Leto LXXVT., St. 1
LjdMjana, poacdeflelt j. januarja 1944
1.— L
TTREDNTfiTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK;
LJUBLJANA, PUCCINUEVA UL. 5 TELEFON  ST.  31-22,  31-23.  31-24,  31-25  ln 31-26.
PONEDCIJSKA IZDAJA »JiTRA
M IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PO NEDELJSKA IZDAJA >JUTRAc. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA S LIRE. NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO
Aussergevvohullch hohe Sow]etverluste
bei Retschiza
Starke feindliche Krafte vernichtet — Erneute Angriffe am Brucken-kopf Nikopol abgewiesen — 225.200 BRT. und zahircichc Kriegs-
schiife im Dcz ember versenkt
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 1. I. 1944.
r>-3. Das Oberkommando der Wehrmacht glbt bekannt:
Am Briickenkopf von N'ikopol nahmen die Soivjets nacj starker AriiJlrrievorbe-reitung. von Panzcrn und Srhi lohtfJirerern unterstutzt, ihre Angriffe wieder auf Sie wurden abgewiosen oder im Gcgentoss un-tor hohen feindl;chen Verlusten zuriiekge-scblagen. Zahlreiehe Panzer \vurden abge-schossen.
Aiich westh*oh Snporosohje scheiterten pothrcre feindliche A.ngriff<\.
Nordlich Kirowograd \vur<V» fine slch ziih verteidigende feindliche Kanipfgruppe auf ge rieben.
Im Raum von Schffomir uurdor: in crbit-terten Abwehrkanipf,*n gestern f»9 Panzer ahjreschossen. An mehreren Stellr»n traten unsere Truppen zu brtHchen crf olgreichen Genrenanprifi^n an. Im Verlanfe der sch.ve-ren Abwebr^''hi M-ht >vnrdc dio Statft Sehi-toT»!r \vieder aufgegebon.
Bei Viteb^k scheiterten erneut alle Durcbbn^ehsvi-rsuchp des Feindes.
N"orwestlich KetsicTiiza tml>cn Triip^en des Heeres imter Fiihriinir des Gencrals der Panzertruppen    Harpe    in siebi'ntii^ifren
schAvoren Kani plen eino seit VVochen n<v
stelr^ndr1 Frontliioke gosrhlossrn and uabej st°rke fein-dllohe Ivriift«-- vern:chro*. Der Feind erliit atiss«>r^",\ ohnlioh hohe hlutig«. Verluste. Eino grosse Anzahl G<'fangoner Tvurde eingebracht, 58 Panzer, 22G Gescbii-txe a'Ier Art nnd zahlreiehe sonMiire Waf fen v\i?rt!en erbeutet oder vernichtet
An der siiditalienischon Front nntemahm der Feind am vergang«nen Tagt- nach star-
ker ArtillerievorbereJtuiig einige VOrstoSse, die vor unseren Stelungen zusammenbra-chen.
Britisch-nordarnerikanlsche Ftfegerver-ban-cle griffen am gestrigen Tage Gross-Paris und mehrere Orte in den besetzten VVestgebieten an. Die Bevolkerung hatte besonders in einigen Stadtteilen von Pariš hohe Verluste. Luftvertcld'gungskraftc vernichteten bei diosen Angriffen nach b!s-herigen Feststellungen 19 feindlohe Flug-zeuge, mefst vicrmotorige nordamerikanJ-sche Bomber.
Im Kampf gegen die britisch-nordameri-kanischo Schiffahrt versenktcn Lufrvvaffc und Kriegsmarine im Monat Dezembor SB Handelsschiffe mit 225.200 BRT. 24 \veite-re Schiffe mit 122.000 BRT wurden durch Bomben- und Torpeaotreffer so schwer be-schadigt, dass mit dem T'ntergang vieler dioser S?h«ffp gerechnet wertTen kann.
An feindrchen Kriegsschiffen versenk-ten Kriegsmarir." und I.uft\vaffe 18 Zer-storer, ein Schnelllx)ot und zivei Kanonen. boote. Z\vei Kreuzer, em Kriegsschiff mit-t-crer Grosse, em Zerstorer und 5 JSchnell-boote ^Tirdt-n so schvver beschiidigrt, dass auch mit dem Verlust eines Teiles dieser Sehiffe zu rechnen ist.
Die Sovvjets verloren   durch Lwftwaffe
und Krie^smarim' in glefcben Zeitabschnitf sechs Fnierseobootc, \-icr SchneIll>oote, zuei Kanonenboote, einen Eisbrecher, 1?S Landungshoote sowle eine Anzahl leicht^r
Kriegsfnhrzeugc. Ausserdem wurd.en rr!ti-re?cbe Fnterseeboot^1, z\vei Scimellboote und ein Kanonenboot beschadigt
Fuhrerjeva novoletna poslanka
V borili za obstoj bo zmagala Nemčija
12H
S
ASswehrkaiss|:5
D as harte Ringen im Kairniraum Scliltomir — GescJ?e:terte Du*-ch-bmchsversuchc bei WIt8Tosk — Weitere Adriainsel von Banden gesaubert — Terrorangriif auf Berlin  —  Drcisdg Bomber
abgeschossen
Aus  dem   Fuhrcrhauptquartie,   2.   J.in.
DNB. Das Obekommando der Wehrmacht glbt bekannt:
Am  Bruckenkonf von  Nikopol brachon
v lede. "aoite   su.vjttische    AnajiifSb » »iii-sr-schueren Verluslen iiir den Feind vor unse-ren Steilungen zusammen.
Siiduestlich Dnjepropetrowsk vviederhnl-ten die Bolsche\\isten ihre Angriffe mit mehreren Divisionen. Erbitterte Kampfe sind an einigen Einbruchsstellen im Gange.
Im Kampfraum von Schitomir dauert das harte Ringen an. Besonders sudostJich Ber-ditschew kam es zu schiveren Kiimpfen mit dem vreiterhin st^trk angreifenden Fciml.
Bei VVrtebsk scheiterten die gestern mit schAvacheren Kriiftcn gefiihrtcn feindlichen Durchbruchsversuche. Die durch eigene Ge-genangriffe zuruckeroberten Gelandeab-schnitte wurden von versprengten feindlichen Abtell u ngen gesaubert.
Nordwestllch Ne\vel \viesen unsere Truppen ortllche Angriffe der So\vjets blutig
ab und zersch!ugen Bereitstellungen.
Von der suditalienischen Front vvird nur brtliche Kampftatigkeit gemeldet.
Die Adriainsel  >lljet \vurde mit Unter-
stiitTfing der Kriegsmarine von Bandin ge-saubort.
Die Reichshauptstadt \vurde in den frii-hen Morgenstunden des  Sonntags wieder von einer grosseren Anzahl britiseher Bom- j ber angegriffen. Durch planlosen Abwurf J von Spreng- und Brandbomben entstanden J in einigen Stadtteilen Srliilden, vor aliem i an  VVohnhiiusern.   Einzclne Slorflugzeuge \varfen ausserdem Bomben am rh^iniseh-\vestfaiischen    Rama, Luftvertcidlgungs-krafte schossen  nach  bisher vorliegenden Meldungen 30 viermotorige Bomber ab.
Die im VVehrmachtbericht vom 1. Januar gemeldete Abschnsszahl von 19 feindlichen Flugzeugen beim Angriff auf Gross-paris hat sich nach erganzenden Meldungen auf 31 feindliche Flugzeuge, davon 29 viermotorige nordamerikanisehe Bomber, er-hoht.
Berlin, 31. dec. DNB. Fuhrerjeva novo- j letna poslanici nenaćkemu narodu se glasi: '
že več kot štiri leta so pretekla od dneva, ko so mednarodiai hujskači, ki so že dolgo prej duhovno in materijalno pripravljali vojno proti Nemčiji, končno utegnili napovedati vojno Ko sta dne 3. septembra leta 1939 Anglija in Francija prekinli odno-šaje z Nemčijo in s tem izzvali že dolgo zaželeno vojno, sta to delali v duhu stoletne tradicije. Posebno Anglija je v tem trenutku ž vela v blodnji, da bo tokrat utegnila svojo nad 300 etno prakso zasnovanja evropske vojne posebno poceni uspešno nadaljevat:. Ti pametnjakoviči tradicijske politike angleškega imperia!"zma pa se bili vsekakor izpregledali r.ekatera važna dejstva:
1. Da je v tej vojni nastopila popolna iz-prememba položaja s tem. ker ne more več Anglija izkoriščati vzpostave »teoretičnega ravnotežjac sil kot izid te vojne, temveč zgol; boljševizem. Torej tako zvano »ravnotežje evropskih si!s sploh ne more zato trajno obstojati, temveč je potreba ohranitve Evrope napram beljševisk: nevarnosti izključno vprašanje obstoja prevladujoče cel.nske velesile. Angleško mnenje, da bo s spretnim žongiiranjem m potiskanjem zavezniških g.i od primera do pri;r.cri lahko po/^vzela podaljšarre evropskega ravno- ;
težja po trenutni potrebi in v sleherni smeli, je preživelo in z dejstvi trde resničnosti postalo nemogoče, kajti v boju ve'^ih narodov ne mere Arigi ja več kot ve -,3.\x sa-ma igr?t- nriv nobene odločujoče vlege. Pri zavrz Stvu z Anglijo bcljSev:sem ali ameriške Zedinjene države ne potu bu je jo Anglie. ker je brez pomoč: teh držav ne-zmežna, da bi nadalje-.-ala svojo dosedanjo trad.cjo-aa:.:o politiko.
2. Vojno, ki jo je pričela Angnja z namenom nadaljevanja svoje tradicijuLalne p o U L ke evropskega ravnotežja, je podpiralo mednarodno aidovstvo in jo propagandisti čno pripravljalo, vendar se ta vojna danes propagandno ne vodi več v koiist angleških interesov, temveč za zmago židovske svetovne diktature. AngLija. ki je tako pogosto uporabljala narode kot oroJje *j dc^ego svojih brezskrupuloznih ciljev v Evropi, je danes sama postala zgolj orodje še bolj brezskrupuloznih velesil. Ne glede na to, kako se bo ta vojna končala, bo angleška moc v vsakem primeru ob koncu vojne manjša kakor je bila ob pričetku. će
kor velike bi lahko tudi bile danes strahote, vendar se ne morejo primerjati s strahotno nesrečo, ki bi zadela naš narod in preko njega vso Evropo, če bi ta zločinska koalcija zmagala. Kjer koli vlada. dan;»s angleško gospodstvo, sta lakota in beda spremljevalki življenja. Medtem ko njeni vcditel;"i slepijo s predrzno, nesramno lažnivostjo o ukrep h za ozdravljenje povoj.ie dobe, ne morejo oporekati, da v ogromnih cesarstvih, ki jih stoletja in stoletji vladajo, miiijoai in milijoni ljudi žalostno umirajo od lakote. Komaj so zasedli južno Italijo, že so pr merani zapreti gotova ozemlja svojim rstnim vojakom in sicer ne za«
ob tem spoznanju angleški državniki sedaj i to, ker razsaja tam legar. temveč, ker vodi
menijo, da je najbolj še naprej tunti z volkovi, potem šele ne bodo utegnili izvesti kake izpremembe v tem naravnem razvvju. Mednarodni žid ne ščuva k tej vo ni, da bi Anglija ostala svetovna velesila ali Ja bi vendarle obdržala svoj položaj svetovna velesile, temveč je njegova želja boijšev.zi-ranje Evrope in sicer vključno Anglije. Zavezništvo, ki ga je Anglija sklenila s sa*.-v-nom. se bo t-also končalo, kakor so se dos^j še vedno končale takšne prodaje duš: Anglija ne bo ukrot la bo^jševiSkega hudiča. temveč bo boljše viški strup vedno bolj razkrajal Anglijo samo in jo končno razkroji.
Ftihrer pravi nato med drugim: Slerier-ni zlom Nemčije bn odstr nil dva in pol tisočletno kulturno tradx jo celine in postavil na njeno mesto barbarstvo, ki ai ga lahko predstavlja samo oni. kdor por.na bol;'£ev!ški vzhod, če je v kaki vojni možno, da brutalnost prv č v zgedoviri vojn prot* ženam in otrokom formalno specializira in si daje častno ime »morilec«, potem je že \z tega samega lahko razvidno, kakšni bi b la useda podrejenega dela Ki-
LE NTA GEN
počasno umiranje ljuii zaradi lakote tamkaj do st~oja. ki ga tudi najbolj zakrknjen zavezniški vc;ak ne more pozabiti. Nevarnost za Evropo je ogromna in ne bo zmanjšana s tem, če gotovi angleški ali ameriški krogi že sed j izjavljajo, da po tej vojni vsr'kakrr mora priti do tretje svetovne vojne, vojne med p'utokrat: samimi ali : a vojne med p'utokrati in boljševizmom. Sicer pa ;*e za človeštvo vseeno, ali propade pod žiđovSko kap'.tahst:6-o £-li židovsko, boljsevifiko d ktaturo. Vsekakor to ni %raŽ-no za tiste, ki morajo trpeti. Za nas naroi je zgolj en Kategoričen  p:z.v: dovesti to
vojno pod vsemi poprej in z vsemi sredstvi do aantikgovitega konca. Vsaks vojna na trm sretu po je enkrat končala. Zategad?lj tudi ta vej na ne bo večno trajala. Načjn bo.ie-v o "a 'o razkrinkal naše nasprotnike. To Je ti'-cč'etna rarinir. Ž'dovstva in od njega d i r i gi ns ga plu tokrat.vkc^ boljše v i škega sveta, k; se ne ka2s samo v nač nu bojSVS. t.j - temveč bi. če ti utegnila zmagati, tu-
CNođtđfevsmie na Z. str.)
S9
anssatl se mztt&mo na lastna silo, vslja !n psgtarJ5* — Parne č isi vaestvo Velike Nemčije — Nalo gc se&mf e sls venska geaeracQe
Na Novega opoldne je imel *ef pokrajinske uprave g. prezldent general
Leon R upnik po ljubljanskem radiu naslednji nagovor na Slovence in Slovenke:
Ljubi moji sle ver; k; roiaki!
Izredno vlsske sovjetske Izgube psi Rečici
Močne sovražnikave sile tmivzne — Pot:ovni nanuli na nlkspoljsko mostišče zavrnjen" — V decembru je bilo pa-topljenih £25.220 ttn aoitažtte^a ladjevja in satoge v&pie
ladje
cev, 1 brzi čoln in 2 topnlčarki. Dve križar-ki 1 vojna ladja srednje velikosti, 1 rušilec in 5 brzib čolnov je bilo tako težko poškodovanih, da se tudi lahko računa z izgubo de!a teh ladij.
V* istem razdobju sta letalstvo in vojna
Flihrerjev glavni stan, 1. jan. 1944. DNB. Vrhovno poveljni^tvo nemških oboroženih sil objavlja:
Na nikopoljskem mostišču so sovjetske čete po močni topniški pripravi ponovno obnovile svoje napade, podprte z oklopniki In bojnimi letalL Bile so povsod zavrnjene ali v protisunku z velikimi sovražnikovbai izgubami odbite, številni oklopniki so bili sestreljeni.
Tudi zapadno od Zaporožja so se izjalovili številni sovražnikovi napadi.
Severno od Kirovgrada je bila uničena žilavo se braneča sovražnikova bojna > Uu-pina.
Na področju pri Zitomiru je bilo včeraj v ogorčenih obrambnih bojih sestreljenih ,~>9 oklopnikov. Na več mestih so prešle n.iše čete h krajevnim uspešnim protinapadom. V teku težke obrambne bitke je bilo mesto iitomir ponovno opuščeno.
Pri Vitebsku so se ponovno izja!ovili vsi sovražnikovi poizkusi prodora,
Severnozapadno od Rečice so čete pod poveljstvom generala oklopnih čet Harp^ja v sedemdnevnih težkih bojih zamašile luknjo v bojni črti. obstoječo že več tednov, in so pri tem uničile močne sovTažniktve sile. Sovražnik je utrpel izredno velike krvave izgube. I>o\ etičnih je bilo mnogo ujetnikov. 58 oklopnikov, TZG topov vseh vrst ln številno drugo orožje je bilo zaplenje io ali uničeno.
Na južnoitalijanskem bojišču je včeraj podvzel sovražnik po močni topniški pripravi nekaj sunkov, ki so pa propadli pred našimi postojankami.
Angloameriški letalski oddelki so včeraj napadli veliki Pariz in več krajev na za«.>. denih zapadnih ozemljih. Prebivalstvo je posebno v nekaterih mestnih okrajih Pari?a imelo velike izgube. Sile letalske obraml^ so pri teh napadih uničile po dosedanjih ugotovitvah 19 sovražnikovih letal, po večni štirimotorne severnoameriške bombnik-.
V borbi proti angloameriški plovbi sta potopili letalstvo in vojn3 mornarica v de-eembra 35 trgovskih ladij z 225.200 hrt, 24 nadaljnjih ladij s 132.000 brt. je bilo i bombnimi ln torpednlmi zadetki tako težk* poškodovanih, da lahko računa z njih po topltvijo.
Vojna mornarica in letalstvo sta izme< sovražnikovih vojnih ladij potopili 18 rušil
mornarica potopili 6 sovjetskih podmornic, 4 brze čolne, 2 topnlčarki, 1 ledclomilee, 15 izkrcevalnih čolnov in številne lažje vojne ladje. Kazen tega so bile poškodovane številne podmornice, 2 brza čelna in 1 topni-čarka.
Ob slovesu od starega  I rta  imam^ že tako navado, da ga pregledamo — ori U-m t pa vse neizpolnjene žeMe in nade radi na-pnimo mlademu novemu btu.
Ne tega ne onega ne maram danes storiti, saj minulo leto vsaj do septembra — prav teko pa njeg va dva r>r:<inika — pač niso vet vredni, kaker da i»b črtam0 >z naše zgodovine, ker so kot neznosno breme Farno oviral na.^a prizadevanja za novo   plodonosno živlienje.
Naših upov in že! ;a za b dočnost oa ne smemo zaupati kar mlacemu letu. temv č se — na & led 2 na ko'edar — smemo nanašati samo na lastno silo. na našn neupogljivo voljo in na naš pogum, da hočemo iivrti.
Si^er smo prav majhen narod, najmanjši v Evropi, vendar pa kijub temu že 1400 let z največjimi narodi nagega domačega kontinenta skupaj prenašamo vel ko trpljenja in veselja, ki ju usoda dodeljuje tudi njim. In če meseca septembra, ko nas je irdajstvo združenih b^doljevcev in bolj-ševikov oklepalo v smrtnem objemu, če ted?j ni mo propadli ne b°mo propadli niti v bodočnosti, ker sme pač v svojrni jedru zdrav in delaven narod, ki se veseli življenja in zaupa v Boga.
Vsekakor nam  je  ob   septembrski za življenje nevarni krizi romagala Nemčija, ki  ji  bomo  za  to  večno  hvaležni. Toda j Nemciia bi nam ne bila pomagala, če bi 1 ee ne bila preprie".!^.  da živeti hočemo
Vzhodno fesjlšče nadalje
v težkem clsraitibn^in boj«
Hudi bofl trsflSčn pri žrtcmlru — Izjalovili jž^zkosi pr:i5©r«v pri Vitebsku — NadalfssS* iadraErskl ^tek eS scen tal? —p Terorističen napad na Berlin -7 3*& letsl sesUelJenih
stnovanjskih hišah. Po-amezna mo.ilna le-tsla so vigia poie^ tega l/3mbe na rensko.
vestfalCsko i>odrcčU\ i»o deslej d spel li vesteh so sile letalske obrambe zbile 30 štiri-
riihrerjev glavni stan, 2. jan. DNB. Vrhovno poveljm&tvo oboroženih 3:1 objavlja:
Pri nikopoijskem mos^Jšču so se s težkimi izgaabami za sovražnika se prei n::*»rrai postojankami zrušili ponovni sovjotsUi ni-padi.
Južnozapadno od Dnjrprcpetrjvska so boljševika z več divizijami ponovili svoje napade. Na nekaterih vdorih so se srditi boji.
Na bojišču pri Zitomiru se nadaljujejo hude borbo. Zlasti južnovzhodno od liei*du čeva je prišlo do težkih bojev s sovrstnikom, ki se nadalje močno napada.
Pri Vitebsku so se včeraj izjalovili s slabšimi silami Izvedeni sovražni poizkusi prebiti naše črte. Z lastnimi protinapadi ponovno osvojeni odseki ozemlja so bili očiščeni razbitih sovražnih oddelkov.
Severnozapadno od Novel ja so nase čete krvavo odbile krajevne sovjetske napade ter so razbile njihova zbirališča.
Z južnoitalijanskega bojišča javljajo le o krajevnih spopadih.
S pomočjo vojne mornarice je bil Jadran, •ki otok Mljet očisčeo komunističnih tolp.
Državno preertolnco Je v nedeljo zgodaj zjutraj znova napadlo velike in?vilo britanskih bombnikov. Z breznačrtnifn odmetom rušilrr h in zazidalnih bomb je v nekaterih mestnin predelih
motornih bombni.icv.
V vojnem poročilu 1. jantarja javljeno BtnvtUi 19 pri napadu na veliki Pariz sestreljenih sovražnh loal, se je po nknrd-nlh poročilih zvišalo na 31 sovražnih I tol, izmed kat-erih je bilo 29 stirinv>tomih sever, noamrišk h bombnikov.
Angtosaško romanje v Moskvo
Stoekholm,   31. decembra. Predsedstvo
argieške delavske stranke je imenov:lo po poročilu Ion.-ionskega dopisnika lista >So-c;al-Derakraten* delgacijo stranke, da v »ugodnem trenutku« odpotuje v Mcskvo. Delegacija, ki ji pripda med drugimi Ha-rold Laski, ima pripravi en obeežen dnevni red 14 točk za »razgovore« z boljseviki.
Tudi anglegka zadružna zvez- je sklenila poslati v Sovjetsko zvezo delegacijo.
Prispevajte za Zimsko v^rnoc!
ter rnamr ra svej obstoj tudi pridne delat: in se h;abro boriti.
Za varstvo in za mogočno pomoč branilca vse Evrope,  velikega sosednega nemškega naroda, se moramo tore i zahvalit ti temu delu naših slovenskih rojakov, ki si je obranil zdravje duha, namreč:
rVvič: hrabrim prostovolinim proti^o-munističnim miličnikom, ki so v obupnem položaju kljubovali dvojnemu obi emu k -munistov in badoljevcev ter so se s težko borbo prebili do nemških meia in v Ljubljano, da od tukaj pod vod-ivom junaške nemške oborožene sile z nezlornl iivim pogumom nadaljujejo boi in se na novo or-g* n ziraio kot S!oven'k0 domobranstvo.
L>rugić: Kcrajžnim in svoje & lž^ s+i e zavedajcčLm ^metom, ki so svojo grudo obdelovali tako dolgo, dokler je niso morali napojiti z lastno krvjo, ali pa so — z nje pregnani — zagrabil za orožje ter dopolnili domobranstvo in se sedaj pripravi -aio na končni obračun s tolovaji.
Tretjič: Pridnim sposobnim in narodno zavednim delavcem, ki so ob strojih ali s svojim orodjem storili svojo dolžnost ter ni-o zppurtili svojih m*»st ne glede ~a skromne mezde, hkrati pa tudi prezirnjoč zapeljiva vabila židovsko-boliševiške in-temacionale.
Četrtič: Svojim dolžnostim vdanim in ljudstvu zvestim uradnikom, duhovnom, zdravnikom, šolnikom, in žen jer jem in drugim državnim, javnim in zasebnim uslužbencem, prav tako pa pripadnikom svobodnih poklicev, ki se od lažnive propagande ni?o dali zapeljati temveč so z dostojno večino slovenskega ljudstva vzdržali pred sleparskimi obljubami sovražnikov ter so vztrajali ob hudih grožnjah in kljub *eroriu rdečega podzemlja, posebno pa še novinarjem, ki s svojo odločno in ja^no besedo dajejo boju proti komunizmu duhovno orx>ro.
Petič: Večiemu delu slovenske mladine, ki jo je samo zdravje in veselje do življenja ter se z zanesljivo pravnmi občutki povezanosti z domačo zemljo in nlenim ljudstvom pri'oieno zgraža nad duhovno, .noralno in fi/.ično pokvarjenostjo svouh tovarišev in tovarlšic. razjedenih od ži-dov:>ke?a strupa. Zato se tudi prezir)iivo obrača od njih ter je odločena, da sebi in vsemu svojemu narodu z mladostno krepkimi udarci skuje bolj zdravo, za plodno delo bolj vneto. lepšo, sončnejšo in srečnejšo bodočnost,
S temi pozitivnimi prvinami in z lastnimi močmi moramo in tudi bomo kot pravi evropski narod — ne glede na ovire in težave — še nadalje v še večji mer; izpolnjevali svolo dolžnost. Posebno bomo pa svoje dolžnosti izpolnjevali tudi s preziranjem morebitnih nasprotnih udarcev, ki natega pegmna nikakor ne brdo ohromeli, temveč ga še okrepili.
Teiak Je program in zelo težke so naloge, ki si iih zastavljamo. Toda stvari se moramo lotiti in iih zmagat)! Zakaj samo tako nam bo mogoče častno obetati, samo tako si borno zaslužili in priborili našo trdne nevezane narodno skupnost ln tiste resnično socialnost ki sta porok in iam-stvo sa nam po pravici in zastari pri nadat oči prostor v družini evropskih narodov.
Ko se na spet lotimo našega dela moramo obenem iti vase ter s sebe otresti
vse zlobne stra:-ti. ki so nam jih desetletja dolgi strankarski politični prepiri in zdražbe napravile skoraj za navado, da se je naša narodna edinost razbila ter smo prav zato tako dozoreli zi razdor ;0 p«čcn janje komunizma. Nevošc liivost in zavist, sebičnost in sknpuštvo. ovaduštvo in podkupljivost, umazano strcnr.užtvo in ko upcija ter podobne grde lafetno.Tti^ morajo izginiti ter napraviti pms'or tist'iji' krepostim, ki nam edine lahko dadr m ii za izpolnitev naš h težavnih nal u.
Najprej moramo v naš j mali pokoji i napraviti red! To se pravi: mi maramo iztrebiti komunizem in pokončati nje^.ve požigalske dihali, zagotoviti si morama varnost in mir, odstraniti razdejanje, uresničiti obnovo, vse kmetijstvo spet dvienti na višek, oživeti spet industrijo in obrt itd. itd. Seveda moramo hkrati z vsem tem obnoviti ali ustanoviti tudi vse za te namene potrebne organizacije.
Z uspe-žnim uresničenjem vseh teh del in prizadevanj bomo dokazali, da sn..\ čeprav majhen, vendar vrl, prizadeven, pošten in hraber narod, ki bomo — kljub vsem vojnim težavam — iz naše domovine spet lahko uredili naš prelepi vrt —■ naš tolikokrat opevani zemelj ki paradiž. Hkrati bomo pa doprinesli dokaz, da te naše prelepe domovine nikakor nismo voljni izročiti židovskim pertkomisarjem, naj bi nas — kot izhiranju in smrti zapisane sužnje — odvlekli v tundre in tajge severne Rus?je in Sibirije — polnit židovske denarne vreče.
Tako vidite, da se program za ustvaritev našega novega življenja ne da prisiliti v koledarski predal enega samega leta. Sedaj vemo. da je naše vstajenje odvisno samo od nas *amih. da moramo svojo voljo in svoje moči zastaviti trajno, ter sta zato potrebni edinost in disc'plina.
Ne glede na koledar je začetek ze storjen. Protikomunistične manifestac:je v mestu Ljubljani in po pokrajini, sklep z domačij pregnanih deželanov, da bodo delali in se borili do zmage- oklic predstavmkov vseh slojev vsem Slovencem m Slovenkam na neizprosen boj zoper komunizem, necd-jenljiva borba in organ zaci jaki napredki našega domobranstva, prav posebno pa še boj, ki ga je nase domobranstvo ramo ob rami v zvestem bojnem pobratinstvu S hrabrim nemškim vojakom proti dvajset-kratni premoči jnnaškn in zmagovito do* bojevalo v borbi za Kočevje, nas slovenski Alcazar, vsp to n»m daje pravice za trd no vero v končni u*peh.
S to vero vam ki čem, Slovenci m Slovenke, da nastopa doba, ko si boste s svo-jfm prizadevanjem, s svojim delom ln s svojo trdno vero v zmag-0 lahko svoja imena za večno zarfeall v zgodovino nase domovi« ne In vsega slovenskega naroda.
Očetje in matere- sinovi in hčere, s takim prepričanjem In to trdno vero vas kličem — ne samo za kratko dobo leta 1944., temveč za ves vek te slovenske generacije, ki bo s svojo evropsko zavestjo rs dolžnost oživela naše novo življenje in možato sodelovala pri novi n redit vi Evrope, tiste Evrope, ki bo pod vodstvm NemeJje in njenega velikega Vodje zmagala, potem pa spet vsema svetu pokJ*i»fa!a darove najvišje civilizacije In kulture kot je to te delal« skozi tisočletja.
Vsem potrtim in vsem po eru m nI m kličem ln od srea vofičšaa naj nam leto 1944. s vdanem delom za slovensko domovino vsem prinese veselje, čast in srečo!
Strmo 2
•SLOVENSKI   NAROD«, panterje* 5, januarja 1944
Štev. 1
Fiihrerjeva peslanisa
Nadaljevanje s 1. strani
di določila bistvo miru. Tej mr2nj: pa oe
stcji danes nasproti nobena slabotna meščanska Ncmč ja, temveč narodnome1 ali-stična ljudski država. Po štinh letih vojne ni nemški Rech izgubil niti kvadratnega kilometra svo e zemlje. Nemšk Reich ra v tej ogromni borbi samo daleč prodrl na vse strani v zaščito te celine, temveč je pri tem vedna znova prestregel sleherni posamezni udarec. N jtežje udarce v tej borbi je prineslo i- 1943. Nas najstarejši zaveznik je najprej izpade!, izpadel po dolgotrajnem in načrtno zas ovanem izdajstvu klike, ki se je z velele pitalist čnim zapadam čutila prav tako ndent.cno. kakar stoji duhovno brez mrči nasproti razkrajanjem marksistične ideologije, že pred prlčetkom vojne se je mo-rlo opazovati podtalno de!ovarie te klike f*n nčnikov, ger.eradov in pol trkov, ki so se zbrali okrog kralja. Tem plutokratskim naspmtn:kom fašistične ljudske države n njih vztrajn m sabotažom in ohro-mitvenfan po'zkusom se merajo končno pripisat? vse težave v severni Afriki in n«a Ba'knnu Nj'hovi vztra ni sabotaži nI le uspelo, da so zavirali dovoze v Afriko in pozneje tudi v Italijo fn sicer z vedno novim-: metodam-" pasivne rez stenre. in da s«-' s tem n'5im in italijanskim vojakom preprečevali dovoz najpotrebnejšega gradiva za bojevanje, temveč so tudi na Balkanu načrtno otežkočaT aH pa z mota vali položaj, ki je bil z nemškim posegom že razčiščen. Tolovajstvo je bi1© izkkučni pr»uz-vod ncdtanvvj pilit čnih 'n vojaških ukrepov teh sil. Prav tako so ti krogi odgovorni za popoln zl-cm in izpad italij nskh oddelkov na vzhodu. In končno naj bi odkrito izdrjstvo nad Dueejem in sramotna podla zarota z nasprotniki po želji tega kralja n njegove kl;ke vrgli fašizem v Italiji in narodnoiiocia'istični  nemški Reich.
V tem letu so mcrali biti podvzeti zelo ostri n tfžki ukrepi. Sramotno Izdajstvo nad Dueejem, k teremu se ima Itali'a vse zahvalit', je z enim udarcem pstavilo rem-Sk! Re:ch In njegovo vodstvo pred najtežjo odločrtev. Da so iz tega izvirajoče pos'edi-ce imele gotov vpliv na celotno vojno dogajanje, je samo po sebi razumljivo. Nemško vodstvo je bilo prisiljeno, d? je po brez^bz'mpm prcg'eđu najpotrebnejšega ukrenilo zelo ostre odločitve, ki jih je posebno peramezni vojak, ki se je morai ne da hi bi napadera, čento umekniti na sioti-ne kilometrov- kaj težko razumel. Vzic temu je lahko sleherni Nemec prepr čan da ni bilo in ne bo nič več storjeneg?.. kohkor
Pst v bodočnost
Božična prolikomunistiena deklaracija predstavnikov vsesa slovenskega javnega življenja bo prešia v našo zgodovino kot izpoved malega naroda, ki je v času najhujše stiske prisegel, da brce napeti vse svoj** sile za zavarovanje svojega obstoja in svoje bodočnosti. Ta spomenica, ki so jo podpisali predstavniki vseh slojev slovenskega naroda, je izraz globokega prepričanja, da more slovenski narod rešiti pogina, ki mu ga pripravlja komunizem, edino le skupni in složni nastop. Njegovim naporom v tej smeri je zajamčen uspeh - dejstvom, da mu stoji ob strani Velika Nemčija s svojo orjaško in megečno oboroženo sil<j, ki tvori nepremagljiv jez in bran k prosti boljševiški nevarnosti. Splošno je že d/anes spoznanje, da je le Nemčija spos. bsiafiztrebiti komunizem v Evropi in f tem raešiti vse evropske narode, z njimi Te"d vfedi naš majhni slovenski narod, ki .Tdtavl.ja sam zase le neznaten drobec, -'katerem so bili komunistični zarotniki f^epričani. da jim bo postal lahek plen.
\ je realna slika položaja, v katerem -~ izhaja svet ob pričetku novega leta. Prav zaradi tega predstavlja bež čna spomenica, izročena prezidentu pokrajinske uprave divizij^kemu generalu Rupniku. zgodovinski dokument in mejnik v raz-vo.^j slovenskega naroda Ta mejnik je postavi! slovenski narod v treznem sp. znanju, da že komunizem njegov največji sovražnik in da vel^a proti njemu zastaviti vse pozitivne narodove sile. Postavil ga je v spoznanju, da razen Nemčije ni države in naroda, ki bi se mo?r!a uspešno opre'j komunislieni nevarnosti.
_Le velika in močna, odločno protikomu-nistična Nemčija prinaša rešitev. A*^gli;a in Amerika sta se zvezali z glavnim no-sHelJem uničujoče komunistične mhli, s Sovjetska zvezo Zaradi svoje moralne ne-spcsrbnrsti za skrajni naprr in skra.tne žrtve sta se s to nenaravno zvezo popolnoma izrrčili bo'jsevizmu. Tudi če bi še imeli vo'jo za odpor proti rrmu bi ga ne mc^ri; več izvajati. Drugega za d rug "m izdajata evropske narode, ki sta jim prrj dajali \-se mogoč? svečare oM.i-V'e. cb«",°m pa morala trpeti, da se knmunict*čna kuga širi tudi na nnmih lastnih tleh. S tem pripravljata lutfi sebi usodo, kateri hi brezvestno izreči'i evropske narode, če bi bil} to odv'sno od njune volie. Tcda evn n-ski naredi so to igro že davno spoznali in se postavMi na lasinp n ge. Odvrnili ?o se od Londcna in Wa«hingrto^a in s.-> trdno odločeni, da s pomočjo Velike Nemčije sami fcvojnjejo borbo proti komunizmu, skupnemu in največjemu sovražniku vse Evrope.
Z božično spomenico si je tudi slovenski narod in nedvoumno začrtal svojo pot Oprt na to scg!acno izraženo voljo rgrom-ne večine narrda, je prezident general Rupnik v svoji novoletni poslanici to pnt. ki jo moramo Slovenci v bodeče hod:tk očrta! še bolj dolrčno in pedrebno Ugotovil je zgedovinsko resnico, da smo se megli le s pomočjo Nemčije rešiti iz nevarnosti v katero nas je v jeseni pahnilo dvojno isdaistvo komunistov in badoljev-cev. Poudaril je. da smemo tudi v bodoče v bo.fu za svoj cbsloj računati na vso pomoč Velike Nemčije, vendar pa nas to ne odvezuje od do'žnosH. da sami mnrgo boli kakor v preteklosti zberemo in napnemo vse svoje sile v borbi za iztreh'jenje komunizma med nami. kar j* osr.ovni p^goi našega narodnega obstanka. Naloga današnje s'onenske eeneracb'e je, da pnv°de svoi narod iz nesreče in nereda k novemu ii videnju.
Božična spomenica predstavnikov slovenskega javnega življenja in novoletna pos'anica prezidenta eenera'a Ropnika sta XPod ••vHi*lni čipk p m e. itts ^; i»fWs4j» :n hp-■ta pričala, da *>e današnje slovensko poko-lenje zaveda svoje dolžnosti in da jo boce *» kra*?»- izvTširi v dobro sebi ln »vojarnu Ux —f.
je neobhodno potrebno, da so se lahko obvladale neve velike in ogromne naloge. Te naloge pa se imec.ujejo v vsakem primei-i — zmagati.
Ce se je prej vedno predočevala domovini fronta ket bleščeča sdk. požrtvovalnosti, potem smemo danes fronti prav tako pre-
dočevati domovino kot pr.nc.er nič man šega junaštva in požrtvovalnosti. J3ombna vojna prot nemškim mestom nas vse globoko za. deva v srce. Kar je vsem ->n posebno meni najtežje, to so žrtve na ljudeh in to posebno znova na ženah in otrocih. Sicer pa oo prišla ura povračila. Naroanosoci listično državno vo 'stvo je odločeno, da bo vod'.o to borbo s skrajn m fanatizmom do zadniih pos.edic.  Socialistična  ljudska  država je
c Jj mrinje boljševiako plutokratskih tevrih zarotnikov in nj hovih ajdovskih oo-
magačev. Le-ta pa bo vzrok propasti ta
koalicije!
L.. 1944 bo postavilo trde m težke zahteve vsem Nemcem, Ogromni vojni Jogoilc^ se bodo v tem letu bližal: krizi Mi iuuino popolno zaupanje, da jih bomo uspešno
prestali. Naša edina molitev k Bogu naj ne bo, da nam podari zmago, temveč da bi n. s pravično ocenil v našem pogumu, v
našem junaštvu, v nasi marljivosti in po naših žrtvah. Cilj našega boja mu je zna a
Le-ta ni nič drugega, kakor da nršemu narodu, ki ga je sam ustv- ril ohrani obstoj Naša pripravljenost na žrtve in naš^ marljivost mu ne bosta ostali prikriti. Mi smo pripravljeni, da damo vse in storimo vse. Njegova pravičnost nas bo t-ko do^o preizkušala, dokler ne bo mogel izreči svoje sodbe. Naša dolžnost je da skrbimo da nas ne bo spoznal za prelahke, temveč, da bomo zveieli ono milostno sodbo, ki se imenuje j-zmaga« in pomeni življenje!
Fiihrerjevo dnevno povelje vojski
V svojem dnevnem povelju vojakom nemške vojske je izvajal Fiihrer med drugim:
Vojak na bojišču lahko s pogledom r.a domovino črpa moč za izpolnitev svoje dolžnosti. L. 1943 bo moralo biti zabeleženo v zgodovini kot drugo leto vel.ke knze. Dolgoletna sabotaž , k- so io uganjali talijanska kraljevska hiša in njo obdajajoča voaška kamarila ter polit^čnokapital stične klike, ter končno izdajstvo francoskih admiralov in generalov v severni Afriki je dovedlo do ohrom tve možnosti odpora r.a tem področju. S sistematsko izvajano pas-v-no rezistenco odgovornih italijanskih krogov je bil promet v severno Afriko tako zelo ohromljen. da niso naši oddelki zaradi pomanjkanja materijam h vojnih srea-stev. da. celo same ostarbe kon6no več mogli držati severnoafriškega področja Popolni izpad italijanskega zavezn ka na vzhodu 'e dovede! do druge krize ki je našla svoj zaključek z junaškim bojem pr Stalingr~du. Končno se je pričelo podtalno rova rj en je teh že takrat od Anglije plačanih z dajalcev, da bi podminirali Balkan in so tudi tukaj gre z li. da odvzamejo nemškemu vojiku sad njegovih krvavih žrte*. Are taci "a Duceja je nato dovedla do sramotnega odkritesra izdajstva, ki je v zgodovini pač edn-stveno Posledice pa so oile za nns zelo težke. V malo tednh je morala Nemčija najprej pobiti tn razorožiti čete izi jalcev Nad milijon mož. ki so deloma imeli v rokah vse zveze v Italiji in so grozili odrezati na Balkanu stoječe nemške čete, je zapadlo tej uso-di. številni otoki *5o bili zasedeni aH pa so bili deloma po krvavi borbi proti čet^m italijanskega kral'a osvojeni, druge pa smo zopet morali zaradi nemogočnesti vzdrževanja zvez izprazm'ti. V južni Italiji je bilo potrebno takoj postaviti novo fronto in io kensoiid:rati Na Bal-k nu smo moral: premagati fen razorožiti Italijane in tolovaje vseh vrat. Zategadelj smo moral prevesti na ta področja številne divizije in postaviti nove armade lz-gradnls naših utrdb, nadaljnje izvežbanje n j hovih posadk na zapadu in severu pa pri tem nista smeli biti zanemarjeni. Istočasno je bilo potrebno da se v vseh okod-ščmah izzove grozeča sovjetski of en riva že v poletju, da do nastopa zime čm bolj obrab svojo moč V domovini sami smo morali pregledati in zbeljšati ukrepe za obrambo pred sovražnikovimi bombn mi npadl. Morali smo uporabiti nova napadalna in obrambna orožja. V tem letu je imelo nemško vodstvo najtežjo nalogo, ki je bila sploh kda' komu zadana Zar^JI hrabrosti vdanosti in požrtvovalnosti fronte in domovine, zaradi marljivosti našega de^vca je uspelo, da smo podprti od aaš:h zaveznikov v vzhodni Aziji in našh so-borcev v Evropi rešili ta ogromna vprašanja. Vsa vprašanja. k1 so nastala zaradi izd-jstva italjartskega kralja, so sedaj v bistvu rešena. Fronta teče južno od Rima
in se trajno o jaču je v obrambo pred an glosaškimi oddelki. Iz naskoka na Bren-ner je nastala polževa ofenziva. Izkrcanje zavezr.iških oddelkov, bo ne glede na to kje je nameravano, naletelo na nemški odpor ki bo izgledal drugače, kakor je b*t pozdrav Američ nom in Angležev s stran: izdajalskih francoskih generalov v severni Afriki ah brezznačajnih Badogl:jevskih kreatur v Siciliji. To največje leto krize v naši zgodovimi. o katerem so bili Angicž* in bol še viki trdno preprič ni da se bo končalo s popolnim nemškim zlomom, je postalo velik zgodovinski uspeh. L. 1£K4 bo zelo trdo, naša skupna nalega pa je, da v njem zopet prestanemo dobo čiste obrnm-be in nasprotniku tako dolg/o zr da jamo težke udarce, dokler ne bo končno prišla ura, ko bo Previdnost utegnila dati zmago narodu, ki si jo najbolj zasluži. Ce Pre-v dnost podari življenje kot nagr-tfo onemu, ki si ga je najbolj junaško priboril in branil, potem bo naš narod našel milost pred onim ki -e kot pravjčen sodnik v vseh časih vedno podari zmago onemu ki je le bil najbolj vreden. V tej borbi za biti ali nebiti bo na koncu zmagala Nemčija!
Dnevno povelje Gorfnga letalstvu in Donitza mornarici
Berlin, 31. dec DNB. Vrhovni poveljnik letalskega orožja državni maršal Goering je na Novo leto izd 1 za pr padnike letalskega orožja dnevno povelje, v katerem pravi med drugim:
j>V tem trdem vojnem letu je ve3 naš narod podal zglede občudovanja vreinega junaštva, zvestobe in trdnosti. Bojišče in domovina sta v resnici prekosili sara: sebe Vzdržali sta navzlic bridkim žrtvam, velikim skrbem in težavam z vernim pogledom na Fuhrerja im v sveti ljubezni do domovine vse preizkušnje usode z mecnm srcem. Vi moji tovariši ste v teh borbah cb vsaki uri visoko dvigali ponosno in slavno z: stavo letalskega orežja. Vem, da ne boste mojega zaupanja nikoli razočarali s svojim junaštvom in fanatičnim izpolnjevanjem dolžnosti, kajti naše življenje velja kot svet? oporoka padlih junakov samo eni misli: Nemčiji. Tako korakamo zavedajoč se ogromne sile Nemčije, polni neomajnega zaupanja in z nalogo viseke odgovornosti za kulturni svet vsega kontinent? v novo leto. Pot leži jasna pred nami. Gre za zmago ali propast«
Vrhovni poveljnik mornarice veliki admiral Domtz je izdal ob novem letu dnevno povelje vojni mornarici v katerem ugotavlja, da je preteklo leto utrdilo nemški narod kot nobene ger.er cije prej. Karkoli, pravi velik: admiral, bo usoda v bofočem letu od nas zahtevala, mi bomo izkušnjo prestali enotni v volji, neomajn1 v zvestobi, fanatični v veri za našo zm~go.
Pet mrtvih junakov na talafe
Strabavite podrobnosti o njihovi tnu&en.šlu mirti — Priprave za veličasten pogreb — Muirz.cc so oba praznika krop.Be mlade p.Ufjftike v molilnici na Žalah
Gsvsr ministra dr. G©&bsls3 na Silvestrevo
Berlin, 31.  dec.  DNB   Državni ministpr dr Goebbels je na Silvestrov večer v svo jem radijskem nagovoru med drugim izvajal:
L. 1943 je b'lo doslej na;*težje leto te vojne. Zaradi strahopetnega izdajstva italijanske kraljevske in generalske klike je oil osni tabor oslabljen za gospodarsko in vojaško slo er.ega zaveznika in ni bilo možno preprečiti. d3 se ne bi s tem nekonko izpremeniia celotna vojna slika. Naše stebre smo mcrali postaviti nazai tako na vzhodu kakor na jugu Ti umikaln pokreti n ših čet pa so dali sovražniku dobrodošlo priliko, da se je razpihoval o vo aškem zlomu Re cha. vendar se je temeljito zmotil Naš vojni položaj se je s:cer zaradi teh dogodkov zožil, vendar še vedno zadcstule. da nam jamči sigurno končno zmago Angleži in Američ ni ne stojijo na Bre-nerju. temveč daleč pred Rmom. Tudi boljše viška ofenrva ni zamogla prodreti do nemških državnih mej. kakor hoteli in snovali in naša vzhodna armada nudi bolševikom ogromen odpor na frort:. ki leži daleč izven naših resn čnih življenjskih in interesnih sfer. Izostale so °mfibij-ske operacije, ki j:h je najavljal Churchill z eno besedo: izpad enega zaveznika iz naše boreče se fronte ram je sicer pripravil velike in često tudi nevarne težkoče. toda mi smo j h obvladali. In to je končno naj-
važnejše. O iz!du vojne ne odloča-'o želje tn namere, temveč zgolj dejstva. Tudi v preteklem letu sovražniku ni uspelo, da b ustvaril v takšnem obsegu, da bi zamoge) prizadeti našo vojevar.je v kak: zi življenjr-važn; funkciji Sovražnik si je ob našem vojaškem in moralnem odporu polomil zobe. Kaj to pomeni za nadaljnji potek vojne se se:aj še ne more preceniti. Boljševišk nevarnost, ki grozi vsej Evropi, je bila tudi v preteklem letu lahko uspešno ukročena Vefir.o bodo smatrali za največjo sramoto tega stoletja, da so se Anglija in Zedinje-ne drž ve zvesale z boljševizmom kar nai bi dovedlo njihovo z mržnjo prežeto borbo proti najbolj pošteni celini do vojaškega uspeha, toda tudi s tem ne bosta prišli do zmage, nasprotno, kvečjemu bosta izpod-kopali življenjske temelje svojih lastnh narodov Samo sramot? bo ostala. Sovražnik ne bo opustil nobenega sredstva, da bi nam v prihodnjem letu iztrgal iz rok naše življenjsko važne postojanke, toda zato bo moral tvegati nevarno pot na zapadu, kateri se je dosle- še vedno uspešno umel zmakniti. Letalska volna pripravlja sovražniku samo tako dolgo zabavo dokler je enostranska. ko pa bo ponovno dvostranska, potem bodo kma^u zamrli v londonskem tisku kr ki in izlivi veselja* Zelo verjetno Je da bo taka voma v prihodnjem ie-tu stopila v svoj odločilen stadij.
P&merska bitka v Biskajskem zalivu
7 britanskih rušflcev potopljenih v osmih urah
Berlin, 1. jan DNB V večdnevn-n operacijah lažjih nemških pomorskih ©dime je rfcu-pina ruš!cev in torpedovk pod poveljstvom kapitana bojne ladje Erdmengerja 22 decembra predrla v zapadm B skaiski zaliv m se ie tam 7 dn; borila najprej z britanskim letalstvom ter kasneje z nadmoćnim sovražnim bro> dovjem Boji so se končali 30 decembra, kakor je bilo že iavljeno s posebnim vojnim poročilom Med operacijami ie poseglo v borbo nemio letalstvo, ki je sporočalo poveljniku dragocene podatke
Že pri prvih spopad h so bila potr i ena po> roč^^etalstva da stop nem^cim «lam nasproti več 2 nriilc' Mvarovtnih skunm nvražnb križark Kljub velln topo^Hr premoči nasprotnikov io nemšk' ruSlci *n torpedn- čoln Iti ihn je poveljeva! korvotn- kapitan Kchlauf, nedavno odlikovan z viteškim križcem a potoni rev brtanske križarke »Charvbdis* m ru**T-u £& »Lusbovnoc, • tsftdkijoofjni« dafeon pc*-
vih torpedn'ških posadk tako? napadli Čim je bil ogenj otvoTJen. so že posegli v boj brtan-ski letalci z bombami n z drugim orožjem Kljub temu ie poveljnik ukazal, naj se nemške ladje približajo britanskim križarkam Uspelo mu je. da ie kljub obrambi sovrain h letalskih napadov s Koncentričnim ognjem *vojega topništva dobro zadeva! britanske kr žarke. Vsled stalne izpremembe vojaškega položaja na katerega je vplivala zlasti velika brzina vseh udeleženih edinic se je že v kratkem času ponudila ugodna prilika za nov spopad Zopet je skušalo sovražno letalstvo poseči v boje. dobro merjeni obrambni ogeni nemSkih rušilcev *n torpedovk pa je tudi to pot m rse do konca onen^ocočil letalcem da bi svoje bombe lahko dobro odvrgli Medtem se it moral del nemških sil vrn f5 zaradi obnove fforva v svoje luke tako. da so morale edmice fa so se iwn»j ostale na bojišču, sprejet nase ves težo »OTaiojh, zlasti t letalstvo« Izvedorife n*pe-
I Ju uljana, 2. j nuarjj-i Iz Kočevja so piis>eljaU še pet niriv-h kočevskih junakov, ki so darovali s.oja mlacat življenja v borbi proti koiiii-.janu Našli so j Ji sedaj med ruševinami v mestu. Slovensko domobiaastvo jih bo jutri pokopalo v Ljubljani z vssmd ćosi-mi, ki j.m &re-do kot borcem in tovaiišem.
Ljubljana je že ob prvern pogrebu z vsem srcem pckazaJa, ka^o visoko ceni tve t.stih. ki so si na*ieli na,.o£o, da rešijo slovenski narod popotnegn. propada in uručenja s strani podivjanega komimlziiia K prerv.-nemu grobu je ljubljansko prcbiv.-L-Cvo spremno 34 žrtev borb v Kočevju s častmi, ki gredo junakom in mučencem.
Skrajni pogum ji pripravljenost dO žrtvovanja je pokazala tudi petorica rulaciih fantov, ki leži se laj na 2aiah. Zloč-ns u komunisti so jih s podivjano besniš.jo c-av.e .1^ v goreče barake, kjer so živi zgoreli. Mlade žil ve komun, stičnega nasilja niso pokazale v najtežjem trenutku strahu in m;i-hovanja, Pogurrino so šle v stražo sm.t n Lako zatioiž-ie ves slovenslu nA.oj., ki jin oo ohranil vedno v najlepšem spominu in jih častil kot najdragocenejše žrtve -a s\Cjo svobodo.
S svojo junaško smrtjo bo ta petorica ko čevskih junakov viiia vsem Slo.ern-em nove volje m poguma za brezkompiomisao boibo proti komunizmu do njegovega popolnega uničenja. Vsem borcem za sveto p.~tiko-'munistično narodno stvar bo:o ž.tvTe vzorniki, ki bodo vodili boj pn>U komunizmu od uspeha do uspeha, dokler ne ho slovenska zemlja popolnoma cčščena vsakega mednaioinega in brezbožnega zločinstva. Po njihovem vzgledu se bodo jeklen :le vrste domobranskih borcev, ko bo Jo izsevale svojo ljubljeno domovino.
Za petorico kočevskih junakov, ki ;ih bodo jutri pokopali, so na Pokopališču jina-kov na Ljubljanskem graslu že izkopali 5 novih grobov. Pokopali jih bodo z vsemi vojaškinu častmi. Spremili jih to. o na zaa. dnj: poti tovaiiši do.nobranei, ki bodo z ranjenim srcem, vendar ponosno old^li zadnji pozdrav soborcem. ki j'm je bilo dano doseči nazvišje, kar more doseči junak: žrtvovanje za svoj narod!
Ljubljana, ki je že pri zadnjem pogrebu pokazala svojo ljubezen do kočevs': h žrtev, ko je zasedla vse ulice, kocler se je pomikal šoini sprevoi, zasula žalni o'er z naj'en-štim cvetjem, prisostvovala vsem r°g eb-nim svečanostim z ganljivim pietetnm zadržanjem, naj tudi pri jutr šnjem po.Tie' u izkaže svojo zvestobo i de]'i, za katero so padli ti mladi borci. Zagrne naj j h z rožami, vsi, ki morejo, naj se udeležijo žalne nv^se v framčiškanslti cerkvi in se petem zgrnejo ob ulicah, koder se bo pomikal sprevod proti gradu. Tako bomo znova odločno tn jasno lokazali. da je vsa Ljubljana v protikomunističnem,    slo\-enakem taboru
dov. V boj'h so zbile skupno štiri letala, med nj mi enega izmed največjih angleških vodnih letal tipa »Sunderland«.
V nadaljnji bitki, v kateri so morali nem>k topničarji htro menjavati cilje v zraku :n na vodi, sta bil britansk1 križarki »Glasgowa in »Enterprise* s topnišk mi zadetki poškodovani oziroma zažgani Kako hude so bile poškodbe, je postalo razvidno, ko se je ena izmed križank borila s torpedovkam. ki so pnšle v zelo nevaren položaj Od zadetkov je bla britanska križarka prisiljena da je opusrila zasledovanje in da se je umaknila z bitke S tem jc ;zpad!a moč križarke. k^ je pri tonaži 9 100 ton. z cb-orožtvijo dvanajstih 15 2 cm, osmih 10.2 cm topov, s štirimi 4.7 cm in osnrnr 4 cm protiletalskimi topovi in s tcrpednmv cevmi ter s tremi letal predstavljala večjo silo kakor več nemških torpedovk skupaj Skorai enako močno oborož'tev ima tudi »Enterprise*«, ki ima 7-580 ton ter 16 terpedn-'h cevi.
Glede na to ve! kc sovražnikovo premoč so nemški rušilci n torpedn i čolni pod spremim taktičnim vodstvom svojega poveljnika znova dokazali, da se znajo boriti rud; na oddaljenih morjh. na katerih sovražnik lahko vsak čas zaradi krajevnih prlik nastopi z nadmočnimi si-'ami.
Zaradi bojev ki »o se pričakoval1 je h lo odrejeno vsem nemškim podmorncam v bližini naj napadejo sovražno brodovje Kljub viharnemu morju so se nafflo pribi žale *cvraž-n/m edincam Tik pred po'nočjo je ena izmed nodmomic naletela na angleški ru^ilec. ki pa je podmornico spoznal n io začel obstreljevati V tem izredno nevarnem položaju ie podmornica izstrelila torpeda iz naibližje razdalje. Dva sta zadela rušilec ki je vsled s:lov;te ck^plo zije zletel v zrak in se je v nekaj nrnutah potopil Medtem je uspelo tudi drug m podmornicam, da so prispele v primerno bližiro. in že nekaj m'nut po rarčenju prvega ru-itcu se ie pctop'1 drugi. k; sta 0a enake zadela dva torpeda Tretji in ed ni preostali rušilec se ie sku=al z naglimi 'zpremembami smer umaknit5 podmom'škemu obkoljevanju. pr :cm pa je prišel pred cev* druge skupine podmornic in se je eno uro kasneje, zadet od nj hovih tor-nedov potopil
Dalje proti severu se je postavila nadaljnja skupina podmornic na pot skupm- ruši'cev. k: je naglo plula proti jugozapadu Rušilci so padli v sredo podmorn'3ce skupine in čeprav se n skoraj nič videlo, so podmornice vendar zadele dva rušeča, izmed katerh se ie eden takoj potopil, drugi na je, zadet v strojmeo. začel goreti in se je polagoma pogreznil Potopitev še enega rušlca pa ni mogla bit* več opazovana. Vsled viharnega morja je tudi njegova DOtdpitev zelo verjetna.
Istočasno je uspelo neki r*od4ncrnx; v severnoameriških vodah da je ob obali Nove Fund-•andije uničila sedmi rušilec.
Ti uspehi so bi? doseženi v komaj osmih urah Stal* so sovražn ka skupno s sprem! jeval nimi ladjami, ki so bile kot potop!iene objavljene v vojnem poročilu 26 decembra, devet rušil cev katerih izguba je -sled zaščite po vseh morjih nlovečih tad jskih spremljav posebno občutna
En lastni rusilec ter dve torpedov k se n'so vrnili Te i »gube k* so jft utrpele v junaki borbi nemške sile w& i dobljenimi usneh več kot poplaćane Takoj uvedena reševalna akcija je cenogoctls rešitev dela posadk
Flačalte zaostala naročnino!
in da je pnp:-avijena 2-tvovata vse za zmago pravične stvari.
pri mrtvih junakih
zaiah
čim se je r^> lu^u. ^ so pri;Klj :li v L,jauijixiio ±e 5 žutev pogiamne m zjn.^o^ite bo^ve đ.ovxnsiUh aomob.anccv v ivoca^u in jih poloi ii i.ač.uno na za^e, so že pil^-j di pivi kiopuci in uasUiCi n>uio*^ga 3 oaua. Fiep.os.e ivi-ste so poiožJi v moliLiioo. In a vse^k. je vola venec 12. snuecja, čelade pokojnih junal:^v in bajoneti. Zq v dopoldan-sriah uiaJi to 88 zelenju piklruž.li prvi topki kia^ne^a c\eljx. .Nageljini ui mimoze so zakril. grobo ooeljen les i-akev.
Ob luotah se uslavijajO objskovalci tn s tužnan pc^le Io<m n.ou.jo ka-sie. Solze se jim k-atiejo v oči, usUi ^pcojo nicL ev. Prav v kotu moćnice etiOji s^aia ž^rt-^a. ki s sklenjenimi lokami sirmi v itLzpelo na oltai-ju in viilrajno moli. Ne zmoti je noben ko.ak obiskovalcev. i\Tit. nila^Ui ^ .- , o_ dična, ki polaga šopek cvetja na naj JižjO krsto, ne vsbuui njene pozurao^u Na cbra_ zu očituje le bol, kakršno čuti le ma;i a i žena. Ta žena je poosebljen simbol slovenske matere, ki se njeno ljubezni polno srce kmši od bolečine zaradu tzguoc najboljših sinov.
Ljudje prihajajo in odhajajo. V srcu nosijo pletctno foci st\ovane ki ga z vso nežnostjo blaži p.akrasen o!:vir sončn ga zimskega dne. Kočevske junake pazdravlia-jo iz daljave Ti--gk\v, Stol, Stcrilč in vse K:i:avarJ<e.
1. ICi'ste kočev^Jv-h juna*vO^-maCencev bodo p-epjjj^aJi dne 3. j-nu.irja ob pol 9. zjutraj z zal v župno cerkev Marijinega o..::a-njenja v Ljubljani.
2. Ob 9. sc bo začel slovesni rekviem. Nfu-to bodo krste blagoslovljene ob petju psalma   Resi me .
3. Okoli 9.45 se bo razvil iz cerkve žalni sprevod na »Pokopališče junakov« m\ ljubljanskem gradu. Pokcpali jih bodo po*eg jiinašl^h kočevskih soboicev.
4. 2alsi sprevoi se bo pomiksl po naaled-nih ulicah: Marijin t: g, Stiitarjeva ui ca, Mag:tiat. Mostni trg, St:-ri trg, Flori jen. ska u ica, Karlov£>ka cesla, Pot na grad.
5. Sprevod bo popolmoma vojaški, zato naj se c"vil sli postavijo a'.mo v spalir po navederiih ulicah.
in saf£3oapravRtli£i uradom
V poneselj,-k dopoldne, 3. jainiarja, bodo  z  vojaškimi  Častmi  pokopani korevski
mnčenet ki 90 j h v teh dneh pripeljali v Ljubljano. Vabimo vsp javne in samoupravne urade, da izvršijo v času pogreba  (od 8 do 1?)  žalne zastnve.
S S32SS2H1 161 VC;lS?li£0
Ljubljana. 1. januar.a.
Kakor za božične praznike, nam je priroda tudi za Novo leto naklonila krasno vreme. Rahlo pobeljena Ljubljana se je oba praznika sveilikaia v soncu in se kopala v vedri sinj ini. M^di^m ko ie na Novega leta dan še nekoliko ^ le.vel mrzel veter, se je ozračje v nedeljo docela umirilo sonce je grelo pomladno toplj in 1 ljubljanska ckolica je kazala nnjkrasr lice. Izredno lepo vreme je pripomocilj, da smo kljub dnevnim skrbem stop.ii bodro v novo obdobje,
V marsikateri hiši so se tudi letos zbrale družine k skupnemu silvestrovanju, v pretežni većini pa ie bil prehod iz itaj v novo leto praznovan kar najbolj skn m no. Radio je poskrbel za prav zabaven in prijeten spored, ki je mnogo uri mo I. da ie bilo razpoloženje po domovih čimbolj vedro.
Romcxst vstopa v novo leto so podcrtavale izjave vodilnih mož, ki smo jim ludi Ljubljančani prisluhnili z vso poz; r «. 1 >. Fiihrerjeva novoktna poslanica, polna vere v nemški narod in njegovo zm.u'io. govor državnega ministra dr. Gc/obel a pa čestitke drugih visokih činiteljev. ki oblikujejo UEodo Nemci ;e in z njo v. e . v-rope, so vicp.A-sod zapustile močan vtis. In ko je na Novega leta dan izpnjgov .d po radiu naš p:ezi:!ent. e. divizij ki ec ie-ral Lev R u pni k je vsa naša tre .-na javnost sledila njegovim klenim njem z zaupanjem in priznanjem,. Tudi naš nadpa-tir g. knezoikof dr. Gregor i j Rozman je opozoril vernike na poiriin novega leta. Na Silvestrov večer je v oolni stolnici pridigal nakar so bile si. ves .e litanije in zahvalna pesem Na cb;i praznika   so   po   ljubljanskih   farnih cerkvah
brali njegovo pastirsko pismo.
Ljubljančani so tudi ta dva praznika nrid-^o romal; ^a 7. 'e K**op?!i S" " ^~o-liln:ci kočevske mučen:ke, po ostalih ka-
pelah pa druge ookoinike m,a    . . Gvidona Debebka ki ie ležal sred BI nih vencev v kapelici sv. Nikolaja. Danes popoldne se ie na 2alah z\T-tilo kar pet pogrebov.
Kljub izredno lepemu vremenu so nn?a »led^Iišč^ in kinematografi imeli len delež, sai Ljubljančani vedo v vnjni b^-lj ko kdaj prej ceniti plemenito razvedrilo.
Matloleeva fiivest. Petrlnka"
ki je pred kratkim tzsln v Vodnikovi družbi, je globoko občutena epopeja slovenski materi To zgledne pripovedno delo iz kmetlsltega lovljenje na Notranjskem b? Se dolero vemo zrcalo in topel Izvir prave ljubezni do domače hiše in naše lepe zemlje Vsi. ki ljubite slovensko ts-virno leposlovje, sezite nemudoma po tej vredni knjigi! Knjiee dobite v pisarni Vodnikove družbe (Narodna tiskarna), v knl'eramt Tiskovne zadruere. šolenburgo-va 3 aH pa v knllp»rni Učiteljske tiskalne, Frančiškanska 6.
Ob letalskem alarmu vsi v zaklonišča!
V zaiiioniSO.ii pos:opijt kjer so uradi, poslovni ali gos.i I u i.; ki prostori, mora biti dovolj prostora tudi z& stranke in goste teli obratov.
Sfer. 1
•SLOVENSKI   NAROD«, P*"«*«**. *•
1*44
Strmu 3
»Enakost" med »tovariši"
Razmah korupcije v komunističnih krdelih in terenskih odborih
2e v zadnjem Članku — v »Slovenskem narodu« z dne 27. decembra_
je bilo na primerih poUazano, kako izvajajo komunisti v praksi »tovarištvo« in »enakost«, fcj ju imajo vedno na jeziku. Današnji članek to sliko Se Izpopolnjuje,
Poglavje za sebe tvori kcnipcj3 pri prehrani v komunističnh krdelih. Pn brani se it »ena kost« najlepše  videla  ter povzročala mr\eJ prtožb In nezadovoljstva.
Nem3ci vojak ttna na boj ^ču sto hram. kakor oficir. Tud: v \^>eh drugih vojskah gledajo na to. da je razlika čim manjša \ komuni-st:čnih krdelih, ki naj" bi se ber la za enakost j vseh, na je hrana kar trikrat ločena, Moštvo jo   ma  zase   štab   »bataljona«   zave m
i
štah •
»brigade« že zopet zase Kako je 5, tem. naj pokaže primcT neke edhvce. k; je v začetku oktobra bivala v Dobmiču na Dolenjskem
Gospoda in raja
Ob pol 8. zjutraj so začeli dePti zajtrk ?a moštvo. Vsaka oodcd:nica se je men'a po-strc.-iit: ;n je pri kuh nji v cavetke preiela *^oj zajtrk Bila je to nefcnka ksla. moćno zač;n'e-na juha. ki so jo imenovali »popravke« Navadno je bla cetanck juhe preisn]e<!:i vcče~a. kr ery jo zjutraj enostavno prekuhali. T<, je bij običajni zajtrk za moštvo. Prpadnik; »biia-Ijonskecffl fctaKa* so se zbrali ob pol 9. k zajtrku v neki gostilni \Tavadno so imeli pečeoa jaica ja'ca s 5unkn. zraven pa čaj ali ka^o. »Stab brgade* je bil nameščen v župniku, zajrrkovat pa je hod:I ob 9 v neko dru?o CO-stHno. Seveda je hi? njho-v zajtrk še boljši in obHneia od onet*a za »bataljonski Stab«.
Kosilo je moštvo debilo onoldne. Sestoj.lo je vedno iz enolončnice: iz juhe z ma'o mesa, z riže m. krornoiriem. makaroni al: čem ro-dbbnim. Ljudje so morali svojo hrano pojest po hlevih in skednjih, kjer so bili pač nameščeni. »Stab bataljona« je obedoval spet v *o-srTni za rmzami. lepo pogrnjenimi s prti. Gospodje so godrnjali, če je h! kdaj samo gr a/ ali kaka obara. Zamakali so ied z vinom, ki so pa navadno kar sproti »rckvirralj« kje v bliž'm. §e bolje se je imel pr kos;Iu »štab brgade«. Pečenka, solata n močnata jed so bile redno na jedilnem listu.
»Dva prašiča imaš!«
Zvečer so se ponavlja'? enak' prizori kakor opoldne. Moštvo je dobio še manjše obrrke kakor za rbed in vedno brez mesa Štabi pa so tud; zvečer mel: skoraj vedno pečenko. Če jim je je zmanjkalo, 90 poklical? kakšnega 'gospodarja iz sosedine, pa mu naročili: »Tovariš za večerjo moramo dobiti sv:nj*ko pečenko s pečenim kromnT em rn sfjlato Pa nek^j več prprav. ker dobimo obisk « Obisk so bile seveda »tovanšice«. Če se je Gospodar obotavljal in se izgovarjal, da ne more dob:ti svinjine, je dob:l v odgovor: »Vemo. da ima^ v svinjaku dva prašiča Zakolji ju, če ne dobiš dru^ie mesa. S:cer se t lahko zgnd:, da ti brvno pobrali oba prašiča za naše oddelke« Hr.čc= nočeš je moral fjospodar ustreči n:ihovj volji. Na tak način so navadno prihajali tucM do Tvjače,
Od prcreoTce hrane in prepičlih obrokov je njoštvo v*dno h ral o člani štabov pa sc *e debelili. da i'h je bilo grdo pogledati. Značilno je, da je bilo moštvu strogo prepovedano, da bi kdo motil štabe pri jedi. Prav tako člani nižega štaba nisr, smeli mot't; onih od višjega štaba ka;'*r ?o jrdli. Res lepa enakost!
»Purši«
Kommvstična propaganda vedno ponavlja, da v komunističnih krdelih ni voja'kih slug Toda to ni res So in se zelo mnogo jih je, samo drugo :me majo. Pravijo jim namreč »štabni kurirji«. Posebno se je ta ustanova razširila po 8. septembru Vsak štabovec je dobil svojega »kurirja«, katereaa naloga je bila, stre-či svojemu g^nodarju. Čistiti So jim morali orožje, čist t1 tudi čevlje in obleko, krpati nogavice, prati perlo. Zvečer so jim morali pripraviti posteljo, zjutraj jih zbud'ti, čez dan pa se brigati za niihove stvar. Zato so h li oproščeni »cfcwc:ranja«. Bili so pravi nekdanji wpurši« z vsemi njihovim? funkcijam .
»Tovariš« intendant in »tovarišlca« magacinerka
Korupc:ja je vladala tudi v »najvišjih krogih«, in tx> v vsen možnih variantah. Neka »brigada« je na prmer poslala svojega intendanta z nekaj sprem'jcvalci v Novo mesto k intendantu »divizije«, da bi dobila nekaj bla^a. ki So ga ed:n:ce nujno potrebovale. Šlo je za živila, pa tudi za obleko in obutev.
Intendant v Novem mestu je bil nek Tilen Ko »o dospeli v njegovo pisano, so zvedeli, da je »tovariš intendant« odsoten Ljudje v pisarni so se obotavljali, da bi povedal kaj več Se'e na grožuio. da se bodo pritoži 1:, je eder, od njih poved?!: »Intendanta danes n: boste mogli dobit. Sobota je, je sel jahat.« Na vr>ra šan^e, kdo ima kliuče od skladišč, so dcbil podoben odeovor. To je neka »tovarišica«. k pa je tud: odsotna ker je tudi ona odšla 6 Tilnom na sprehod s konji. Ko so hoteli vedeti, kdaj se vrneta, so izvedel. da bosta ura-dovala zopet šele naslednji dan. Vrnila se bo sta šele zvečer, potem pa sta povabljena 1. komandantu mesta. Naj prdejo jutn. pa ne prezgodaj, ker vstaja »tovarš intendant« šele okoli devetih. Nič m pomagalo, moral*' so se naslednji dan vnvti še enkrat, čeprav so moral prehoditi 30 km poti.
Propnstnicc po simpatijah
Vsi ti primer so vzeti samo iz življenja pri komun st čnih oboroženih edin'cah Se mnocjo belj se je razpasla korupc:ja v »civilnem« življenju, zlasti po raznih terenskih odborih.
Najhuje se je uveljavljala korupcija pri izdajanju propustn'c. Komun sti namreč po 8 sentembru v -»osvobojenem ozemhu« niso odpravil niti mopustme n:ti policijske ure, marveč so zadevne bado'evske predpise še poostrili. Tudi v najbližjo vas nV smel brez propustnice V Ncvem mestu so izdajale pro-puVnior mlade fxk■ je. vse pod 20 let. rud lrTetne med nj:mi Če je kak prosilec naletel na Tsevičaro. kater n ugajal, mu ie prošnje kratko in ma!c za\rmla Ni bilo nrav nič po trebnos da bi bi! politično sunvhv dosti je bflo. da se ji je bi! kdaj poprej zameri. Svo-j*m znancem m znankam pa so na debelo izdajale dovoljenii 7a v«c S'ok? in za piekoii cenje po1'*clj^:c uh*, medtem ko maT^katcr atarejši človek, ki je imel izven mesta nujne
orravke. propustnice n; mo^H dob ti za nobeno ceno: če jo je pa le dobi!, jo je dobil steno za enkrat Ljudem so se komunist s tem zelo zameril, saj i h niti badolievci n*v. tako
Živila ran?o za pa:ti;ce
V-nekatere kra;e so k<miunist' \ prv h dneh p.'pe'j.ili tudi nekaj malega ž:vl Razde!:"t pa so jih sa-no med zaneaJjivejie pnsta e Kdv>r n bi z dušo tciesom zapisan Cl\ ni dobi. n;česar. na naj je b;! :c tak revež Prav tako je odšel praznih rek. kdor je me! v »rajonskem gospodarskem ociboni« kakcea nasprotnika. Član; tega odbira sami pa sc» kar z vozov" vozili domov V neki vasi je na primer tamošnji gost'!n čar. k si ie med vojno že močno pomnožil svoje premožcnie n ie ime!
vsega v izobilju, dobil še več sto ki» moke. makaronov in sladkorja Revne in onemogle ljudi pa so pustil; gladu hirati, češ da »e »nso zanimali za osvobodiln nokret«.
Samo pristaše OF zebe
V Novem mesni sc biie zarad; bombardiranja ;n topni kega obstreljevanja razbite skoraj vse šipe Bivala se ie zrna in vsakdo b* si rad okna v>a^ za ^ilo p.vprav L »Rajonski gosp< tlar-ski odboc« v Novem mestu je zapVnil pri trgove h in dnigox; vse sire. kar jih je dobil, ter jih potem dePl sam. Tu so še prav posebno gledali, da ni dor»: šine nihee. kdur n bil stoodstoten pristaš OF. Ti so dobili šipe kar za popravilo dvojnih oken. drugi pa n;ti tol ko ne. da b si popravili v6ai enojna
Znač'len je bil rudi neki pnmer z opeko Treba je bilo popravljati strehe, opeke pa nikjer Samo neki meščan je :mel :zza časa. ko je popravljal hišo. spravljenih še nekaj tsoč
kosov opeke. Is Gotne s«st tenor se Je U
umakn L je hodil vsak večer gledat domov, kaj
mu je medtem komunistična »pobejs«, ki je »stražila« mesto, že ukradla Nekega večera je zagledal pred svojg hišo kopico ljud Ko je povpraševal, kaj je, mu je nekdo pojasnil, da dele strešno opeko Sel je protestirat k zna nemu mu članu »gospodarskega odbora«, ki je vodil delitev opeke Ta ga je nahrulil da je cneka zaplenjena in da io bodo »razdel li potrebnem« Če mu ni prav. naj se hitro izgubi, drugače ga bo dal zapre r. Lastn k opeke je nato prosil, naj mu je puste vsaj toliko, da bo '.ankc popravil svojo streho, ki je bla tudi no'no poškodovana »Ničesar ne dobiš.« mu k* odgovori terene*c. »si me preveč terjal za •sojeni mi denar!«
Takih in poc1.hn h pr merov b lahko na-ved$ brc/, števila Vr.ra:a-te kitterega koli begunca. k; sr, v z*dntib "edn h oribežali v Ljubljano, vsak vam jih bo la'uco pi,vedal \-saj nekaj. Posied ce so se poi^azale prav kmalu Mnogi nvad; fantje, k: so pr hajali h krdejom kot navdu>en5 komunist:. n>o se razočarani in :i\gren:en zgražah Primeri korupcije, k sc iih videl' na lastne ov> :n obeutih na lastni k.?, so jih iztrezn li in marsikdo je bridko obžaloval svo> nepremišljeni korak
Ljubljana v luči dogodkov 1.1943
Zopet je zatonilo eno leto v nepovratno večnost. Bilo je polno dogodkov žalostnih in-veselih. razburljiv h In pomirljivih, k. pa so ob velikih dogodkih po svetu kmalu utonili v pozabo. Zato ne bo odveć, će si jih ob z ključnu leta pokličemo malo v spomin, v ko'ikor se nanašajo na naše kra.;e in posebej še na Ljubljano
JANTAR
Prvi mesec v letu je bil v znaku snega in mraza. Mraz se je uveljavil že takoj v zčetku. Na novega leta dan je bilo zabeleženih 7 stopinj pod ničlo. 11. januarja pa celo 18 8 stopin;'. Vmes je zapadel pol metra debel snegr. šele proti koncu meseca ie mraz zopet nekol ko popustil in se g":bal med 6 in 10 stopinjami. Posledica hudega in dolgotrajnega mr za je bilo tudi 00-manjkanje kuriva. Trgovcem je zmanjkalo drv in jih je zato morala občina oddajati potrebnim iz svojih lastn:h zalog.
Bfeeeca .-'anuarja je bila izdana tudi cela vrsta važnih oblastvenih ukrepov. Med drugimi naj omenimo delno ukinitev občinske trošarine na razna živila, kolektivno po^oa-bo za strežno osobje gostinskih obratov; zaporo mezd in plač: naredbo o tujcih ^n poostritev predpsov o prijavi doseljencev in odšeljec.cev itd. Proračun ljubljanske mestne obČ:ne je bil odobren v višini 82 75 milijona lir.
Tudi smrtna žetev je bila januarxa zelo obilna. E>ne 10. januurja je premini] v Črnomlju sodnik Ivan Picek. 12. januarja pa je umri v ljubljanski bolnišnici znani #©-venski sl'kar Ivan Vavpot'č. Istega dne je izdihnil v Idri-i znani trgovec ln posest n k Pavel Lapajne. 17. januarja je smrt nenadoma pokosila splošno priljub^eneera upr?vn ka Slajmerjevega doma Jožeta Marčana.
Z Dolenjske so sačele prihajati vedno strašnejše vesti o grozodejstvih komunističnih razbojnikov. Vse je pretresla zlasti vest o strahotnem zločinu- ko so zažerali graj-ščino Dob pri št. Rupertu in umorili skoro vse člane Mvzarjeve rodbine. Kmalu za tem so listi objavili dokument, iz katerega je bilo razvidno, da ie bHo 12 Bež'graicev. ki so jih svoječasno zajeli kemunisti pri napadu na vlak z interni ranci, na povelje umorjenih. Pr^v tako so bili objavl"*eni dokumenti o drugih premišljen'h umorh, ki so jih zagrešili komunisti. Odpor proti komunistom je postajal vedno mečneis'.
V gledsi"šču je bila krstna predstava domače komedije »Veliki mož<*\ ki jo le napisala Ljuba Prener"eva. Igra je vse-str" nsko uspela.
Proti koncu meseca je nastop'! svo-Te mesto novi nemšk: konzul, dr. Rudolf Mfi-'er
FEBRUAR
Februar se je pričel z vremenskim preobratom. Po hudem januarskem mr zu je takoj v začetku meseca nastala odjuga Do srede meseca se Je zjasnilo in zavl dalo je pravo pomladansko vreme, tako da so se razcvetele mačee Na dan sv. Mat'je se je povzpelo živo srebro že ni 14 5 stopinj
Smrt je pobrala v februarju med drugimi dentista Frana Radovana, pekovskega mojstra Jožeta Maguš^rja, odvetnika Slavka Pretnarja in višjega sadjarskega n?.d-zonvka Martm? Humeka. 20 let je poteklo j od smrti dr. Ivana Tavčarja.
Med važnejšimi oblastnimi ukrepi le b:la med drugim izdana prepoved izdelovanja n prodaje žg~nja in likerjev in uredba o Olo- 1 kirarju radijskih aparatov. Nižjim dr*av- j n:m uslužbencem so bili zvišani predem Ljubljanska mestna obč'na  je v začetku meseca razdelili  vsakoletno literarno nagrado. Slovensko planinsko' društvo je proslavilo svojo 50'etnico.
Komunisti so Z3čeli v febmartu novo n^o-pagando ter   usmerili   sv^ojo   taktko na
er.otno fronto«, da bi tako lovili kaline m slepili javnost. Njinova takt ka pa se jo zjalovila. ker so dejanja vse preveč yds-no govorila proti njim.
MAREC
Me^ec marec je prinesel izredno m'.lo vreme tako da se je delo po vrtovih iaa na njivah kar najbolj razm hnilo 6ele proti koncu se je vreme malo skaz lo in je zemljo napoll dež- ki pa je bil že zelo dobro-dožjei.
Smrt je v m'rcu pokosila celo vrsto ljudi. Med drugimi so umrli šentjakobski župnik Janko Barle. senatorjeva vdova Roža Gregorirjova, bvš. magistratni direktor v Celju Ivo šubic, gradbeni direktor v pek. ing Anton Kl V. ar. pesnik in prosvetni delavec Alojzi- Peterlin-Batog in č"stn: predsednik slovenskega planinskega dru3tva r>dvetn"k dr. Fran Torninšek.
V o:'poru proti komunističnim zločnom so se po vsej pokrajini organizirale vaJK-? straže, ki so z ve^kim uspehom naston:ie preti komunističnim tolpam ter jih neutru-dljivo preganjale. Do večjh spopadov je priSIo v Pleterjh. v okolici Stične, v Do-brepolju in drugod.
APRIL
Vreme je bilo prav aprilsko, spremenljivo in muhasto in sredi meseca ;'e bila huda slajra, ki je napravila dokaj škede. Sele proti koncu je za vlad: !o toplo pomladansko vreme Dela po vrtovih so bila v polnem teku in je samo mestna vrtnarija razdelila 75.000 sadik za vojne vrtove-
Podurainikom in železničarjem je bila priznana začasna vojna aoklada.
Umrl je nestor slovensk h slikarjev Ri-hard Jakopič, smrt pa je pokosila med drugimi tudi znarega ljubljanskega trgovca Josipa Ravnkarja.
Z Dolenjske so prihajale nove pretresljive vesti o zločinskem početju komun stičnih krdel. Med drugimi ie v tem mesecu postal njihova Žrtev tudi mladi sodnik ±r. Mirko Kejžar, ki so g? zajeli komunistični razbojmki na službenem potovanju v čre-mošmcah.
MAJ
Dočim je b'lo v začetku meseca hladno fa deževno, se ;e vreme kmalu popr-vilo. Preti koncu meseca se je temperatura tako dvgnila, da se je že začela kopalna sezona, ki pa jo je dež kmalu spet prek nil.
V tem mesecu je izša celi vrsta raznih odlokov, s katerimi je bM med drugimi odrejen popis motora-'h vozil, poenotenje pc slovnih knjiž'c. prijava tipizirane civilne obutve, racionalizacija potrošnje papr_a in zr žanje obroka soli od 600 na 500 gramov z-> osebo na mesec.
29 maja je bila velika spokoma proce sija na Rakovnik- ki se je je uj<"1~ž'1o do 25^00 ljudi.
27. maja je premima! direktor naših listov, b'vši min"ster in senator dr. Albert Kramer čigar snnrt je zapustil- v našem avnem življenju neizprInjivo vrzrl V t?-n mesecu sta umrla tncH prvi predsednic Delavske zborne? Melbijor čohal in trgovec Martin Jerman.
JI'NI I
Mesec ^unij je bil v vremenkem pogledu prav aprilski. Sele v drugrl polovici s? ie zvedrilo 'n je zavladal 00'etna vročina z nov htami.
Prvi visrki komisar za Ljub'iansko p*'-kraj!no Emilio Graziol: je bi] pr^mc.vcen v Catan o. za njegovega oasle i X ka v Lj i; ni p*   je bi!  imenovan  G?nseppe Lom-brašso. ki je 21. ji- ":ja nastopi! svoje mf ste.
Odrejena ta b;l« zimenlava osehn*b .z-
kazn'c. Iz?el je prv l **--.Vs Slovenske aka-deiniie znsnost: in ifra ' a osti
Srart je pokosila poleg drugih bivšega senator j- dr Janka Rajar;a, bivšega poslanca Alojzija Drmelja, šolskega upravitelja Ivana lferla in našega novinarskega tovariš- Otmarja Friča.
Z Dolenjskega so začele prihajati vedno bolj konliretne pritožb \ da badoljevske vojaške oblasti sistematična ovira'o vsako odločneje akc'jo vaških straž proti komunističnim krdelom.
JI LIJ
Dx'>čim so se ta me^ec v zunanjem sve tu pripravljali veliki m usodni dogodki, je vladalo v Ljubljani nekako zatišje. Vreme je bilo pr" v ugodno ia so se vreči solnenl dnevi menjavali z blagodejnim dežjem.
V Tivoliju je b lo slovesno otvorjeno no. vo otroško igrišče. Ustanovljen ie b;l tudi avtonomni zavod za ljudska stanovanja. W na je ostal le na p pir ju. Odrejen je bil po-nevu: popis goveje živ-^e ter sena in slame Sredi meseca je bil ljubljanski knezoškol v avdienci pri papežu.
Konec meseca so razgba'e L'ubp'ano vesti o da ekosežnih sprememb h v Italiji. 26. julija je iz.-:al italijanski kralj prog'as s katerim ie imenoval za nrpd^edn'k-* v'°de maršal- Bad^.gl'a im odredil razpust fašist ;čne stranke.
Umrli so v juliju poleg drugih: slikar Srečko Magol'č, tajnik francoskega konzulata Marcel Bele, šolski upravitelj Ivan Zupančič, usn'rr iz R bn:ce Marko Burgarui ga Tanja Ehrich-Zerjav.
AVGUST
Mesec avgust je bil v znaku upravnih sprememb v posledici spremembe rež;ma v Italiji. Ves mesec je bil vroč in suh. 23. avgusta je b:l najbolj vroč dan. T-krat smo ime'i 34.5 stopinj.
7. avgusta je bilo javi jeo o vo-no stanje za vso Italijo. Obseg listov je bil omejen na dve strani. S:rile so se razne alarmantne vesti tako da so oblasti morale objaviti svarilo javnosti, naj jim ne naseda. 3 2. avgust je prevzel posle novo imenovani Viscki Konvsar Riccarćo- Molža.
Tobačna tovarna v Ljubljani je slavila 7C'etr.rco obratovanja v sedanjih prostorih, papmica Vevče pa lOOIetnico svojega obstoja.
Dne 12. avgusta je strašna toča napravila ogromno škodo v Ljubljani in okolici, štirinajst dni pozneje pa je opustošila velik de! Dol^n^ske
Doč'm so badoljevske oblasti v LJub1jan! še vedno z p'r^l? S^vence. so na Dolenjskem že kar očitno paktirale s komunisti.
SEPTEMBER
Mrsec september je prinesel največje do. go ike. V tem mesecu se je zunanji izgled Ljubljane temeljito 'zpremenil Dne 8. septembra so italijanske oblasti objavile alarmno stan e n vse je k zalo, da gre za izredne dcgoJke. Ko so se Ljubljančani naslednjega dne prebudili, je bila Ljubljana že zasedena po nemški vojski. Prejšnji večer je namreč Eadoglio objavil svojo izda-
\s\o kapitulacijo. Ital janski voiaki v LjubJ 'ani se zasedbi mesta po Nemcih niso up rali in je peščica nemških vojakov razore ž la v«o talijart.'-:ko posadko- ki je zna-SaJa več ko eno divizijo-
Dr.e 22 septembr-. je bila objavljena ustanovitev pokra ji-ske uprave v Ljubi a-m in e bi Imenovan do'efanji Ijub^ansk ■upe« d v rvjski genera' Leon Rupnik. Nekaj dni zn tem je bilo ustanovljeno Slovenske domobranstvo, k' je takoj v z četku na letalo ra na ugodnejši odziv.
Iz Ital'je so se začeli vračati slovenski interni ranci, iz Ljubljane pa je kmalu iSr gpn lo vse kar le spom'nj lo na pre-snj' bs olievski režm Na deželi so se bado-ljqvc zvezali s komun sti. Izrcčali so jim t-:ž e  n municVo ter tudi sami vstopali v
&b leo-letnici r-zplv? p, Stanislava šlersbsa
>Slovensko ljuljko bomo reš^tali hranili dobro zrno, in k^r zmanka -   iz svojih bomo to možgan dodali.«
(Prešeren »Nova pisari j a«)
Pred dobrimi sto leti smo Imeli Slovenc kar tri črkopise, oziroma pravopise: staro bohoričico :n novi pisavi mete č co in dajn-čico. Metelko je izdal svojo slovnico 1. 1825.. ki je uvedia pri nas nov pravop s — meiel-Čico- L. 1824. pa *e izdal s\oio slovnco Dajnko, ki se po njegovem črkopisu imenuje dajnčica. življenje obeh novih psiv je bilo kratkotrajno, rnetelč ca je bila u-ad-no prepovedana 1. 1833.. dajnčica pa 1S3V>
V tistem času je slovenski narodni p*e-norod napredoval in to ne le v slovenskem kulturnem središču, temveč tudi v obn«ej-nh krajinah in marsikateri pisatelj se je pojavil in deloval med našim narodom v preporodnem smislu Pomemben je bi jezikoslovec in nabožni pisatelj Peter Dajnko, rojen 1788. prt sv. Petru pri Radgoni. Bi! ;e duhovnik in službova kot k'pian v domačem kraju v Radgoni ln župnikoval v Veliki Nedelji v Slovenskih gor.cah od g. 1831.—187». do svoje smrti. Bi! je tudi ne-
kaj čssa d^knn -r> ...oji š ;:k na izorn k in'častni kanonik i .':ti.:nA» r!:.>'• ;r
Dajnč ce so se orr je'i mnogT stajei"Ski pis tel;'i tistega časa kakoi Serf, VerSič •Lah in drugi. tak-;->. da }a kvož.lo med 1'::.!-stvom že prilazno 5CLDO0 knjg v dajnč c 3 to p;sa\To je 'c'l Valentin »w:t ir boli "».v dovoljem, kakor z metalčic > čeprav e r.i.--sam botroval. L 1839 |e b*?o dajnčica prepoved na. ko ;*o zadnja z«la v tem e-ko-p su š-rfeva pesmanca *Cvetn*!k4 /a»;a uradne prepovedi crkoip!aa \4 b I Datuko užaljen ter je bi' za nekaj cnaa prenekal slovstveno delovati.
L. 1S13. je BOpel n' p;aal dve Knjig:, toda izdal u je v novem črkopisu v gajic, ker v bohoričici iz nasprcislva do Kranjcev ni hotel p sati. Tri leta nato so sprejel-g:jico na Kranjskem, ko jo je uvedel ći Janez Bleivveis v svoje i Kmetijske in rokodelske novice«. S fem je bila črkarska pravda med bohoričico metelščico in dajn-šč;co dobojevana Ln so vse tri p save -zginile.
V ta čas črkarskih pravd je bM ro'en 7 januarja 1844 jezikoslovec p Stanislav škrabec in v tc dobo vp&de tudi Prešernova 2 Nova pi-saidja«.
>... da 'Z njega zraste nftvo besedisee « to je bila volja in želj? PrcSernova. ds b' se vsepovsod uvelja/la in zastavila najlepša ln najčistejša slovenska beseda iz go-
vor.ee. ki je ukoreninjena v narodu ln njegovi nep~kv rjeni be3edi in izgovorjavi.
Ob lGOletnicj rojstva p. Stanislava Skrabca gredo mimo nas misli in poglabljanja v delo tega vel kega učenjaka, ki je za s imoštanakrnti zt'ov! neprenehoma delal za !er>cto sovenskega jezika. Mnogi n*'ego-v sodobn'ki so neokusno kvarili naš jezk v preprčanju da prav delajo To je bolelo nsSega t hega učenjaka a poguma mu m vzeki Njegov svet je bila njegova samo-stanaka ceMca. v kateri je delal od zore do pozn'h nočnih ur med knjigami, ki so b le rzpoležene po omarah, na k!ečaln*ku. Postelji, po tleh in sploh povsod. Na lepoti slovenskega *ez;ka je zidal poslopje slov-niskega raziskavanja V začetku so le redki liudje verje'i mlademu preroku ko *e z odločno besedo 'n prirojeno ribniško $e-gavostjo na platnicah »Cvetja« pobijal ti-stp. ki so delali silo slovenskemu j«ciku Toda svet je spoznal, 3a je peter Stanislav škrobec velik učen *ak-jez'koslovec ki 7 veščo roko vod: razvoj našega lepega ma ter'rega jezika.
Lepota izraza mu je bila pođ'aga. na ka teri je gradil in te lepote nikdar ni spre m'njal.
L. 1915 se fe preseltl Iz Gorice is samostana na Kostanjevici v Ljubljano Me srleno mesto mu nI m^gln nadomestiti sonc ne Grrfce, ki mu je bb druga domovina V Ljubljani je h ral in pešal kljub skrbni
konrunisticna krdela, Z njihovo nsdajaiako
pomočjo so komunisti navalili na nekomunistične postojanke m jin mnogo rea obvladali, deloma s silno premočjo, deloma z grdo prevaro Na ta način sta padli tudi močni postojanki »3 Grčarican in na Turjaku Ujetnike so potem komun sti deloma že v septembru, deloma v oktobru skoraj vse pomorik. Znar.e pokole so uprizorili tudi v raznih drugih krajh Dolen ske. ProtL komunist čni borci ki so vzdržali, so tvorili potem prvi kader domobranstva
Smrt je tudi v tem mesecu globoko posegla v vrste ljubljanskih meso nov. Med drugimi so umrli univ. prof. dr Nikolaj Bubnov, trgovec Slavko Janež odvetnik m bivši poslanec dr. Ivo Benkovič. podjetnik Jaroolav Kalmus, v izvrševanju službe pa so je smrt-o ponesrečil kapetan domobrancev Dej n Suvajdžič.
OKTOBER
Mesec oktober je obeležen po odločnem nastopu proti združenim komunistom tn badoljevcem. V Ljubljano so začele prihajati vedno boli določne vesti o komunističnih grozodejstvih, zlasti o nuiožvstvcnih umorih v Mozlju. Velikih Laščah, Ribnici in drugod. Vzdramile in razburile so vse javno mnenje ter izzvale v njem viden preokret. Tudi Ljubljana se je sedaj jasno in odločno opredelila proti komunizmu in njegovi OF. Proti koncu meseca je nemška očiščevalna akcija rnzoršila komunistične »divizije« n »brigade« no Dolenjskem ter jim zadala udarce, od katerih si
niso mogli več opornoči.
Ljubljana se je v tem mesecu spominjala prve obletnice smrti pok. dr. Natlačena ene izmed najbolj vidnih žrtev komunističnega terorja.
Začasno vodstvo ljubljanske mestne občine je bilo poverjeno generalnemu tajniku Franu Jančigaju. Obnovljen ie bil tudi Slovenski Rdeči križ. Izšla je uredba o ustanovitvi stanovanjskega urada.
Smrtna kosa je pokosila trgovca Josipa Marinka in upokojenega ravnatelja učiteljišča Antona Doklerja.
NOVEMBER
Mesec november je bil v znaku splošne proti komunistične borbe. Z badoljevi-kim orožjem so komunistična krdela požigala po nekaterih dolenjskih krajih. V Ljubljano so prihajali vedno številnejši brezdomci, ki so jim boljševika požgali domove in uničili imetje. Njihova pripovedovanja so odpor proti zločinskemu komunizmu še bolj okrepila. 12. decembra so bile v vseh ljubljanskih cerkvah zadušnice za žrtve komunističnih razbojnikov. 14. decembra pa je izpregovorila Ljubljana na velikerri protikomunističnem zborovanju v dvorani Uniona. ki je bilo enako pomembno po ogromni udeležbi kakor po borbenem duhu. Bilo je nov viden dokaz. d3 je tudi Ljubljana v protikomunističnem taboru.
Zaradi štednje s papirjem sta se »Slovenski narod« in »Sloven ki dom« iz dnevnikov spremenila v tednika; »Slovenski narod« izhaja poslej kot ponedeljska izdaja »Jutra«.
Iz zaporov je bilo izpuščenih 00 prizadevanju prezidenta generala Rupnika in naklonjenosti nemžki oblasti več sto slovenskih aretirancev.
Za namestnika upravnika Narodne,qe gledališča je bil imenovan bivši vičji vojaški kapelnik Herzog, za direktorja drame pa Ciril Dcbevec.
Zima se je najavila 8. novembra s prvim snegom. *
Umrli so v mesecu novembru med drugimi ravnatelj Združenih opekam Branko Kostič, višji svetnik državnih želerznic v polt. Avgust Ludvik, velet rjoveč Konrad Elsbaoher in najstarejši Ljubljančan Ivan Skušelc
DECEMRER
V borbi proti komunistom je bil v decembru postavljen važen mejnik, ko so komunistične tolpe z ogromno premočjo zopet napadle Kočevje, kjer pa so doživele uničujoč poraz. Trupla 34 junaških domobrancev, ki so padli v tej tridnevni bitki, so bila prepeljana v Ljubljano, ki se je junakom oddolžila z žalno manife tacijo, kakršne mesto še ni videlo. Udeležilo se je je okrog 50.000 ljudi.
Po odloku prezidenta generala Rupnika je bila ustanovljena Zimska pomoč, ki je naletela na popolno razumevanje prebivalstva in je doslej storila mnoeo dobrega za pomoči potrebne rojake, zlasti za begunce in druge žrtve komunističnega div^an-a. Za praznike je bilo prirejenih več božičnic, ki jih je pripravil poseben odbor pod vodstvom prezidentove soorose &e. Olge Rup-nikove. Dobro je uspela tudi javna zbirka knjig in družabnih iger za domobrance.
Zgodovinskega pomena bo ostala božična deklaracija, s katero so zastopniki vseh stanov in vseh s-lojev slovenrkega naroda jasno in odlečno obsodili komunizem in mu napovedali neizprosen boj.
Javnim nameščencem so bili povišani prejemki za 30%, razen tega jim je bil pa priznan še poseben božični prlsnevek. Objavljen je bil proračun ljubljanske občine, ki znaša 120.3 milijona lir.
V mesecu decembru so umrli med drugimi novinar Viktor Cenčič. operni pevec Robert Primožič, trgovca Karel Prelog in Ivan Kravos. ključavničarski moj-ter Avgust Martinčič in kostanjeviški notar dr. Vilko Maurer.
negi samostanskega predsto:niStva m zdravnikov.
Vse njegovo delo je bHo osredotočeno v tihi samostanski celici, toda bogastvo ln zaklade njegovega dela morejo oceniti le za to vpoklicani.
Pred sto leti se je rodil mož poln prave modrosti, ljubezni do n"Se najčistejše ln lepe besede, preprost v svojem poklicnem življenju ki je b;l vir studencev prebiranja in presojanja" lepote izraza in besede.
Dne 8. oktobra 1918 se ob njegovem odprtem grobu nihče ni oglasil, da bi poveli-čal niegovo delo in ga počastil s poslcrvllno pesmijo.
Odveč bi to bilo skromnemu p. Stan'sla* vu Skr^bcu k?terega njegova dela dvigajo v'soko nad učenost njega dni ta časov, v katerih je nesebično deloval z vso dušo n z vsem srcem Sledil je resnici la nikdar se ni vpognil njegov kristalno č'sti značaj.
Ob l00>tnici ro'stva p Stanislava ftkrab-c^ na t se obiskovalci na pokooallsču pri sv Križu pomud'jo ob grobišču o^tov frančskanov kjer je prah p Stan4s!ava škrabca. z zahvalo za v»*» kar nam je dala ojf?8T°v^ beseda v razčiščevanje nase lene slovenske eovorlce
S tem najlepftp pcrčastimo naSega učenca. k^-1ez'kos!ovca ob lOOletnlci njegovega rojstva.
Spomin Jn -ilava p Stan slavu ftkrabeu!
Mara Tavčarjeva
v gledališču
V Dram: gospodarijo »Norrnanski junaki«. »Cvrček za pcćio« n ©Cvetje v j-seni« V Operi je bila »-enrac n« Nova opereta je dojjnvela svoj krst »Me odi t >rc;\«' Moda n razkošje; brh-ce 'manekenk-.* tenorj n takarr in novinarji. Tudi radijsk napovedovalec ima besedo Tempo, r tem. odrski dreni m hrup. sijaj in bl-^k. Ob vredn ten u noveea oneretne-de!a b utegnil mot t: čas, ki ga preživljamo Pred ."est m:. osmim: let. bi bil morcb:t trumf. Od nekod se je prikradli mi^el: &t ra n cbrab-Ijena k^_kor peno'.ena suknja: Carpe dem' Zakaj b: se moral človek sred; vojnega roTJn od-reč: operetnemu razvedrilu? To so vpra an a, k' sega o preko t.kvira običajne gledališke kritike
Ob rojstvu novih cneret slno vzk peva ope-retarska filozofija. Pustimo jo. naj po svoje pomodruje. Toda važnejfr neq i filozof jn ali enosmerno razm'51 janje so vt.ski. ugotovitve s torkove krs'ne predstave
Pred pri će kom predstave je blo v o-zračju nekij. kar je razodevalo praznično ner-voznost. Bo uspe'o. ne bo uspelo? Priznajmo si odkritosrčno: Na ljubljanskem gledal -kem odru je bilo urrzorienih že nešteto operet. Med njim.' jc b !c tudi neka' takšn h ki &e »e ob nj h ute«?nil porajati sum. da so hočejo kompromitirati zagovorniki debre. dostojne operete in nemara rud" kuk-m manj všečni 'STalc' ah igra'ke Tudi taksne operete se bile upoštevane, Id nso bile vredne pi^kavega oreha. O novi J. Grcgo-c-Stepanč cevi opereti na bi lahk< ne-tvedano dejal', da ie sprejemljiva, zadovoi'iva. ustrezna. Če ponrsllmo ns operetno r.bč:nstvo. pa bi moraL: takoj pr:staviti. da je celo užeala Doživela bo rekordno število predstav Ni težko ji to vnaprej prerokovat/. das; ni prera-sčena 6 takšnimi sestav:nami ter oko!;^č'nami, da bi lahko o njej urrav'Čeno sodil , da je nova opereta izrazito, svosko naša Tisto scenično ozadie z jezerskim in otočnim motivom ter št:ri fantovske narodne nOre še ne izpolnjujejo bistven h pogojev. Strem1 ienia k ustvarjanju izrazito našega terjao globin-kepa pronicanja in se ne ustavljajo nokje na posršini.
Gregorčeva glasba je zelo prjerno zveneča, vedra, slikovta. Zdi se od časa do časa, ko da nr'sluhneš že znanim zvokom, ki pa so samomklo dojet', prikrojeni, preoblikovani. Slediš jim s toplimi počutk; g'asbenega ugodja. Operetna g'a^ba ne more bit' zmerom kakšno posebno odkritje. GregOTČevi pa ne moremo c^OTokari, da bi ne kazala sledov samostojnega, samoniklega, ustvarjajočega glasbenega mišljenja m hotenja. In prav je tucS. da se je Gre-gorc cdloč I k d:rgentskemu pultu. Tehtneje, bob' pronicavo nego kdo drugi, je po solistih, orkestru in zboru tolmačil posebnosti svoje glasbe, ki nretno vabi in zanvka
Libretist Stepančič n" :mel pri slojem operetnem prvencu nobenih posebnih literarnih, slogovnih, esprjskih teženj Toda kdo bi nazadnje stkal za njmi v opereti? Po lastn ;zjavi je snoval svoj libreto iz perspektive okusa, želja in pričakovanj našega ljubi:anskega operetnega občinstva Sicer res začutiš tu pa tam vonj po operatarski šabloni, das je pravi namen drugačen. So pa nedvomno v ospredju tudi motivi, ki jim gre priznanje posrećenosf1', dobro nvšJjene prizadevnosti po zboljšanju, preosnovi. Pri tem nas prav za prav ne bi smelo morit sklepno preobilje srečnh parčkov. Zal ni bilo to reformno operetno hotenje ovenčano z izvinrrn zamslekom zaključka, kar bi operetni nivo :n dogaianje nedvomno povzdignilo. Vsekakor pa je libretst pokazal, da dobro pozna okus enega občinstva, ki si želi v težkih vojnih dneh vsaj nekaj vedrih uric primerne zabave.
Režiral je inž. E. Frel: h. S svojim preizkušen m vodstvenim prijemom je sledil bistvu Gregorčevh in Stepančičevih stremljenj ter jih posrečeno uresničil. Spretno je ob pozitivnem sodelovanju scenografa ;nž. Fran za ter koreografa inž. G ol o v i n a zorganiziral, izoblikoval obseg, žvahnost. valovi tost in zunanji sijaj operetnh prizorov, ki so se vrst'li žurno, sk'adno. nemoteno. Mestoma je bMo otipati revijske poudarke
Tudi izva'alci imajo svoje zasluge Godbeniki, plesalc-i in plesalke, pevci in pevke solistke tn solisti, igralke ter -"gralci K izvedbi, k\ se je za njo posebno toplo zavzel operni upravnik podpolkovnik Herzog. so bili pritegnjeni tudi nekateri dramski igralci ter ;gralke. S tem jim je bila dana prlika, da izpričajo svojo tehtno uporabnost t ud-' na operetnem torišču. Močno v ospTcdju je bila Silva M. M I e j n i -kove. Lepo je odpela sentimentalne, čustvene speve, ki jih je še podkrepila z od'ično, doživljeno igro. Elza Barbičeva je prvovrstna moč na operetn h tleh kjer je dominantna kakor malokdo.O tem nas je rudi to pot prepričala v vlog: Vere. Vedro, zmerom dostopno podajanje,  prožna,  lahkotna   igra. mladosten
polet so n ene sijajne vrl ne V prednj:h vrstah je bil tud: Čuden ki je a prepričljivim uspehom kre ra! vlogo tenorja Marjana Ba-r lica V njegovi b'žni konvčn ob ikovalec \1 S a n c i n ko? Zvonko OkrerJČ Pa še drugi •so se vidn<* uveljavili, t-ko P. Pečkov elegantni m&dn tvorec Arnič. tu pa tam grotok-no-kr.m čn • ukrojena G:ze!a M Slavčeve odrsko prikupni ŽTvahnO razpoloženi maneken kf A. San c nove ter J Baukartovc, r>acialje P K o v i i e v burkasti sluga, razigrana le mriciozna monlenka A BariKceve v pr-kazu S. Po 1 i č e v e . častitljiva, dobrotna mati P J u v a n o v e . drobno pretehtan barem F M i 1 č i n s k e g a . zado •olj vo podana sobarica M Koširjeve BoHiančičev dobri rad-jsk: tenor Silvim mat' S G o r ; n š k o v e itd. 'td. Cela vrsta jih 'e še, ki «> pcma-cali kot nosilci manj važn h odrskih likov Pravcata p'oha priznania se je usu'a ob nastopu J Bajdetovegankola S:surnost v poda :an ju dožvleno prednasanie Top'a odrska kri se pretaka po njegov:h mlad h ži^.h Nikar se oddaljiti od odra' To velja tudi za mlado, nadarjeni baletke. Tatjanr, Rem^karjevo ki je v baletnem de'u sporeda odi čno prestala svoj krs- solistke v 7-bc-ru mbdih tovaršic Zanos mladosti, po-vežen ? dobrino mero znan a n spretnost- ie rud^ njen dVež Vztrano šo-'anie io bo dovedlo k še lepšim uspehom G. Bravn i carjeva je ponovno potrdila sao'
sloves prve  plesaike.  D   Pcgić*'   jt tud
prcd-.:avnik prod rajoče mlad(«ti v na em ba letu. Aplavz obč nstva na   mu bc 'izpoitbud* k nada.;n:emu marljivemu izpopolnjevanju
Tudi v četrte^ jc bi v Open dogodek Ljub-ijan-^k zobotehn k V rko S 1 a n o v e c učenec rektorja .1 Betetta jepe Janka v »Prodan^ nevesti« Dojrc ga ;e pei Tud gra je bila zadovoljiva Togost, ki se je mestoma opažala, ni preveč mot 'a 2e z zaeetnmii spe-v: ozroma dvospev. je prodrl (Mat l;ub in tolaž" Naj na rvest>ba. Zbcerm) in se > drugem de;anju pevsko še bclj razmahnil, zlasti ob dvospevu z F L u p : e • m Klecalom V hudi tenorski stisk nas je S'ancvec prav za prav pri.-etno presenetU s svoj m prodornim, zlasti v višinah pr jetnrj barv'tini tenorjem, ki si *ga bo s pr zadevno vnemo iahko še izbolj-:al. Njegove r*:srvo se bolj nagblje k lir enemu. Njegov Janko je bil skrbno izdelan da?<; so presledkoma njegova igralska "zrazna sredstva zaradi umevne, prvenstveno pevske pozornosti verjetno bledela.
Marinka pa je bda M Po !a jnarj eva Njena sijajna stvaritev je vredna podrobnejše analize, kar pa zaenkrat zarad pomanjkanja prostora ni možno Nai zadošča pripomba, da po'nokrvnejše bolj dmamične, pristne^e Ma-r nkc že precej dolg^ n'smo videli na ljubljan skem <jOcmem odru
Z uspehom so se prdružl   tud  o*-tal sode lUjoč   Šcpkcrv. vencev jn drug;h pnznalnih daril je bilo na kupe Priznanje cbč'nstva je blo •skrcno
Cankar v risbi
Za božične praznike je izdala Bibliofilska založba >TJmetnost« publikacijo, ki zares dostojno oprzarja na 25 letnico Cankarjeve smrti. V nizu raznih edicij predstavlja ta najpomebnejšo publikacijo, ki zasluži pozornost ne le zaradi svoie^a literarnega pomena, marveč še prav posebno zaradi svoje zares bibliof Iske opreme in izbranega, do sedaj le malo znanega gradiva o našem največjem mojstru slovenske besede. Je to bibliofilsko opremljena edicija v kvartformatu z ilustracijami v tekstu ''n na posebnih prilogah s kolorirano risbo ter s posnetki Cankarjevega rokopisa. Naslov knjige »Ivan Cankar v risbi« pa nikakor ne pove vsega, kar prinaša knjiga. V nji niso objavljene le risbe o Ivanu Cankarju, jedro knjisre je baš v reprodukciji risb, ki jih je Cankar sam izdelal, šele v drugi vrsti so pomembni delno še neznani ali malo znani risarski in fotografski prispevki o Cankarju. Za sedam"! Čas. ko ni mogoče izdajati potratnih edicii. je to Izdanje gotovo na več kot dostojni višini.
TJvcd in glavni donesek te publikacije je napiisal slikar Miha Maleš. ki obeležuje Ivana Cankarja kot risarja. Podrobno razčlenjuje pomen Cankarjevih risarskih del. njih tehnično izdelavo in psihološki izraz ter primerja risarski talent Ivana
Cankarja s podobnimi poskusi Pušk'na. Reprodukcija risarskih del enega in drugega omogoča primeijavo. Posebne izvirnost je pokazal Ivan Cankar s svojo »lastno podobo«, ki jo je s šaljivo t;ralico poslal Slavki Keslerjevi z Dunaja v Ljubljano. Zadnja znana Cankarjeva risba poteka iz leta 1916.
Veliko Cankarjevo razumevanje in njegov odnos do upodabljajoče umetnosti prikazuje Maleš s številnimi citati in izreki pokojnega Cankarja,
V drugem delu označuje Maleš v tej zb rki objavljene risbe drugih umetnikov, ki so Cankarja risali.
Poleg sonetnega uvoda pesnika Alcjza Gradnika, posvečenega 25 letn:ei Cankarjeve smrti, vsebuje zbirka tudi še fotografski posnetek Cankarjeve rojstne hiše na Vrhniki ter faksimile uvodne besede k »Podobam iz sanj«.
Publikacija dela čast tudi Narodni tiskarni. Ta skrbno opremljena bibliofilska publikacija bo ostala trajna priča, da tudi v težkih dneh nismo pozabli na Can-karja-umetnika, Biblirfilska založba pa si lahko šteje v zaslugo, da je obogatila nas knjižni trg s tako odličnim delom, ki zasluži pozornost in priznanje vse naše kulturne javnosti.
Obvestila Prevoda
Delitev racioniranih živil
v januarju
Meseca januarja bodo delili trgovci samo svojim stalnim odjemalcem mcionirana živila v glavnem v enaki izmeri kakor za mesec december. 2ivila za juho bodo izdana v razmerju 1.5 kg testenin in 0.5 kg riža.
Podrobnosti bomo objavili v jutiisnji številki »Jutra.
Oddaja naročilnic za meso
Kakor je bilo že objavotsno, je določen kot naročilnica za meso za mesec januar v mestu Ljubljani odrezek »J 1«. Potrošniki naj preuložUjo osnovne januarske živdace Dftksžsnioe svojemu mesarju najpozneje do 8. januarja, ia jim ta odreže* gornji ocue-zek. Na vseh onih nakazn-cih, ki jih stranka predloži brez oUrezkov za turae maščobe (t. j. samo z odrezki za 1 del olja) naj mestu*j i odrezek >J 1« prekrižajo z dvema navzkrižnima črtama. S'janka, ki ne M oddala odrezka »J 1«, ne bo imela v januarju pravice do nakupa mesa.
Ob prejemu odrezka »J 1« naj napravijo mesarja seznam svojih odjemalcev — dru-žinskJi glavarjev, urejen po abecednem redu. Seznam naj trna sledeče po I a tke: zaporedna številka, priimek in ime družinskega glavarja ter številko njegove osno/ne januarske ž.vilske nakaznice, bival šCe ter končno število vseh predloženih odrezkov »J 1«, posebej neprečrtanih in posebej precrtanih. Ta seznam naj napravijo mesarji v dvo ni: ku;    eden primerek bodo od I aLi Prevodu,
odseku za kontrolo, Gosposka 12. soba št. 10. drugi enakogissni primerek pa bodo oo-držali za svojo porabo, potem ko ga jim bo Prevod overovil. Novega odjemalca bo lahko mesar vpisal v seznam samo po pismenem nalogu Prevoda. V to svrho naj se novi odjemalec zglasd predhodno p.i Prevodu, Novi trg 4 II, soba št. 12, iitcc-isno kot za ostala živila.
Sezname in zbrane naročilnice >J lc (ne-nalepljene) naj predložijo mesarji istec:isno z odrezki za meso dne 11. in 12. januarja.
Prehrana bolnikov in jetnikov
Prenjanjevalrii predpisa določajo, da mora oseba, ki je sprejelav oskrbo v b-ln.co, sanatorij ali jetriišnico, oddati vztrezae od-rezke svoje živilske nakaznice za vso uObo, ki jo preb-je v zavodu.
Doselanja praksa pa je pokazala da večina tega niso storili, ker so prišli v zavod brez nakaznic, ker so svojci že nakupili živila začetkom meseca. Na ta način so dotični prejemali roxionirana živila istočasno doma in v zavodih, kar pa je po preh anje-vainih predpisih najstrožje prepovedano in tudi kaznivo.
Da se to v bodoče prepreči in uredi, velja ol 1. januarja dalje sledeče:
Pri vstopu v bolnico, sanatorij ali zapor prizadeti ne bo oddaj svoje t viLke nakaznice upravi zavoda, temveč naj svojci vrnejo osnovno in morebitno dodatno n kaznit o pristojnemu preskrbovalnerau uradu. Upa-* va zavoda bo pa sporočala sproti pristojnim preskrbovaJjs&m uradom in Prevolu ime
I Br. G vid ^ Debelak j
Novoletne jutro Sonce m razsvetl u:e sobo da je vsa v bli'čeči toplot n poni adansk: tenori Sedim n m ?o, se g/ r'm na vrati ;n čakam Čakam njega, ki je prišel ob vsakem to> t-ii veder, nasmejan p* In prek pe-lajočega zdravja a nr. je vo čil. »Srečno nova leto « L:t(y. 2a čakam zaman Niesa n: n ga n b nikof več Sa; ne m r?m ver et! Nemogoče s? m zd: d/i b; on. ki je tofkekrat pr.nesel *j na o hišr novo zdravje in ki je bil sim po-oscb'jen-.. zdravje, rc*=n čno ležal na Ža'ah b!e*d.
egiben mrtev Meni jc znal reš't1 žvl;en:e. a fifcb: 0i n mo^el! Men starcu moj žen« e vse e -n neštetokrat pomaga1, sebi pa ko je prvi:- obolel vedno moCan kot hrast in trden ko: dren   ni mogel pcman.t-'
Dr G vido Debc'ak je bil na< h šni zdravnic Srce mi torei polni neizmerna hvaležno t in ne-pop snn tuša Saj sc sa mnrd^ spomni kak dober tovar š :n napi'e stroko\-en nekrclog Jaz naj povem kar vem o njem n kako sem qa dež vi'a  kot na cen 11
Gvdo je bi' s'n pokojnega davčnega nad-upravfrelja Rihardn Dehelnka mr.ž.i in očeta vnrav prf.'cATC'nc df>blOtno#ti in plemen tnsP Rnien 1 18QS v Postom »e Gvdo podedoval no svojem očetu vv najlepše la^tnrst po svoj* vzorn maten roj Malen?kovi pa trdnf^st značaja in čudov;to neomamos* spričo %"seh tegob :n udarcev k- jih prina«? življenje Osnovne in srednjeMi'ske nauke je uživa! v Ljubljani, a tako' no gimnaz jsk- mafuri je bil mob liziran. Prestal je frontno trplienje. vojakova! v Crni eori. prež:vei srečno tragedijo v Judenburgu bi ^e vmil domov kot s-totnik T koj se je vp'sal na medicinska fakulteto ljubij.mskesa vseuči-l:£Ča. pc absolviranju prvih semestrov pa od^el na un verze v Grazu. kjer je b:l promoviran za d ok ter j a zdra\m ka
KmVu ie zaće1 z lastno ordmacijo v prostorih nad kavarno Evropo, postal zdravn'k Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in mestni zdravnik z delokrogom magistratnega fizikata. Tako je ime! troje dolžnosti, ki j:h je izvrševal nkdar utrujen, nikoli navelčan. zmerom svež in živahno agilen v dobesednem pomenu od zgodnjega jutra do pozno pod noč Ces*o so ga ki cal;. še oreden je vstal s postelje, često n* utcsnil m rno cbedovat; in navadno je večerjal v nagl'c;. da je mogel s svojm motorjem ali avtom ali vsa i s kolesom oddrveti še k čakajočim ga bolnikom. Imel je kmalu ob:drno privatno prakso, na mestnem fizikatu dopo'dne. na Okrožnem uradu pa popoldne so stale fronte ki so pred vrat: njegov h pisarn čakale dr Debe'akove pomoči ali najrazličnejše ustreznosti.
O. saj br ne bilo nič čudnega, nič nenaravnega, če bi bili kdaj tudi njemu popustil ž;vci spričo gnječe resnčnih betežn'kov, pa rudi prebrisanih smu'antov Ali dr. Gv:do Dcbe^k je bi menda dedično neomajno vedra du=a, vedno pri azen saljivec ,n prstno slovenska dobrič:na, ki je celo neog bno grobost znal servirat3 v s\-i-len: manšeti sočnega devtipa.
Pa je izvrševal še četrto dolžnost: bi je zdravn:k Bolnirke blagajne mesmih uslužbencev. Tako sva bila z mojo ženo njegova stalna oskrbovanca. Čeprav brezkončno zaposlen, je vselej takoj ali vsaj čim prej z vozilom prdr-čal ali pes pritekel v naše vilo »Nič ne hodite k men:. vas že sam ob ščem!« je redno odgovarjal na moj telefonski klic. Da. bil je izredno ljubezniv ;n posrrežljiv zdravnik, ki je znal bolnika vzprožiti ter mu s svoje veselo energijo in ž vljenjsko radostjo vd hniti moč odpornosti in okrevanja.
A ni bil omejen le na zdravništvo Zan:mal
v oskrbo sprejete osete in dan vstopa v zavod. Potrebna živla za prehrano ta*o sprejetih oseb bo nakazoval P: eved.
Ko bo dotični odšel iz zavoda, mu bo uprava izdala potriilo o oupuslu lz zavoda, ki ga bo moral predložiti svojemu presiavo-vainemu uradu. Ta urad mu bo odvzel od stare nakaznice, ali ako je ta že izrabljena, od nove nakaznice — osnovne in Jcdatne — vstiezno število odrezkov za vso dobo, ki jo je prebil v zavodu.
Osebe, ki bodo ostale v zavodu več mesecev, za ves ta čas ne bodo prejen.a'e ž-vilskih nakaznic vse letiej. dokler ne predložijo potrdila o odpustu.
Svojce bolnikov in jetnikov opozarjamo-naj morebiti že nabavljena živila zi os.bo, ki je odšla v kak g-lornjV zrvvod, ne izrabijo, temveč naj jih shranijo zn oni čas, ko se bo njihov svojec vrnil iz bolnice ali napora, sicer bo ostal pri povratku iz zavoda brez hrane.
Prehrano bolnikov v zdravstvenih zavodih pa bo skušal Prevol izboljšati z nakazovanjem posebnih dodatkov racionlrardh živil.
ne jc t* uinctiitr>t t» nabavil mnogi rv^rnik slik in k pccv ća bvojc sebe pozorno C .a »!o-ven&ko sovstve m prav pt^sebnf jubi našo opero In ponosen je b'! na Va er jo Hevbaio vv ki ji je bi stric Tako sva 9 mela toliko nrip^vedova* kadar sva se se* a z^ravn k in nac ent vedno f»rcd' razn h umetno^'
Se ko ga je napadla putika — »Ve- tc sem p<xicd<>val no očetu!« m' je pnpovedc»al — n ko so se mu n .to vnc'e žile dovodu ce tet ie z mu- im: š?na' Bo klca' pac en ti »Stramo me bo'i nrca'« ;c je'a'a gc«na ko se je privlekel do nie »O. g<«pa. mene gol vc bo<; nogi se bo'j ko vas'« j- je odgovori n ji — pomagal Go^pa že dobtd hodi On pa se je priplazi! domov, p^del na postelj in tcefoniral po reš In avto. da S'i odvede v S a rneriev dem. Vet^el je. da ic v srnrtn nevarnosti ves Jas ^dira' svo'o bolezen n v sodelovanju z zd*avnik; ukrenil vse, kar zni zdravstvena veda
V ponede"j?k bo tr tedne odkai ga je vrelo na postc'j. a s*ra:na tromboza si n1 da'a istrgati Žrtve Padajoč v nezavest se je vedne /nt va vzbujal in odrejal no e in'ekcie N'a^*^' d 'e da! poki cat mater D se p**Jovi od nie k io je ljubil vedno z pmiIj-vo otro^lco ljubeznijo nad vse na svetu In umrl je kot mož brez stj hu
Z menoj bc še marš kdo žalova' za r(v\nm. vzg'edn'm zdravnikom dr Gv di-m Dcb. 'ak m Bj£unci, ki jih je obul ;n oblekel sprejel začasno celo pod svojo streho nesrečn ki k: jm ie poslal perla, oblci^e -n Čevlje*, mnogi siromak iz/a Bež grada «o izgubili dooretnika. ki ga ne pozabijo ta'>:-> kma'u
L;ub dr. Gv'do. naj ti bo lahka domača zem-IjJ ki si jo taka vroče ljubili   Frm) Covefcar<
Eak in prehrana
Nekateri sodijo, da ;e bolezen ralca v zvezi z vživanjem mesa in da ve rt r jan-c n so dostopni 25a to bolezen V nekem cistercinskem samostanu, kjer ne už vijo mese-.e hrane, so dognali, da je umrljivost v poslednjih 120 letih povprečno za 20* • večja od povprečne umrljivosti in da Število z>2 rakom umrlih n: n č manjše od spLšneg-a števila. Raziskovanja v drugih samostanih so to potrdi'a. To priču e aa je izključno rastlinska hrana brez posebnega vpliva na pojav raka.
Objave
m. meS-na meščanska Sola v Ljublja-
ni-Moste. TJpravitcljstvo te šole naznan a, da se pouk ne bo mogel začeti v torek 4. januarja. K;aj se bo nadaljeval pouk, bo objavljeno po listih. Ob tej priliki opoz rja upraviteljstvo dij^štvo šole. da so šolske maše obvezne tudi v času, ko ni pouka.
Odpeljan je b:l r av. dolgodlak pes r-ki seter. Komur je kaj z-anega o njem. se na-preš , da to iavi na naslev: Zadnik Mara-Tavčarjeva ulica 3.
Po kratki in mučni bolezni je do-trpel naš nad vse ljubljeni sinček
PETRČEK
PogTeb bo dne 3. januarja ob 14. z žal — kapelice sv. Marije — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. januarja 1944.
ŽALUJOČA RODBINA LUKE21Ć IN OSTALO SORODSTVO
cd
+
Umrl nam je naš ljubljeni mož in dobri oče. gospod
VIDIC JOSIP
kurjač drž. žel. v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 4. januarja 1944 ob 2. popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. januarja 1944.
Globoko žalujoči: TEREZIJA, žena z otroci ter ostalo sorodstvo
Jetrna pašteta
(Prevod iz danščine.)
Napotil sem so k svoji izvolienki. Ztin-j je bilo vlažno, zato mi bodo škornji dobro služili.
Škornje treba namastiti, da postanejo voljni in svetli. M^ji so bili prašni in izsušeni Na žalost ni.^em imel nobene masti. Iskal sem jo. a vse zaman.
V jedilni shrambi .^em odkril slednjič ostanek jetrne paštete. Bila je stara in ple^niva. Z-kaj bi z njo ne n^nvza! škornjev? Pašteta je bila vsekakor mastna. S šcetko sem jo mazal na obuvalo. Zelo sem si prizadeval, saj sem b! povabljen k staršem svoje Lzvoljenke na večorjo. Za tako priliko se mora človek že p-^n'diti. dn se postavi tudi zunanje. Uspelo mi ie — škornji so postali mehki io svetli ;n so se v so^cu kar bleščali, ko r*rir> storjel T>o ulici.
Ustavil sem ?e pnxl trgo* in s kuhinj-skimi predmeti Ogledoval senn si izložbo. Kdor se miHi po-ociti. mora misl"ti na mnogotere stvari, na Vt?Ijnl-.fv in Bog vedi na kaj še. Ne:^ad^ma čutim. Viko se je nekaj dotaknilo moje noge. Pogledam Bil je pes. veMk. bel koder, ki :e z vidnim ugodiem lizal moj škoreni. »Meniš.« sem dejal, »da si povabljen! Glej do izgineš'« Ze mi ie bila žival na eni Strani izlizala ves blesk. Spodil sem psa in nadaljeval svojo pot.
Ko sem pr-i^el do Mižrnef^a o^la <ap ie pridružil konru dol2 temer" ^'azb-čar. Ob3 sta hodila zvesto za mano. Kadar koli sem se u^tavM se je loti! vsak «vo1e^ *komia.
Vedno sem si laskal d? me 'mnjo psi radi toliko lji'b'^zni ie bilo na sedaj le preveč. PoKe tega nic^rn bil lar tferH, ki sta se zanj psa zanimala, marveč bili so moji gkomji. Pospeši! sem komke. kar pa ni vznemirjalo. Nekaj ulic dalje je
prišel tretji. Bil je škotski terier, zelo napadalen. Koder in jazbečar sta bila uver-jena o svoji posebni pravici do mojih škornjev, zato so se vsi trije spopadli. Uporabil sem priliko in zbežal. Zavil sem jo okoli ogla in bil prepričan, da sem jim bil že pobegnil, a so se pripodili vsi trije — ne. sedaj so bili že štirje, pri moji duši! — Složno lajajo za mano Četrta ž'val ie bila velika doga. Kaj naj napravim? Postal sem, da se oddahnem in že so vsi štirje složno obdelovali moje uboge škornje.
Razsrdil sem se. Dovoli mi je bilo in še mudilo se mi je Zatekel sem se v slaščičarno, snedel kolač in odšel skozi vrata na dvorišče. Komaj sem biJ zopet na ulici, mi je bila vsa truma že ^oet za oet^mi
Domisli! som se zvijače V mesnici sem kupil velik kos konjskega mesa. Ta kos sem pokazal psom, zabrusil ga daleč proč. sam sem jo pa popihal v nasprotno smer. Računal sem. da se spopadejo za meso in me pri tem oozabijo Toda velika doga je hladnokrvno pobrala kos in nato so vsi štirje veselo priskakali za mano.
Okoli mene «0 se nabrali otroci. »Glej, kako je smešen in koliko psov ima!« sem slišal govoriti otroka.
»Halo. vi tam!« je zavpil redar. »Ne uprizarjajte rirkuških preds-tav na ulici* Nadaljujte not in ne ustavfiajte se, prosim!«
Odhitel sem. truma za mano Bilo ie že pozno in mene pričakujejo. Sedaj se mora kai zgoditi Kaj porečeio starši moie iz-voljenke. če pridem v njim z vsem zveri-n jakom7 Poskunl sem se drugače izmotati iz zadrege Izbral sem si vezna vrata — nedolžna vHbia vrata — fn vstopil. Psi za mano. Radovedni *o bili. če res tu stanujem. Ko so bili vsi Se v veži «muknem na ulico hotec zapreti vata r% s*bo Vrata so se pa sama zapirala, zato mi nakana ni rxjpolnorna uspela. Trt P** sem sicer
zaprl, le koder, ki mi je bil vedno prvi za petami, je ušel Srečen, da se je bil i znebil svojih tekmecev, se je takoj lotil mojih čevljev Ošteval sem ga. Doval. brcal, podil ga od sebe — vse zaman!
Mimo je privozi! tramvaj. Jaz smuk vanj! Moj skok je prč presenetil kodra, a le prvi hip. takoj nato se je spustil za vozom tekel za njim. neprestano, od postajališča do postajališča.
»Uborra živalca!« je vzdihnila gospa poleg mene.
»Da morete biti tako neusmiljeni'« je pripomnila druga. »Da. prav vas menim!« Grdo me je pogledala. »Pes je vendar vaš!«
»Nikakor ne!« sem odgovoril po pravici
»Prav nič ne koristi, da ga zatajujete. Sama sem videla, da je prišel z vami Kako le morete? Tako trpinčenje!«
»Motite se,« sem ugovarjal, »jaz nisem njegov gospodar.«
»Laž!« je dejala gospa. Bila ie oseba, ki se je znala uveljavlja1!. »V^ak Inhko vidi. kako vam je vdan. Takoj izstopite — razumete — in pobrigajte se za ubo»o žival! Sicer nok1ič?m redarja! Naznanim vas društvu za varstvo živali!«
Go«pa očitno ni bila vaiena ugovorov. Vse je bilo proti meni Vzdibnil sem In izstopil na bližnji postaji. Koder ie bi! takoj pri meni in se lotil z navdušenjem mojih škomiev. Obupoval sem
Prišla sva mimo vozieVa z bananami Prodajalec je pravkar tehtal svoje Mag'-. S kolesa ie visela vrv ko^er jr nos»; ovratnico — kako zapeljfvol D-^brfkal s»r^~ se psu in ga vabil h kolesu we da b» bP pes kai opazil, sem naglo in srretno pri vezal vrv v nlecovi ovratnin* Wato asm Jo pobrigaj. A pes je spoznal moio namero in hotel za mana Z vso silo ie nateza-
val vrv, voziček se je prevrnil in banane so se zakotalile na cestni tlak.
»Ola!« je vzkliknil mož z bananami. »Kaj pa je to? Kako si drznete motiti človeka pri izvrševanju oblastveno dovoljene obrti, kaj?«
Položaj je postajal nevaren. Se pra\*oča sno sem se domislil, kako si ie bil nek č moj prijatelj pomogel iz stiske s tem, da se je delal tujca ki ne razume našega jezika
Kar koli mi je prodajalec o&tal, s čimer koli mi ie grozil, na vse sem odgovarjal ravnodušno s tujimi, njemu grto^o ne raziuTiljivimi stavki. Skušal sem ga s svojim mirnim glasom potolažiti. Ni mi uspelo. Njegovo načelo, je dejal, mu zabran ju ie nok'irviti redarja in me naznaniti. M->ji nerazumljivi odgovori so ga slednjič razljutili 'n ošvrknil me je z bananovo vejo prek. ušes
Pobral sem svoj klobuk in izginil
fCm;ilu ie Dritekel beli koder 7? mano Mož z bananami ga ie bil od vezal. Zvesto je hodil za mojimi škomii. ki jih je venomer zaljubljeno ogledoval
Prišel sem do avta. Avto je bi! prazen. Kdo ve. če se dado odpreti vratca? Vratca niso bila zaklenjena. Psi se kai radi vozijo v avtu, sem si mislil. Malenkost zame. spraviti ga vanj. Lastnik vozila se ga bo znal že odkrižati. Preden pa pride lastnik in izpusti psa. bom iaz že davno na varnem
Preveč Je bilo vabliivo    Ozrl   sem se Nikoffar v bližini  V*t' r>il sem »- sode! h krmib1  -Oho.« si ie mislil koder »popelje mo se!   Skoči! fe za marin in sodel pono sno poleg mene  Delal -em se. kakor d* sem kai pozabi!  rzrnota*      fz avta in za lonutnil vratca za seboj »Al? sem te ukani! t« sem ookimal p*u in odhitel.
Slišal sem, kako nekdo vpije za mano:
»Postojte, gospod!« Redar je prihajal za mano. »Tu se ne smete ustavljati! Tamle je postajališče! Takoj prepeljite avto tja«!
Kaj naj napiavim? Redarju nisem smel pojasniti, da avto ni moj. ko me je pa videl stopiti iz njega. Sedel sem zopet h krmilu. Pes je pozdravil mojo vrnitev z odkritim veseljem.
Vedno sem menil, da znam šofirari Nisem sicer imel dovoljenja, toda nek^č sem se s tem ukvarjal Ali sem bil t~daj že vse pozabil ali sta me pa bila pes in redar tako vznemirila, na vsak način sem pritisnil napačen pedal in =»>er tako močno da je vozilo prevrnilo svetilnik zagnalo se s hruščem slrozi veliko Šino v izložbo cvetličarne in se tu tud j ustavilo.
Pri za-ltSevaniu sem nameraval — poštenjak sem bil in poSte^iak ostanem — vse po pravici pojasniti. Ko sem zač?! govorici o jetrni našteti, so vsi ^maj^val z plavo in zahtevali naj me orerček). če erm trezen In moral s*>m izfnvaTH-'ti ramo težke besede ki bi jih ne bil mo^el i7j?o-voriti niti če bi bil non^lnon-ta miren Za izpite nisem irrtvarien in tako nisem napravil, kakor navadno, tudi te izkušnje.
Dobi! sem: štiri me*ece. '^er sem se hotel polastili ruiega avta: štirideset dni ker sem šofi-a! brez dovoljeni*: dva meseca, ker sem šofiral ritan: en me-sec. ker sem b;! zavozil v trgovino skori nepravi vhod. Polee te?sj sem momi n!->r*t, H-bo ker sem pus+il avto na nrenovednn*^ me*tu. treovcu »-"a *e c*"f*i ^r0^^^^*^i<~> v ^''""d"!-no Za ra^*,'ltr> :-»1«4V,<vnrt 5|»v> »Kitn nohi-
štvo in novnjpn* tVe*Hcf* hT?-e*o" *+rmm*f. niku za norjr^vilo ridu r»»"v^n*~lki za živčni nanad rad' ^-"ho i»-> I^c+tv^u avta as popravilo voza Namule na ie bilo. da mola izvoliertka ni hotela nič več «1i«ati o meni
Zatorej: na mazite si Škornjev z jetrno pašteto!
Stran 5
Kako so se naši predniki pokristjanili
in priš£l        politični« gcsps^darski in verski vpliv zapada —
prihajali iz Solna grada in Ogleja
nove v
Nedavno smo opisa!:, k ko so se naši predniki ob prihodu v sedanjo domovino borih 3 Furlan: in skušal, prodreti čim glob lje v Furlan'jo. Čeprav so bih v mnogih spopadih zmagoviti, Jim ni uspelo ukloniti žilave Furlane s silo. Posrečilo se jim je le- da so se štev lni naserii po furlanski nižini tj? do Tilmenta. Bila je to prva straža slovenskega zaleđa. Glavnina naših prednikov je poselila notranjost ob Sa-vi in Drav . Tuđi prebivalstvo rimskih mest ob jadr Jiski obali je ostalo skoro nedotaknjeno, šole mnogo kasneje so Slovenci ped vplivom prirodne množitve pritiskali v ta mesta, ki so sprejemala vase ve-jno več slovenskega življa.
BiH so trdovratni pogani
Zgodovina z" četnih stoletij naših prade-dov v novi domovini je zanimiva in važna #e v drugih Gzir h. Zlast' je važna doba ko se Je začelo njihovo pokrist~an evanje. 1 Sprejem rimske vere je imel dalekosežni politični vpliv in je bi od loč: len za politično usodo n šega naroda nad tisoč let. Z njim msmo sprejeli samo krščanske vere, temveč smo odprli na stežaj vrata tudi zapadni om:k', se vdlenili v zapadn: gospodarski sostav. ki nam Je zaradi prešibke odrx>rnosti na?'h dedov dodelil v herarhi-ji narodov In stanov podre,eno vloge.
Kot pogani so naši predniki oboževali predvsem naravo in njene skrivne siie. Za človeško dušo so menili, da je neumrjoča. Verovali so, da se po smrti začenja zanjo I novo žvljenje. Verovali so v raj — kra- j ljestvo sončnega boga in v pekel, kjer so v temni noči gospodovali zlobni besi. Svojim bogrvom so bili Slovenci globoko vdani. Se celo kasneje, ko so navidez vsi sprejel* krščanstvo, so ponekod vztrajali več sto let pri malikovanju in poganskih obredih. Mnogo peganskih šeg in običajev so pni: godili in jih prenesli v novo vero.
Dve sto let so se upiral!
V poganstvu so Slovenci vztrajna približno dve stoletji po naselitv v n:vi domovini. Svojo vero so pogumno branili povsod, kjer so menili, da je ogrožena. Ko je krščanstvo s stalnim pritiskom dobivalo prve prpadnike med njimi :n sta se v deželi obl;kovali krščanska in poganska stranka, je sJechva naravnost fanatično varovala svoje interese in nazore.
Proti kršč nstvu so naši predniki nastopali povsod, kjer so pr šli z njim v stike. Na svojih pohodih v Furlamjo, so, kjer so megli, neusmiljeno rušili cerkve in uničevali vse. kar je b lo v zvezi s krščanstvom. Seveda se nso omejevali samo na to. Iz-ropali in uničili so vse, kar jim je prišlo v roke sovražnikovega.
Prv. poskusi pokrstj'n-'evanja so bili zategadelj glede uspeha zelo dvomlj'vi. Etolsro niso imeli menihi, apostoli in škofje- ki so se opogumili in stop li na slovenska tla. od svojega truda nobenega sadu. K popuščanju jih je p ris lila obramba
pred Obri
Sredi csmega stoletja je krščanstvo vendarle našlo prva oporišča in se začelo polagoma širiti tudi med Slovenci, čeprav je imelo še vedno vse polno hudih nasprotnikov. Kaj je bil vzrclc popuščanja? Stiska pred n*s'lncst;o Obrov, ki so hoteb* Slovence spraviti v svojo odvisnost, to je v pravo sužnest.
Ker so se čut'li prešibke, da bi se sami uspešno uprli bojevitim Obrom, so iskali primernega zaveznika. Našli so ga v Bavarcih. Tedanji slovenski vojvoda Borut
se je obrnil n nje in j h prosil pomoč: Bavarci so bili voljni prih teti na pomoč pod
pogojem, da Slovenci priznajo nj:h:vo nad-obiast. Bila je to draga cena, vendar kakor kaže zgodo v na, jo ;"e Borut sm tral za manjše z'o kakor sužnost pod Obri. Sprejel je njihcv pogoj in Bavarc' so mu pomagali pognati Obre iz dežele.
Za poro";a pogodbe je moral Borut poslati na B varsko svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira- ki sta v k emskem samostanu sprejela krščansko vero. Po Borutovi smrt' je bil G o r a s d prvi krščanski slovenski knez. Po njegovi zgodnji smrti — vladna je s;mo tri leta — mu je sledil H o t i m i r.
Poganska stranka Še ni bila premagana
Za Časa obeh imenovanih vojved se je Krščanstvo med Slovenci S"rilo polagoma ne da bi njegovi ozn:njeva'c:. naleteli na resnejši odpor. Na slovenskih tleh so se »dale cerkve, postavljali sam:stan, v deželo je prihajalo vedno več bavarskih duhovnikov 'n misjonarjev. Med njimi je bil najuglednejši škof Modest, ki je umrl oT-o-11 1. 765 in je pokopan v cerkvi pri Gospe Sveti.
T:koj po smrti tega neutrudnega razšir-jevalca Kristusove vere mej Slovenci, je izbruhni javno silovit odpor. Poganska stranka je zastopala mnenje, da je širjenj? krščanstva nevarno Slovencem tudi v polit čnem pogledu in di jim preti Izguba samostojnrsti. Začela je nastopat: proti kr-šearisk m nrsjonarjem nasilno, da 9c morali'bežati iz dežele, če so si hotel* rešiti živi jen-'e.
Dokler je živel Hotimir, krščanska stranica še ni zgubila vseh postojank. Hot.mir jo je vztrajno pedpiral in se je vedno trudil, da bi ji pomagal v vsem njenem delu. Na njegovo prošnjo 90 prihajali v deželo ve-no znova novi duhovniki.
Ko je okel: 1. 769. umrl so se notranji nered: spremenili v prave sovražnosti. Izkazalo se ;e. da je poganska stranka še vedno večinska stranka v deželi Vsi tuji in demači duhovnik: so morali pobegn ti, vse cerkve so porušili.
Bavarski vojvoda Tasilo II. je odločil
Očitno je bilo takoj, da Bavarci ne bodo mirno gled:li, kako se j m skušajo slo- 1 venske dežele pod vodstvom poganske stranke izviti iz rok. Teiaj je na Bavarskem vlada Tasille II., ki je najprej ustvaril krščansk m misijonarjem nova opori- i šč- za nj hovo delo med Slovenci nato pa povedel svoo vojsko v deže'o naš h prednikov. Do boja je prišlo na Koroškem, kjer je b la poganska stranka odločilno premagana. Poraz je bil tako hud, da je odtlej popolnom- izgubila ves vpliv.
Vodstvo dežele je prevze1 vojvoda Voltom,- ki je bil vdan kr stjan. Pokristjanjevanje ;e pod njegov m vodstvom naglo napredovalo. Poleg tujih duhovnikov so razširjali krščanstvo tudi domači. Cez nekaj \
desetletij je bila večina Slovencev krščena. Prednjačilo je pri tem prepresto ljudstvo, med tem ko so s»ovensk: župani- sta-reš ne in drugi uglednejši možje gledali delo misijonarjev še vedno ze'o neprijazno.
Moga oglejske patrijarhije
Vse pobude, ki smo jih zg:raj opisali, so izhajale :z solnograjske škof je. N: pokristjanjevanje Slovencev pa je vplivala tudi oglejska patr jarhija. vendar nas zgodovinski viri o njenem delu ne pouče unogo Z četek pokristjanjevanja v južnih pekra- | jinah naše domovine je po mnenju s^godo-v" nar je v v zvezi z boji, ki so jih vodil. Franki z Obri. Obri so bili do un.čenja vztrajni pogani.
Ko so podlegli, so prihajali v slovenske dežele vedno številnejši ms.jonarjl 7 juga. Tako poroča zgodovina, *a sta 1. 786. prišla tudi oglejski patrijarh Pavlin in sol« nograjski nadškof Arno, ki ju Je spremljala m cena vojska, da bi ju branila, če bi bilo potrebno.
Zgodovinsko važna za usodo Slovencev in slovenskih pokrajin ie bila kasneje odločitev frankovskega cesarja Kari3- pod čigavo duhovno in versko oblast spadajo predeli naše domovine. Karel je odloč 1, naj bo meja med solnogra sko in oglejslto škofijo oziroma patrijarh:jo reka Drava, Ta cdločitev je veljala skoraj tisoč let.
Slavin Lavo
C§[W
<SSIT@ra06
žcssa-fcrvesss z Scvškega in drugo
Potnik, ki ga vod pot po Krasu, Vipavskem, Brdih in Scški dolini, postane nehote pozoren na številne pr vljice, na dragoceno, bogato ustr.o izroč lo, ki je ohranjeno med ljudstvom, če bo dobro pr s'uhnil govorici starejših ijudi. bo lahko nabral čeden jerbas zanimivih pravljic in pr poveik.
Mladenka s topolovim rebrom
Med zapiski Dutovca 2vaba je tud pravijo 2. o čarovnici jz topolovega rebra. Fant s Krasa je 'mel ljubico. Toda njeno obnašanje je bilo čudno. Zaradi tega jo je "»suni 1. da se peča s čarovnijami Toda funt ni tega svojeg; suma nikomur izraz 1. I^e svoji ljubic: je dejal, da sum pri njej čarovništvo. Toda ona je z zgovorno besedo njegov sum zmerom izpodbi a. Na vsak na-Č n pa se je hotel prepr čati. kako je s to reč jo. Izvedel je, da se oopmice zbirajo vs ko noč pod nekim drevesom kjer so rajale. Fant je splezal na dot čno drevo. ČMkal je, kaj se bo zgodilo. Resnično: č 1-rovnice so se zbrale, toda fa:.t;ve ljubice ni bilo med njimi. Njena zamuda je č rov-nce tako razburila, da so se dogovorile, da bodo zakasnelo to\*anš co raztrgale in se z njenimi kostmi obmetava e Zgod 10 se je, k kor so sklemle. čarovnice so jo ob njenem zamudnem prihedu raztrgale nato pa so se obmetavale z njenimi kost-mi. Naključje pa je hotelo, da je pritrčalo reka- kost: tudi na drevo, kjer je čepel fant. Vzel je eno izmed reber in ga spravil v žep. Ko pa so se čarovnice naplesale. so pri skladanju kostč in delov raztrgane zakasnele spoznale, da jim manjka eno rebro. Dolgo so ga iskale, vendar ga niso mogle najt'. Pač pa so si prmagale na dru g nač:n. Izrez le so rebro iz topolovine in deklico spet oživile.
Naslednjo nedeljo se je mladina lz vseh bližnjih kraških naselb n zbrala k plesu. Tudi fantova ljubica s topole vim rebro-o je pršla. Zaplesala sta. Toda sredi pesa je fant nepričakovano vzkliknil: s-Jaz pa plešem s topolovim rebrom!s Tedni pa e mladrnka-čirevnea z rde"a in izg:nila. kakor da bi se b la pogreznrla v zemljo. Odtlej je r.; bile več na spregled.
Na grmad; zažgana čarovnica
Ni bilo dobro v starih časih ženskam, ki so imele nagrbančeno Celo. imeli so j h za coprnice ali č rovnice Frlp'sovali so jim moe, da lahko povzročajo točo in da lahko pahnejo svojega bližnjega v nesrečo. Kakor hitro je bi podan sum, da se ta ali ona žensk.; z nagrbančenim čelom peča s
čarovnijami, že so dot č žensko zagrabili in jo sežgali na grmadi. To pregan'3-nje pa se ni omejevalo samo na ženske z nagrb nčenim če.lom. temveč se je nanašalo tud' na osumljene moške. Tudi te so za-
grabiT, jih polcžili na grmado in sežgali če so merili, da se ukvarjajo s čarovnijami. Ta resnična, usodna z Dioda je terjala mnogo človeških življenj, zlasti v 16. stoletu. Znan nam je takšen primer *z srednjega veka. ki se je prpetil v istrskem Motovunu. Beneška oblastva so prejela sp A-roči'o. da je žen tamkajšnjega župana Tomaža Mičela priznala, da je dala svojemu mežu Tom žu in svaku Marku neke strupene čarovn ši;e kapljice. Kadarkoli je nastal doma prepir, tedaj je zažigala ko3*. svinjske krače. To je bilo sumi j vo. Slea-la je obtožba. Scdniki so na podi gi obtožbe ebsedili županovo napol blazno ženo na smrt na grmadi.
Bovška žena hodi iz groba sesat kri
Tudi po Kobar.škem, Tolminskem in Bovškem so precej ohranjene stare vraže. Na Tolm nskem je biia zelo r-zsirjena veda, da so se nekateri sumljivi ljudje lahko pretvarjali čez noč v volkove. Kadar .'e takšen človek umri, ni nrgel najti v grobu mru in pokoja. T: siromaki so vstaj li iz grobov, se tiho splazili do človeških oi-vališč in sesali kri ljudem, k- so jim bili v času njihovega življenja na kateri kola na-č n sovražni al: nenaklonjeni. T kšn m krvosesom so pravili volkodlaki. B lo je okoli 1. 1440 ko je bovška žena, osumljena volkodlakstva, umrla v B:rvcu. Med stare širni ljudmi je obranjena pr povedka, d-je hodila ta bovška žena v nočn:h urah >z groba sesat kri ljudem, ki ji niso bilč všeč. Seveda je blo bovško ljudstvo zaradi tega zelo razburjene. St: r Bovčan je svetoval svojim rojakom, naj odkopi jejo gr>b dotične ženske in prebodejo n eno srce. To se je tudi zgodil:. OdUcopaii so njen greb prebodli njeno srce, nato pa njeno truplo spet zakopali Pravijo, da je to pomagalo. Žena-volkodl k je nnšla mir in ni več vstajala pon č: iz svojega groba, da bi šla svojim nekdanjem sovražnikom sesat kri.
»Krvavo stegno« čuva grozdje pred uzmoviči
Omeniti je treba tudi svo e vrsten strah, o katerem zatrjuje star: pravljica da stra-š Vipavce in tudi Kraševce. O tem strahu prepovedujejo, da ma svoje poseb.-.e muae. Kadar se mu zljubi, e: privez; kar ce'ega ć'.ovclca- Pravijo mu pa »Krv vo stesmo^-če je zlr črnec, ki ga preganja ta čudoviti rtrah »Krvavo stegno« večji, nevarnejš potem se tud: »Krvavo stegno« razrašča 'n postaja večje, če pa je zločinec, ki ga preganja in vznemirja strah »Krvavo stegno« manjši, manj nevaren, potem posta-e tudi apetit ljudcžrskega strahu skromnejši, manjši. Ima p   ta strah tudi neko P"seb-
no dobro lastnost, da namreč čuva grozdje
pred raznim- uzmoviči. Posebno rad se podi in klati po njivah, ki so posejane s tui-ščico V zimskh mesecih pa si privošc-»Krvavo stegno« počitek. Zločinci imajo tedaj mir pred njim
Hudobcu zapisana študentovska duša
Pod Krnom, tam v trentarskem okolišu in drugod v bližini, je ze'o znana zgod o a o trentarskem študentu. Pesnik dr. Joža LovrenčiC je, kakor znano, na zelo posrečen nčin pesrr.iško obdelal motiv trentarskega študenta. Zgodba pravi: Trcntarj: so poslal študenta v Videm študirat, student pa je bil sin revn h staršev. Zaradi tega se se Trentarji zavez li, da mu bodo nosili tja ž vež. Toda zgodilo se je, da je nale-taval sneg. Domači mu nis» mogl pomagati z živili, ker se niso upali na nevarno pot. Nesrečni Študent je nekaj č:oa stradal nazadnje mu pa nI preostalo nič drugega, kakor da je zap'sal sto'o dušo hudobcu. Toda ta neprjetna druščina je pričela ubogemu dijaku presedti. Spomnil se je svete Sembilje, k: jo je zaprosil, naj mu nakloni dar prerc kovanja. In tako je lahko prerokoval- da bodo prihrumeli sovran ki, ki bodo !meli kozi ove brade Tudi na To'minsko bodo prišli in bodo odpeljali vse može. 2e-ne p^ bodo iskale svoje može. Toda zgodilo se bo. da bodo našle pevsod tam, ker se j:m bo dozdevalo, da so videle moško obleko, le žalostno trohneče štore.
Ste m kal p^spevali
za Zimsk© psuice?
Uspeh Z'inshe pomoči bo mzr'lo ne le za naš socialni čut, temveč tudi za našo naredno zavest. VsaU n^J zato prispeva, kcllUav si more
ANEKDOTA
Modri pivec
Kalif Ibn Abas je rekoč sklenil, ^ bc enkrat več pil ko s-'cer. da bi spoznal učinek nezmernega p tja vna. Z ta pr'mer je p:vabil k sebi kadija Htiss na, ki je bil zn"n po tem. da more prenesti mnogo pijače.
Vino se je iskrilo v Ca&an. Husein je venomer nap'jal kalfu in čez r.ek j ur je kalif trdno zaspal.
Kad je vstal in odšel k služabnikom, rekoč:
3>Lejte- vaš gospod je danes mnogo popil in utegne se zgoditi, da mu bo odslej v'v-o tako dišalo, da se bo hotel večkrat urdjr.nit'. To pa moramo prepreč ti, zakaj mn-.go ljudi je v pijanost zagreš lo dejanja, ki so jih kasneje bridko obžalovali. N bolje bo, da me vklenete v verige va vržete v ječo In ko bo kal f \-pra^al po men:, mu porečete, da ste storili, kot je on dkazal.«
Kalif:vi služabnici so slušali kadija, »n ko se je kalif zbudil, se je jako začudil-cla je s m. Peki'cal je slugo Šelima in ga vprašal, kje da je Huse'n.
»Gospod,« je dejal Selim, »saj ste da'i Huseina vendnr»ukleniti in vreči v ječo!«
Kalif je zahteval, naj privedejo kadija k njemu.
Husein se je poj-vil ves v vergah kot kak zloč nec. Ko ga je Ibn Abas sagleda!, je srm "ad seboj zmajal z glavo in vprašal
kadija:
>Ali sem  res te ukaz'1?«
»GorpDd,^ je odvrn'1 Husein, »ne vem. kakšen zločin bi bil storil. T^da kot vid'-te- je le res. da ste me'rali ukleniti in vreči v ječo, kjer naj estanem do svoje usmrtitve ""utri zarana.«
Kal f ga je zamiš'jeno gledal, nsto je dej 1:
sDobr:, zdaj \idim, da je to prekletstvo, če se kdo preveč napije^ Odslej se bom pitja še bolj varoval.«
Preve|ssi zlvrgc? |c |a ocl^anll za l.S^c Lir
Vdovi Ivanki, katere pokojni mež je bil ugleden obitruk, je bilo sami strasno dolg čas. Brez krepke moški opore s^ je čutila zelo š'bko in zapuščeno, pc n cžu je nadaljevala vodstvo obrti, vendar se ji je zdelo, da je za tako deio premalo odločna in da se ne zna prav postaviti za svoje pravice.
V samotnih urah, zlasti, ob nedeljskih popoldnevih, se je pcg:sto zatopila v razno čtivo. 2e nekaj časa je z zaiiTmanjem čitala ženitbene oglase v časop sih Mise1, da bi si z nj hovo premočjo našla novrera meža, jo je močno zapeljevala. Vedno znova se je vračala k njej in s: v mislih predstavljala, kak~- bi bilo prijetno, če b še enkrat stopila pred oltar kot nevesta. Zavedala se je sicer, da ni posebno mikavne zunanjosti. Ker pa ima sredstva, da se lahko dostojno obleče, in nrecejšnjo doto. se je čutila dovolj privlačno
Nekesra dne se ji je cko ustavno na nekem oglasu, ki se ji je zdel ugoden zanjo kakor na'ašč. .Neki upcKoienec. ki ie vedel povedati o sobi naileoše lastnosti, ie iskal sebi primemo družico, da bi v miru
in zadovoljstvu skupno prež vela jesen življenja. Vdovo je zapeljiva ponudba silne- vznemirila. Zadevni oe'as ie prečitala ponovno in ponovno. T:s*o noč s]Voh ni mogla spati, šele v zgodnjih Jutranjih urah se je odločla ?n r°tem blaženo zaspala v sladkrm pričakovanju, da mor.-; ne bo več dolge sama.
Drugi dan je narisala, kakor je vedela in znala, rožnato pispmce in sporočila neznanemu ženitvenemu Kand:ria^u, da je prečitala njegov oglas in da bi ga rada
spoznala, ker groj; podobne želje kakor on. Pismo je takoi oddaja :n nestrpno čakala, kdai bc prše! odgovor. č*e se je že dotlej skrbno oblačila, je bila tiste dni naravnost vzorno ureiena in oblečena.
Po nekaj dneh je potrkal na vrata neznanec. Visok, leno raščen. s krntk'mi br-čičami. vendar hudo. hudo mlnd za njena leta. ki so šla že mimo Abrahama. Vdova je prvi trenutek že obupavala m se ji je zdelo, da so vs; njeni načrti p~kopani. še bolj se je začudila, ko ie ugotovila, da le nemanee erlub m se bop+n mogla pomeniti samo s pomočio svinčnika ?n kosa pap'rja. Najraje bi ga bila kar takoj zavrnila
Neznanec se ji je predstavil kot Janko Mcdcrc. Tjkoj ji je prvedal, da je prav tisti hip pripotoval kljub vsem oviram in težavam iz Novega mesta kjer živi njegov pr jatc'i Sfrnko ICo^oprsk. upokojenec in avtor detičnega žen'tvenega og'^sa. Vdovi je kar odieaio pri Cuši. Se ni b^lo vse izgubljen?. IVOadi go«t ji je povedal, da je Stanko Ko>oprsk dobi nieno pismo in da mu je vse. kar mu ie pisala, tr.ko ugajalo, da ie prepričan, da sta s: drug drugemu usojena.
Vdova je njegove laskajoče besede ker vidne poz rala. Spraševala ga je vse mogoče podrobnosti o njegovem prijatelju, ki ga je videla že ob svoji strani kot svojega mož:\. Janko Moderc ji je vse slikal v najlepših, barvah :n jo naravnost očaral   Tako se je zač>lo zne.nstvo. ki pa
mu ni b lo usojeno dolgo življenje.
Vdova n Modere sta ^e seveda pogosto sp-la-da in se vodno pogovarjala o Kozo-prsku. Ko je ^'od-rc outil, cia jo je popolnoma prid bil in da mu zaupa, se je cb neki priložnosti zatc!:o! k n'ej in ji po-I vedal. da se je nenadoma znašel v nep.i-I jetn' der.arri znlreg". Prijatelj Kozoprsk mu je naroči, naj kupi zanj v LrjubljanJ nekaj platna. Modere ji jo dejal, da nekaj denarja ima. -Jtol? 2 .'• »a mu je zmanjkalo. Vdova ni posu^- nit! za hip v resničnost Mcderčevl- besed Hitro je poiskala svojo blagaino n :zrcč:la zahtevanih 200 lir. Saj bo kupljeno b^ago enkrat tudi njeno. O tem je bila sveto prepričana.
Ko je Modere videl, da je teren ugoden,
pa je postal še bolj predrzen. Sklenil je izvesti glavni udarec in jo potem pobrisati, kamor se bo dalo. Medtem ji je še dvr.krat dostavil kot posredovalec Kozo-prskova psma. ki so mu jih prinesle, kakor je zatrjeval, zaupne osebe. Vdova se je vedno bolj potapljala v njegove mreže. Moderc jo je že pripravljal nato. da se bo Kozoprsk kmalu preselil v Lubliaro In da jo bo tedaj popeljal pred oltar.
Cez nekaj dnj Jo je razveselil z novico da je Kozoprsk fte naložil v Novem mestu vse svoje stvari in da se seli v Liubljano. Kmalu nato je nekega dne prisopihal ves uoehan k njej in jI povedal, da je Kozoprsk srečno prispel do Ljubljane. V isti
sapi ji je razlo*'!, da ga je tik pred vrati zateka nepremagljiva otira. Ker je vzel zaradi izrednih časov sebe j le malo gotovine, ne more plačati mitnine, ki jo zahteva mitničar za uvoz pohištva in živil, ki jih vozi Kozoprsk seboj. Potreboval bi najmanj 3000 lir. Naj mu jih vdova posedi, potem se bosta že ustno po-raz^ovorila o vsem. Vdova mu je tudi tokrat gladko nasedla. Samo slučaj jo je rešil, da jo prevejani Moderc ni opeharil za vseh 3000 Ur. Ker ni imela doma 3000 lir gotovine, mu je dala samo 1000 lir. Mcdcrc jo je potolnžil- ko je videl, da več ne bo mogel dobiti z izjavo, da se be mitničar verietno začasno zadovolji tudi s to aro. Nato je odlvtel, obljubljajoč, da bo pripeljal takoj ženina.
Vdova je vsa srečna čakala na toliko zaželena svidenje. Cim bolj pa se je čas odmikal, tem bolj jo je mrazilo. Niti Mo-derca ruti Kozoprska ni bilo od nikoder. V začetku se je tolažila, da ju je kaj nenadoma zadržalo. Ko pa ju n: bilo niti na-sledrjega dne. je šla na Moderčevo stanovanje, da bi tam poizvedela kaj tečnej-šega. Moderčcva gospodinja ji je povedala, da je njen najemnik odsoten in da ji ni povedal, kdaj se bo vrnil. Ko ga je tako trikra-t zaman iskala, se ji je zasvitalo v giavi. da je postala žrtev grde prevare.
Čeprav jo je bilo globoko sram, ji je le
bilo žal za denarjem, ki ga je izrrčila sleparju. Za ceno »tajnosti« ni mogla požreti osramoćen ja in denarne Izgube. Prijavila je sleparijo policiji, ki je Kmalu našla lažnega posredovalca. Izkazalo se je, da se mož drugače piše in da je že bil kaznovan zaradi sleparij. Policija ga je izročila sodišču, ki mu je pred clnev; naložilo pekoro za njegovo ženitveno sle-parjenje. Obsojen je bil na 6 mesecev strožega zapora, čeprav je krivdo zanikal in dokazoval, da Kozoprsk resnJčno živi in da so ga le razmere zadržale v Novem mestu Sodnik po mu ni verjel, ker je preveč indcev gcvorilo za njegovo kriv-d" Mož je neka i škode vdovi povrnil, nikoli pa ji najbrž ne bo mogel več vrniti njene žen'tv#*ne rviH-Ptnosti in poželjenja po možu. Dejstvo, da Je b:la sredi viška svojih sanj o bodoči sreči ob novem možu tako grdo ociganjena. ji je vzelo vse veselje dc novega zakona. Pred sodnikom je sta'a vsa pl?šna. Naivno odkritosrčno le odgovarjala na njegova vprašanja in ni čutila marsikaterega žela, ki je letelo nanjo.
Poetu
ob novom letu
Nesrečen, pesnik, nt Vam treba biti. poetu vedno dama Sreča laže si lice » šminko mavrično namaže, lepote njene se ni moč naužiti.
Od daleč dajte le za njo hodih.
ker k sebi vštric izbrancem pot le kaim,
da ne dočakate še več blamaže,
ki ste že zdaj ie gor do grla siti.
Ko šminko z hca svojega umije
in druge vse varljive ropotije,
se s starim letom mera posloviti.
V spomin na srečo mačka prepoditi mogoče ie v objemu Ostari je, bolesti čašo pa do dna izpiti.
Mara 1 avčarfeva).
Utrinki
življenje bi bik> tako lepo — bi !• mogl« živeti! — egost. ko umreš, bodo vendar rekli, da si živel za druge.
O taščah zbijajo šale le tisti, ki jih nimajo.
Vsaka žer.ska skriva v sebi toliko ugank, da smo lahko veseli, če j h vsaj nekaj resimo.
Od ljubimca zahteva ženska, da se vse upa.
Dosti je moških, ki od samega ljubimkanja ne pridejo do ljubczm.
će živ moški sčez svoje razmere« je temu največkrat vzrok »njeg vo razmerje«.
Kamor vrag zaradi pom njkanja ne more it:. pošlje staro babo. Kamor noče iti, pošlje mlado ženo.
Dnevnik izgubljenke — dvojno knjigovodstvo.
Pcročene ženske imenujejo može osle w jim vlečejo kožo čez ušesa.
Zakaj se igrale5 med seboj tikajo? Ker se bratovsko ljubijo — kakor Kajn in AbeV
Moški, ki grdo govore o vseh ženskah, niso svoje ma*sre nikoli spoštovali.
Naj bo v nesrečnem zakonu, k se konča z loč tvije. kriv mož al: žena, žrtev je zmeraj — otrok.
Idealen soprog je zmeraj mož druge ženske: lastni nikoli.
Prvikrat se izneveri mož "li pa žena takrat, ko začne svojega zakorskega tovariša primerjati s drug'mi.
ženske se nočejo starati, meški nočejo postati stari.
Kitafska vlf^đnsst
Kitajci &c znani kot najvljudneje narod na svetu Ta vljudnost 6e :zraža tudi v odklonitvah rokopisov katere pi£ejo p sateljem ured-n ki listov Na primer-
»Bili smo očarani, ko smo brali Va? Vele-cenieni rekonis. Prisesamo Vam pn grobu na-rih prednkov. da ntsmo še n kdar. prav n'kdar uživali vzvi.šcnej.š h mi^li Literarni biser take vrste so samo erJcrat v tisočletju ustvarjeni. Ako b: to VTase delo v naš^m skromnem l shj probčili. si ne bi upoli pc!eq njega še kaj dru-Ueaa natisniti ker b nam bilo nemogoče a čemer krdi doseči Vašo višino. To ie razlog, da si do<vo!;mo Va>e občudovanja vredno delo vrniti.«
- Kitajski psntelj z osrečujoče* zadovoljnestjo
sprejme t?k& pismo in ga polož^ na častno mesto v svojem arhivu Vljudnost za vljudnostt Mj smo Kitajcem precej odmaknjeni :n zato
j:h ne razumemo.
Šestkrat poročena
Pri nas Draviio. če se vdovec, ali vdova po smrtj druge žene, ali moža, tretjič poroči, da ima bela jetra. V Ljubljani je bilo tudi nekaj primerov, da so stopili celo v četrti zakon.
Na Koroškem je živela v 16. stoletju (1534 —1623.) Ana Neumann, hči Viljema Neumanna, bogataša in lastn'ka ži-vosrebrnega rudnika v Idriji in Pliborku. Njegova trgovska podjetnest mu je prinašala ogromne dohodke. Neumann je umrl v najlepših letih in njegova žena Barbara je vodila podjetja, upravljala gosposke posesti ter kot varuh svojih štirih sinov in dveh hčera skrbela za nj hovo vzgojo m pomnoževala bogastvo. Po 11 letnem vdovstvu se je poročila. V tem času jo stopila v zakonski stan tudf njena hči Ana Neumann z baronom pl. Thannhau-sen. Po triletnem zakonu je vdovela hi čez pet let se je porečila s Krištofom pl. Lichtensteinom. Kmalu po tej poroki so ji umrli vsi štirje bratje in Ana je bila glavni dedič ogromnega bogastva, ker Je bila njena sestra z doto ob poroki odpravljena in ji je mati že umrla.
L. 1580. ji je umrl drugI mož, ko Je bila Ana stara 45 let. Pe enoletnem vdovstvu se je poročila 9 60 letnim baronom Ungnadom, Id je izhajal iz prastarega rodu ter je bil znamenit mož v takratnih avstrijskTi deželah. Štiri leta po poroki je umrl in čez tri leta se je četrtič poročila s plemenita sem Teuffenbachom. Ta zakon je trajal 23 let m v teh letih je silno povečala svoje gesposke posesti.
Ko je umrl četrti mož. Je bila wtara 76 let. Bila je osamljena in brez naslednikov,
ker njena takrat že pokojna, ni Imela otrok. PrHetne pravljične bogate vdove ai
je zaželel pravnuk varuha cesarskih zakladov grofa Gabrijela Salamanca-Orten-burga. Ženin grof Ferdinand Salamanca-Ortenburg je bil star 30 let, torej je bilo 46 let starostne razlike. Po petih letih zakona je umrl njen peti mož,  ko je bila
ona stara 81 let In brez potomcev. Takoj je sklenila, da se bo zopet poročila. Njen
šesti ženin je bil grof Jurli Sehwar?en-berg. kateremu je k n1ee*ovemu političnemu napred^vaniu manjkal samo denar. Ob prroki s petkratno vdovo Ano je bil star 31 let. Ana pa 82. Pred poroko pa je moral po nevestini zaht, vi prestati pre-skušnjo. ako bo sposo» v s -ojim obnašanjem, da bo »d-*-- sin svoii Mubljoni gospe materi«. Skušnjo je prestal 9 za-dcvoHnost in poročila sta s*1 1 1617. Napravila Je opore1-0' da no niem ?mrti dobi vse nieno premožen 1e Srhwnrzenbere;. le gospor.ka posestva VVaserleonburg ta Trebnje ie podarila oddaljenim sorodnikom s priimkom Proy. „
Umrla je 18 decembra 1623.. stara 89 let
I8$^$/$/+%S
2+$+$+%$%+%^
t
Stran g
»SEOVENSK! NARODt,
Križanka št. 1
Za smeh in dobro voljo
Besede pomenijo:
VoščJo: 20., 22.. 23. vodoravno, 33. in 41. navpično, 99. in 100. navpično v neprekinjeni vrsti čitaš novoletno voščilo.
Vodoravno: 1. slog". 4. zapoved. 7. to (bolgarsko), 10. lepa in mevka ovčja volna, 13. m JfikO ime, 15. predlog, 16. pivski vzklik, 17. velika pletena posoda, IS. osebni zaimek, 20. začetek novoletnega voščila. 22. in 23. nadaljevanje novoletnega voščila, 25. osebni zaimek, 26. finsko pristanišče, 2S. bavarski vojvoda, lei se je boril s Slovenci, 30. grd, umazan, 31. vrtnina, 32. podrednl veznik, 34. letopis, 35. avtomobilska znamka. 36. dal dneva. 37. tatvina, 39. igralna karta, 40. medmet, 41. napad, 43. dva enaka soglasnika, 45. staro rimljansko mesto ob Jadransk« obali, sedež patriarha, 49. podrednl veznik, 50. pripadnik nearijske rase, 52. nogometni uspeh. 53. otok v Jadranskim morju, 54. vseučiliško mesto v Angliji. 56. reka v severni Italiji, 57. veznik, 60. umik, 61. del posode, 62. evropska reka. 63. moško ime, 66. neprijazen, trd, 71. svojilni zaimek, 72. predlog. 74. jurak Shakespearove drame (fon.75. del jadrnice, 78. igralna karta, 80. predbacivanje, sponasanje, 81. evropsko glavno mesto, 82. kratica za akademski naslov, 83. pesem, 85. okrajšano moško ime, 86. slovenski pisatelj (»Med padarji in zdravniki«), o7. pramati vsega človeštva (množina), 88. krajevni prislov. 90. okrajšano moško ime, 92. spoj, stik. 93. mešanica, sestavljena snov, 94. moško ime, 96. veznik (glej 57. vodoravno), 98. dva enaka soglasnika, 99. nadaljevanje novoletnega voščila. 100. nadaljevanje novoletnega voščila. 102. del kolesa. 103. žensko ime. 104. brez šuma m ropota, 107 kratica za označbo starosti, 108. velika riba, 110. zabavišče, 111. slovenski pesnik in pisatelj, 112. del strehe. 113. nevestino premoženje.
Navpično: i. rjtiesn, 2. italijanski spol-nik, 3. zver, 5. je sedaj že vsaka dragocena. 6. začetek abecede, 7. mrko, mračno, 8. ločilo. 9. vedno, ob vsakem času,
10. del rudnika. 11. mrčes, 12. gora na Koroškem. 14.. osebni zaimek, 17. gomila, splošna označba množine, 19. reka v Srbiji, 21. pesem. 22. grški bog vetrov, 24. švicarski narodni junak (fon.), 25. padavina, 27. reka v Rusiji, 29. kovbojeva vrv, 31. zgodba,  roman.  33. medmet, 36. predlog,
37. gora mrtvaških glav prt Jeruzalemu,
38. nadaljevanje novoletnega voščila, 41. nadaljevanje novoletnega voščila, 42. postaja na progi Ljubljana—Zidani most, 44. bajeslevje. izmišljena povest. 46. dva enaka soglasnika, 47. del kroga. 4S. španski snoln;k, 49. tatarski poglavar, 51. mesto ob reki Bosni. 53 žito, 5o. pritok Varte, 56. češka pritrdilnlca, 5S. samo. 59. veznik, 64. kvišku. 65. uničenje, propad, pogin, konec. 67. moško ime. 6S. znamka toaletnega mila in kreme, 69. beležka, 70. racionirano živilo, 72. veznik, 73. podred-ni veznik. 76. zimski pojav, 77. voznikova potrebščina, 78. prebi jem v spanju, 7?. so-rc-dnica, 82. število, 84. slikar jeva potrebščina, 86. obžalovanje, 87. kazuar, 89. izdelek iz živalske kože. 91. prst, zemlja, 92. nedoločni zaimek. 93. ve. je naučen. 95. živčni pretres, 97. prav ta, 99. moško ime, 101. eden izmed čutov, 103. veznik, 105. medmet, 106. osebni zaimek, 107. športna kratica, 109. kazalni zaimek.
Zlogsvnica št. 1
ca — ce — čep — dn — do — du — e — ev — boe — brc — i — i — it — ja — ia
— jan — je — ko — ko — le — li — lo — lo — lo — ma — mer — na — na — no
— nus — o — oj — on — po —- po — ni — ra — ra — re — rn — stog — s+re — stri
— ta — tez — tr — u — val — van — v' — vi — voz — z*' — zo — zu.
8z teh zlogov sestavi 18 besed: 1. vozna pet; 2. Jurčičeva povost; 3. vrh v Savinjskih Alpah; 4. glavno mesto baltske dr2ave; 5. Slovenski pisatelj (u. 1905); 6 zvezda premičnica; 7. član duhovskega reda; 3 pripadnik romanskega naroda; 9. vas pod Nanosom; 10. morski rak;
11. španska in portugalskn pokrajina; 12. Str-tarjev roman; 13. Scottov roman; 14. otok pred Dubrovn kom; 15. dalmatinsko vino; 16. plemiška naziv; 17 francoski cesar; 18. skupno ime za Evropo in Azijo. « *
Prve in nato zadnje črke. oboie brane navzdol, povedo citat iz Goethejevih Maks;m in refleksij.
Rešitev križanke št. 137 Vodoravno: l. bolesten, 8. toplomer. 15. uvod, 16. ino, 17. Eme, 18. bode, 19. Ciči, 20- Bog, 21. ris, 22. Edip, 23. Aden, 24. ora, 25. oko, 26. dela, 27. rov, 23. rak, 29. novec. 34. ki, 35. in. 36. repar, 41. osoren, 43. me-
dena, 44. Valerija, 45. Tr4nidad, 46. ot, 47 lo, 48. mamilo, 53. Stenar, 58. Eboli, 59. esteti, 60. Eratos 61. Zilina, 62. okoren, 63. če, 65. va, 66. aligator, 72. Brusilov, 77. namera, 78. navada, 79. In eni, 80. pl., 81. it, 83. danes- 84. Uri. 85. god, 87 opat, 91. beg, 92. Ale, 93. mera, 97. Pubi, 98. oc1. 99. del, 100. upor, 101. Ares, 102. jej, 103 Ide, 104. Riko, 105. želatina, 106. rožmarin.
Navpično: 1. buča. 2. Ovid, 3. Loče, 4. edin, 5. Tibor, 6. enorok, 7. nogavica, 8. terorist, 9. omikan, 10. pesek, 11. obed- 12. mode, 13, ediL, 14. repa, 29. Novomeščani, 30. osat, 31. vol 32. ere, 33. Cer. 36. Ren, 37. Edi, 38. ped. 39. Anal, 40. Radohova vas, 42. ni, 43. mi, 48. mož, 49. ali, 50. mil. 51. len, 52. osa, 53 sto, 54. tik, 55. Ner, 56. are, 57. ran, 64. elan, 65. vode, 67. ime, 68. gen, 69. ari, 70. ta, 71. religija, 72. brigadir, 73. un, 74. sad, 75. Iva, 76. lan, 80. prečen, 82. Toledo, 84. uboji, 86. delež, 87. opaž. 88. pure, 89. Abel, 90. Tisa, 93. Mura, 94. Epir, 95. roki, 96. Aron,
Rešitev božične zfogovnJce
1. Kodeljevo, 2. Obršcak. 3. zverinjak, 4. Miljacka, 5. Erjavec, 6. esperanto, 7. realizem. 8. vrskač. 9. Slivnica, 10. Narrob;. 11. Mlakar. 12. Provansa, 13. gluma. 14. Modena. 15 Or-bis pietus. 16. Oplenac, 17. ešee, 18. Ignacij.
»Kdor zemlje je pravi sin,
ima pogum do bolečin.«
Mestni gospodek:   »Sem mlatil,   da so
dekleta v hribovski vasi malo bolj lepa. kakor so v resnici.c
Vaško dekle: »Jaz sem pa mislila, da so mestni gospodki malo bolj pametni.€
»Vso noč nisem spal od žalosti, ker mi
je včeraj menica zapadla.«
»Zakaj se nisi na mene obrnil, iz srca rad bi tj pc-magal.«
»2al mi je, moj zlati prijatelj. Ali hi ml res posodil denar?«
»To ne. toda dal bi ti uspavalni prašek.-
Ona: »Kaj neki bi imeli moški, ako ne bi bilo žensk?«
On: >Eno rebro vec!«
Oče: »Zakaj si pa sosedovega Tineta z blatom obmetaval?«
Peter: »Ker so nam v soli prepovedali
metati kamenje.«
Katehet: »Kdo je bila Mojzesova mati? Učenci molčijo, Marko pa dvigne roko.
Katehet: »Zopet vas bo najmlajši osramotil. Marko, povej nam torej, kdo je bila Mojzesova mati.«
Marko: »Hči kralja Faraona.«
Katehet: *To pot pa nisi pogodil. Hči kralja Faraona je Mojzesa samo nasla v vodi.«
Marko: »To je bil samo izgovor.«
Lovec, ki je zajca obstrelil: >To je res čudno, če gonjača obstrelim, pride k meni, če obstrelim zajca, pa zbeži.«
»Sin mj piše iz mesta, da naj mu poći jem dvanajst robcev. Saj vendar nima dvanajst nosov.«
•
»Kako to, da vaša hčerka Se ne hodi, pa je že dve leti stara?«
»Nima priložnosti, da b; se naučila. Mi se vedno vozimo.«
m
Učitelj:   »2e zopet se nisi nič naučil* povej ml, zakaj pa imas knjige.« Učenec:  »I>a ne nosim prazne torbe v
Solo.«
»Kakšen pa si danes? Tako si opraskan, da te ni mogoče spoznati«
»Snoči sem prišel natrkan domov, pa je moja žena poskusila napraviti iz mene drugega človeka«.
o
»Zelo sem bolan, toda ne hodim k zdravniku, temveč se zdravim po navodilih iz knjig.«
Torej bos umrl zaradi tiskovne napake.«
A: »Ali o| svet lepo urejen? Dež peda
na pravične in krivične ljudi.«
Đ: »Res je, toda krivični ljudje imajo dežnike.«
Služkinja: »Saj nisem neumna, da bi letos en dan več delala. Rekla bom. da sem bolna in da bom ležal a. c
•
Dva Madžara sta si ogledala zverinjak. Prvi se ni mogel načuditi, ko je zagledal križanca mel psom in mačko.
»Kaj pa je na tem tako čudne g-t,« je rekel drugi, »jaz poznam mlinai-jo, ki ima sina mmnikarja,«
*
Hči: »Sosedovega Bineta pa res ne maram za moža.«
Oče: »Kdo te bo vprašal? Evo tudi nihče ni vprašal, če hoče Adama za moža.«
*
»Ali je brivec doma, da bi me obril?« »Ravno kolje pri sosedu »rosica, potem pridete vi na vrsto.«
*
Zena — umirajočemu možu: »Ako umreš, pridem kmalu za teboj!«
»Prosim ne greni mi zadnjih trenutkov.«
On: »Nada, ti si moja edina misel!« Ona: »Obleci to edino misel v nov kožuh!«
»Pol ure že zvonim pri telefonu, pa se mi noben hudič ne oglasi.«
»Oprosti, prijatelj, Ljubljana še nima telefonske zveze s peklom.«
On: »Ali ne živiš pir meni. kakor v raju?«
Ona: »Samo v enem oziru in sicer v tem, da nimam kaj obleči.«
Pevki Devrientovi je rekel saslu minister Miiller:
»Madame, vi Imate 6.000 dolarjev plače, kakor jaz, dasi ravno sem minister, vi pa le pevka.«
»To je res, toda lažje je dohiti 20 takih ministrov kakor ste vi, kakor pa eno tako pevko, kakor sem jaz.«
RkLS, eden izmed sedmih grških modrijanov, (rojen 570 pred Krist.) se je vozil po morju v družbi brezDožaiikov. Nastal je vihar in ladja se je močno zibala. Tedaj je pričela vsa družba klicati bogove na pomoč. Bias pa jim je rekel:
»Molčite, da bogovi ne slišijo, da ste na ladji!«
Kari j FTJlp Je sporočil Lakemadoncem: »Ko pridem k vam, vam bom požgal strehe nad glavami.«
Lalcemadonci so mu odgovorili: »Ko .. .«
Zloben upravitelj posestva si je zlomi] nogo in so mu jo odrezali. Ko je ozdrave"., je vprašal kmeta, kaj pravijo ljudje k tej nesreči
»Pravijo, da so vam prenizko odrezali,« je odgovoril kmet.
»Kje bi ml jo morali odrezati?«, je vprašal upravitelj.
»Pod vratom,« je rekel kmet in set.
Je nekoč obsskal faro,
ki jo Je opravljal posebno bistroumen ftup.
nik. V svoji jezi nad znanjem pastirja je škof vzkliknil:    »Prosim, kdo je btt Usti osel. ki vas je poslal v to hribovsko faro?« »Vi, gospod škof,« je odgovoril župnik.
dan malteškega reda ae je hvalil pred cesarjem Leopoldom II.: 2Imam trojno zaobljubo:    obljubo  siromaštva,  devištva in
pokorščine.«
»Kolikor vem.v je odvrnil cesar, »imate še četrto, namreč obljubo, da ne izpolnjujete nobene prvih, treh.*
Žalost in veselje
Ali Husem je z zaskrbljenim obrazom pil v hišo trgovca Abdula Maš ara.
— Kaj pa si tako žalooten? ga je vprašal  Ah Jul.
— Ah, je zastokal Ali, ker sta veselje
in žalost tako neenako porazdeljena na svetu. Vsak dan, ki nam ga nakloni Alah, nam prinaša več slabih kot pa dobrih reči. Kako je neki to?
— To pa vem čisto natanko, — Je odvrnil debeli trgovec, medtem ko je povabil Ali Huseina, naj prisede In se posluži pripravljenega čibuka. — ćital sem starodavno knjigo, v kateri je bilo to, kar se zdi tebi uganka, takole pojasnjeno:
Vsako noč, ko mi spimo, izprazni Alah nad bivališči ljudi dve veliki vreči. V eni vreči so semena veselja, v drugI pa semena žalosti za prihodni dan. Zgodi pa se često, da pade seme na suha In kamnita tla, na katerih uspeva le žalost, ki je kot vsak plevel bolj odporna. Zato pa so zopet drugi kraji, koder se razvije in vzklije le seme veselja, ki prinaša najlepee sadove. In kakor na zemlji ni mesta, koder ne bi med plevelom rasla tudi koristna rastlina, tako tudi n! Žalosti, ki je ne bi omililo kakšno, četudi le najmanjše veselje.
Ali Husein ga je pazljivo poslušal in nato dejal:
— Če je tvoja razlaga pravima. Abdul Mašar. potem mora biti tvoja hiša postavljena na izredno kamnitih tleh!
— Kako pa prideS na to? je začudeno vprašal trgovec.
— Vedi torej, da sem prišel k tebi prav za prav zato, da ti sporočfm, da so tvojo karavano napadli razbojniki in jo docela iaropaU.
— Oj, nesreče! je zastokal trgovec; in moje kamele?
— Te so razbojniki deloma pobili, deloma pa odpeljali.
— Uničen sem! je tožil Abdul Mašar,
— To pa še ni vse. Tvoja žena, ki je zvedela za nesrečo prej kakor ti, je pred eno uro pobegnila s tvojim prijateljem Omarjem.
Trgovcu se je razjasnil obraz. Alah bodi zahvaljen! je vzkliknil. Kajti glej. Ari Husein, kako pravilna je raziaga v starem pismu: Ni žalosti, ne da bi bil pri tem drobec veselja.
In Abdul Mašar je segel po črni kavi in čibuku ter premišljal o novih poslih, da bi nadomestil izgubo.
Naročite se na »Dobro knjigo«!
Poravnajte zaostalo naročnino
»Slovenski Narode Je edini Ust, ki izhaja ob ponedeljkih ter prinaša poleg zadnjih poročil % bojišč tnal obilo dragega zanimivega gradiva. Zato se naročite nanj čimprej« — Mesečna naročnina znaša samo Lir S.—.
!
—Ol SSS 9£3 SSS SSS SSS i~<*r> > fc r     '»zn 9Š& P«' 'J<tt p3*3 '>
U i b B i i U li b i ■ i M II H ■ ■ ii ■ ■ ■ i ■ ■ 1J
B Veselo In srečno novo leto 1944 teh
n vsem cenjenim odjemalcem m prija-□ teljem
g     Filip Bizjak
gfcrznarstvo LJUBLJANA Kongresni trg 8
ft n 11 uju 111 n n 1111111 m
pnnnncarh 1 t n bhh o ■ ■ n i y 1 m h i i i ■ 1
B __
d.zo.%. tovarna lakov in barv P
□
B
£f*sht}<
Ul|ii"mi«.......llllllii
jonaoaaa bi h b ■ ■ a i a ■ a ■ a ira ■ ■ mj
SREČNO NOVO LETO ZELI
n GRO M"
carinsko posredništvo
in špedicijski biro
LJUBLJANA
a a a a a a a a a n a a a a a a i a a a a i bjul
□ □
c □
D □ C □ □ □ □ □ □ □ □ □
n □ □ □ n
n
joooooooaooai hjle b a a a a a a a a a a a L
Vsem cenjenim odjemalcem zeli srečno, zdravo in zadovoljno mrvo leto
1944.
Slaščičarna Pelicon
družba
VARNE
s p 1 r 1 t pekovski
Schrtftleiter - Urejuje: Rudolf Ozim. — Fttr »Narodna tiskarna A. G.c alt Drncksteile - Za »Narodno
d. d«« kot ttskarnaria: Ljaborair Vol««
— kui deo laseratentell verantvvortlich - Za inseratnj ouaeick odgovarja: