tri velike bito, ki se veljale v Zapolju razen graščine za najlepše*
Prva je bila tola, »vkasto popleskana s rumenim robom okelo oken in vrat in s precej velikim vrtičem aa zadnji strani. Sivolas možakar, oblečen pol gosposko, pol kmetsko, pač kakor učitelji udomljeni na deželi, se je »sprehajal po vrtu in trebil gosenice, a ko je zagledal Osoleta, s katerim sta si bila že precej dobro znana, ker je prihajal cesto v graščino — je naglo postopil k ograji m ga veselo pozdravljal.
•Kam pa tako hitro, gospod Ojo'e ? Postopne, no, nekoliko k meni na vrt, zdaj v večeru je zelo prijetno, ker je hladi*
•Drugič, gospod nadučitelj, sedaj grem nekoliko na pošto! Obljubil sem ie večkrat, da pridem in saj veste, obljuba dela dolg, ki ga hočem danes poravnati.*
«J.ha,» se je zasmejal nadučitelj ia prikimal. «Pa se podam to jaz male k Žoraju. Ravno v nedeljo sem ga prosil sa neka semena, morda mi je že pripravil. Saj do večerje ie to časU
Nato je postopil iz vrta in v družbi Osollta dalje proti polti, ki je bila zadnja precej visoka, rmenkasto popleskana hita. V srednji, ki je bila te pred dvetni leti graščinska, je bila Stacuna In krčma zapoljskega župana Draulika, ki je kupu
žlice in drugo. Upamo pa, da hm toretidh Slovencev slovenska javnost ne tapnett. Ce pade Koroška, tudi Gorenjska ne bo več vsrna in prosta bo pot namili p*?odeji dol do Adrij«. Apeliramo torej na človekoljubnost in nerodno radodarno«!,, slovenska jtradajoča deea v narodno-ogroženi Koroški prosi!
Vsi prispevki se naj pošljejo na toliko vodstvo «Narodne Sole» v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem. Vsak, tuli najmanjši dar se hvaležno sprejme ter bo v časnikih izkazan.
-•-%----■-!--
Gospodarski del.
0 starostnem in invalidnem aavarovanjn.
Tekom 1. 1907 se je oglasilo več* deželnih zborov za upeljavo starostnega zavarovanja. V deželnem zboru češkem je podal 26. februarja agrarni poslanec Dvorak predlog, da se ustvari pri Fran Josipovem zavarovalnem fondu bonifi-kačni zemljedelski fond zs starostno zavarovanje malih zemljedelcev in služin čad i. V moravskem deželnem zboru je zahteval 28. februarja poslanec Filipinska upeljavo starostnega in invalidnega zavarovanja za delavce. Moravski poslanec Vvkoukal je zahteval isto za obrtnike. Nedavno je bilo rešeno v državnem zboru vprašanje o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov.
Iz tega je razvidno, da je vprašanje o invalidnem in starostnem zavarovanju našlo v krogih poslancev zagovornikov, za kojimi stoje cele mase: delavci, obrtniki, zemljedelci in drugi, da se mora k rešitvi tega vprašanja v najbližji dobi pristopiti. Samo pri nas se Še zdi, kakor bi se cedila samo med in mleko, ker pri nas to vprašanje še ni časovno v očigled temu, da ima deželni zbor vse druge skrbi.
Pri pripravljalnih delih povzroča mnoge težave umirjenje vseh teh interesentov, vseh teh stanov, kojih zahteve se gotovo cesto križajo. Ali vzlic temu bo imel državni zbor olajšano delo s tem, da se bo mogel opirati na izkušnje, pridobljene v tem zavarovanju v sosedni Nemčiji (obligatno zavarovanje) in na Angleškem (prostovoljno zavarovanje).
Nemčija ima doslej najpopolnejše proizvedeno zavarovanje, vobče posebno popolno pa je invalidno in starostno zavarovanje v Nemčiji. Tam je bilo upeljano zavarovanje L 1889 in 1. 1900 je bilo izpopolnjeno. Na Nemškem so primorani vsi mezdni delavci (pomočniki, učenci, težaki, sluge, uslužbenci pri vožnji, mojstri v delavnicah i. t. d.), kojih letni dohodek ne presega 2000 M (2400 K), se zavarovati z dovršenim 16, letom za slučaj invaliditete in za starost.
Zavarovanec ima pravico na invalidno rento, ako je bil vsaj 200 tednov (4 leta) zavarovan in ako je plačal v tej dobi najmanje 100 tedenskih prispevkov ter ako je postal za delo tako nezmožnim, da si ne more zaslužiti niti tretjino tega, kar si zasluži zdrav delavec v tej stroki. Starost absolutno ne odloča.
Starostno rento pa dobi vsak delavec po končanem 70. letu, ako je bil vsaj 1200 tr dnov (23 let) zavarovan.
Zavarovanci so razdeljeni po visokosti letne mezde na pet mezdnih razredov:
po graščakovi smrti hišo od gospe Ane, nekaj plačal v denarjih, nekaj pa z zemljo, ki se je držala grajskega posestva.
.Da bi bila tale hiša moja,* je dejal nadučitelj in pokazal na Drnulikovo hiio — »tako kakor je bila od gospe Ane, brez dolga in vse tako lepo v redu, bi je nikdar ne prodal, pa da je moledoval in silil župan te tako I No, da," je pristavil po kratkem pomisleku — »pa saj ima dovolj tudi brez tega. Pri moji veri nisem ji nevoščljiv, Bog varuj, ampak, da je zadela srečo, kakor slepa kura zrno, to pa sem ji že sam povedal. O, saj midva se dobro razumeva, kakor z rajnkim Tonetom. Kdo bi si mislil, ko je prišla pred sedmimi leti sem v Zapolje za učiteljico, da postane kdaj tako premožna. No, da, pametna je bila vedno, najbolj kar sem imel učiteljic, ampak, da bo prišlo tako, tega bi ne verjel, pa da mi je povedal sam sv. Peter. Moža je res kmalu izgubila, pa kaj zato, saj se lahko raoži vsak dan — ako le hoče, mlada je še in lepa tudi! — Kaj pa je Milanček?"
»Priden dečko in nadarjen," ga je pohvalil Osole.
»O, saj te mu vidi. Umna glavica bo, kakor je bil njegov oče. To je sreča, da je dobil tako dobro mačeho, kakor je Ana, drugače bi se zanj ne skrbelo tako; varuh itak prepušča, kakor se mi zdi, vse le njej."
Osole ga je poslušal ž zanimanjem, a prispela sta že do pošte, kjer jima je pritekla nasproti Minka.
I. razred do 850 M (M-100 feuikov-I-20 K) H.    .    . 550 .
III. . 860 .
IV. .     .1150 .
V. » nad 1150 . Pripadnost v ta ali osi razred se ne ravna
po visokosti letne mezde posameznika, ampak po poprečni mezdi cele skupine posameznikov gotove delavske stroke.
Tedenski prispevki za oboje zavarovanje (in val;dno In starostno) so:
starostno) v  I. razredu .
. II. . • . IH. . . . IV.     . .
. 14 fenikov # .20 . .24 .30
60 M 70 , 80 . 90 . 100 .
■
liüá
.V.     .    ... .36
Teh prispevkov plača polovico delodajalec in polovico delavec.
Železniški uradniki, tehniki, predstojniki delavnic, trgovski pomočniki, ki imajo od 2000 do 3000 M letnih dohodkov, nadalje obrtniki, ki navadno nimajo ve* nego 2 pomočnika so sicer primorani se dati zavarovati, zamorejo se pa te dobrote zavarovanja poslužiti.
Isto veja o omoženih ženskah, ki so bile Že pred omož tvijo zavarovane. Ako po omožitvi nočejo dalje ostati pri zavarovalnici, vrnejo se jim vsi vplačani prispevki, ako so bile vsaj pet let zavarovane.
Ali so prispevki zavarovancev tako veliki, da krijejo vse izplačane rente ? Nikakor ne! Invalidna renta obstoja iz temeljne svote, dalje iz državnega prispevka in iz posebnih zneskov, ki se povečujejo z naraščanjem časa, za kateri čas zavarovanje traja.
Temeljna svota je: v   I. razredu .
• il. . • .   HI-       . •
.IV.     . .
• v. .
Svota, povečajoča letno rento, iznaša za vsak tedenski prispevek v I. razredu 3 pf., v II. razredu 6 pf., v III. razredu 8 pf., v IV. razredu 10 pf. in v V. razredu 12 pf.
Država doplačuje k vsaki renti letnih 50 M. Ako je bil torej nekdo v V. razredu 600 tednov zavarovan in ako je plačal vak teden polovico ed 36 pf., namreč 18 pf. in postane za delo nezmožen, prejme sledečo letno rento:
Temeljili znesek 100 M povečana svota (600 krat 12 pf) — 72 M in prispevek države, skupaj 220 M.
V teh 600 tednih je plačal zavarovalnine 600 krat 18 pf. -108 M in za to sprejema na leto 222 M invalidne rente, razven tega, ako bi bil ostal zdrav, bi bil po 70. letu imel pravico še na starostno rento.
Doba vojaške službe in doba potrjene bolezni se računa (dasiravno se prispevki ne plačajo) tako, kakor bi bilo zavarovanje trajalo v II. mezdnem razredu. Ako uživa zavarovanec poleg invalidne rente tudi rento iz zavarovalnice za nezgode, pa ne sme celotna letna renta presegati /Vtkratno svoto temeljne invalidne rente (torej v V. razredu 750 M).
Starostna renta obširni is svot, katere plača zavarovalnica in iz državnih prispevkov, ki iznaša tudi 50 M. Zavarovalnica plača v I. razredu 50 M, v II. razredu 90 M, v III. razredu 120 M,
v IV. razredu 150 M in v V. razredu 180 M letne rente.
Zavarovane omožene ženske dobivajo samo polovico starostne rente. Obe renti se izplačujeta mesečno naprej Toliko o invalidnem in starostnem -»varovanju v Nemčiji, ki je najpopolnejše.
Na Švicarskem (v ženevskem kantonu) dobiva vsak 60 letni občan v posebnih zavodih stanovanje m hrano ali pa 40 frankov (1 frank — 1 krona) mesečno.
V Novi Zelandiji dobiva vsak star in potreben državljan 432 K na leto.
Je že najvišji čas, da se i pri nas po zakonu zagotovi delavcu, obrtniku in zemljedelcu brezskrbna starost s pomočjo obligatnega zavarovanja. S tem se nc prospejea+samo tem trem važnim stanovom, ampak tudi našim občinam, ki jim bo sneto z ramen takorekoč celo uboino breme.
*
Nakup plemenska govedi. Deželni odbor bo sprejemal v letu 1910 prošnje za nakup plemenskih bikov in plemenskih krav v dveh rokih in sicer spomladi in jeseni. Spomladi se bodo upoštevale le one prošnje, ki bodo vložene najkasneje do 15. februarja 1910, jeseni pa one, ki dojdejo deželnemu odboru najkasneje do 1.. julija 1910. K nakupu plemenskih bikov bo deželni odbor prispeval načeloma živinorejskim zadrugam polovico, drugim zadrugam, občinam in korporacijam in izjemoma tudi zasebnikom pa eno tretjino kupnine. Poleg tega bo povrnil na prošnjo tudi železniške transportne stroške do zadnje postaje za enega odposlanca in za nakupljene bike. Nakup plemenskih krav bo deželni odbor podpiral v toliko, da bo od slučaja do slučaja povrnil železniške transportne stroške do zadnje postaje. V tem ozlru bo upošteval le prošnje članov živinorejskih in mlekarskih zadrug. Vsak prošnjik, lici bo dobil podporo za nakup bika, se 30 moral zavezati, da bo žival redil po načelih umne živinoreje in po navodilih deželnega odbora. Ravnotako se bo moral zavezati vsak, komur bo izročila kaka zadruga, občina ali kor->oracija bika v oskrbo. Omenjenim korporacijam bo vsled tega v prošnji navesti natančno ime in naslov bodočega oskrbnika. — Na prošnje, ki ne bodo došle deželnemu odboru do povedanih rokov, se deželni odbor ne bo oziral.
Tedunski sejem ▼ Kranja dne 8. |aa«ar)a 1910. Prignalo se je — koštrun, 185 glav domače goveje živine, 25 glav bosanske goveje živine,
Slav goveje živine hrvaške, 4 domačih telet, — rvaških telet, 52 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, —domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 50, rž K 9-50, oves K 8—, ajda K 7—, repno seme K, fižol ribničan K 12*50, ntan-dalon K11 '50, koks 15—, krompir K 230 za 50 kg, seme dom. detelje K 60*— do 68*—.
Mestna hraailniea ▼ Kemika. V mesecu decembru 1909 je 192 strank vložilo 60.384 K — vin. 152 strank vzdignilo 39 200 K 09 vin. 12 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 88.700 K. Stanje hranilnih vlog 1,878.686 K 19 v. Stanje hipotečnih posojil 1,427.906 K 86 vin. Denarni promet 325.100 K 26 vin.
JMJ!_L_JBM."P"»       -HJLL .......I Ml
.No, vendar enkrat!" je takoj poočitala Osoletu. .Še čudno! Kaj se nas res bojite?"
Osole se je nekaj opravičeval, a med tem se je že prikazal na pragu poštar Žuraj, ki je prišlecema veselo kimal v pozdrav.
.Kar notri gospoda," ju Je vabil, a ko mu je Minka predstavila Osoleta, se je njegovo lice še za spoznanje bolj razjasnilo. .O, cul sem že o vas, a dolgo vas ni bilo nič blizu, saj bo že tkoro potekel mesec, odkar ste prišli v Zapolje. Kaj ste tak samotar?"
.Nikakor ne, gospod Žuraj," se je izgovarjal Osole, ker poštar se mu je takoj prikupil, — »pa saj veste, človek včasih ne ve. — ali s svojimi poseti nadleguje ali —" Dalje prih.
Sumljiva razkritja**
Zelo nepričakovano se je zadnji čas začelo mnogo pisafi o smrti bivšega prestolonaslednika Rudolfa. Vsakdo mora spoznati, da je to zelo čudno, ker je bila dvajset let vsaka beseda o tem žalostnem dogodku kratkomalo prepovedana. Sedaj naenkrat pite o teh rečeh dunajski pravniški list «Porum>, madžarski list <A Nap», pe njih sploh vse časopisje in da ne bi kak Ust molčal, se še razpošiljajo poluradni telegrami. Dvajset let je bilo prepovedano, naenkrat se pa želi, da bi se pisalo o tem 1 Bilo bi nerazumljivo, ee ne bi bilo ključa, ki pomaga odpirati tudi to tajnost
•forum* pite v tem smislu, da se je Rudolf sam ustrelil, barenesa Večera pa zastrupila, Tudi
nekdanjega voznika Rudolfovega so dobili kakor nalaš* sedaj, da potrdi s svojimi <zapiski* te pripovedovanje in dodaje, da se je dvajset let lagale o tisti tragediji.
Stvar ima pa Se drugo plat Kakor znano, je umrl belgijski kralj Leopold. Ena njegovih hčera, Štefanija, je bila Rudolf ova žena, druga, Luiza, pa soproga princa Koburškega. Štefanija se je pozneje poročila z grofom Lonyayem, Luiza se je ločila od svojega moža in živi z bivšim nadporočnikom kfa-tačičem. Za kraljevo dsdščino vodita obe sestri proces, kajti ljubeznivi papa jima ni volil nič. Od izida tega procesa je seveda mnoge odvisno. Obema je seveda na tem ležeče, da bi lahko ostali v Brnselju in da bi se jima priznalo dostojanstvo kraljevskih hčera, katero jima je odrekel napa. Štefaniji gre Se tako — tako; njen soprog je vsaj plemič. Luizin prijatelj ni nič. V stiski si pa človek pomsga, kakor sna. In stvai je ta, da si hoče Luiza pomagati na svoj način. Ona namreč žuga Ge se ji ne prizna kraljevsko dostojanstvo, bo izdala, kdo so bili tisti, ki so ubili Rudolfa. Toliko je celo ie rekla, da ga ni ubil eden, ampak da je bilo več morilcev. Nasprotno pa pripoveduje «Forma», kakor smo te omenili, da te je Rudolf tam ustrelil, dečim se je Večera zastrupila. Da bi bila stvar še verjetnejša, objavlja «Ferum» tudi rasne posameznosti. Bolj kakor vat detajli je pa zanimivo, da povest ni bila konfisdrana, ampak da se nasprotno te vse mogoče dela, da bi se Čim bolj razširila,
I. prlloMa „Cor«nlcu" it. i z |. mp
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu decembra 1909 je 382 strank vložilo 119 314 K 22 pn. 243 strank je dvignilo 114.162 K 17 vin. 6 strankam se je izplačalo posojil 15.100 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4,466.828 K 71 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,962.994 K 26 vin. Stanje občinskih posojil 484 883 K 03 vin. Denarni promet 372 670 K 59 vin.
Kostna hranilnica v Radovljici. V mesecu decembru 1909 j« 282 strank vložilo 73 968 K 54 vin. 294 strank vzdignilo 77.242 K 60 vin. 36 strankam se je izplačalo posojil 44.751 K. 70 vin. Denarni promet 592.797 K 27 vin.
Godovi prihodnjega tedna:
9. Julijan in Baz., Nikosava, Vladimir, Cesti-mir; 10. Pavel, Dobroslav, Nevinka; 11. Higin, p. m. Kronoslava, Božidar, Ziravko; 12. Ernest, Bla-
Sojile, Stislav;  13. Veronika, Svetoslav, Bogošin, lavomir, Zorislava; 14. Kiralij, Neda; 15. Pavel, p. Radoslav. *
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
10. v Žirovnici.
47. Občni zb&r Narodne čitalnice v Kranju.
Konec.
Ko je bilo poročilo blagajnika z odobravanjem vzeto na znanje, pozove predsednik gospoda knjižničarja, da poroča o svojem delovanju tekom leta.
Gosp. Valenčič kot knjižničar poroča, da je bila čitalnica naročena na 17 političnih listov, 16 leposlovnih in znanstvenih revij ter 2 humoristična .tinta. Ker pa so tekom leta nehali izhajati 3 Usti, namreč «NaS list*, «Notranjec» in «Erdgeit» nahajalo se je koncem leta v Čitalnici Se vsega skup 31 listov. Dalje je g. knjižničar omenil, da je Čitalnica član 7 druAt.v (Akademije, Muzejskega društva, Plaainskega društva, Siov. Matice, Družbe sv. Mohorja, Matice Hrvatske in Glasbene Matice). Podal je tudi jasno sliko o poslovanju čitalnične javne ljudske knjižnice in omenil, da se je v 116 urah v 1426 slučajih izposodilo 4366 knjig, in sicer v 356 slučajih več za 1833 komadov nego v letu 1908. (To je pač lep napredek in gre edinole hvala g. knjižničarju za njegovo vstrajno in marljivo delovanje.) Konečno je g. knjižničar še dostavil, da bilo želeti, da bi gg. izposoje v atelji imeli ožir tudi na svoje soizposojevatelje in knjige nekoliko hitreje vračali. — Poročilo g. knjižničarja se je vzelo s splošnim odobravanjem na znanje.
Nato pozove g. predsednik g. režiserja, kot predsednika dramatičnega odseka, da poda svoje letno poročilo. — Dramatične predstave so vendar glavni vir dohodkov in se je tedaj režiserjevemu poročilu sledilo s plošnim zanimanjem ter se je tudi njegovo poročilo z odobravanjem vzelo na znanje. Istotako bilo je poročilo predsednika pevskega odseka vzeto z občim zadovoljstvom na znanje.
Nato preide g. predsednik k slučajnostim. Gospod Ivane se oglaai k besedi ter povdarja veliko važnost glede izposojevanja knjig knjižnic medsebojno. Zlasti omeni nr.š tužni Korotae, kjer ni ljudstvo toli premožno, da bi si moglo nabaviti raznovrstne knjige in bas ta medsebojna kajižaa zamena, oziroma izposojevanja, bi imelo tu velikanski pomen. Ljudstvo bi se na ta način utrdilo sa narodni živeij, postali bi neupogljivi, kremeni ti narodni možje. Z ozirom na to tedaj g. Ivane predlaga, da naj Narodna Čitalnica pristopi kot član zveze slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani.
Gospod predsednik da ta predlog na glasovanje. Bil je enoglasno sprejet
Nato zopet zaprosi g. Ivane besedo. Gospod predsednik mu jo podeli in gospod govornik predlaga, da se g. Valenčič voli za odbor v zvezo slovenskih izobraževalnih društev. — Enoglasno sprejete.
Dalje poroča g. Ivane, da nam je društveni dom neobhodno potreben V dosedanjih prostorih je gnječa na vse strani. Dvorana premajhna, oder pretesen. V to avrho pa, da se čim preje zgradi draštveni dom, treba je, da se prične s pobiranjem prispevkov in da se ustanovijo deleži. Delnice naj bi bile po 20 kron. Izvoli naj se poseben stavbeni odsek. Čitalnica in Sokol sta gotovo prva poklicana faktorja, ki naj pristopita z gotovim številom deležev. Seveda more tudi vsak posamezen zase kupiti delnice. Da pa bi bilo «zaupanje večje in da bi bil vsakdo glede denarja varen, sprejme naj se v pravila, da se odbor nikakor ne sme dotakniti teh deležev. Ves denar naj se vloži v kakem denarnem zavodu, da se pbrestuje. Na ta način ne kaže nikomur izguba. Vrhutega pa naj se sestavi še nadzorništvo, ki ima vsak čas pravico pregledavati delovanje stavbenega odseka ter ima tudi pravico odstaviti celo načelstvo, ako bi ne bilo delovanje istega v vsakem oziru zadovoljivo. — Sckol in Narodna Čitalnica bi tedaj poslala svoje pooblaščence v ta stavbeni odsek. Osnovala bi se nekaka zadruga, ki je sedaj takorekoč že v povojih. Gospod govornik ravno poudarja, da je danes, ko občni zbor baš zboruje, najlepša prilika, da sklene, s kolikimi deleži pristopi Čitalnica k tej zadrugi.
Gospod dr. Kušar, kot predsednik, poudarja veliko važnost zgradbe samostojnega društvenega
doma ter dostavlja, da so pravila že sestavljena in se v par dneh predlože v potrdilo. Omenja dalje še, da bode društven dom nekako ognjišče, kjer se bode Kranjsko meščanstvo shajalo in spodbujalo k narodnemu delovanju. V slogi je moč. Vse delovanje se bode ojačilo in noben vihar ne bode v stanu, nam kljubovati. Treba je, da počnemo z resnim delovanjem. Kranj je bil do-sedaj napredno mesto in kot tako mora ostati. Eno somce — prijateljsko — naj nam zašije i Gospod predsednik nato vpraša občni zbor, s kolikimi deleži naj Čitalnica pristopi k zadrugi za zgršdbo Narodnega, oziroma društvenega doma.
Gospod Janko Sajovic predlaga, da naj se začasno vzame 10 deležev, kar se je enoglasno sprejelo.
Dalje se Se oglasi g, Rut k besedi in povdarja, da je res društven' dom nadvse potreben, kajti, kakor hitro nastopi močnejši pevski zbor, si mora poiskati Čitalnica druge prostore za svoje
prireditve.
Pa tudi za igre so dosedanji čitalnični prostori pretesni; manjka galerije. Knjižnica deluje tudi vsak teden po dvakrat, poleg tega se vrta tu pleme vaje in je eno, kot drugo otežkočeao. Z'asti se to tesnobo, ta dren občuti v zimskem času, ko je dvorana vsak dan zasedena po več ur. Vsak poediai mora tedaj delovati na to, da čim prej dobimo društven dom.
Nato se oglasi Se gosp. prefasor Pirnat k besedi in povdarja, da je ljudska knjižnica eminentne važnosti, ne sme pa so pozabiti na našo mladino in treba je, da se nabavi tudi mladinske spise. Dalje opozarja, da bo čitalnica kmalo praznovala svojo 50 letnico, da je treba pregledati tedaj ves arhiv, ga izpopolniti, da bo imel na ta način zgo-dovioopisec lahko delo« Vsi dogodki se dajo vendar tako lepo orisati. Z ozirom na to naroča prihodnjemu oiboru, da naj bo za to njegova prva skrb.
Gospod predsednik predlaga tudi sam vse to novemu odboru na srce in preide k zadnji točki volitvi odbora.
Navzočih je bilo 18 članov, ki so se vsi udeležili volitve. Nadpolovično večino je dobilo 6 gospodov, in sicer: g. dr. Kušar 12, g. Ivane 11, g. Rus viiko 10, g, Vateačič 10, g. Novak 10, gosp. Luznar 10 glasov. Drugi so dobili vsi manj nego 10 glasov. Voliti bi bilo tedaj le Se samo enega gospoda posebej, vendar so se vsi dosedaj izvoljeni gospodje izrazili, da ne vzprejra6 odbor-ništva. Nato je občinstvo zapustilo dvorano, in ja g. dosedanji predsednik omenil, da v kratkem skliče izvanredni občni zbor in postavi na dnevni red le volitev odbora. Ta izvanredni občni zbor se je vršd dne 22. decembra in tu so bili izvoljeni: predseduikom: g. profesor dr. Simon Dolar, podpredsednikom : g. Vojteh Pučnik, tajnikom: gosp. Rado Sedej, blagajnikom: g. Makso Fock, gospodarjem: g. Josip Meden, odbornikoma: g. Franc Crobath mL in g. Anton Šinkovec ml. (obenem knjižničar). •■— Namestnikom so bili voljeni: gosp. Rudolf Rus, g. Krsto Viaovic, g. Dragotin Rant. — Upajmo, da bo delovanje novega odbora vspesno, dasiravno ima trnfev pot pred seboj.
(181.
RadOTljUk« novice.
Bela smrt je pobrala dne 30 doc 1909 Ivana Zobca, bivšega ribniškega župana in posestnika v lepi starosti 73 let Pokojnik je prebival sedaj pri svojemu sinu, ki ji tu sodnijski sluga. Pogreb, ki se ga je udeležilo lepo Stavilo c. kr. uradnikov in mnogo meščanstva, se je vršil dne 1. januarja 1910. Pokoj njegovi duši! — Dne 2. januarja je pa zaspal v gospodu obče čislani meščan Ivan Mali, v visoki starosti 72. let Pokojnik je bil načelnik zdravstveno ga okrožja radovljiškega in odbornik € mestne hranilnice v Radovljici*. Mdogobrojno število pogrebcev, kjer so bili zastopani vsi c. kr. uradi, polnoštevilai obč. sestop, na čelu mu župan, deželni poslanec dr. J. Viifan in obilica meščanstva, je bil dokaz, da je pokojnik užival vsestransko zaupanje in spoštovanje Sirom gorenjske stran*. Mirno počivaj blaga duša, žalujočim sorodnikom Baše so-lalje.
Osebne vaaH. Davčne vesti: sa davčna oskrbnika v IX. činovnem razredu sta imenovana davčna oflcijaia Josip Ablin in Alojzij Ipavitzj sa da v«, ofi-cijala v X č. r. Tomaž Tavčar in Alojzij Kreior, a za previs, dave. asistenta davčni vežbenik Stani* slav Košir. — Bogate novoletno darilo 1 — čestitamo t
Is Drsigei. Naše bralno društvo je priredilo na sveti večer svojim članom in prijateljem bo-žičnico, ki je bila prav dobro obiskana. Igrala se je primerna igrica s petjem, tamburašl so zagodli par komadov in pevci zapeli nekaj božičnih pesmi. Prihodnje leto hočemo napraviti božičnico v večjem obsegu. Gotovo je hvalevredno, da se da ljudem na ta večer taka izpodbudna in plemenita zabava. A vendar se dobe pri nas nergači, ki jim to ni bilo všeč in ki so se zgražali, da so celo nekatere priletne ženice prišle k bo-žičnici. Mi pa si štejemo v ponos, da so prišle tudi te, in da smo jim napravili par veselih trenutkov, ko so pozabile skrb! svojega trudapol-
nega življenja. Zato se ne zmenimo za take go-drnj&če, ki za plotom poslušajo in potem že tako peostre jezike brusijo.
Garanja vas nad Škofje Loke 6. januarja 1910. Deželni poslanci kranjskega okraja so sklicali v nedeljo, 2. prosinca t. i. v izobraževalnem društvu na Trati političen shod, da poročajo o svojem delovanju v deželnem, oziroma Demšar v državnem zboru. Prišel je le deželni odbornik Jarc, ker sta bila Demšar in Zabret »slučajno" zadržana. Že prejšnjo nedeljo so gospodje okoliških fara oznanili shod na prižnici in vabili voiilce, naj pridejo poslušat svoje poslance. Ponedeljkov .Slovenec" je pisal, da se je udeležilo shoda gotovo štiristo volilcev; poročevalec je gledal gotovo s štirimi očmi, pa še malo, ker vseh nI bilo veliko nad stopetdeset. — Shod je vodil tratarski župnik Brajec, važna oseba v predsedstvu je bil tudi Mostar iz Gorenje vasi. Jarc je poročal najprej o delovanju klerikalnih poslancev na Dunaju, potem pa v deželnem zboru. Da se je pela slava tistemu imenitnemu dr. Krekovemu predlogu, je samoobsebi umevno. Obljub rti bilo ravno malo, le izpolnjivih ne dosti. — Gospod poslanec je med svojim govorom skoro sezidal železnico skozi Poljansko dolino, za katero smo mu že naprej jako hvaležni, tudi na oni strani Židovskega vrha bo po njegovem zatrjevanju prav kmalu stekla. Škoda, da ni omenil tudi tiste, ki bo po Demšarjevem zatrjevanju s tunelom na VolČi veza a Poljansko in Selško dolino. Veliki »škodljivci ljudstva" liberalci so bili tudi na vrsti, posebno greh, katerega so liberalci naredili z razširjanjem škofove »plašure", Javcu ni mogel dati miru. Pravil je, da so liberalci slučajno izvedeli, da se v katoliški tiskarni tiska škofova knjižica, namenjena samo novoporočencem. Da bi jo gotovo dobili, so postavili na stražo svoje vohune, ki so čakali in prežali, kdaj izide ta imenitnost. Res se jim je posrečilo dobiti tristo izvodov, katere so potem razširili. Zgodilo se je to le vsled tega, ker dotični prodaja'ec ni vedel, komu je brošura namenjena. Ali je bilo res tako, ali ne, vedo drugi. Po Jarčevem govoru je dokazal Župnik Brajec da je Jarc res poljanski, in sicer predvsem poljanski poslanec, češ: Demšar drži s selško dolino, Zabret s kranjsko, Jarc je pa naš. — .Slovenec" omenja v svojem poročilu zvestobo mož ,S. L. S.", ki so bili na shodu. Da vsi navzoči ne trobijo v en rog, so pričali mnogi, gospodom v ospredju jako neljubi medklici, ki so izražali nezadovoljnost nad praznimi obljubami dičnega poljanskega poslanca.
V Kranja, dne 8. januarja 1910.
Jugoslovanski minister. Dunaj, 7. januarja. Govori se, da je baron B i en ert h že predložil cesarja, naj imenuje dalmatinskega deželnega glavarja drja. I v če vi ča za jugoslovanskega ministra.
Ogrska krita. Novi m ni »trski predsednik Lukač je baje že sestavil svoj kabinet in scer tako: Predsedništvo in finance Ladislav pl. Luka č; notranje zadeve Enaerih Jakabffv; minister na dvora grof Friderik S z apa ry; trgovin« grof Bela Serenvi; poljedelstvo grof Enaerih Fejervary; nauk in bogočastje grof Aleksander Te le ki; pravosodje Bela Vavrik; domobraaitvo feldmarSallajt-nant Hazay; minister za Hrvatsko Geza pl. Josip o v i č.
Zi  dalmatinsko - belokranjsko ieioialoa
hočejo prirediti, kakor se nam poroča iz Spjeta, dne 16. t m, veliko man festacijo, katere bi se udeležile vse stranke z ozirom na nujno potrebo, da dobi Dalmacija železniško zvezo z državo. Kakor je znano, je bila zgradba belokranjske železnice do hrvatske mej«*, odtod do zagrebško-reške proga in potem od Ogabna do Knina sklenjena, ko se je zaključila avstro-ogrska pogodba. Avstrija in Ogrska sta po tedanjih sklepih dolžni, zgraditi omenjene proge, po katerih bi bilo mogoče potovati od Spljeta ali Sibenika naravnost čez Ljubljano na Dunaj, odnosno čez Zagreb v Budimpešto. Toda z ogrske strani se stvar za vlači In zavlači, v Beli Krajini pa tudi ne pride prav naprej. Za Dalmacijo je ta zveza naravnost vprašanje življenja in smrti, selo važna je pa tudi za Kranjsko in Hrvatsko in nazadnje za državo sploh. Manifestacija je torej upravičena In pomenljiva.
Vata?a aa Baiao ia Htroaaavin« se po govoricah is vladnih krogov razglasi v drugi polovici meseca januarja. Obljubuje se le dolgo. Bil bi tudi že čas, da se izpolni obljuba Kakšna bo ta ustava, je pa e vedno vprašanje. Z vso rečjp ravnajo tako skrivnostno, da res nt pričakovati mnogo dobrega.
a«aesti|a  ia politična sloclnee se ima
razglasiti v Bosni in Hercegovini takrat, Lo se vpeUe ustava. Obsojencev zaradi političnih pre-greškov je v anektiranih deželah precej.
deški leielai ibar se ima sklicati 16. t m. in bo zboroval tri tedne, seveda če ne bo zaprek, Česar se doslej še ne more vedeti.
V ašialitratva aa laiaijs sadove je prosil sekcijski predstojnik Emil Je t tel za vpokojltev ter se mu je dovolila. Jettel se smatra sa žrtev Friedjungovega procesa; odgovoren ima biti za blamsžo s fzmožnimi »dokumenti*. Aehrentbalova blamaža ue bo zato nič manjša in hrvatski baron Rauch tudi ne postane velik državnik, če so pen-sionirtii kakšnega sekcijskega šefa zaradi nerod-
notti Na Jettlovo mesto je imenovan sekdjskl svetnik Vanja.
Italijanski zunanji satelater, sa katerega je imenovan grof Guiccardiai, se kmalu odpelje na Dunaj la v Berlin.
V Varšavi je ruska policija aretirala vse osohje uredništva in tiskarne «Varšavsko jutro* In vse odpravila v rapor.
V Ara kiji je prišlo do hulih bojev med turškim vojaštvom in nekaterimi plemeni, ki so se po težkih izgubah podložili.
Amorlkasiki pradsadalk ffatt je predložil kongresu posebno poslanico o zakonu proti tru-stom.
Rusija In Japonska Berlin, 7. januarja. O položaju na daljnem vzhodu se širijo že nekaj Časa razburljive govorice. Sedaj se poroea, da je prišel v Peterborg državni svetnik Glasner, ki j« prepotoval vzhodno Azijo in pravi, da se Japonska aa vso moč pripravlja za novo vojno z Rusijo. Na Japonskem baje pričakujejo, da jo bosta Avstrija in Nemčija podpirali, dočim mislijo, da ostane Anglija pasivna. Prihodnje leto bi imela biti Je ponska že gotova s svojimi vojnimi pripravami. Očividno je v stvari mnogo fantazije.
Deželni proračun kranjski*
Deželni proračun za leto 1910., ki ga je se stavil deželni odbor, izkazuje v glavnih točkah sledeče številke:
Skupna potrebščina . . .   4,849.128 kron Skupno pokritje . . . .    1,420176 >
Primanjkljaj...... 3,428.952 K
V potrebščinah
so sledeče postavke:
Deželno zastopstvo ia splošna deželna
uprava........... 58.150 K
Deželni odbor in uradi, rednih . . 310.603 >
izrednih 7.000
Pokojnine, provizije....... 46.866 »
Javna varpost......                     . . 130.689 »
Vojaštvo............ 15.700 »
Zdravstvo in dobrodelstvo .... 1,145.668 » Za sirote, zanemarjene otroke in
hiralce........... 14 600 *
Pouk, umetnost, znanost..... 1,774.012 »
Deželna kultura ........ 377 968 >
Trgovina in obrt........ 105.694 »
Prometna sredstva  ....... 243.887 »
Za dolgove.........• 620.441 »
Rsznl stroški.....                 . . . . 91000 i
V pokritju: Lastno pokritje redno. . . .        287.188 K izredno . . . 52.987 >
skupaj.........                           . 340.176 »
Zaknp užitnine ....... 50.000 »
Prispevek iz državnih osebnih
davkov........... 110.000 »
Prispevek iz državnega davka
na žganje.......... 920.000 >
Novičar.
Slavnostna številka «Ooreajea» povodom njega desetletnice izide drugi teden, ker smo prejeli šele danes naročene klišeje. Našemu pozivu se je odzvalo takoj častno število gg. sotrud-nikov, ki so poslali v resnici krasno gradivo. Odkrito rečeno, bili smo ga veseli, še bolj se bodo pa radovali nad njim naši .Gorenj če vi" čitatelji. Ponovno pa prosimo še ostale gg. dopisnike, ki nam še niso poslali svojih doneskov, da to store najkasneje do prihodnjega torka. Sklep uredništva je prihodnji četrtek. Na delo torej, da se postavimo!
Gospodom aepisaikeai as sužnje! Dobili ste
ponovne pozivnice, da nam blagovolite poslati za slavnostno številko novic, oziroma dopisov. Pogrešamo jih iz Vašega kraja in ker jih nujno rabimo, Vas uljudno prosimo, da ne pozabite na nas. Zanesljivo pričakujemo od Vas kako malenkost zadnji čas do prihodnjega torka opoldne.
Kraajakt Mala! sber ima javno sejo zopet v torek, 11. t. m. Na dnevnem redu je tudi poročilo ustavnega odseka o ispremembi ljubljanskega občinskega volilnega reda. Baje hočejo prihodnji teden napraviti Čim več javnih sej.
Srcsprimerno poatepaaie i testnem odboru kraajskem pri nameščanju uradnikov smo posvetili pred nedavnim v našem listu. Na celi seriji konkretnih slučajev smo dokazali, kako svojevoljno postopa ob oddaji deželnih služb dična klerikalna trojica dr. Pegan, dr. Lampe in prof. Jarc pod načelstvom pl. šukljcja. Z dejstvi smo dokazali, kakšen protekcijonizem se uveljavlja v korist klerikalnim atrankarjera. Vodilo klerikalne veČine je, nameščati le patentirane klerikalne privržence, zaslužnost in sposobnost prosilcev ne more odtehtati strankarstva. Na vse naše Očitke o brezprimernem postopanju prt
imenovanju stenografa Pfeiferja, zdravnika dr. Pogačnika, o zakulisnih mahi-nacijahza mesta zdravstvenega tajnika, vodje pospeševalnega zavoda za obrtne zadeve in deželnih inženirjev, sicer tako blebetavi .Slovenec" ne more odgovarjati ničesar; onemelo je dično uredništvo in ne najde nobene besede v obrambo. Umevno! Tako brezsličnih primerov se ne da zagovarjati, odeli so se torej s plaščem molčečnosti, da saj lastili privrženci po deželi ne zvedo, kako samovoljno dele službe njeni zaupniki v deželnem odboru. To molčanje, povzročeno po zavesti neopravičljive krivde, je razumljivo za klerikalno stranko. Ne moremo pa prav ume t i, zakaj je tako malobeseden slovenski napredni dnevnik, kjer ima odločilno besedo g. dr. Tavčar, in ne razkrije tega početja slov. javnosti do cela. Večja gorečnost bi bila tu umestna, miru in složni zado-voljnosti v deželnem odboru se vendar ne sme žrtvovati tako velevažnih interesov slovenskega uradništva.
Deželni  sber kranjski zboruje te dni, da reši najnujnejše potrebe v deželni upravi. Pri lika je sedaj   dana   slovenskim na prednim poslancem, da se zganejo, dvignejo glas in posvetijo postopanje samovoljne klerikalne večine v deželnem odboru. Materija la za ostro in pravično, pa tudi hvaležno kritiko je nad mero obilno. Tu je mesto, kjer je treba polagati kle rikalnim mogotcem račun za njih ravnanje. Na
Sredni poslanci naj tu pokažejo svojo radikalnost, [valevredno je radikalno nastopati na shodih in razkrivati volilcem kvarno praktično delo klerikalcev, vsaka popustljivost bi bila tu grešna, ne odpustna pa bi bila sedaj tudi vsaka prijenl jivost naprednih poslancev v deželnem zboru. Tu je treba brezobzirno razkrinkati klerikalno gospodarstvo, ožigosati treba klerikalno izrabljanje de želne oblasti v strankarsko samopašne namene.
Imenovanje državnega inženirja Rajam ada Qeilhoier]a za deželnega stavbenega svetnika se je izvršilo v tajni seji deželnega zbora kranjskega. Umestna diskrecija, zares! Klerikalci so imeli drznost, da so izvedli svoj načrt in navzlic ugovoru naprednjakov izvršili to imenovanje. Neverjeten je ta čin v današnjih dneh. Slovenski deželni zbor sprejme v službo trdega Nemca, ki slovensko lomi za.siloj; v teh časih, ko se vsepovsod od Nemcev izvaja načelo, da ne sme dobiti nobenega mesta Slovenec ali Slovan. Proti Bienerthu grmi dr. Šušieršič in tuli .Slovenec" na vsaki strani, ker vzdržuje nemško premoč na škodo Slovanom in Slovencem* Vladi se očita sovražnost, ker v resnici vsepovsod odriva slovenske zahteve, in odklanja slovenske uradnike. Domapa, kjer imajo nekoliko moči Slovenci, se greši
firoti osnovnim načelom narodne po-i t i k e in se sprejema v deželno službo, v dobro plačano službo Nemca-tujca. Slovensko uradništvo omaguje pod nemškim pritiskom, povsod je zapostavljam). Prav te dni so bila izvršena sodna imenovanja za graško nad-sodišče, med 20 imenovanji je le en Slovenec našel milosti. Ali ni v takih razmerah blazno izdajstvo, dajati od redkih slovenskih mest Nemcem dobro mesto? In to brez vsake stvarne potrebe I Dežela ima sposobnih inženirjev in delovoljnih na razpolago. Lahko bi v odlični meri ustrezali zahtevam, ki jih stavi to mesto. Ali oni ne najdejo milosti, ti ne smejo napredovati, zakaj dr. Pegan in dr. Lampe' uveljavila sta načelo, da se mora Nemcu dati prednost. Ce ob takih dogodkih tudi puščamo v stran važno vprašanje o boljšem zaslužku, ki odide nsšim uradnikom in prezremo kruto oškodovanje, si moramo vendar predočiti, kako poniževalno mora tako imenovanje vplivati na zaslužne starejše deželne uslužbence. Kakšna duševna depresija se mora lotevati v prvi vrsti njih, in kako slabo mora to vplivati na slovenske uradnike v državnih službah. Kakšna malodušnost se mora oprijemati vsega slovenskega uradništva, ki trpi krivice v državnih službah, če vidi, kako narodni zastopniki, poklicani v njih varstvo in obrambo, frivolno zdajajo fundamentalne principe narodne politike. V koga naj zaupajo slovenski uradniki, če slovenski klerikalni poslanci, ki danes, žal, odločajo o usodi slovenskega naroda, s strašnim cinismom dajejo kruha nemškim uradnikom, slovenske pa žalijo in jim delalo efektivno škodo. Od koga naj si obetajo pomoči, kdo naj jim skrbi za boljšo jodocnost, če slovenska ljudska stranka kot taka zrablja svoj upliv in svojo moč — Nemcem v Korist. Imenovanje Nemca Geilhoferja za deželnega stavbenega svetnika je sicer posamezen slučaj, ali prav v današnjih dneh je vsled svoje >rezprimernosti, silne in dslekosežne važnosti ter mora vzeti slovenskim inteligentom vsako upanje, da bi mogla In hotela stranka, Id tako izdaja slovensko stvar, priboriti Slovencem boljšo pri-lodnjost. Povsod drugod bi pomedli volilci s takimi zastopniki, ki prodajajo slovensko last priseljenemu Nemcu.
Isto po semacel Tako se mora vzklikniti, če ae opazuje, kako zložno in udobno ai urejajo
klerikalci med seboj službovanje v deželni službi. Imili smo že priliko — in sicer mi edini — opozoriti na dejstvo, da je deželni odbor kranjski imenoval na ad hoc izdatno poboljšano mesto hišnega zdravnika v deželni prisilni delavnici gospoda dr. Pogačnika, ki se izobražuje v Gradcu za očesnega zdravnika in je zet prvaka gosp. Povšeta. Za to r" .sto se je skoro z gotovostjo pričakovalo imenovanje g. drja. Stojca, ki je na glasu kot dober zdravnik in ima dolgoletno prakso, tembolj ker je to imenovanje priporočalo društvo zdravnikov; imenovanje se je po končanem terminu kar čez praznike ob vseh svetih izvršilo. Hvalevredna urnost, če bi prišla v korist možu, ki to mesto res zasluži! Ali deželni odbor je izbral proti vsemu pričakovanju gosp. dr. Pogačnika. Motivi so blizu. Sodeč po urnosti imenovanja bi trdili, da bo novi zdravnik takoj nastopil mesto. Neumna pamet! Mudilo se je mesto zagotoviti izvoljencu in odriniti gosp. dr. Stojca. Čujtel Dr. Pogačnik, ki hoče biti špeci-j a lis t za oči, je še danes v Gradcu in — študira dalje. In študiral bo še delj časa, saj sedaj se ne mudi domov. Nadomestuje ga pa med tem član izvrševalnega odbora S. L. S. gosp, dr. Dolšak, bivši predsednik klerikalne akademiške ,Danice", menda v ta namen, da si pridobi v prisilni delavnici prakso za deželnega zdravstvega tajnika.
Na novo se kreira mesto deželnega zdravstvenega inšpektorja. Mesto je bilo vrlo potrebno. Kakor smo že pisali, mesto deželnega zdravstvenega tajnika s 5600 K plače še ni posedeno, dasi je termin že dolgo potekel. So bile in so še velike težave, zaradi kompetentov namreč, od katerih so trije odlični klerikaluhi. Ker more na eno mesto le eden, in sicer je izbran gosp. dr. Dolšak, ki ima po sporočilih celih 8 mesecev bolniške prakse, treba skrbeti za nove prilike, ki prineso tolažbo onim, ki trkajo, pa ne morejo kot zdravstveni tajniki na vrsto. Kreiralo se bode torej mesto deželnega zdravstvenega inšpektorja, ki bo nadzoroval po deželi. Poučeni zdravniki pravijo, da tudi na to mesto ne pride sladki g. dr. Levičnik, ampak g. deželni poslanec dr. Zaje. Morda še doživimo, da bo za deželnega finančnega tajnika imenovan kak klerikalen zdravnik. Se bo že privadi, saj talent za računanje klerikalci imajo. Kdor nima sposobnosti zase, se uvrsti o pravem času med klerikalce — in vse drugo mu bo pridodeljeno. Politično prepričsnje dobiti ni nobena coprnija.
ftkof Bonaventura ? Ljubljani je naslovil pohvalni dekret na uredništvo .Slovenca", čigar .blagodejno .delo" blagoslavlja. Kaj si pač more misliti o tem dekretu .Slovenčevo* uredništvo, ki si je v svesti, koliko infernalnih hudobij je pri-zadjalo svojim političnim nasprotnikom. Škof gre tako daleč v svoji neverjetni naivnosti, da imenuje delo .Slovenca" sveto delo. Gospod vla-dika, ali je sveto delo, če se sramoti krvavo svoje nasprotnike, če se jih blati z neresnicami in podlimi zavijanji? Verouk nas je učil drugače, mi tega ne moremo pojasniti, ker nismo tako moderni, kakor je modem naš škof. Ali so dejanja, za katere obsoja sodišče .Slovenca" ali vsled katerih mora prositi odpuščanja javno, res že sveta? Ali se more govoriti o svetem delu, če se ve za satanske sramotitve, ki si jih dovoljuje .Slovenec" v surovem in le pri klerikalcih možnem Bolta-tovem Pepetu ? Dvomimo, gospod škof, da ste na pravem potu, ko pišete ex cathedra take dekrete, kakor je novoleten. Verjemite, da nam jemljete vero in zaupanje v svoje poslanstvo, ko s svojo dostojanstveno besedo blagoslavljate brezstidno in v resnici nekrščansko pisanje političnega dnevnika .Siovenca".
Uradni snovi okrajnega glavarstva v Kranju se bodo vršili v teku leta 1910po sledečem redu: 1. v Škof j i Loki vsaki mesec zadnjo soboto, izvzemši veliko soboto, in se bo mesto ta dan vršil uradni dan na veliki četrtek; 2. v Tržiču vsaki mesec prvo soboto; 3. v Gorenji vasi vsaki drugi mesec pričenši z januarjem, in sicer vsaki prvi teden; 4. v Železnikih vsaki drugi mesec pričenši s februarjem, in sicer vsaki drugi četrtek izvzemši praznik 8. decembra, in se vrši uradni dan mesto tega dneva dan poprej. Do-sedaj običajne uradne ure ostanejo neizpremenjene.
t ar. Karal vitos Bleiweis Trstealški. Dne 81. decembra m. 1. je premnul v Ljubljani g. dr. Karel vitez Bleivveis-Trsteniški, sin očeta Slo vencev, Bleiweisa. Pokojnik je bil nekaj let tudi praktičen zdravnik v Kranju. Od ustanovitve do lanskega leta je načeloval izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke na Kranjskem. Bil je podžupan ljubljanski in nekaj let tudi deželni poslanec Mnogim narodnim društvom je bil predsednik. Lahka mu žemljica!
■oat pomagalo zidati ad Bslts do {sirsaškega morja klerikalci ljatssaa Ntnoa. 'Slovenec* vpije daanadaa po svojih predalih v kaki nevarnosti je Koroška, ker je koče pogoltniti nemških moloh in zaključuje tvoje javkanje. da je na to naša lepa Gorenjska v nevarnosti. Istina — e nevarnosti smo, da nas pogoltne nevarnostni Nemec, a da se to preje zgodi, skrbe prav dobre ravno najožji prijatelji «Slovenca », kajti drugače bi ne nastavljali pristnih Nemcev na napo! slovenske Sole kakor se je to ravnokar zgodilo v Bc!ipew\ Heil, fcazerji J
Prostovoljno gasilno društva v Kraa|i priredi v soboto, dne 12. t. m. ob pol 9. uri zvečer v prostorih HNarodne Čitalnice" plesni venček. Vabila se že razpošiljajo. Če bi se koga pomotoma prezrlo, naj blagovoli oprostiti m naj se zglasi pri odboru, kjer so vabila na razpolago.
Izvanredni občni sbor telovadnega društva Sokol z ženskim oddelkom v Kranju se vrši danes ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici. Dnevni red: 1. Volitev staroste. 2. Volitev načelnika. 3. Volitev treh odbornikov. 4. Slučajnosti.
Za mestne reveže je daroval povodom novega leta g. veloindustrijalec Vioko Majdič zaesek 200 kron.
Javna ljudska knjižnica »Narodne čitalnice* v Kranju posluje ob sredah od pol 8. dO pol 9. Ure, v sobotah od 7. do 8. ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure dopoldne.
Občni sbor tukajšnje podružnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" se vrši jutri, v nedeljo ob dveh popoldne na .Novi pošti" (soba na desno).
Prememba pogosti Grad Mala Loka pri Mengišu, ki je vpisan v deželni deski, last družin Rudež in Muhleisen je kupil g. Rudolf Kokalj, glavni zastopnik ?Dunava" v Kranju i. t. d. H gradu spadajo lepi hlevi, zasajen park, obsežen sadni vrt,, okrog 20 oralov njiv, travnikov in gozdov. Grad ima lastni mlin in ribiško pravico v potoko Pšata in njenih pritokih.
Nabiralnik C. M. dr. na Šmarjetni gori je nesel od 1. avgusta 1909 do 6. januarja 1910 K 771.
Is Boh Bele nam poročalo, da r. kr. dežel. Sol. svet Se do danes ni razpisal nadučitelj&ega mesta. Postave, kje ste!
Zg. Tohtof se .moderniziral!" Pa kako! Cujte! Staremu g. Štruklju, župniku seveda, se je v zadnjih časih zahotelo po društvenem domu, ker bi se njegove Marijine device in — čujte in strmite — bodoči »orli* shajali in prirejali veselice. Ker s .Čuki" itak, za katere naš župnik zadnje dni agitira z vso zgovornostjo, kar mu jo Je Bog ustvaril, ne bo nič in mu tudi Marijine hčerke niso več tako pokorne, kakor bi si želel, bo celo poslopje k večjemu za shrambo župni-kove stare šare. Tu se obračamo do občinskega zastopstva, naj bo vendar ono nekoliko bolj previdno in naj ne ustreza vsaki želji, ki se porodi v od vinca razgreti glavi našega župnika. Vsako društvo in tudi .Čuki" si zidajo drugod svoje društvene prostore na lastne stroške, pri nas pa hoče g. župnik, da bi mu denar dala domača posojilnica, materijal pa občina. Dohodki, ki nam Jih donaša posojilnica, bi se pač dali za kaj druzega in boljšega porabiti, kakor pa za župnikov dom. Če le malo pogledamo, se nam kaže povsod nedostatnost kakor n. pr. naš vodovod, šola, za katero dolgovi še davnaj niso pozabljeni, bi se dala v marsičem predrugačiti in popraviti in nebroj drugih Stvari nšm kliče po od pomoči. Slavnoznano .ranjko" konsumno društvo nam jasno kaže, kako znajo ti ljudje .gospodariti" z našim premoženjem in afera o župnikovi snožeti nas tudi glasno svari pred .krščansko usmiljenim" župnikom. Pamet, možje, katerim je kaj za blagor občine! Sicer se pa še vidimo!
V veliki šenčurski občini so bile občinske volitve ovržene. Vzrokov je več za to. Sedaj se kmetje venomer pritožujejo, češ, da se napravi red. Hudi pa so tudi, ker je bil zadnjič slučajno izvoljen podžupanom za velesovsko občino ondotni župnik Brešar. Prav kakor da bi ne bilo nobenega drugega moža, ki bi opravljal to mesto. Ta fajmošjer je komičen računar, zlasti pri cerkvenih računih. Več ko eno leto ni bilo nobenega računa. Župljani pa bi radi vedeli, koliko kana stvar stane, n. pr. pokritje zvonika. Kmetje, postavimo se, da si ne pustimo koman-dirati od nikogar. Kmet kmeta! bodi naše geslo.
Silvestrov vočor radovljiškega «Sokola» se je dobro oboesel. Spored je bil nadvse zanimiv in prav mnogovrsten. Mnogo smeha so vzbudile «šive slike», ki so jih uprizorili naši domaČi umetniki. Sicer je naše mestece majhno, a vendar je njrga prebivalstvo vsestransko nadarjeno. Umevno je, da se je boginji plesa tudi daroval potrebni dar, godbo so nam preskrbeli zopet domači umetniki. Ob polnoči je imel navdušen govor starosta radovljiškega «Sokola*, brat dr. I. Vilfan. V svojem dovršenem govoru se je dotaknil najprej onih svetovnih dogodkov, ki so prelresovali svetovno ozračje,
Srešel jo. na to na domače ozemlje, a zaključil s repkim pozivom na brate Sokole, voščeč vsem navzočim srečno ia veselo novo leto, želeč, da naj bode te) leto posvečeno popolnoma aokolskim idejam In sokolskemu delu. — Nagovor je vzbudil glasno odobravanje in burnemu vsklikanju «Nazdar» ni hotelo biti konca.
Redni letal obadi sbor .kat. slov. društva za radovljiški okraj" se je vršil dne 25. decembra 1909 na Bohinjski Bistrici. — Zanimivo je bilo poročilo župnika Pibra, ki je omenjal, da so Bohinjci na gospodarskem polju v marsičem že prekosili druge deželane. Kje se je ta tekma dovršila, je pozabil povedati župnik Piber. — Dalje omenja poročilo: .gospodarski program deželno-zborske večine bo tudi BohiLicem zlasti za po-vzdigo planinstva in ž. njim tesno združene živinoreje vir še nadaljnega plodonosnega na-
predka.* — Aha! Odbor je tale: Duhovniki: Janez Novak, kanonik, Janez AŽman, župnik, Gorje; Janez Piber, župnik, Bohinjska Bistrica; Matija Mrak, župnik, Boh. Bela in posVetnjaki: Janez Vurnik, Janez Burja, župan, Ribno; Jakob Jan, župan, Gorje; Jos. Pogačnik, državni poslanec; Arh Pr., župan, Boh. Bistrica; Jan. Krivec, tov. delavec, Jesenice. Tedaj je razmerje 4 : 6. Ako se vpošteva dejstvo, da je Vurnik predsednik in da Jos. Pogačnik obstruira, ostane razmerje 4 : 4, tedaj je lahko umljivo, da so Bohinjci prekosili v marsičem ostale sodeželsne.
V ilrevalei se snuje sokolsko društvo. Pravila so baje že potrjena.
ieitsnrikt Občni sber telovadnega društva «SokoI» V Železnikih se vrši v nedeljo, dne 9. t m. popoldne oh 3 uri v salonu b.*ata Thalerja.
PoirašBiea av. Cirila la Metoda aa Bloia vabi na Tombolo, ki se vrši v nedeljo, 9. januarja v prostorih gostilne pri Kapsu. Začetek ob 5. uri. Z ozirom na blagi namen prosi od v* dobitke, ki naj se cddajo gostilničarju A. Ropretu. Odbor.
fasAbarašKO iraštve «8te!» vabi k I. plesnemu venčku, ki bode v nedeljo, dne 9. prosinca 1919 ob 5. uri popoldne v prodorih g župana A. Kržišnika. Spored: 1. Koncert 2. Srečolov. 3. Šaljiva pošta. 4. Koriandoli. 5. Plesi, i d. Vstopnina 60 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi prav uljudno vabi odbor.
Porodile a Silvestre v! veseUei Narodne čitalnica r Kranju priobčimo prihodnjič.
Današnji številki je priloženo naznanilo otvoritvve nove manufakturne trgovine Ivan Pfeifer v Kranju.
V. plantaakl plss se vrši v torek, one 1. februarja v vseh zgornjih prostorih Narodnega Doma v Ljubljani. Plesišče bode v krasni veliki dvorani, ki bo primerno okinčana. Svirala bode popolna godba Slovenske Filharmonije. V stranskih prostorih se bodo dajala okrepčila; za odpočitek m krepčanje bo prirejena tudi mala dvorana s stranskimi sobami — tukflf bo sviral izbran sekstet Slovenske Filharmonije. Ob stopnjišču bo vino-toč .čez ulico" in pivarna. Sploh obrača Slov. planinsko društvo vso pozornost in skrb na to, da se nudi gostom neprisiljena zabava in kar najboljša postrežba. Oskrbo pri paviljonih — ki jih bo 6 ob veliki, 3 pa ob mali dvorani — je prevzel, kakor doslej pri vseh planinskih plesih, požrtvovalen krog rodoljubnih dam pod načel -stvom gospe Franje dr. Tavčarjeve. Tudi letošnji planinski ples postane torej največja in najsijaj-nejša piedpustna veselica.
Is Čikags v Ameriki nam poročajo, da je prinesel Miklavž malo snega, veliko pa mraza. Božič je prinesel nad pol metra snega. Stari ljudje se ne spominjajo tako hude zime, kakršna je letos.
Asietikaaske isaa imajo »icer rade može in tudi otroke. Ali sedeti pri zibali iu poslušati jok, tega ne marajo. Rajši gredo na zborovanje ali na shod. Zato je napravil neki amerikanski intener mrtve ženske, ki bodo zibale otročiče. Te mrtve ženske bodo pele tudi lepe pesmice, da bo otrok lažje zaspal.
Svoji stal (s posekal glavs 30 letni monter Bergman na Bavarskem. Bil je mnenja, da mu je dala strup (miSenco) v jed.
Sloaova kola sa prsproga. V Ameriki uporabljajo slouovo kožo za preproge. Ukrojijo jo na poseben način, da popotuoma ohrani naravno barvo in gube. To je najtrpažaejša koža, ta' je do-sedaj znana.
Kdo proda kri la svojih iilf Tako je vprašal amerikanski zdravnik David Kalinski po časopisih. Dr. Kalinski je imel ozdraviti namreč bolnika, kateri ni imel nič več krvi ia je hotel napumpati kri od zdravega človeka v njegove žile. In glej! Danes je bilo brati to v časopisu, že takoj drugi dan pa je prišlo k njemu 20 zdravih in čvrstih može', katerih vsak je bil voljan prodati kri is svojih žil. Zdravnik je rekel, da potrebuje samo enega in da ne da za kri več. kot 60 dolarjev. Ko so možje slišali, da dobi 50 dolarjev, kateri U kri, so se
začeli prlčkati, kateri jo bode smel dati. Dajali so, da Se dalj časa ne dobijo dela in zato tudi nimajo kaj jesti in da hi bil vsak vesel, da bi dobil onih 50 tolarjev. Vse vkup pa jim nič ni pomagalo. Zdravnik je zbral enega izmed njih. Tisti je dal nekaj krvi iz svojih Sil In dobil, za to 50 tolarjev, vsi drugi pa so žalostno odšli.
Namesto k poroki — na mrtvaški oder. V mestu Biali v Galiciji se je zastrupile 21 letna deklica, pol ure pred poreko. Namesto, da bi šla s ženinom pred oltar, so jo pa položili na mrtvaški oder.
Gasaoat Jo poatai cenejši. Fabrike, ki delajo cement, so imele sklenjeno pogodbo, da morajo prodajati cement vse enako drago, imele so kurtel. Na ta način so drle ljudttvo, kakor so hotle. Ta kartsl se je zdaj odpravil in postavili so tudi, več novih tovarn ali fabrik za cement. Zato je postal cement bolj dober kup. E« vagon pride zdaj'za 200 kron cenejši, kakor pa prej.
tako aagolks vlsls pošasti časnikarje ? Ministrstvo mornarice pripravlja veliko svečanost na čast angleškem časnikarjem, ki bodo imeli meseca junija svoj kongres. V luki Spithead bo 10. junija velika parada vojnega brodovja druge in tretje armade m torej 68 bojnih ladij in 55 spremljevalk.
Listnica uredništva.
Pozor, gg. dopisniki: Za prihodnjo številko rabimo, najkasneje do torka dopise Se iz sledečih krajev: Kranjska gora, Mojstrana, Jesenice (kje sta?i), Bled, Bohinj, Tržič, selška in poljanska dolina, Straiitte, Šenčur, Cerklje, Kamnik, Tuhinj, Domžale. Prosimo, pošljite zanesljivo!
S.Jesenice: Hvala, prejeli. — Fr. S—i: Se uporabi. Hvala.
Št 5/1910.
Zahva|l«.
Gospod veleindustrjjalec Vir\o Majdič v Kranju je porodom novega leta daroval mestnim ubožcem znesek 200 K.
Za to velikodušno darilo izreka mes'no županstvo v imenu nbožcev najsrčnejšo zahvalo.
Mestno županstvo v Kranju
dne 1. januarja 1910.
Želodčni liker
Je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga Ima, Ima zdravje domšl
Ljudska kakovost liter K 2-40.
Kabinetna kakovooi .   „ 4*80.
Naslov za naroČila; »FLORJAN«, Ljubljana.
Postavno varovano.
JJdvokat
dr JFronc jFr/cifj
ji utoja javiti, da je j novim, letoru t9tC
otvoril svojo pisarno
#SJ •< (r<*
v Sjubljani
Jrff/{/ošič*ya cesta štev. 4
v MU »Štefanov* gostilne" /. nadstropje.
Listale« npravrtitva.
Gosp. Frank JedCCflek, Amerika: Vata naročnina poteče koncem maja.
Stanovanje
2 sobi. kuhinja, drvarnica in prostoren magacin se odda.
Kje? pove uredništvo .Gorenjce",   m 8-1
Sevel Sovo!
Kinematograf
y Kranja, y dvorani hslela »Nora poita".
Velike in kresne predstave ae začnejo od dno 8. t. m. vsak dan naprej. Slike so od svetovno-znane firme „Pathe Vreres" v Parizu.
Vsako soboto nov spored.
802
Vse te predstave so bodisi za odrasle, kakor tudi za otroke zelo poučljive In zabavne; zato naj pač nikdo ne zamudi prilike ogledati si te svetovno-znane dogodke.
CENE:
Rezervirani prostori 1 K, sedeli I. vrste 60 vin., sedeži II. vrste 40 vin. Dijaki is otroci plača)o polovico.
Vsak četrtek ob 3. ari popoldan se vrši posebna predstava, sa' otroke po 10 vin.
Predstave se vrše ob delavnikih od 3. do 4. in 4. do 5. are popoldne. Vsak pon> deljek predstave in sicer: Od 11. do 12., od 12. do 1., od 3. do 4. in 4. do 5. are. Ob nedeljah in praznikih od 11. do 12., od 12. do L, od 2. do 3., od 3. do 4. in ::     od 4. do 5. are popoldne.
Pritožbe in prošnje naj slavno občinstvo blagovoli naznaniti lastniku kinematografa. Priporočam se slavnemu občinstvu za mno-gobrojnl obisk aannrnei^ pJala#
OPOMBA: Prosim slavno občibstvo, da mi oprosti, ker ne morem predstavljati večernih predstav tako dolgo, dokler se električna razsvetljava ne zboljša.
I8BSE&S
Gostilna
se da takoj v
I^vatao  Om«v*a -v'
o«»**J»1ko> blago, -vlit** SKotle afg***f 954»U, oa»o«U»«6»ot3^,BO»s>o^|^S»^5*
najem.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*.
806 2-1
Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo ciKorijo.
Priložnostni nakup.
Ometi! mMn. • • Žaga. • • Kovačnloa.
Mlin je sesidan po najnovejšem sistema, Jako dobro opravljen, brez konkurence in ima dela v izobilja. Žaga {e opremljena s cirknlarnlmt in dragimi sagami. Kovačnica ima vse orodje in stroje. »raven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi
Proda, sej »ko vredno radi rodbinskih razmer.
Vpraša naj ne pri 251 20-12
Josipa Eremsor, ^IZV^TZ^^,
Koroško. — Dopise se proil v nemškem Jezika.
Line 1909:  žglcvCia. teolajna najvišje pritnanje
R\]l/s\lf o^Sdeburg • W Uli Bncnan
Fllialka Dona),     m- *™»<•«>'•>'» &
VozeM in ttoječi polnoparai in patentirani
loKotnobill na Vroči par
z 10 do 800 konjskih til. Najbolj gospodarski, najtrpeinejši in najsigurnejši stroji na moč za
ose Industrijske In gospodarske obrate.
249 26-6
Skupna izdelava u»d 850.000 PS
Priporočamo našim gospodinjam pravi       SKOKOV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
rt. K««, ft. VM81.lt» L v.
--1-,-1*1--
Mestna hranilnica v Kranju I
J 1
SoloSni rezervni zaklad (lastno premoženje)
li 212.500 kron.
*********************************
Koncem leta 1908: Stanje hranilnUi vlog 4,822.000 kron, poselil na zemljišča 2,890.000 kron ter pe-scJU občinam 418.600 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju nradnje na rtjtevlu vsak delavnik e« a te 12. nre dopoldne, eb smanjih In tršnlh dneh pa tadl ed 8. de 4 nre popoldne,
>iHitii>iiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiPiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiii»iiuiuirtwnii
obrestuje hranilne vloge po
186-1
mmmmmmmmmm
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vlozne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici
la varnost hranilnih vkg Jamči poleg Ustnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promošenjem In s vso svoje davčno močjo. — Da ae hranilne vloge res
vame, priče slasti te, da vlagajo v te hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in Varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 6% na leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 8 krone.
! f&terljgka "trecka dne 81, decembra t.1.
_?5   79   80  23-, 42
Proda se
Cofi$če»bt$a
štev. 84 ir Kranja,
Vin
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrljanska,daimatin.
~1__• m^.
Vee se poizv* pri lastniku L Cefn v Kranju. | Ska; jaHlČeflO pHstna
-HI---t—--:--! ~ r
* *": ■ ..j »i r.rj
ali težko sopete (astma), poskusite
slavonski želiSCnl sok
iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo za-lovolini. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten oku3 Ako bolehate na
lelodenlh boleznih
ali na boleznih na črevih, potem zahtevajte v lekarnah znamenito znane
»ttrafke felodCne kapljice
in iznebi!: se boste kmalu bo'ezni. Gena: 1 steklenica slov. zeliščnega soka K 1*20, 1 tucat pakraških želodčnih kapljic „ 500 Kdor si teh ne more nabaviti v svojem stanovališfu, naj isto naroči iz centrale
Lekarna «pii zlatem orlu* v Pakracu.
Po pošti se ne pošilja izpod 2 steklenic. 257 13—11 I
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-19
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska e««ta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 62-6
Agro-Merkur
—--____h z o. z. v Ljubljani.
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan leta 1809 ia raiitavafa v Londona la v Pariza i prvim darilom: fiaitae dipltme velikim ilktlm častnim kriten* la veliko slate kolajno
Glinaste peči
priporoča cenjenemu občinstvu
avojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, iuristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga »nglellcega, francoskega m krnskega sraka*. — Naročila se isrrsujejo po najnovejšem kroju točno in osno ter s« sprejeznijo popravila.
Specija i ist T izdeloHilo frakov li safoaskii sokeal.
Zajamčena je vestna izvršitev natočenega dela natančno po meri in izbranem krcja ter po iehi naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—44
138 52-29
štadilnike, banj« ia kopeli, kakoi tudi kipa, vase In druge glinaste iadelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča
— Avgust Drelse
največja tovarna pači in ■ izdatkov v LJubljani.
mm
iZlatc sfctisjc: Berila, parlz, m UyA
Nab oljne kosmetično ZObOčlstilco see* aredstvo
Jzdelovatulj
0. Scydt
Xjubljana, Spital.-$tritar. ul. 7
lijwija trgefina ia kajami.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Viki Sonkopf nre od 4 1 naprej
„    Cilinder   „   „   S „ „ Srebrne n      „   „ • „ n „     Anker „      18 „
HitiMfljfM tet« uši
00DDD0DD
---^-a
■ ■   Elsktrtftna gonilna sila.   B' BI
UUm tijiatin barv, W fa firvtia
Brata Cbert
erkoslikarja, lakirarja, stavbena ia peniatvena pleskarja
Martinova oesta 20 s   #a~ ~i~lir—r~~T-
.                  Postajališče električne cestne      ML«     fiAStff      ■»•UTllIOFa  OOStll 20 -1        LJlIRr fAira  ... m . ®      W«a>lce pri šentpeteraki cerkvi. 186—24
MBBLJAHA .t: SsUntell draifr. o. kr. antr. «. mm*
BogafM xaJog* po-Mit'* rte*« trctš r mh eenae. oglodala, stike v raso velikostih.
nasproti hot. ,Unioa«
•\ug-jf* i u3- t„«i*v!
iptoljtilteti 9 «*-***l*lk oa/aa. H-
Mint In t i. nmt-. ttnpju. Outtotit* poceni m **tšl$, vH$ tn m
SfrOjlSOSAVSakO
: gospatlajstva: : najkoristnejša: sovelotia talila,
IMflKR
delniška druži šivalnih strojev
v Kranju
•tov. 83.. nattprotl e. kr.
sfirofise sa vsako : gospodinjstvo : : najfcer.staejaa: oovoJétara tolla
■Singerjeve Šivalne stroje dobite f*l Ivijfclfl v vseh trgovinah, na kojih so *af JM9'#W#
ZobozdratiilikJ aIIa obotoludšin alMjv
mmimm
220 62-18
|o stavciau sbčinatvn na razpolago
vsaki dlan te tttdi v ggddjo.
JOS
J. Spreitzerje? uaalednik
LJUBLJANA,
®loaaaLAl¿o,i? a.   tallotm   «Sit. 41«
haar aaudraM la baleti" ■beillah* M ¡adíe m
HnttK-lfjuS n UlluaBijPJI CljKlf
flaia jnaretje aa tteej, ograje na miredv@rmr ebtsejn* efltvetjé, veana vrata* balkoni, verande, ■ingina krila, štedilnike i t. d
Specijaliteta: 76 62-24
valjifini zaatori (KoUbalken).
¡¿3
Zaloga vsakovrstnega
• lesenega, železnega • in poblazlnjenega pohištva Pta.o 8c Oorrafs«
r Ljibr^ij, r liliisja, u Itejjrtouiji časti SL11
Dendcm
aa unleeaje boleani Sn ak*S»|tveev.; sadnem drevju. Obnesel as j« posebno proti
Prospekti gratis.
i fr
Zafoj za poikninjo brutto 5 kf franko
Tavana karballnaja K. AvtaJBto »astetten. Milje avstrijeke,
Saloga prt Fr. Colons, Iru).
Tonnies
v Ljubljani
)ovarna sa stroje, železo in kovinolivarna priporoča ajot posebneit JNuev \fg]x vfa •troje ca obdelovanje lela. Francis - intoina eaobito ka* ingina naprave imune neposredno x vratnem. Motorje za bencin in surovo ole, najcenejša gonilna sila. 7
isa? ,&(¡tá rué 4oáV
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Benervaa naklada lanas»;
si mn s
brez odbitka rentnegt davka. Hranilne knjižice ae spstgemajo kot gotov denar, ne da bi ae pretrgalo obrestovan^.
Posegla
se dajejo na vknjfbe brez amortizacije po 67«V* aii s IV* amortizacijo, na me>
niče pa po 6*/«:: Eskomp-
^sa^Sn^j^J    'jf^ t^n^U
menice, *
regisirovam sadraga s anéjenla poroitvosi
s podružnico na Jesenicah
«pr»(e»a hranilne Vl9|« «d vsakega ia» jih obrestuje po
Denarni nroaaet v letu mm-.
ÍIUHJH1
Posojilnica sprejme tstdi vsak drag načrt amortizacijskega dolga.
Uradnje se v centrali in v podružnici
NT vsak las 4^M oi S.—It. uro ioael&io
in od
2.-6.iiripop.isViWsai
Postno hranilnicni v#W centrale št. 45.867.
Podružnice na JesenicaL m Tir ann
Isdtja kaasatorj «Qoreajea».
OJgoverni urednik Miroslav ambrolle.
Lastnina in tank Iv. Pr. Laaspreta v Srenja«