158. itev. Jzhe|e rsseci nedelj in prasRfkoi' vsak ti a n ob 10. uri t!op©J«8ne. Uredništvo je v Ljubljani, ^rančilkanska ulica It. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se dc vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. PoStnlna platana v gotovini. V Llubllani, v soboto 16. Sulifa 1121. pav Posamezna stav. K 160. Gslasito Jugosiov. socU»Eno • danteStrafEfne stranke. Leto V. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Cpravnižtvo e v L'ub!janl, Frančiškanska ulica at. 6 t, Učiielska tiskarna.. eaaaaacasnHea—bi Stojan Protič in akcija za revizijo ustave. LDU Zagreb, 15. julija. Tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne se je posvetoval Stojan Protič z vodilnimi politiki bivše »Parlamentarne zajednice« v Zagrebu. Po oficijelnem posetu »Narodnega kluba^ so sledile posamezne konference, med drugim tudi z bivšim banom dr. Tomljanovičem. Stojan Protič odide danes na daljši oddih v Rimske Toplice. Njegova prisotnost v Zagrebu se spravlja v zvezo z glasovi o nekih strankarskih razkolih v vladnih skupinah. Protič ie odklonil vsako oficijelno izjavo, vendar pa je namignil, da hoče med svojim enomesečnim oddihom pripraviti večjo akciio, s katero bi se na podlagi revizije ustave omogočilo sodelovanje vseh treh plemen v vladi. Stojan Protič upa. da bo vsled razkola med demokrati ostala Pribičevičeva skupina v manjšini in da se bo z reformacijo radikalcev po Pašičevem odhodu našla podlaga za sporazum z Jugoslovenskim klubom in Radičev-ci. Pri tej akciji bi sodeloval tudi dr. Trumbič. ki se bo baje sestal s Pro-tlčem v Rimskih Toplicah. 'Izpopolnitev poslaniških mest. LDU Belgrad, 15. julija. Na poslednji ministrski seji se je razpravljalo tudi o izpopolnitvi poslaniških mest v Rimu, Parizu, Varšavi in Washingtonu. V poštev prihajajo za ta mesta dr. Velizar Jankovič, dr. Momčilo Ninčič. dr. Kramer in Bo-škovič. Definitivnega sklepa še ni. Zasesti se imajo tudi poslaniška mesta v Berlinu, Sofiji, na Dunaju in v Budimpešti, za katera prihajata v prvi vrsti v poštev dr. Smodlaka in dr. Sola. Izpopolnilo se bo mesto našega poslanika v Parizu, katero bo bržkone zasedel dr. Spalaikovič. Trgovska poga LDU Belgrad, 15. julija. Včeraj in danes se niso mogle vršiti seje naših in italijanskih delegatov za sklenitev trgovinske pogodbe. Delale so samo sekcije. Luccioli je resno obolel in je odpotoval na zdravljenje v italijansko primorje. Radi tega se bodo pogajanja zavlekla. £ (Pogajanja se zavlačujete. To pa vsled tega. ker Italija še vedno noče izvesti rapalske pogodbe in misli doseči v vprašanju luke Baroš še kaj več. Menda se pa zaenkrat vendarle moti.) 1 Dl J Maribor, 15. julija. Ker je trianonska mirovna pogodba ratificirana in se prične v kratkem razmejitveno delo z Madžarsko, so odpotovali delegati mednarodne raz- fanja z Italijo. mejitvene komisije v Pariz. Svrha tega potovanja je, da dobe potrebne instrukcije za x določitev meje med Madžarsko in Štajersko. Ker pa je ozemlje, ki prihaja na tej črti v poštev. zasedeno po Madžarih, stopa tudi določitev naše meje v smeri od Radgone preko Sv. Ane do Toke v ospredje. Zakasnitev ratifikacije trianonske mirovne pogodbe je na ta način ovirala tudi nadaljevanje razmejitve na tein delu naše bodoče meje. Pri razpravah glede meje med Madžarsko in Štajersko je naš delegat general Plivelič dosledno vztrajal Pri tem, da se bivša državna madžarska meja kot taka ugotovi in da se nova meja v zmislu mirovne pogodbe popolnoma natančno določi. Socijalna demokracija in poljedelstvo. A!i malo ali veliko posestvo. (Konec.) Važno vprašanje za poljedelstvo je, ali naj obvelja malo ali veliko posestvo. kar pa je pravzaprav praktično vprašanje. Res je, da ustanovitelj znanstvenega socijalizma Karl Marx ni posvečal pozornosti, to pa Zato. ker je živel v industrijskih deželah. Angleški in Nemški, kjer tvorijo veliko večino delavnega naroda industrijski delavci in je vse svoje duševne sile porabil za reševanje industrijskega proletarijata. Tudi njegovi nasledniki v teh industrijskih deželah niso posvečali svoje pozornosti poljedelstvu, iz istih razlogov, toda današnje socijalistično gibanje Ima vsekakor jasno izdelano svoje programatično stališče za zemljo-radnjo. Večina soeijalističnih teore- tikov se zavzema razvojno za mala posestva, ker se ista veliko racijo-nelneje obdelujejo, a končni cilj soci,-ializma je kolektivizacija poljedelstva. Dr. Adžlja se zavzema za mala posestva in izvaja sledeče: »Proizvajalno delo v poljedelstvu je od temelja različno od proizvajalnega dela v industriji. Mrtve sirovine so predmet dela v industriji in obrtu (ruda, kamen, kovina volna itd.);, s temi sirovinami se more po volji razpolagati: moremo jih prenašati, razmnoževati, obdelovati ob slabem in lepem vremenu, podnevi in ponoči; pri tem delu se more v najobsežnejši meri nadomestiti ljudska delavna moč s prtrodno (vodo, vetrom, elektriko, paro) in zato to LISTEK. IVAN ALBREHT: Slika v minijaturi. (Dalje.) Z vnanjim svetom nismo prišli v doliko. kvečjemu s stražniki. Nekateri se niso mnogo brigali za nas, drugi so zopet bili strogi in so kar goreli za svojo službo, le oni lokavi, Zgovorni in krvoločni možakar je iskal povsod samo svoje koristi. Bil ie to Antonio Belforte, a mi smo mu PcY?od samo »Jud«. Karkoli Je kdo rabil, vse je bilo mogoče dobiti pri njem ali vsaj z njegovim posredovanjem. samo svobode ne. Sle-hrno stvar ie znal zasukati tako. da je bilo njemu prav. Plačevati mji je bilo mogoče z najrazličnejšimi rečmi : z denarjem, z zlatnino, ako jo je kdo slučajno kaj otel, (sprejemal je celo zlate krone z zob in jih je last- noročno in z veliko spretnostjo trgal iz ust) - In celo s telesom. Tak je bil ta Antonio Belforte. naš jud. Ko sem slednjič uvidel, da ni pomoči in ne izhoda, sem se naposled zaletel h knjigami. Z judovo pomočjo sem jih srečno dobil In sem se z vnemo lotil učenja italijanskega jezika, ki sem ga tudi kmalu toliko obvladal, a sem se mogel za silo sporazumeti Da bi ga ne bil nikoli! Nikdar ne bi hnel madeža na sebi. ki me pogreza pod nižino črva. iv. Čutim, da ne bom mogel povedati vsega in vem. da tudi doslej nisem storil vsega. Vse tiste drobne in navidezno malenkostne okoliščine, ki so predle niti za končno mrežo, vse so se mi razblinile in razpuhtele tako, da jih ne morem najti. Mogoče sem celo blazen, gospod, ali pa je moja zlobnost res tako silna, da ni besede zanjo... delo ni tako odvisno od pazljivosti in ljubezni delavca do dela. Toda nasprotno je poljedelsko delo več ali manj navezana na živa in organska bitja (živali, rastline, setev). Zemlje ne moremo po volji razmnoževati. obdelovati jo moremo samo v stanovitih dobah, prlravnavajoč se razmeram podnebja. Tu ni mehaničnega dela. ker je strojno delo v poljedelstvu zelo omejeno, dočim je v večii meri potrebno ljudsko delo, za katero je treba imeti ljubezen. In ravno vsled tega. ker je v poljedelstvu v prvi vrsti potrebno ljudsko delo spremljano z veliko intenzivnost o, marljivostjo in ljubeznijo njegovega vršilca, izhaja čisti gospodarski račun, da je malo posestvo mnogo reiitabiinejše in naprednejše od teUke&a posestva. Ljubezen in mar-iivost malega posestnika omogoča intenzivnejše obdelovanje zem-lie. nego pri veleposestvih, katere obdelujejo mezdni delavci, a rentabilnost, katero donaša veleposestvom vporaba strojev, strokovna uprava, nakup in prodaja na debelo, cenejši kredit itd. more biti nadomeščena. toda tudi prekoračena z osnovanjem proizvajalnih, nabavnih, konsumnih. kreditnih in drugih poljedelskih zadrug. Premotrivajoč vse te gospodarske razloge, ne prodira moderni so-cijalizem na kmete po isti poti, po kateri prodira v industriji. V poljedelstvu socijalizem ne gre po poti koncentracije proizvajanja v velika podjetja, toda s tem ne odstopi od svojega končnega'' cilja, kolektivi- stičnega proizvajanja, ki bo imelo v poljedelstvu svoj poseben značaj. Socijalizmu in socialističnemu gibanju ni ideal malo posestvo, posebno ne takšno, kakršno je bilo do sedaj. V slučaju večih dedičev se je moralo malo posestvo še bolj razdeliti, in postalo nesposobno prehranjevati posestnikovo družino. Prišli bi še zelenaši, banke in drugi, ki bi ga za bagatelo oplenili njegovega posest-stva. izgnali ga z rodne grude in je odšel v mesto, da pomnoži stradajočo armado industrijskega proletarijata. Toda socijalizem noče uničiti malega posestnika, temveč ga hoče v današnjih razmerah kulturno dvigniti in s pomočjo poljedelskega zadružništva usposobiti za racijonel-nejše In intenzivnejše obdelovanje zemlje. Te zadruge bodo kmetu to, | kar so industrijskemu delavcu njegove strokovne organizacije, služile mu bodo kot bojevne gospodarske organizacije, s katerih pomočjo bo vodil razredni boj p-roti kapitalističnemu razredu. In v tem poljedelskem zadružništvu se bo razvila nova oblika kolektivizma, kateri bo temelj individualno delo na malem posestvu s skupno (kolektivno) vpo-rnbo m izkoriščanjem strojev in vsega tehničnega napredka. Ukinje-tije feuda. fidejkomisa. mrtve roke, veleposestva, a od tega vse do najmodernejšega poljedelskega zadružništva je v programu vsake socijal-no-demokratične stranke, ki v tej smeri, po svoji moči razvijajo veliko in sistematično akcijo.« Socijalna in gospodarska vprašanja. (Govor posl. Etbina Kristana na 42. seji ustavotvorne skupščine dne 30. maja). (Dalje.) Menda pa vendar ne more biti nihče med nami tako neumen, da ne bi razumel, da gre tukaj za maksimalni osemurni delavnik. In to. kar s tem zahtevamo, ni nikakšno revolucionarno vprašanje. To je povsem reformistična, in povrh zelo nacionalna reč. Zakaj? Vi hočete, da bodi vaš narod napreden, da bodi učen, da bodi uvaževan po svetu. Tedaj pa vas prosim, če dovolite, da delajo naši ljudje po 12, 13. 14 ur na dan, da se fizično jako utrudijo, da ne morejo na kakšno ^duševno delo nikdar niti misliti; če^ dovoljujete, da se naše ženske uničujejo po tovarnah. rudnikih in vsakovrstnih delih, za katera niso sposobne — kako morete pričakovati generacijo, ki bo fizično in duševno sposobna.-da povzdigne naš narod? Nacinoalisti ste, in hočete, da naj napredujemo, medtem ko tako govorite, pa pomagate kapitalizmu, da peha generacijo za generacijo v degeneracijo. Zahtevali smo, da se določi minimum plače, da se utrdi eksistenčni minimum. Gospodje, menda ni nikogar tukaj, ki ne bi bil še slišal pesmi o draginji. Težko je danes živeti ljudem, ki so si kaj prihranili; kako si pa predstavljate, da mora živeti človek, ki ni niti varen, da bo jutri ali pojutršnjem kai zaslužil? Zakai pri nas ni zakona, ni naredbe, ki bi človeku garantirala pravico do dela. Nasprotno: kapitalist se z življenjem delavcev lahko enostavno Igra. če je konjunktura taka. da ne pričakuje od produkcije svojih delavcev zadostnega profita, zapre svojo delavnico. in, gospodje, io niso vedno Ie majhne delavnice z dvema pomočnikoma in štirimi vajenci, ampak pogostoina so to velike tovarne, včasi so to tudi državne tovarne, ki se zapirajo le zaradi tega, ker ni sposobnih ljudi na čelu. ki bi znali voditi in upravljati velika podjetja. Samo zato pride včasi po 300, 500, po 1000, tudi po dvatisoč ljudi na cesto. in že drugi dan marsikdo izmed njih ne ve, kaj naj je. Dobro veste, da imamo zakone, ki prepovedujejo krasti. Kdoj kaj ukrade, ga zapro vi ' Nekoč je stopil Antonio Belforte k meni in mi je rekel skrivaj in prijazno: — Ako ti je prav. te rešim. Stal sem kakor kamen in nisem vedel, kaj se godi z menoj. -- Hočeš? Rešim te iz tega brloga. — Kako? sem jeknil plaho. — Delat pojdemo. če ti je prav. Nekaj ujetnikov pojde te dni na kmete, najzanesljivejši in najmirnejšf. Za stražo pojdem ž njimi jaz. Obiral boš citrone, trgal rož'če. kar pač bo, Ti je prav? Zaukal bi bil od radosti, tako sem bil vesel. Vse, kar sem premogel, vse sem mu dal in sem ga prosil, kakor kužek gospodarja, tako sem ga prosil in se vil okrog njega. Bodi brez skrbi Ime je potolažil in me je porogljivo oškrtil s pogledom, ko je odhajal. ' Ali verujete v slutnje, gospod, v tisto temno, nejasno, pa vendar v nekem oziru intenzivno videnje bodočnosti? Kakorkoli! Komaj se je jud odstranil, sem se pokesal svojega moledovanja in sem se zbal. Česa? Bogve! Neka nedoločna, pa spet silna groza me je obhajala, strah nečem neznanim, kar sem sl priklical sam. Odslej sem bil kakor senca In edino, kar me je še dvigalo, je bila nada, da mi bo morda na ta naičn vendar še mogoče oteti življenje. Da, to je zopet tisto! Kljub vsem slutnjam in vsej bojazni so se zopet prebudile v meni one sanje, ki sem fih zasanjal na fronti. Zaklicala me je ljubezen. V tistih sanjah sem io Rledal dannadan. noč za nočjo, govoril sem ž njo in ji šepetaie pravil zgodbo svojega življenja. Prosil sem jo ljubezni kakor otrok, obljubljal sem ji zvestobo in sem venomer živel v njej io ž uio. Vse sem ji raz- pa veste, da ni vsakemu ljubo živeti na državne stroške. Kakšen drug. način mu pa ostane, da bi mogel živeti? Jaz enostavno ne vem. Če kaj ukrade, dobi hrano na državne stro-ške. toda nobene industrije nimamo, ki bi delavcu to garantirala. Ml zahtevamo, da naj se vsaj ti* stirn delavcem, ki so našli dela. ga* rantira dohodek, ki bo dovoljen, ne da si sezida palačo, ampak da bo mogel dati hrane, obleke in stanovanje svoji družini, da bo mogel po* šiljati svoje otroke v šolo. da se bo sam mogel organizirati, da bo mogel prečitati kakšen časopis in kakšno knjigo in iti na kakšen sestanek. Mislim, gospodje, da to ni velika za* hleva. Vam ne bi bilo treba plačevati iz svojega žepa. ker se ne zahteva od vas kot &akonodajcev in ustavotvorcev, da bi plačevali minimalno plačo, ampak da predpišete to kapitalistom in tistim, ki vlečejo velike profite od delavskega dela. Vam. gospodje, je pa tudi to zopet preveč. Mi smo zahtevali — ne takoj sen daj popolno socijalizacijo — ampak le skromen začetek Sbciializacije. Zahtevali smo, da uai se da delavcem prilika za sodelovanje v kon* troli Dodletij, da bo delavec predvsem razumel, za koga da dela, kak-* šni so tisti profiti, ki pripadajo kapitalistu od njegovega dela. in nadalje, gospodje, zalo, da se delavec se* znani s procesom produkcije in s procesom distribucije, da bo delavec nekega dne. kadar se socializacija izvrši, pripravljen, da,bo na svojem mestu in da bo znal izpolnjevati svoje dolžnosti. Vi nočete tega. s Zahtevali smo, če se izvrši de-« lavsko zavarovanje, če se uvede in-* spekcija dela, da se pokličejo delavci na ta mesta, zakaj, gospodje, če imate v rudnikih, na železnicah itd. predpise, ki nai zavarujelo varnost delavskega življenja, pa pošljete po* vsem tuje ljudi, da naj kontrolirajo' izvedno teh zakonov, ne morete nikdar biti prepričani, da ne bo ljudi, ki so tako odvisni od kapitala, da bodo napačno razumeli, kar je prav, in prav. kar je napačno. Ne bi se to zgodilo prvič, &akaj veliko število rudniških nesreč jo bila posledica slabega nadzorstva, včasi posledica podkupljenega nad* zorstva. Zato zahtevamo, da volijo delavci delavce na taka mesta. Vse to vam je odveč, vse same reči. ki absolutno niso revolucionarne, arn* pak s katerimi se le delavske pravii ce nekoliko razširjajo. Toda vi. Inn stinktivno razumevajoči, kakšni so: interesi kapitalističnega razreda, glasujete pro.ti temu, ker ste predstav* niki kapitalističnega razreda, pa če* tudi protestirate, kolikor vas je. volja. In kakor stoji stvar z delavskim! vprašanjem, tako je tudi z agrarnim. kazal in slehrna misel mojega srca ji-je bila očita, tudi slutnja strahu, ki me je prevzemala. Kadar mi je bilo hudo, sem ji potožil, in bližina nje* nega dihljaja me je tolažila in vonj njenih las. Tako sem koprnel po Žen* ski in tako sem v sanjah živel ž njo. # t Nekoč se je pritepel zopet k me* ni jud in mi je povedal: — V neko vilo prideš, za vrtna' dela. Ti je prav? Hvala! sem dejal, a že brez hvaležnosti v glasu. ~ Ti ni všeč? se je začudil An* tonio Belforti. Kaj pa misliš, pri go* spodi! Lahko delo, dobro življenje' in pa. hm. dekleta so tam. deldetali Tlesknil je z jezikom in je pol* teno zakrenll telo. Zastudil se mi je, vendar sem se mu smejal. Bilo pa ml je kakor človeku, ki ga peljejo na' vislice, a se ne zaveda prav svoje krivde. (Daljejirih.) Stev. 158. NQVI ZAKONSKI PREDLOGI. LDU Belgrad, 15. julija. Na po* slednji ministrski seji se je razprav-; ljalo tudi o zakonskem predlogu o upravni razdelitvi države, nadalje o zakonskem predlogu o ureditvi državnega sveta, o gjavni kontroli in o ministrski odgovornosti. Predlog! pridejo v razpravo že na Drvi seji zakonodajnega odseka. ZOPET ARETIRALI KOMUNISTA. LDU. Split. 15. julija. Splitska policija je zaprla komunističnega voditelja Mariča, pri katerem so našli več obtožilnega gradiva. ODPUST DELAVCEV V ITALIJI. LDU. Rim, 14. julija. Tvornice Fiat v Torinu so zopet odpustile 4000 delavcev. V Genovi je bilo odpuščenih 1500 vradnlkov in 15.000 delavcev. V Speziji so začeli stavkati delavci ladjedelnice Ansaldo kot protest proti odpuščanju. STAVKA RUDARJEV NA ČEŠKEM? Praga, 15. jul. Kakor poroča »Ostrauer Morgenzeitung«, je v zadevi, ki se tiče rudarskega vprašanja, dospela brzojavna ponudba delovnega ministrstva za posredovanje, radi česar so rudarji za Jutri napovedano okrožno konferenco odgodiU. Spravna pogajanja se začno jutri. Že sedaj je možno ugotoviti, da delavstvo ni naklonjeno stavki. MOČNA OPOZICIJA ZOPER LLOYD GEORGA. London, 15. jul. »Daliy News* javljajo, da je btla posledica polemike Usta »Times« proti zastopstvu Anglije po Lloyd Georgu in Curzonu prekmjenje odnošajev med zunanjim uradom in ministrskim predsednl-štvom ter med Northeohfevlm časopisjem. »Times« priporočalo zastopstvo Gray}a, Chamberlaina in Pričela in nadaljujejo sva-je napade prodi L1oydu Georgu In Curzonu ter zatrjujejo, da je bilo mišljenje »Tl-mesov« v enakih primerih vedno pravilno in v interesih Anglije. ANGLIJA IŠČE DOBRIH ZAVEZNIKOV. T DU, Rim. 14. julija. »Messagge-re stavlja na »DaiLv Telegraph« vp; ašanje, ali je sodelovanje Anglije z Italijo v Aziji, ki ga je Anglija predlagala, vojaškega značaja in meni, da bi se ta akcija v tem primeru ponesrečila. List se v vprašanju podpiranja Grkov drži rezevirano in meni. da se morajo počakati novi predlogi. IRSKO VPRAŠANJE. London, 14. julija. Danes popoldne je bala irska konferenca, od kater zavisi mir med Veliko Britanijo in Irsko otvorjjena v DownIng Street z zasebnim pogovorom med k>yd Oeorgem in Devalero. Ra zmot rivala sta gradivo za jutrišnjo plenarno sejo, h kateri so povabljeni zastopniki sin-fajoovcev in ulstrske vlade. DRUŠTVO PONAREJALCEV DENARJA. LDU. Nauen, 14. Julija. V Diissel-dorfu je policija zaprla društvo, ki je štelo približno 100 oseb in ki se je pečalo s ponarejanjem denarja. Imelo je 11 delavnic in je ponarejalo posebno inozemski denar. GRŠKO - TURŠKA VOJNA. LDU. Atene, 14. julija. Grki so zasedli Afiun Karahisar in prodirajo zmagovito dalje. Atene, 14. julija. Ofirtetoo poročBo ■ dne 11. t. m. veli: Predrli smo lužno od Adranasa do Ormanduka in potlsniB majhne sovražne oddelke nazaj. Severno od Udaka so napredovale naše čete do vhoda prelaza, ki je Južno pod Hanom. Na drugih frontah nič novega. PROPAGANDA Z RAZOROŽE- NJEM. LDU. Rio, 13. julija. Kakor javlja »Agenzia Stefani«, je italijanska vlada sporočila predsedniku Hardingu, da bo z vsemi simpatijami sprejela njegov predlog, ki se nanaša na omejitev oboroževanja. LDU. Pariz, 13. julija. Predlog predsednika Hardinga za razorožitev. je v vatikanskih krogih napravil izredno ugoden vtis. zlasti ker popolnoma soglaša z idejami, ki jih je papež za vojne tudi potem oznanjal v imenu krščanstva. Papež bo najbrž izdal encikliko, kjer se bo tudi s svoje strani obrnil do velesil s prošnji* naj v resnici razorožijo. ŠLEZIJSKE ZADEVE. LDU. Nauen. 15. julija. Po vesteh listov ima priti v medzavezniškl komisiji za Gornjo šlezijo v kratkem do velikih izprememb. Nekaj francoskih generalov, med njimi tudi Lau-renta. bodo zamenjali angleški. Francozi sežigajo na dvorišču zgradbe. v kateri je nastanjena komisija, cele kupe aktov. Istotako uničujejo tudi vse korespondence s Korfanti-ievim glavnim stanom. LD.U. Nauen, 15. julija. Ker je službeno zastopstvo nemškega prebivalstva v Gornji šleziji zopet pričelo poslovati, je razpuščen odbor dvanajstorice. Istotako je po dovr-šenju svoie naloge odložil svojo čast nemški plebiscitni komisar. LDU. Nauen. 15. julija. Medza-vezniška komisija je uvedla kazensko postopanje proti socijalno de- O železniški zvezi Ker ie bHa Slovenija, ki je najbolj in-dustrijelen del Jugoslavije, po zaslugi francoski-h, angleških, ruskih in po iiHcila-tivi italijanskih imperijalistov na podlagi takozvane londonske pogodbe zahrbtno ogoljufana, oropana in odrezana od svojega morja, zato je nastala potreba, da si poišče nov izhod na morje. Izmed obstoječih pristanišč prideta v poštev Baroš in Split, od katerih prvo morebiti ne bo popolnoma v jugoslovanskih rokah, dokler ne prevzamejo v Italiji vse politične skupine vlado v svoje roke, ki so za brezpogojno izvedbo samoodločbe narodov. Da se zveže centrum Slovenije po najkrajši poti 4n 2&*o nalivoVi ladioudno z obema lukama nj druge možnosti kot ta, da se podaljša kočevska proga do one najugodnejše ležeče točke na progi Reka-Bakar - Ogulin - Karlovac - Zagreb, ki leži najbllžie Kočevju. V tem smislu se le izrekdo tudi ministerstvo saobračaja. Poleg podaljšanja kočevske železnice in dograditve proge med Gospičem in Kninom v prvi vrsti, je potrebno v drugi vrsti zmo-deroizirati celokupno progo Ljubljana-Split, oziroma Ljubljana - Reka, jo preurediti v glavno progo, eliminirati nepotrebne ovinke In povečati racije ovinkov ter zgraditi deloma trdnejšo podstavbo. Z ozirom na to je edino umestno, da se zgradi med Kočevjem in Moravicami prvovrstna proga, po kateri bi voziH lahko tudi brzoviaki. Ce bi bfl teren popolnoma raven, bi bila iz stališča absolutne eScj. nomHe na mestu ravna proga, ker je ravna proga najkrajša. Teren pa ni raven, temveč precej gorat !n presekan z globoko zarezo, v kateri teče Kolpa, da bo proga absolutno ekonomična se mora položiti tako, da Ima pri danem maksimalnem vzponu najmanjše višinske diference in najmanjšo dolžino. Ako se hoče zgraditi prvovrstna solidna proga, po kateri bd lahko vozili tudi brzovlaki s 75 km na uro, se vzpon lotih metrov na 1 km ne bo smel prekoračiti ln radi ovinkov ne bo smel iti pod 400 m. Ker je teren precej kompliciran in ker bo treba mokratskemu članu odbora dvanajstorice Zvrusu radi njegovega odprtega pisma medzavezniški komisiji o napadih v Bytomu, v katerem Je spisal prestopke, ki so jih zakrivili srancoski vojaki. LDU. Nauen. 15. julija. Po vesteh listov iz Katovic in Bytoma so pričele tamkaj angleške čete veliko akcijo za likvidacijo ustaje. V vseh vaseh je odrejena oddaja orožja, na vseh cestah in po gozdovih se vrši poizvedovalna služba. V Katovicah so bili po prekem sodu ustreljeni štirje člani neke poljske vstaške čete. Baje se bavi angleška kontrola tudi z razpustitvijo Korfantijevega glavnega stana. DEMONSTRACIJE V LODZU. LDU. Berlin. 15, julija. »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Varšave: V Lodzu je prišlo do velikih nemirov. Stavkujoči tekstilni delavci so demonstrirali pred uradnimi poslopji. Policija na konju in peš je morala rabiti orožje. Aretiranih je bilo mnogo oseb. Tudi iz Poznanja javljajo o nemirih. VOJNA PROTI ŽELIGOVSKEMU. LDU. Varšava, 15. julija. Kakor jaljajo iz Kovna, ie beloruska vlada napovedala vojno generalu Želigov-skemu. ZVEZA BALTIŠKIH DRŽAV. LDU. Varšava, 15. julija. Italijanski poslanik v Rigi je poudarjal pri nekem svečanem obedu veliko važnost zveze baltskih držav, kateri bi pripadala tudi Poljska. Kočevje - Moravlce. prekoračiti znatne višinske razlike, se železnica brez večjih ali manjših ovinkov in predorov ne da zgraditi. Ti ovinki oziroma serpentine si slede lahko tesno ena za drugo ali pa se raztegnejo po bližnjem tereni!. Z ozirom na to, da se progo brez gvinkov ne more izpeljati, je povsem umestno, da se poJože ovinki po najbolj obljudenih krajih. Drugače je v ravnem terenu. Tu je ;a-ko neekonomično hi nesmiselno speljati železnico vijugasto radi krajev, kar se je do-sedaj večkrat dogajalo vsled tega, ker se ni vpoštevala absolutna ekonomija, temvsč le hipna ekonomija in lokalni interesi. Največjo oviro nove proge tvori Kolpa, katero ie treba na vsak način premostili na dnu ozke doline ali pa visoko nad vodo. Spuščanje v dolino dela progo daljšo in zato manj ekonomično, premostitev po mostu, ki bi se dvigal 100 do 200 m nad vodo bo stavto sicer znatno podražilo, akorav-no bj bila proga znatno krajša. Velikopoteznim tehnikom tak most ne more delati nobene preglavice. Iz stališča absolutne ekonomije je na mestu edino le visoki most, ki bi zvezal oba strma bregova blizu vrha na najožjem mestu. Kar se tiče proge Kočevje — Moravi-ce sta projektirani več ali manj v detfiu v glavnem že dve varijanti. Prvo, tako-zvano rudečo progo je projektiraj po nalogu znanega industrijalca g. A. Kajfeža h Kočevja, rodom h Banlaloke, dunajski in-žener g. F. Musst. Ta Še začrtana iz Kočevja čez StaJcarje, Banjaloka, Nova Sela, Brod ob Kolpi, premosti Kolpo v dolini in se dviga na desnem bregu navzgor proti Brod — Moravicam. Ddga je 44 km in una deloma 25% vzpona. Drugo varijanto, takozvano zeleno progo je projektiral strojni tehnik g. VeriJ Svajgar. Ta bi šla Iz Kočevja mimo Moz-Ua ki Verderba, skozi predor do strmin ob Kolpi, dalje ob bregu te reke ta pri Dola 100 m nad gladino vode čez Kolpo ta mimo PlemenitaSa skozi predor v Srpske (Komorske) Moravlce. Proga Je dolga samo 38 km in ima največji vzpon 15%. Nikakor nimate poguma, da bi napravili odločen korak. Le po starih poljanah se potikate in bojite se ustvariti kakšen novum. — Gospod dr Lukinič je podvrgel veliki kritiki moje besede, ko sem dejal, da bi bilo treba spreieti v ustavo, da je zemlja lastnina vsega naroda in da se daje v posest tistim, ki zemljo obdelujejo. Kakor da bi to bilo kaj neza^ slišanega, kakor da je dejstvo, da je med lastnino in posestjo razlika, nekakšen novum. Toda. zakaj, gospodje. se ne upate izreči v ustavi, kar že je, (Medklic iz centruma: Tedaj pa ni potrebno.) Ni potrebno, ker se bojite, da bi morali povlačiti konsekvence iz tega. — Vprašam vas, gospodje. kako morete jemati zemljo vsakovrstnim fideikomisnim posestnikom. kako jo morete begom in dajati drugim, če ni vaša lastnina? (Dr. Ivanič: Zato plačujemo, ker smatramo, da to ni naša lastnina.) Kristan: Kako ste pa mogli vzeti zemijo vsakovrstnim erchercogom in baronom. Dr. Ivanič: To so državni so- vražniki, oni so pa naši državljani. Krisfan: Lepo vas prosim, nikar toliko ne govorite, kdo da je sovražnik in kdo da ni. Ali nimate nič sovražnikov. katerih imena se končujejo na .»ič«? — Posluževati se hočete pravice ekspropriacije in že s tem ste dokumentirali, da imate pravico ekspropriirati. kar hočete. Dr. Ivanič.: Ampak proti odškodnini. Kristan: Gospod dr. Ivanič se ni vedno tako ogreval za odškodnino. Dr. Ivanič: Jaz sem vedno pisal za odškodnino. Kristan: Vem pa, da ste drugače govorili. Predsednik dr. Ribar: Prosim vas, gospod dr. Ivanič, da se umirite. Kristan: Gospodje pravijo: Kmetje sq ne bi zadovoljili s tem. da bi bila to le njih posest, lastnina pa narodna. Ce ne bi tega kmetu razložili. seveda ne bi bil z ničemer zadovoljen. Toda. gospodje, treba je, da kmet razume, za kaj da gre tukaj. In če bi kmet vedel, da mu prav to garantira, da se zemlja v izpre-njcnjenih razmerah lahko zopet razdeli. če bo razumel, da je to edini način, da morejo njegovi otroci, če jih ima več. kakor njegov sosed, dobiti toliko zemlje, kolikor ie potrebujejo, prav tako. kakor otroci njegovega soseda, tedaj se bo poljede-lec s tein drage volje strinjal. Telegrami. TRIANONSKA MIROVNA POGODBA STOPI V VELJAVO. LDU. London, 14. julija. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« piše: Tiranonska mirovna pogodba bo v kratkem stopila v veljavo, ker ,io je sedaj ratificirala tudi Francija. Vsled tega so zavezniške vlade pozvale budimpeštansko vlado, naj Madžarska v zmislu navodil treh generalov medzavezniške komisije umakne svoje čete iz zapadno-Biadžarskih komitatov. Madžarska vlada zavlačuje rešitev tega vprašanja. ker želi kljub temu nalogu doseči sporazum z Avstrijo, da bi predmetno ozemlje ostalo pri Madžarski. Zavezniki pa menijo, da se je rešitev te zadeve že predolgo zavlačevala in da mora biti Avstrija deležna te edine odškodnine, ki Ji je bila priznana v saint-germainski mirovni poRodbi za vse njene druge izgube. Ravno tako naj bi se Pe-čuh potom vojaške kontrolne komisije izročil Madžarski. Jakob Vehovec: Utisi z delavske olimpijade v Pragi. (Dalje.) Po telovadbi Članov je nastopilo 5000 članic. Izvajale so razne proste vaje ter vaje s kolesi, z zastavicami. ročnimi palicami itd. Vaje so silno učinkovale na gledalce. Te mlade sodružice se danes lahko ra-dujejo nad uspehom, ki so ga dosegle kljub temu. da so prvič nasto-pije v večjem nastopu. Že v mladosti so uvidele, kje je njihovo mesto. Skupaj s sodrugi delujejo na kulturnem oolju in si utrjujejo socijalisti-čno zavest, da bodo tem boljše umevale naloge delavske žene. Ko sem_ zasledoval njihove disciplinirane vrste, sem se. nehote s_pomnil naših proletarskih deklet, ki — žal — niti še niso prišle do spoznanja velikih nalog, ki jih čakajo še v življenju. Članice delavskih telovadnih jednot se danes radujejo nad velikim uspehom, ki so ga dosegle naporom in vztrajnostjo. Da- nes imajo dobrp in čvrsto organizacijo. kjer se bodo še marsikaj lepega naučile. Večkrat bodo še stopile pred javnost, in javnost bo sodila, kaj vse lahko premore delavska mladina. Ko so članice odhajale s telovadišča. so jim gledalci prirejali velikanske ovacije v znak hvaležnosti in priznanja. Za članicami je nastopil naraščaj —- v dolgih — dolgih vrstah. QJb sviranju godbe so čvrsto korakaj! ter telovadili precej težke vaje povsem brezhibno. Videlo se je, da ie ta še nedorasla mladina v dob rili rokah, kajti starejši sodruiri posvečajo največjo pažnjo vzgoji naraščaja. Izdajajo razne mladinske liste. ki jih najdeš v prav vsaki delavski družini. Že v otroški dobi dobi otrok lahko in zdravo čtivo, tako da polagoma začenja razumevati težje stvari. Kar ne more učitelj v šoli vsled preodmerjenega časa. to dobi mladina doma iiL tako gotovo ne zaide na slaba Pota. Zabiča vali so mi razni vodilni sodruai v Pragi, da naj pri nas po- svetimo čim največjo pažnjo vzgoji delavskih otrok, ker ravno delavčev otrok potrebuje največ vzgoje doma, ker šolska leta silno hitro minevajo. To važno nalogo imajo češki sodrugi vedno pred očmi in vsled tega v resnici tudi delajo in napredujejo. In mi?! Ali naj stojimo ob strani. da bo naša mladina šla druga pota?! Kdor tega ne umeva, ta pač ne spada v socijalistične vrste... Po odhodu naraščaja so nastopili še razni drugi športni in telovadni odseki iz drugih 4ržav. Posebno pozornost so vzbujale telovadkinje iz Nemčije in fotbalisti na kolesih. Nastopili so tudi Belgijci; veseli fantje so to. in kjerkoli si jih videl, si Jih bij vesel. Telovadba se je vršila vsak dan do 30. junija, vedno ob ogromni udeležbi občinstva in došlih gostov. Ob zaključku telovadbe dne 26. junija in 28. junija so češki sodrugi uprizorili simbolično sliko, na kateri j^ sodelovalo 2000 ljudi. — Tam, kjer ie težko vporabiti pisane ali govorjene besede, moremo tudi sim- bolično očrtati razvoj zgodovine človeka. V uprizorjeni slavnostni sceni si videl delo socijalizma od niegovega početka do danes. Osebno izkoriščanje poedinih mogotcev na škodo drugih šibkejših je predstavljalo zlato tele — malik kapitalizma Delovno ljudstvo, starci, žene. otroci se morajo klanjati pod pritiskom biča. ki bije po golih hrbtih teh sužnjev, — ki vlačijo težke vozove in nosilo težka bremena za stavbo boga Mamona. Tlačani sl pomagajo z napevom: »Potegnimo — potegnimo! Ah. še enkrat! Potegnimo! Vtrv enako vsi napnimo! Aj. dd, da, le potegnimo...« Vsa priprava za -stavbo se vrši pod udarci biča — znamenje, da to ubogo ljudstvo umira, trpi pod despotizmom tirana in njegovih pomagačev. Kadar se starec ali mladoletni otrok umirajoč zgrudi, tedaj v njegovih poslednjih Izdihljajih zadnjič zažvižga bič po njegovem hrbtu. Sorodnika, ki hoče umirajočemu pomagati, spodi birič z nagajko ... in narsrej morajo sužnji: k cilju njih j Obe varijanti pa imata to veliko na« ' pako, da sta izpeljani deloma po manj ob-| Menih krajih. Prva (g. A. Kajfeža) pa tata j še to napako, da ima velik vzpon, kar ja j dela nesposobno za glavno progo. i y zadnjem času pa se je pojavila nova I varijanta, takozvana modra proga, katera | propagira odbor za podaljšanje kočevske ; železnice po kočevski jn poljanski dolini v j Srpske Moravlce. Ta izhaja iz že mnenje-, nega stališča, da je treba speljati ovinke, s katerimi se morajo prekoračiti višinske razlike po najbolj obljudenih krajih in najbolj važnih krajih. Ta proga bi šla iz Kj-čevja ob severnem robu Mozlja, pri Knežji lipi skozi kake 3 km dolg predor, čez koto 490 ob ovinku ceste južne* od Nemške Loke, po poljanski razdejali delavsko slogo tako aa političnem kakor na strokovnem polja! Pišejo o »moči« »Centralnega sindikalnega veča«, ki se je sv«j čas priključilo preko vseh organizacij k moskovski strokovni »internackxai-li«, dasl je resnica, da to »veče« niti več ne živi (vsaj kot strokovna inštanca ne)! Večina detavstva se je namreč odtrgala od tegaC. S. V. in je organizirana na Hrvaškem, v Srbiji Bosni in Hercegovini v »Glavnih radničkih savezlh« oziroma v »Opčih radničkih savezlh«. — Opozarjamo strokovno organizirano delavstvo, da ne irosti zanašati od komunističnih frazerje* novih razprtij v svoje vrste. Ravno ti ljudje so tisti, M so s svojo demagoško in neumno Politiko in lažirevolucionarnostjo oa-bur*°azaji Povod, da je začela delavstvo preganjati z »Obznamami« in raznimi dru-gimi reakcionarnimi naredbamlll ----------. ; Balkanizem napreduje. Prejeli smo1 . mij poljubi. Ce bi imeli komunisti j Naža policijska oblast se, kakor vse kaže' trohico več pameti v sebi in manj čimdalje bolj prilagaja orientalskim met..-’ ^Priganjači vihlijo Mfe wMka. | stva z rdečimi zastavami ta sodba joč: Molči, molči, bedna raja! Kdor se punta, kdor tu laja. Sin je smrti!« Gospod prihaja. Sužnji delajo in ža’ostno tožijo: »Ah! Nepravičen je ta svet, in konec ni trpljenja za bednega sužnja.« Med tem se pojavijo med sužnji kakor bi vzrastli iz zemlje, rdeče opravljeni možje. Kakor Prikazni strme v trpečo množico ter vzklikajo : »Za svobodo in pravico!...« Toda, ker ljudstvo ni razumelo vzklika in ni še dozorelo, zavlada naa množico sužnjev strašna reak- ^ h ^tvo v trPlien.iu umira in pod še hujšim pritiskom, postavlja zgradbo zlatega malika. Godba zaigra habsburško himno, plešejo plesalke in despot se raduje. meneč, da je vse večno, kar ie danes ustvarjenega na zemlji... Toda kmalu se iz daljave začuje grmenje topov: za mejo nastane — preobrat!... Prikažejo se velike množice Ijud- igra marzeljezo. Ljudstvo, deiavet, starci, žene. otroci, zahrenene v novo življenje... Tiran in njegove vlačuge — zbeže. Ljudstvo uniči zlatega malika... V ozadju se prikaže šest vprežen ih belih konj: vozijo veliko oprsje T. O. Masaryka in je postavijo na zgradbo. Delavci okrog oprsja zavzamejo častna mesta s kladivi na rami in ljudstvo zapoje oesem: »Nad Tatraml se bliska ...« , XSi I>?kIeknej0 ter vzdignejo svoje težke desnice k veliki prisegi, delavci vzdignejo kladiva, in preko velikega prostora se premika veličastni prevod z geslom: »Enakost! Svoboda! Bratstvo!« Veličastno je zadonel klic: »Proč s tirani, izdajalci!« Iznrevod se razide. Le častna straža delavcev s kladivi na rami ostane... . Siten utis, ki ga je napravila ta simbolična slika, bo ostal vsakemu gledalcu za vedno v spominu. (Konec prih.) dam. Posamezni ftmkcijonarjl poUctJe t duhu že povsem v Škoplju In tabo ©privijajo tudi svojo službo. To, kar sem izvedel, se mi zdi naravnost neverjetno. Zadnji sem, kj bi hotel zločince zagovarjati, vz!lc teunu pa stojim na stališču, da ima oblast dolžnost tudi napram tem žrtvam modernega kapitalizma čuvati predpise m i zakone. Tega pa ne upošteva ljubljanska \ policija, ozarama nekateri njeni prenapet-j neži in oni nastopajo povsem samovoljno, j Pred dnevi se ie n. pr. dogodil slučaj, da | je ljubljanska policija aretirala na podlagi i neke ovadbe osebo, ki je bila osumljena j tatvine, oziroma poneverbe. Že prvo zaslišanje na policiji se je izvršilo povsem orijentalsko od dotičnega službujočega- or. gana. Brez temelilte preiskave se je vrglo osebo v policijski zapor, kjer se jo ie zadrževalo celih šest dni brez nadaljnega zaslišanja, vzlic temu, da je to ponovne zahtevala, Tudi njeni prošnji po zasebni prehrani se ni hotelo zadostiti, čeprav je imela potrebni denar na razpolago in da je njeno zdravstveno stanje tako, da Je obstojala nevarnost resnih komplikacij. Hudobno je pripomni službujoči organ na nleno tozadevno prošnjo: »To mj niti na misel ne pride!« Da ©smuljenje ni imelo posebne podlage, dokazuje dejstvo, da Je bila osumljena oseba takoj po zaslišanja pri preiskovalnem sodnika izpuščena. Vprašam torej: Zakaj se iti-izvršilo takoj po predpisu resno zaslišanje? Zakaj se Ie držalo osumljeno osebo šest dni v policijskem zaporu? Zakaj se ji ni dovolilo zasebne prehrane vzlic temu, da osem dni ni v zaporn dragega zaužila, kakor vodo, in se ji je dvakrat kri dvignila? Kdo je pri ljubljanski policiji za take protizakonite odredbe merodajen? Od kdaj smejo tudi ljubljanski detektivi po brivnicah, torej v javnih lokalih, uradne stvari rarznašati, posebno že o študiju prvotne preiskave, In ijadem na časti škodovati? Umestno bi bilo, da policijska oblast na ta vprašanja javnosti odgovori, Če naj njen, že Itak le-diran ugled, še bolj ne propade. Šišenska podružnica »Splošne delavske izobraževalne zveze Svoboda« priredi v nedeljo, dne 17. t m. ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico v Zgornji šiški v gostilni pri »Kamniti mizi«. Sodeluje godba na lok. Vstopnina 8 K. Čisti dobiček je namenjen za podporo ustanovljeni knjižnici. Sodrugi udeležite se je! — Na sporedu je godba na lok. srečo-iov, ples itd. — K obilni udeležbi vabi odbor. Kako v Jiigosfaviff socialno »napredn- jemo", priča naslednja vest »Sl. Naroda*: »Posvetovanja hišnih posestnikov. V nedeljo, dne 10. t. m. in v ponedeljek 11. t ra. so se vršila v Zagrebu važna posvetovanja zastopnikov društva hišnih posestnikov iz Hrvatske, Slavonije ter Slovenije, na katerih se je zlasti razpravljalo o novi stanovanjski naredbi, k tej izdanem pravilniku, kateri v marsikaterih točkah preseja doioifia naredbe In se bodo proti takim točkam podvzdi potrebni skupni koraki. Razpravljalo se .% Si c v, 158. Priporoča s@ turdka U@£8©?jša g a r s k e i ž a. Josip Peteline, .AT Petra št. 7, # r - a. Popravila bubbana. SS555SSS5S s® sprelemafe. tovarniška saloaa ovalnih sl:?©fey v vseh oprenab, Rralerljafl in izvrSba pre«!- Jfejs-a, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-IhitlM latattlia eteme, fgEe, C SI© na drobno in debelo. Meto »Pa! Ugodni piačiini pogoji. -33SSJ 5žsS5SSHB R^dfakliirifo temetae ic&pslilfe zdravi iheumatismus, protin, neuralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudate. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Želez, postaja Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo. Konsunh društvo rudarl@v v ISfgi vpisana zadruga z omejenim peroilvom sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 %B Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.201*82. Društveni delež K 17.103-71, Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*—. Član postane lahko vsak. C O S U L E C H-L I N E (prej AUSTKC-A^ERSKAKA) ml prevaža potnike v New-York redno ® InB 3 krat, v Juino-Anieriko po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. Q f M A M K MFTFf £iav,li zastopnik za Slovenijo kJAJf&Vll I\iis 1 Ll>) v LjuMj&ni, Kolcdvorska ulica 26. GcfpSov brzoparnlka FRESiDENT VIILSON..........a. avg. e»g»*»&gc3-*»fc>iftgaa^nPfcgfl>č Edina razpredala vseh vrst caecij«. Cnega za celo kraljevino SHS tvor-nic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puch-berg, Auseewiese etc. nudi po najuižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi 1C, Jlrasek c Fllozoffiska histerija K 30. Sjajni historieki i ljubavni roman. Upravo izaiao. Naručiti si udmah kod Čeikojugoslovanske naklade ■sa J. Herejk, Zagreb, an Sad, Zemun KOSTfl NOVAKOVIČ) veletrgovina mavca, ' - Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Ruska književnost. Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od „Ceskojugoslovenske naklade*: J. KEREJK, Zagreb. Medit, Rakove & Zanki, prej A. Zank! sinovi. Toverna kemičnih in rudn. barv ter lakov Centrala: L[ub!fana. ti. z o. z, Skiadiife: NovEsad. Telefon 64. Brzojavi. MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajini laki. Pravi firnež. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. »MERAKL", Linoleum Jak za pode. „ MERAKL*, Emajlni lak. „MERAKLBrunoline. es=.-s=s=a= Ceniki se začasno ne reipoliljiijo! ===== Velika zaloga: J,7.Vku'5 zidki, Šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. BA7JEL, Ljubljana, Stari lij it. 28. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjeni in poniklanje: dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji in deli. Mehaattaa delavnica Karlovška cesta 4. Veliko štimsko poduzece u Bosni traži 3 do 5 u svim šumskim poslovima vješte vodje partija (Partiefiihrer) sa 200 do 300 dobro izučenih šumskih radnika naročito za radove capinama. Ponude neka se šal ju sa prepisima svjedodžaba i zahtjevima plače na upravu „Naprej-a“ pod »Vodja partije". Neoženjeni natjecatelji imadu prednost. jfpozor, turisti Tovarna konserv, s« 5; Rt in klobas S * 11* H«v , liirt naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene taeiijsiiiiiniiiii kakor tudi vse druge vrste mesnatih konsetv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: najfinejše salame (ogrske), krakovske, šunkaricc, poletne salame, brunšviške itd. v: Pošilj&tve po posti in železnici dnevno. J| Izjava. Podpisani Josip Pogorevc, predsednik „ krajevne skupine Pragersko, splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo", izjavljam, da sem se prepričal, da so vesti, ki so se trosile glede sodrugov Franceta Stropnika in Stefana Bračič-a popolnoma izmišljena in neresnične in izpolnujem le svojo dolžnost kot predsednik gorenje organizacije, da to javno pribijem. Zato opozarjam na to, da se take vesti o sodrugih Stropniku in Bračič-u ne trosijo več, ker bi bila sicer sodruga primorana v obrambo svoje časti nastopiti sodno pot. Pragersko, 11. julija 1921. Josip Pogorevc. Priporo£a se afelic za črftosiikrsfvo FILIP PRiST8U, LJillLJAHA Aleksandrova cesta 1, Rotil Milit. fe umjetničke, historičke i ljubavne i. t. d. PAPER svake vrsti uz vrlo jeftine cijene nudi [elkolngoil. kslllara J. lerejli.Zagra. I IB vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke F RA MIO ČEMU, v Stoli d, pošta Cotnžale pri Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. .................. Avg. Agnola Piana, Snjia testa 11 priporoča sv®!© zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. Bakreni kotli za žganje v zalogi. Izdelujem vse vrste po naročilu. Lastni proizvod, prvovrstni materijal. Sprejemam popravila vseh vrst. Jamčim za vsako delo. KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljana BWwn priporoča svojo zlatanks Ib dragaljanio Mulita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebro vanjo. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Ant- werpen v Newyork. — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana potovalna pisarna Ivan Krak er v Ljubljani Kolodvorska ulica št. 41, v bližini glavnega kolodvora. j. x;i ■ ' »i ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka E. Sternseefei v tclju, in sicer volne, cefirje, tiskanlne, etamina, baiista za ženske obleke, sukna kamgarna In hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za UB VIČU li i predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 I Bustrovani cenik zastonj ! Na debelo samo v 1. nadstropju I VELETRGOVINA T> CELJE ST. 314, j Razpoiiljalna olAitlLLM Slovenija. j m. B. SraieMi, Mei, LMana, Rimska cesta it. 2. Nudi se dobro žgana opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah. KOTLARJI, vešči izdelovanja kotlov za žganje, samostojni delavci se iščejo pod zelo dobrimi pogoji za stalno nameščenje poleti in pozimi. Nastop takoj pritvornlci: Ignacij Jellenc, Karlovac. Borzni posredovalec Dragan Vučkovič posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnie, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19. Telefon 6-69. ribolovi • Vn>Ir«v 7,ncrrflh. »V »•*»*» PeSHnJska 55 &MP1Q cmssi LJUBLJAMA damo iigiopsiro r.ti: pisalni Utaj ti ijna THE REX C©., Liubllana KeIen);nrKora n!. 7/1. iu Grs2«šlše« 10. Hoten oieieia minita u ra pisnili slroio. p© IS K za 1 kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4 pri mestni Idavnici. Kje kupim dober in Sin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni? — M——————————————»»-‘fTTBfcar Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica št. 5, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike. Naročajte „NAPREJ“ Vplafp^a glavnica U so.ceo.oee. Slovenska banka TeSefon št. 567. — Čekovni račun 12205 LJUSUHim, SCrekm? tre štev, W, nasprcrti Obrestuje na i ugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posie najkulantneje. _ mr II m II | - n 1-i.m-Tnr II- • fr_i~_ r - m nnu >rr -—■: .Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani,