1 m ■tfe- Sobota, 30. junija 1962 Š!$v. 25, leto XX v gospodarskih organizacijah se 2e pripravljajo NA OBRAČUNAVANJE in delitev dohodka po plačani realizaciji TRAJNE ALI ZAČASNE REŠITVE? II1MIII1III!III!IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIII!II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Do konca letošnjega leta se morajo v gospodarskih organizacijah pripraviti na obračun po dejanski, to je po plačani realizaciji. Po domače povedano: razdeljevali bodo lahko le tisti čisti dohodek, ki se bo oblikoval od prodanih in plačanih izdelkov in uslug. Doslej je bilo drugače, saj so v gospodarskih organizacijah (po dosedanjih predpisih) šteli za prodano tudi tisto blago, ki je bilo sicer poslano kupcu, zaračunano, ne pa plačano. Prehod na omenjeni obračun naj spodbudi predvsem tako proizvodnjo, ki jo zahteva tržišče. Samo tako bo lahko gospodarska organizacija hitreje ustvarjala | dohodek in tudi lahko razpolagala z njim. Proiz-| vodnji »zaradi proizvodnje« bo torej prav kmalu | in za vselej 'odzvonilo. Seveda pa prehod na novi ,acin obračunavanja in delitve Jstega dohodka ne bo lahek. Ovolj ge opozorimo na ne-. atere probleme, ki še že pokljajo v praksi in ki jih bodo /'orali samoupravni organi v Podjetjih in drugih organizaciji delijo dohodek, čimprej upoštevati. Gre predvsem za to, »e,,llaB* - — - s m m n » ■ H g B H 5 1 1 I B ■ B B B F, B B B * Se sreča, da imamo njega — se nam vsaj ni treba bati, da bi treščilo v koga a, ... R || ' Karikature; MILAN MAVER ‘"■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbebbbbbibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbebbbbbbbi celo za spoznanje hitreje naraščajo kakor narodni dohodek, pri tem' pa -na primer zdravstvena služba in zdravstveno varstvo ostajata skoraj na isti ravni kakor prej. Prav tako se ni bistveno povečal obseg služb, ki jih finansirajo skladi socialnega zavarovanja. Komunalne skupnosti, ki bodo prevzele z zakonom priznana pooblastila in dolžnosti glede organizacije in finansiranja socialnega zavarovanja, še niso ustanovljene. Če imajo občine nad 10.000 zavarovancev oziroma vsaj šest tisoč zavarovancev, katerih povprečni osebni dohodki presegajo republiško povprečje in je zagotovljeno osnovno zdravstveno varstvo. Lahko formirajo samostojne komunalne skupnosti, drugače pa naj bi se povezale s sosednimi občinami. Jasno je, da bodo skupnosti z večjim številom socialnih zavarovancev in z visokipi povprečjem dohodkov finančno na boljšem in da bodo večje tudi njihove perspektive za izboljšanje zdravstvene službe in varstva. Toda s tem ni rečeno, da naj se občine, ki v socialnem zavarovanju izkazujejo presežke, boje združitve s finančno šibkejšimi občinami. Socialno zavarovanje sloni na načelu vzajemnosti in solidarnosti zavarovancev. Apeliranje k altruizmu pa verjetno ne bi pov- sod naletelo na razumevanje, zato je novi zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja predvidel razne možnosti, da ne bi prišlo do nesoglasij med občinami, združenimi v isti komunalni .skupnosti. Kljub združitvi pa bodo imele posamezne občine točno evidenco o svojih dohodkih in izdatkih, ki jo bodo vodili komunalni zavodi socialnega zavarovanja. Če bo skupščina — samoupravni organ komunalne skupnosti — ugotovila, da nastajajo v enem izmed občinskih skladov primanjkljaji, ki jih ni mogoče pokriti z rezervami, lahko predpiše izredni prispevek za vse zavarovance deficitni občini, in sicer večjega za tiste delovne organizacije, kjer so se stroški občutneje povečali, ali pa predpiše izredni prispevek samo za delovne organizacije, kjer stroški presegajo komunalna povprečja. Če primanjkljaj s tem ni izravnan, smejo skupščine uvesti še izredni prispevek za gospodarske organizacije, in sicer po istem principu kot za zavarovance. Morda bodo te sankcije v izjemnih primerih potrebne, vendar bi zavarovanci imeli veliko več od tega,, če bi razmišljali o gospodarnostnih ukrepih za zmanjšanje stroškov v socialnem zavarovanju. In če bi iskali vzroke primanjkljajev. Prav gotovo bi jih nekaj našli tudi v notranjih rezervah, v delovni organizaciji in morda še v delitvi osebnih dohodkov, zlasti v zdravstvu in organizaciji zdravstva. Nikomur od nas ne bi smelo biti vseeno, kako se troši denar, ki ga odvajamo od svojih osebnih dohodkov za zdravstve- no in dolgoročna zavarovanja. Se celo ne, če stroški socialnega zavarovanja nenehno naraščajo in če porasta m mogoče v celoti opravičiti. Po decentralizaciji sredstev socialnega zavarovanja, ki gredo v težke milijarde, saj bodo na primer samo izdatki za zdravstveno zavarovanje znašali letos predvidoma 29 milijard, bo interes zavarovancev nedvomno porastel. Zato kaže res dobro pripraviti volitve .v. skupščine komunalnih skupnosti, ki jih zakon pooblašča, da gospodarijo s tem denarjem. Delavski sveti gospodarskih organizacij in samoupravni organi v drugih delovnih organizacijah naj bi izvodili, vanje svoje najboljše člane, da bodo skrbeli za gospodarnost v vseh panogah socialnega za-, varovanja in hkrati ščitili zakonite pravice zavarovancev. Pomembno vlogo pa lahko odigrajo tudi posebni odbori ali sveti zavarovancev v komunah, ki bi spremljali poslovpnje skladov in na podlagi ugotovitev dajali skupščini predloge za boljše delo. V poštev pridejo seveda le v komunalnih skupnostih, ki zajemajo več občin. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE PRED RESNO ODLOČITVIJO ‘ Večje delovne organizacije skuša novi zakon še posebej animirati za aktivno sodelovanje pri financiranju in izvajanju zdravstvenega zavarovanja. Dopušča jim namreč možnost, da pridrže del vplačanih prispevkov in same izplačujejo boleznine za trideset koledarskih dni, plačujejo v skladu z novim za-(Nadaljevanje na 2. strani) TRAJNE ALI ZAČASNE REŠITVE? (Nadaljevanje s 1. strani) KLI Logatec, direktor gospodarsko računskega sektorja Otmar Topy: »Za zdaj se rešujemo z izvozom drobnega pohištva in galanterijskih izdelkov. Zavoljo stagnacije v gradbeništvu pa nam je skoraj docela ocipo,~-dala . realizacija od prodaje oken, ki naj bi jih naredili letos za več kot pol milijarde dinarjev. Ge prodaja .oken ne bo uspešnejša (mislimo tudi na izvoz), bodo zares nastali problemi, kako bomo ob zmanjšanem čistem dohodku dosegli pokriti je-za osebne dohodke.« Odgovori predstavnikov omenjenih' gospodarskih organizacij" izpričujejo, da v vsakem podjetju izbirajo svojo, lastno pot, ki'pa kajpak lahko pomeni tudi marsikje le trenutno re- • šitev. Novi način obračunavanja in delitve dohodka naj bi namreč, kot že rečeno, pred- vsem spodbudil naglej ši prehod od ekstenzivne k intenzivni proizvodnji; torej taki, ki jo tržišče potrebuje. Spodbudil naj bi boljše gospodarjenje, utrdil gospodarske organizacije in jim odprl večje perspektive na domačem in na tujih trgih. Premisi jan j e na spremembo meril za delitev čistega dohodka v . škodo skladov, da bi premagali »prehodne težave«, pa nedvomno pomeni bolj trenutni in zasilni, ne pa perspektivni ukrep za utrditev gospodarskih organizacij in za izboljšanje njihovega poslovanja. Ob tem kaže opozoriti, da se razprava o tej koreniti spremembi načina obračunavanja in delitve čistega dohodka z »vrha« podjetja še ni prenesla med vse proizvajalce. Zakaj je tako, ne vemo. Nedvomno odlašanje v tej smeri nikjer in nikomur ne bo koristilo. MILAN GOVEKAR BESEDO IMAJO ZAVAROVANCI (Nadaljevanje s 1. strani) konom o zdravstvenem zavarovanju nego obolelih ožjih družinskih članov ter vračajo skladu zdravstvenega ^varovanja stroške za zdravljenje, delavcev, ki so poklicno obofeli'ali se poškodovali pri delu. Sredstva, s katerimi bi razpolagale delovne organizacije, ne bi smela biti manjša od dosedanjih povprečnih izdatkov za zdravstveno službo in varstvo. O njihovi višini oziroma o pro--centualni participaciji pa naj bi dokončno odločala skupščina komunalne skupnosti. Novost je po svoje vabljiva, saj zakon dovoljuje, da gospodarske organizacije uporabijo presežke za izboljšanje zdravstvenega varstva. Manj mikavno pa je določilo, da morajo eventualne primanjkljaje pokriti zavarovanci iz svojih čistih osebnih dohodkov ali pa gospodarske organizacije iz sklada za prdsto razpolaganje. Tiste delovne organizacije, kjer ni veliko poklicnih in drugih obolenj in je tudi zdravstvena preventiva solidno urejena, bodo verjetno, brez pomislekov . izkorisjiJe . Ugodno .priložnost, ki se jim nudi s pooblaščeno' službo socialnega zavarovanja. Osta-... jalo jim bo namreč kar precej sredstev za izboljšanje zdravstvenega varstva. Vse druge naj bi s svinčnikom v roki presodile, kaj je treba ukreniti, da ne bodo zavarovanci ob koncu leta s svojimi zaslužki pokrivali deficitov ali da ne bi bilo treba obratnim zdravnikom zaostriti kurz pri priznavanju bolezenskega stale-ža iz strahu pred prevelikimi izdatki. Treznost je torej več ko potrebna, da ne bodo zavarovanci oškodovani pri svojih pravicah s prisilnim zmanjševanjem bolezenskih izostankov, ki bi škodovali njihovemu zdravljenju, in da‘ tudi gospodarske. organizacije ne bi bile prizadete. "Zaiftm dopušča, da manjše gospodarske organizacije še naprej- izplačujejo samo boleznine za sedem dni. Lahko pa to odredijo tudi skupščine komunal- nih skupnosti, če se jim zdi, da bi bilo zavarovancem v prid. Cilj novega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja pa je prav boljša zaščita zavarovancev in boljše gospodarjenje z njihovimi prispevki. NOVI SERVISI Skrb za. dobro gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja vključuje* tudi skrb za smotrno ustanavljanje komunalnih zavodov za. socialno zavarovanje, ki bodo kot servisi komunalnih skupnosti opravljali administrativne in finančne posle. Komunalne skupnosti bi morale imeti pri ustanavljanju teh zavodov pred očmi dvoje: prvič kakovostno delo in drugič varčevanje. Do zdaj je šlo približno 5 % sredstev iz socialnega zavarovanja za pokrivanje upravnih stroškov v obstoječih zavodih. Pa jih imamo samo osem, medtem ko naj bi jih bilo v prihodnje šestnajst, če bi se uresničila predvidevanja sedanjih okrajnih zavodov in teženj na terenu, oziroma če skupščine ne bodo drugače sklenile. Zakon jih pri tem ne omejuje, kljub temu pa bo treba še temeljiteje premisliti, kako bi takšno drobljenje te službe vplivalo na kakovost uslug. Pa tudi na stroške. PRVI JANUAR 1963 MEJNIK Čeprav je zakon o organijaci-ji in financiranju socialnega zavarovanja že mesec dni uveljavljen, bo poslovanje po njegovih določilih uvedeno šele 1. januarja prihodnjega leta. Obdobje do novega leta je namenjeno temeljitim pripravam nanj: teritorialni razmejitvi komunalnih skupnosti; ukinitvi okrajnih zavodov za socialno zavarovanje in ustanovitvi komunalnih zavodov, predvsem pa trezni presoji, s kakšno organizacijo in financiranjem bi zakon najhitreje zaživel v praksi. Gre za podobne stvari, pri katerih sta neizogibna tudi vpliv in pomoč družbenih in političnih organizacij, predvsem sindikatov. MARIOLA KOBAL RAZGOVOR Z DRAGOTINOM PLAŠČEM, GENERALNIM DIREKTORJEM »PRVOMAJSKE« V ZAGREBU Globoke korenine visokih cen »Poenostavljeno pojmovanje, da je formiranje cen odvisno izključno od organizacije proizvodnje in proizvodnosti, od varčevanja z materialom in od drugih tehnološko-komercialnih elementov v politiki podjetij, nam po mojem mnenju ne bo pomagalo prodreti do bistva — do možnosti za znatnejše zniževanje cen. Nedvomno vsi gospodarski činitelji v podjetju vplivajo na raven cen, vendar se mi zdi potrebno poudariti, da so funkcija cen tudi notranja delitev dohodka in vsi instrumenti v zvezi z obveznostmi do skupnosti, in sicer tista funkcija, kjer je trenutno največ rezerv. Ne smemo si delati utvar, podjetja morajo upoštevati celotno delitev vključno s skladi in na temelju vseh svojih obveznosti in planov določati vrednost brutoprodukta oziroma cene posameznih proizvodov,« je poudaril v razgovoru generalni direktor »Prvomajske« Dra-gutin Plašč. V strukturi cen proizvodov podjetja »Prvomajska« predstavljajo neposredni materialni stroški le kakih 38 odstotkov, medtem ko je vse drugo v zvezi z dolžnostmi do skupnosti ter 'z drugimi obveznostmi ali s porabo »kapitala«. Primerjava kalkulacij o- proizvodih »Prvomajske« in konkurenčnih podjetij v tujini pokaže, da niso materialni stroški v prodajni ceni enakih strojev v »Prvomajski« 'skoraj nič večji kot pri večini njenih konkurentov. Intenzivnost dela je skoraj istovetna, proizvodnost pa je zaradi moderne opremljenosti in ustrezne organizacije dela mnogo ugodnejša kot v »Prvomajski«. S tega stališča — četudi upoštevamo, da so amortizacija, obresti in anuitete v »Prvomajski« zaradi znatne stopnje knji-govodstvene odpisanosti opreme sorazmerno nizke — se vsiljuje zaključek, da. je splošno znižanje cen odvisno večinoma od instrumentarija, seveda pa tudi od sposobnosti podjetja za obvladovanje proizvodnega procesa in zadovoljevanje potreb in zahtev trga. REALNA AMORTIZACIJA IN SODOBNA TEHNOLOGIJA Med najvažnejše pogoje za pocenitev tehnološkega procesa sodi uvedba moderne opreme za visoko produktivno proizvodnjo. Amortizacijskih odpisov pa, kakor je znano, niso v celoti uporabljali za razširjeno reprodukcijo v podjetju samem, temveč ' je njihov znatni del prehajal po delitvi v skupne sklade, z deblo-kacijo pa so se pretakali tudi v obratna sredstva. Graditev nerentabilnih podjetij s temi sredstvi po mojem mnenju ni družbeno rentabilno dejanje. Mnoga nova podjetja te vrste se zaradi nizke organske sestave in zastarele tehnologije ne morejo vključiti v moderno proizvodnjo. Vprašujem se, koliko časa bo minilo, preden bodo začele takšne investicije ob dodatnih rekonstrukcijah dajati prve rezultate, In končno, kakšni bodo ti rezultati. Vzemimo primer: tisk je pisal o opremljanju nekaterih tekstilnih podjetij z zastarelimi statvami in drugimi stroji, ki smo jih kupili »pod zelo ugodnimi pogoji«. Podobnih primerov je mnogo zlasti v kovinski industriji, ne manjka pa jih tudi ’ v drugih panogah. Zaradi takšnih investicij nismo upravičeni jemati podjetjem dela sredstev, ki bi jih sama potrebovala za razširjeno reprodukcijo, zakaj TOVARNA ŠTEDILNIKOV »GORENJE« IZ VELENJA PRODIRA NA TUJA TRŽIŠČA Kupce so iskali, ko so proizvodnjo šele osvajali Če se spomniš prvih začetkov podjetja »Gorenje« pred dobrimi, štirimi leti, ko so začeli izdelovat štedilnike in dodatne peči na trdo gorivo (kar so tedaj opustili v tovarni TOBI), potem tega podjetja zdaj skoraj ne moreš prepoznati. Preselili so se v nove prostore v Velenju, kjer so na štirih tekočih trakovih poskrbeli za velikoserijsko in specializirano proizvodnjo navadnih, plinskih ter električnih štedilnikov in kuhalnikov. Se preden je bila docela osvojena proizvodnja plinskih štedilnikov in kuhalnikov, so že iskali kupce., Na domačem trgu,, kjer teh izdelkov primanjkuje, ni bilo težav. Obdelovanje tujih tržišč pa so zaupali Tovarni emajlirane posode v Celju, ki tujim kupcem ponuja hkrati posodo, kuhalnike ter štedilnike. Posledica tega dvoletnega obdelovanja tujih tržišč je, da bo »Gorenje« že letos izvozilo dobro četrtino svo- jih izdelkov, V glavnem na zahodna tržišča! Ne glede na to, da na tujem trgu zavoljo konkurence dosegajo nekaj nižjo ceno kot doma (kjer bi lahko prodali precej več, kot sploh lahko naredijo), so se odločili, da bodo izvoz čim bolj povečali. Ne le zato, da bi prislužili potrebne devize za nakup nekaterih surovfn in materialov. Tudi ne samo zato, da bi inozemskim kupcem nudili večje ugodnosti glede na značaj kooperacije s Tovarno emajlirane posode v Celju. Gre za precej več, za perspektivo njihovega razvoja. Ko bodo namreč čez čas zgradili še dve emajlirni peči, bodo ostale zmogljivosti lahko poljifbno povečali. Takrat pa bo trg za njihove izdelke že odprt in praktično zagotovljen. Ne da bi hoteli kakorkoli že reklamirati to podjetje, lahko zapišemo tudi to, da se vpliv zavestno usmerjane proizvodnje na tuja tržišča kaže tudi v naših prodajalnah. Izdelki tovarne »Gorenje« so namreč med najbolj iskanimi in tudi najbolj lično izdelanimi. To pa menda tudi dovolj pove. Specializirana in velikoserij-ska proizvodnja na vseh štirih tekočih trakovih seveda bistveno vpliva na proizvodnost dela. Se lani so na primer potrebovali za montažo plinskega štedilnika 8 ur. Zdaj je 5 ur in pol dovolj. Podobni rezultati se kažejo tudi pri montaži ostalih izdelkov. Vloženi čas pa je razen drugega, še posebno važen, kadar je treba določiti prodajno ceno. Kako važno postavko pomeni pri njihovi proizvodnji, naj pove podatek,'da potrebujejo za plinski štedilnik za 6,5 dolarja uvoženih surovin in materialov, prodajo pa ga skoraj šestkrat dražje. Rentabilnost in ekonomičnost njihovega dela torej _ že zdaj nista majhni, z nadaljnjim povečevanjem proizvodnje (lansko realizacijo 1.022 milijonov naj bi letos povečali še za 400 milijonov!) pa bosta še večji. Tovarna »Gorenje« opozarja nase še z drugim primerom prizadevnosti in iznajdljivosti. Ob ustanovitvi so namreč »podedovali« tudi manjši kamnolom, kjer so v prvih povojnih letih kopali bentonite, pomožno sredstvo za železarne. Ko so kopanje opustili, so kamnolom priključili »Gorenju«, ki naj bi poskrbelo za tamkaj zaposlene delavce. V kamnolomu pa so kmalu odkrili tudi »zeleni tuf«, pol-žlahtni okrasni kamen. Hkrati s štedilniki so začeli ponujati tudi tuf. Ko so z njim obložili nekaj stavb v Velenju, so upali, da bodo zanj dobili domače kupce. Ker jih ni bilo, so tuf z uspehom ponudili v tujino. Celotno letošnjo proizvodnjo rezanega tufa bodo izvozili v Zahodno Nemčijo. -mG v položaj, ko se bodo »pojedla«, pri tem pa bodo še vedno zaostajala za napredkom tehnologije po. svetu. Strojni park »Prvomajske« je knjigovodstveno odpisan do vi- soke stopnje. Ker primanjkuje-- ™a/ni!ke' če je že treba investirati iz skupno akumuliranih sredstev in če so podjetja, ki jim odvzemamo to amortizacijo, prisiljena k počasnejšemu razvoju, zakaj potem ne bi zagotovili vsaj investiranja v najsodobnejšo opremo. PREGLEDNICA — NA POSEBNEM LISTU Podjetjem se vrača del amortizacije, ki jim jo odvzemajo družbeni instrumenti in se pretaka v skupne sklade, vendar se vrača šele posredno. Ker podjetja nimajo dovolj lastnih sredstev v amortizacijskih skladih, se odločijo za kredit, da bi izvedla planirano rekonstrukcijo, in celo zaradi investicijskega vzdrževanja. Prepričan sem, da se bo vsakdo strinjal, če rečem, da se takšni krediti dajejo v pogojih, ki niso vselej ekonomsko upravičeni. Znano je, da daje Jugobanka kredite za nakup investicijske opreme in da je treba sredstva vrniti v roku treh let. Tudi pri Investicijski banki so odplačilni roki včasih drastično kratki. Očitno je, da oprema ne more takoj delovati, saj mine precej časa, preden stroji stečejo ter se ljudje priučijo in obvladajo proizvodnjo. Odplačilni roki pa tečejo. To pomeni, da morajo podjetja dobršen del teh dajatev vračunati v proizvodno ceno. Če bi odplačevanje kreditov prilagodili rokom amortizacije, če bi moglo podjetje ha temelju lastnih amortizacijskih in drugih skladov mirno in načrtno rekonstruirati' in modernizirati osnovna sredstva, bi bilo tržišče dokončnih izdelkov po vsej verjetnosti bolj ustaljeno, cene pa realnejše. Investicijske kredite ob tri- ali petletnih rokih, in sicer za opremo, ki se amortizira v 16 letih, je mogoče označiti le kot oderuške. Mislim, da se zaradi tega ni treba čuditi nekaterim cenam in njihovemu nesorazmerju glede na svetovni trg. ZAPOSTAVLJENI »MORALNI« RABAT Glede uporabe amortizacije je prineslo leto 1961 določen napredek. Večina odpisanih sredstev je ostala podjetjem za samostojno razpolaganje, toda politika rokov in cen kreditov je v mnogočem pripomogla, da je bilo od tega napredka le malo koristi. Velik del lastnih amortizacijskih skladov gre za obresti in anuitdte. Amortizacija torej pokriva prejšnjo in ne sedanje rekonstrukcije, čez deset ali petnajst let bodo podjetja prišla amortizacijskih sredstev za potrebno nadomestilo ali za rekonstrukcije, so se znatno zvišali stroški za investicijsko vzdrževanje in jih je treba kriti z zviševanjem cen proizvodov. Problem »starega stroja« in njegove smotrne rabe je za naše gospodarstvo prav zaradi tega zelo drag. Nov stroj, ki se amortizacijsko odpiše po sedmih letih, je po navadi tudi »moralno« obremenjen, toda namesto da bi ga nadomestili s sodobnejšim in tako povečali proizvodnost, ta stari stroj po skoraj enaki ceni obnavljamo in tako dražimo proizvodnjo. -V politiki določanja stopenj in načina za uporabo amortizacije je treba zaradi tega ubirati realno pot selektivnega določanja amortizacijskih stopenj glede na stroje, tako da bo vsakemu podjetju ali vsaj tistemu, ki ga želimo izboljšati, zagotovljena normalna razširjena reprodukcija. Ne bi se spuščal v druge elemente cen, t. j. v visoko obremenjevanje osebnih dohodkov, v neekonomski medfazni davek na poslovni promet in v druga bremena, zlasti tista v korist komun. Omenim naj le velike rezerve, ki se skrivajo na področju obveznosti do skupnosti. Po mojem mnenju bi mogli znižati cene, vendar bi morali globlje prodreti v splošno ekonomiko podjetij, v politiko kreditov in amortizacije, da bi smeleje in učinkoviteje izpopolnjevali tehnologijo. MILOJE LEGETIČ PII KATIRUI II.EM? Nimate pravice do dopusta M. P. ZAGRAD: Zaradi p omari' kanja dela v tovarni, kjer sem zaposlena od 15. julija 1961, mi J bilo odpovedano delovno razmerje* Priglasila Sem se pravočasno Zavodu za zaposlovanje delavcev in se® v času nezaposlenosti prejemala 0 Zavoda za zaposlovanje delavcev hranarino, dokler mi ni omenje® Zavod priskrbel začasno — 3 uru^ To delo opravljala 24 dni. S 1. aprilom l962 sem se ponovno zaposlila v tovarni# kjer sem že prej delala. Ali se® upravičena do plačanega letnega dopusta? ODGOVOR: Do plačanega dopusta žal niste upravičeni, ker ste prlekin® delovno razmerje ne glede na to> da za to prekinitev niste bili krm* ZDR čl. 107 pravi, da se šteje d£ lavcu, kateremu je začasno prenehalo delovno razmerje, čas take ne' zaposlenosti v delovno dobo ne gle' de na to, ali ima za ta čas pravico do denarnega nadomestila po določbah tega zakona, če se ta redno zglaša pri pristojnem organu za zaposlovanje delavcev in če sprer me zaposlitev, ki mu je ponujena* Cas začasne nezaposlenosti pa se d® šteje v delovno dobo za letni dopust in pokojnino. Pravico do plačanega letnega dopusta pa si lahko pridobite po čl. 3' ZDR, če boste imeli do konca koledarskega leta oziroma do prenehanja delovnega razmerja delovno dobo najmanj šestih mesecev. V tem P*** meru se določi letni dopust tako, da se prizna za vsak mesec zaposlit^ najmanj en dan dopusta. V kolik0* pa preneha delovno razmerje po vaši krivdi, bodisi da ga sami odpoveste, bodisi da preneha sporazumu0’ potem pa si pridobite pravico plačanega letnega dopusta šele P° 11 mesecih zaposlitve po čl. 27 ZDR* Široke možnosti S. E. SLOVENJ GRADEC: Organ1' zaclja in notranja ureditev podjeti" je stvar podjetja oziroma delovnega kolektiva. Ce Vaš mož, za katerega sprašujete, meni, da mu je kršen« kakšna pravica iz delovnega r»z‘ merja, naj se obme na pristojne organe podjetja. V kolikor mu ne D1 ugodili ali ne bi odgovorili v zakonitem roku, ima možnost sproži" delovni spor pred rednim sodišče* Na vprašanje, ali ima pravico d*' rektor podjetja sam sprejemati 'j* odpuščati delavce, se odgovor glasb da po ZDR te pravice nikakor nln* V kolikor gre v Vašem podjetj« fes za samovoljo direktorja, ima*« možnost sprožiti to vprašanje Pre., kolektivom oz. njegovimi organi av na zbor proizvajalcev ObLO. Ne gre za kampanjsko akcijo Te dni poteka podaljšani rok za oddajo dokumen' tacij k zaključnim računom za leto 1961 in analiz 0 delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade v preteklih dveh letih. Večina gospodarskih organi' zacij je svoje obveznosti izpolnila. Kako, je v grobih obrisih razvidno iz mnenja tajnika republiške komi' sije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka tovariša Rada Mikliča: »Po poročilih, ki jih dobivamo iz občin, in razgovorih s člani občinskih komisij sodim, da mnogi delovni kolektivi, mislim v celoti, ne vedo, za kaj pravzaprav gre. Rad bi še enkrat poudaril, da analiza delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov ni formalnost, da dokumentacije k zaključnim računom za 1961. leto in analiz nihče ne zahteva zaradi dokumentacije in analiz. Bistvo in cilj vseh ukrepov je temeljit pregled nad gospodarjenjem in ugotavljanje, ali je delitveni sistem res tako zgrajen, da osebni dohodki rastejo skad-no z gospodarskimi uspehi in da večji uspehi krepijo gmotno podlago za uspešnejše gospodarjenje. Ker mnogi delovni kolektivi tega ne vedo, neutemeljeno nasedajo govoricam, da so tako gospodarski ukrepi kakor delu komisij namenjeni zniževanju in izenačevanju osebnih dohodkov. Povsem drugače pa je v tistih delovnih kolektivih, kjer po zaslugi sindikalnih organizacij, ponekod pa tudi občinskih komisij za ugotavljanje delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, razpravlja širok krog ljudi o gospodarskih rezultatih in na podlagi analiz že tudi razmišlja o odpravljanju pomanjkljivosti. Na teh širših sestankih so na primer pretresali pomanjkljivo organizacijo dela in kritizirali neustrezno strokovnost organizatorjev dela in celo vodstvenega osebja, neracionalno trošenje poslovnih sredstev, površnost pri dodeljevanju delovnih nalogov itd. Delavci so skušali ugotoviti, kdo je kriv slabe kakovosti izdelkov in velikih zalog. Teže je v manjših gospodarskih organizacijah, zlasti v tistih, ki v pavšalih plačujejo družbene obveznosti. Delavsko samoupravljanje ni razvito, čutiti pa tudi ni vpliva družbenopolitičnih organizacij. Zato pravzaprav ni čudno, da so živele iz rok,v usta in s pavšalnimi družbenimi obvežnostmi olajšani finančni položaj izkoriščale za povečevanje- . osebnih dohodkov. Mislim pa, da krivde za nezadovoljivo stanje v pavšaliranih gospodarskih organizacijah ne smemo naprtiti samo njihovim delovnim kolektivom. V vseh teh slabostih se razkrivajo tud1 slabosti občinskih ljudskih od' borov, čeprav je tudi res, da s° nekateri opozarjali pavšaliste>> naj oblikujejo sklade. Samo do' sledni niso bili. Niso izvajali no-benih konsekvenc nad tistimi, k1 so ves čisti dohodek uporabil1 za osebne dohodke. Med drugimi smo ugotovili tudi to, da v marsikaterem de' lovnem kolektivu ne povezujejo analiz v zvezi s ponovno obraV' navo delitev čistega dohodka z® 1961. leto z analizo delitveneg® sistema v njihovih pravilnikih- Imamo pa tudi zgledne Prl' mere, ko so gospodarske orga' nizacije hkrati z analizo poslo' vanja in strukture čistega dohodka analizirale svoje pravil' nike o delitvi čistega dohodka ip osebnih dohodkov in ugotovi' le, kaj morajo v teh pravilnikih spremeniti in izpopolniti. PobU' do za koordinirano delo so dal8 ponekod občinske komisije, drugod so se delovni kolektivi satih tega spomnili. Sploh moram reči, da je lZ' vajanje vseh teh nalog v velik1 meri odvisno od komisij. Če s8 te razumele družbeno-političn0 naravo svojega dela, spodbujaj0 delovne kolektive ter jim pom®' gajo, da načenjajo vprašanj8 svojega gospodarjenja in da 1 njimi povezujejo delitev čistega dohodka in osebnih dohodkcN-Žal celo nekatere komisije svoje delo formalistično pojmujeJ0 kot nalogo, ki bo ob potek11 predpisanih rokov končana. enkrat naj poudarimo, da ne ffre za kampanjsko akcijo, ampak Z“ kontinuirano delo zlasti na p0®' ročju delitve čistega dohodki1. Vsak delovni kolektiv je za' interesiran za dobro gospodar' jenje in bo moral nenehno ugotavljati možnosti za povečani6 proizvodnje in proizvodnosti, bolj racionalno in bolj ekonomično poslovanje in za takšn^ medsebojne odnose, ki bodo t®J meljili na dosledni realizacij načela delitve osebnih dohodkov po delu. S pravilno ureditvijo notranje delitve dohodk® pa se uredi tudi vrsta vprašani’ \ ki so odločilna za vsklajevanJ^ in stabilne odnose med akurnh' lacijo in osebno potrošnjo.« NOVI PRAVILNIKI O NOTRANJI DELITVI V TITANU Izločena so merila brez podlage V tovarni Titan v Kamniku so pretekli teden sprejeli n«v pravilnik o delitvi eiste-dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, Vrsta razprav v ekonomskih enotah, v sindikatu in na Sejah delavskega sveta opozarja, da so tokrat v Titanu krepko pretresli principe, na katerih bo v prihodnje slojna notranja delitev dohodka. Pravilnik o delitvi čistega dogodka brez kakih kompliciranih lormul jasno pove, da bodo Sredstva namenjena za osebne odhodke, naraščala le, če bo porasla produktivnost ali če se bodo zmanjšali proizvodni stroški. Nikakor pa na večje osebne dohodke ne morejo vplivati ugodnejši predpisi in drugi elemen-ll> H niso odvisni od prizadevala kolektiva. V tem primeru Pa hitreje naraščajo sredstva, darrienjena za obnovo in modernizacijo proizvodnih naprav. Ta S1'edstva bodo kolektivu prihodnja leta zelo potrebna, v kolikor bo začel graditi novo livarno. Prvi pogled v pravilnik o de-htvi osebnih dohodkov v Titanu ;ahko marsikomu vzbudi dvom, ee nova merila za delitev osebnih dohodkov res pomenijo korak naprej v sistemu nagrajevanja po delu. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker v njem ni več mogoče najti mehi, na podlagi katerih se oblikujejo sredstva za osebne dohodke v okviru ekonomskih enot. Podlaga novemu pravilniku so normativi, cenik del in hrugi konkretni pokazatelji, na katerih bo v prihodnje slonela ?cena prizadevanja posameznika ‘n celotnega kolektiva. Vmes pa je še vedno ekonomska enota, h^ar so nanjo pozabili? Na to vprašanje nam je odgovoril predsednik sindikalne Podružnice, ki je dejal, da so Prav o tem veliko govorili na vseh posvetovanjih in sestankih v kolektivu. Lansko leto so res ostanek sklada osebnih dohodkov po izplačilu vseh izdatkov delili na podlagi individualnih haeril na ekonomske enote. Vendar so bili ti odstotki tako nejasni, da je malokdo vedel, od kod so prišli. Jasno je, da so zato prav ta »merila« dostikrat Upravičeno povzročala negodovanje v kolektivu. To pa ni mo-8lo spodbudno vplivati na povečanje proizvodnosti in seveda u>di ne na odnose v kolektivu, dosedanji način delitve je namreč čestokrat privedel do tega, ?.a so bili osebni dohodki manj-Sl takrat, ko so bili proizvodni rezultati boljši, in obratno. Pernu je bila kriva tudi presla-? razvita analitična služba, ki h‘ bila sposobna dajati podatkov Proizvodnih rezultatih posameznih ekonomskih enot. Novi delavski svet se je s em problemom že spoprijel. Na ^adnji seji so se dogovorili za ovo organizacijsko shemo pod-^tja in hkrati zelo odločno po-, avili pred strokovne službe v plektivu zahtevo, da je treba 'naprej izdelati sistem spreminja in obračunavanja strojev proizvodnje in ostalih pro-v°dnih pokazateljev po eko-n°rnskih enotah. c lPosedanje izkušnje so tudi _okazale, da bo potrebno orga-‘zacijo ekonomskih enot bolj ‘goditi tehnološkemu proce-L lP gospodar jen ju v kolektivu. *e.nijo, da je 15 ekonomskih °t preveč drobilo celotno po- takVan-e' Zato bodo združili da jih bo sedem. F. S. KAJ UGOTAVLJA SINDIKALNI SVET MARIBOR-CENTER O DELU S AMOUPRAVNIH ORGANOV USPEH POMLAJEVANJA DELAVSKA ENOTNOST r ,stanovi]ena «0. novembra 1942 izdaja republiški svet r?J za Slovenijo. Glavni In °U8ovornl uredniki VINKO TRINKAUS nPphp® uredniški odbor: Petei ,°rn.k, Sonja Gašperšič, Ml-niL,Maver' Janez Voljč. Teh-Dl urednik Janez Šuster uredništva ln uprave: Poštn ana- Kopitarjeva ul. 2, ur«Ln Predal 313-VI. telefon Rejništva: 33-722 ln 30-672 -I ,„P,P pri Narodni banki v “Jubljani štev. NB 600-11/1-369 20 ,,osamezna številka stane i„ °ln. — Naročnina je: Cetrt-lonn® PoUetna 500 ln letna din - List tiska CZP Ol_,oska pravica- — Poštnina 'ačana v eotovinl Letos ob pripravah na volitve novih samoupravnih organov so si v vseh gospodarskih organizacijah prizadevali izvoliti vanje tiste člane kolektivov, ki bodo res voljni delovati v teh organih, tiste, ki bodo razsodno sklepali o vseh pomembnih zadevah. Podatki o sestavu novih samoupravnih organov v mariborski občini Center nam povedo, da je od približno 1600 novih članov le 460 takšnih, ki so bili prejšnje leto člani delavskih svetov ali upravnih odborov. To pomeni, da deluje sedaj v samoupravnem organizmu več kakor tri četrtine novih članov. Kljub temu pa se v delovanju samoupravnega mehanizma ne čuti nikakršen zastoj, temveč nasprotno, delo je vsestransko, bolj poglobljeno in kvalitetnejše. . Ta trditev ni brez osnove. Novoizvoljeni člani v samoupravnih organih namreč zahtevajo razčiščevanje določenih konkretnih vprašanj, ki so ostala poprej odprta oziroma še niso bila rešena. Prav ta vnema, razgibanost kaže; da so se delavski sveti resno spoprijeli z določenimi problemi. Del zaslug za si-stematičnejše delo pa lahko pri- illlllllllllllll|]lllllll!!llllllllllll!l!!lll!l;lllllllllllll!lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!!lll pišemo tudi sindikalnim organizacijam, ki so ob pripravah na volitve samoupravnih organov opozarjale na posamezna vprašanja, ki jih kaže čimprej urediti. Lahko torej trdim, da postajajo proizvajalci postopoma, toda vse bolj odgovorni za svoje delo in svoje odločitve. Prav prek materialnega programiranja, ki so ga sprejeli kolektivi kot celota in ne samo organi samoupravljanja si lahko obetamo, da bodo letos urejeni številni gospodarski problemi. Učinkovito reševanje različnih odprtih vprašanj ne prenaša več mrzličnosti, urejanja teh ali onih problemov prek noči, kar je bilo doslej dostikrat v navadi v gospodarskih organizacijah. Nasprotno, potrebna je tehtna analiza problemov, vzrokov in posledic, ki se porajajo v proizvodnji, ki jih je čutiti tudi na področju komune. To pomeni, da je treba nenehno analizirati različne družbeno-ekonomske probleme. In za takšen sistem dela se. je odločila večina novih samoupravnih organov. Če smo na primer lahko v minulem letu opazili precejšnjo razgibanost v gospodarskih organizacijah glede snovanja ekonomskih enot, so letos vse pogostejše obravnave, kako urediti odnose znotraj ekonomskih enot in ekonomske odnose med ekonomskimi enotami. Vse pogostejši so primeri, da si v gospodarskih organizacijah prizadevajo izpopolniti poslovnike in pravilnike, s katerimi urejajo te odnose. V mariborski Livarni, v Primatu in še v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah V BEOGRAJSKI INDUSTRIJI PREVEC ZAPOSLENIH Svetniki niso produktivni Na širšem političnem zborovanju v Beogradu je bilo slišati domnevo, da ima gospodarstvo V našem glavnem mestu okoli 30.000 delavcev preveč. To pomeni: 15 odstotkov ljudi, vključenih v beograjsko gospodarstvo, dela tako, da bi lahko izhajali tudi brez njih. Toda — ali bi ti ljudje izhajali brez beograjskih tovarn? Ta oreh je precej trd, zato ga doslej — vsaj kolikor je znano — ni strla še nobena komuna. Analiz ni, domneve pa so in z njimi nujnost, da bi čimprej tudi s . tega stališča resno proučili stanje v gospodarstvu. Na čukarici, v industrijski četrti Beograda, so že začeli pregledovati. Službe občinskega ljudskega odbora so ugotovile z analizo izgubljenih proizvodnih ur v devetih kolektivih, v katerih je zaposlena polovica delavcev na območju komune, da imajo potencialni presežek nad tisoč zaposlenih. Analiza je le približna, niso je delali po posebnem znanstvenem ključu, vendar pomeni korak naprej od domnev in tudi že nekaj kaže. * Lani je teh devet delovnih kolektivov izgubilo nad 3,390.000 delovnih ur zaradi bolezni, upravičenih in neupravičenih izostankov, odhodov z dela, čakanja, letnih dopustov in državnih praznikov. Rezultat po odbitku dopustov in državnih praznikov: 12 odstotkov zaposlenih je bilo odsotnih, medtem ko so stroji delali ali bi vsaj lahko obratovali. Zanimivo je, da je večina teh podjetij izpolnila in celo presegla proizvodni plan. Tisti, s katerimi so tudi računali pri sestavljanju plana, niso sodelovali pri izpolnjevanju, in vendar so podjetja brez izgube zaključila poslovno leto. Seveda je nujno, da kdo zboli. Takšnih je največ — okoli 10 odstotkov. Samo — ta je res bolan, oni pa zlahka najde razlog za bolezenski izostanek. Po podatkih Zveznega zavoda za socialno zavarovanje znašajo izostanki z dela v državnem merilu 4,6 odstotka, v pregledanih podjetjih na Čukarici pa je ta odstotek več kot dvakrat višji. Sestavili so račun: če bi ta podjetja spravila število izgubljenih ur zaradi bolezni in drugih izostankov na jugoslovansko povprečje, bi nastal presežek približno pet odstotkov delavcev. Na celotno gospodarstvo komune razširjeni računi pokažejo tistih tisoč potencialno odvečnih delavcev. Kdo so ti ljudje? Čemu tako pogosti izostanki? Kam bi šli z odpustnicami, če bi se to se zdi nujno — za njimi zaprla tovarniška vrata? V teh podjetjih je bilo največ bolezenskih in drugih izostankov z dela med nekvalificiranimi delavci, in sicer: 27 oziroma 41 odstotkov. Med njimi je mnogo tistih, ki živijo od tovarne, »bolehajo« pa v glavnem ob času setve in žetve. Niso pravi kmetje, ker morda samo stanujejo v vasi zaradi hišice in vrtička, ki ga v mestu nočejo ali ne morejo imeti, seveda pa tudi niso delavci. Navade industrijskih delavcev niso njihova značilnost Predsednik občinskega ljudskega odbora Čukarica je po-, stregel z nenavadnim podatkom: kritični dnevi za proizvodnjo — število izostankov z dela se povzpne tudi do 80 odstotkov v primerjavi s prejšnjim dnem — so verski prazniki. Teh je mnogo v cerkvenem koledarju, zakaj, »kdor praznuje krstno ime (god), temu to tudi pomaga«. Toda svetniki očitno niso voljni podpirati industrijske proizvodnje, zato je jasno, da se ni mogoče zanašati nanje. Prav tako se ni mogoče zanašati — vsaj videz je tak — tudi na precej tistih, ki zlorabljajo svojo, uzakonjeno pravico do dela. Na občini Čukarica sodijo, da bi lahko koristneje uporabili znatno vsoto denarja, ki ga v obliki prispevkov izplačujejo zavodu za socialno zavarovanje zaradi pogostih in dolgih bolezenskih izostankov delavcev, za razvoj socialističnega sektorja obrti na primer ali pa za izpopolnjevanje tako imenovane spremljevalne, dopolnilne industrije, ki je proizvodno povezana z obstoječo. Ob tem se nakazujeta dve možnosti: razvoj uslužnostnih dejavnosti, ki so zadnje čase v senci poslovne ali drugačne spretnosti privatnih obrtnikov, in ustanavljanje novih obratov za tiste, ki se ne »vživljajo« v industrijsko proizvodnjo. Vsekakor bi imeli večstransko korist tako komuna 1 kakor državljani. Izgubljene delovne ure zaradi bolezni in drugih izostankov pomenijo v denarju 12,4 odstotka skupnega dohodka teh devetih podjetij. Če ta odstotek prenesemo na celotno industrijo komune, dobimo izgubljeno vrednost 6.392,944.000 din. Ob tej vsoti človek osupne, saj je to že brutoprodukt večjega podjetja, in sicer ne glede na to, da račun ni posebno natančen in da bi se ta vsota zaradi upravičenih bolezenskih izostankov skrčila približno za polovico. Na čukarici porojeno misel je treba pozdraviti tudi zato, ker nakazuje mnoge zapostavljene možnosti, ki se doslej iz tega ali drugega razloga nismo zmenili zanje. DRAGOSLAV BANČIČ na primer sedaj razpravljajo, da bodo potrebne določene spremembe pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka. V Mariborski tekstilni tovarni je v pripravi revizija analitične ocene delovnih mest, v trgovskem podjetju Veletkanina razpravljajo o spremembah obeh pravilnikov. Za spremembo teh pravilnikov so se odločili tudi v obrtnem podjetju Kovinar itd. Izpopolnjevanje interne zakonodaje, to je pravil podjetij, pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka, pravilnika o delovnih razmerjih, poslovnikov je torej ena izmed nalog, ki so se je lotili novi samoupravni organi in ki jo uspešno uresničujejo. Ob tem, ko v delovnih kolektivih razpravljajo o izpopolnjevanju interne zakonodaje, ko proučujejo, kako se je doslej oblikoval dohodek in kaj j e_ preprečevalo hitrejše naraščanje dohodka in sploh uspešnejše gospodarjenje, si prizadevajo urediti tudi nekatera vprašanja, ki so bila doslej le redkokdaj na dnevnih redih sej in zasedanj samoupravnih organov. V nekaterih večjih podjetji!*, kot. na primer v Hidromontaži in Primatu ugotavljajo, da marsikdaj doslej niso bili izpolnjeni plani in uresničeni pogodbeni roki o izdelavi določenih proizvodov zato, ker niso bili urejeni odnosi s kooperanti. Pogodbe o kooperaciji niso bile dovolj čvrste, če pa so bile v njih predvidene sankcije, jih v gospodarskih organizacijah niso uresničevali. Prav ta popuščanja pa so bila Vzrok za razne zastoje v proizvodnji, za kopičenje nedokončane proizvodnje, zamrzovanje obratnih sredstev itd. Delavski svet y Hidromontaži je na primer razpravljal o vseh teh slabostih in zahteval od upravnega vodstva, da sklepa kooperacijske pogodbe tako, da bodo zagotovljeni dobavni roki, da je treba v njih predvideti medsebojno spoštovanje obveznosti, zahtevaj ti penale od vsakogar, če svoje obveznosti ne uresniči in podobno. Teh nekaj primerov nam torej pove, da so se novi samoupravni organi — pomlajeni z zares novimi močmi — resno lotili dela, ker se zavedajo dejstva, da je storilnost posameznika in produktivnost podjetja kot celote "tisti činitelj, ki zagotavlja sredstva za razvoj podjetja in povečana sredstva za osebni dohodek. K še uspešnejšemu delu samoupravnih organov pa bodo nedvomno pripomogli seminarji (pripravlja jih Delavska univerza), kjer bodo dobili novi člani še trdnejšo podlago za svoje delo. O teh problemih je razpravljal plenum Občinskega sindikalnega sveta Maribor-Center, ko je obravnaval rezultate volitev v organe delavskega samoupravljanja in njihovo dosedanje in sedanje delo ter naloge. STANE BENČIČ Med žeblji in lokomotivo Pripravljamo se na proizvodnjo Dieslovih električnih lokomotiv, uvažamo pa žeblje za čevlje. Če bi iskali podobne.posebnosti v industriji, ki se poteguje za visoko mesto na svetovni lestvici, bi odkrili tudi naslednje primere: ne proizvajamo ali pa proizvajamo le slab smirkov papir, pasto za čevlje, čevljarski lim, šila in — podobne »malenkosti«, za katere se neposredno zanima samo industrija obutve. Če bi sestavljali izčrpnejši seznam, zlasti takega, ki bi obsegal tudi razne gospodinjske predmete, bi prišli na spisek celo odpirači za zamaške! Neposredni povod za te vrstice je dal podatek, da je morala obutvena industrija lani uvažati tudi tisti pomožni material, ki bi ga brez težav izdelovali doma (ta uvoz je znašal nad sto milijonov dinarjev). Da vsega tega materiala ne bi bilo treba uvažati, smo spoznali takrat, ko je morala industrija obutve zaradi pomanjkanja deviz ubrati drugo pot. Takrat so na pobudo Sveta industrije .usnja in obutve sprožili široko akcijo, prišlo je celo do pritiska hkrati s »prepričevanjem« dopolnilne industrije, naj proizvaja pomožni material. Morda ne bo odveč, če povemo, da so nekatera podjetja , samo iz »patriotizma« — kakor so izjavili njihovi predstavniki — pristala na proizvodnjo pomožnega materiala. Zdaj že izdelujemo nekaj tistega, kar potrebujejo čevljarji, do konca letošnjega leta pa se bodo v še širšem obsegu poznale možnosti domače industrije na našem uvoznem seznamu. Človek se čudi, kako da je dala pobudo za sodelovanje industrija usnja in obutve, ne pa proizvajalci materiala za to Industrijo. Težko je zbrati dovolj prizanesljivosti, da bi razumeli pojav, da kljub težavam odlagajo realizacijo vse dotlej, dokler potrošnik ne sporoči svojih zahtev s prošnjami in s »prepričevanjem«, prav nič pa sami ne proučujejo potreb domačega trga in ne iščejo možnosti za vključitev prostih kapacitet v proizvodnjo. Edina razlaga bi se bržkone glasila takole: skoraj vse tovarne, tovarnice In na pol obrtne delavnice se navdušujejo samo za ugledne proizvode, zlasti za končne izdelke, nihče pa se ne zmeni za »drobne reči«, ki zagotavljajo delo množici rok. Kakor kažejo računi, pa te »malenkosti« niso ravno tako majhne, če pogledamo dohodek, ki ga lahko prinesejo ob res malenkostnih vlogah sredstev. (Po »Ekonomski politiki«) DOPUSTI V KAMNIŠKIH KOLEKTIVIH PROIZVODNJA NE SME TRPETI Skoraj ni podjetja v kamniški občini, kjer zadnji čas na dnevnem redu zasedanja delavskega sveta ne bi našli točke: dopusti. CepraV so o tem veliko razpravljali že ob sprejemanju proizvodnih načrtov, postaja vprašanje dopustov spričo sedanjega položaja v nekaterih kolektivih zelo aktualno. Kaže, da so si letos delovni kolfektivi že bolj na jasnem, kaj je bolje, ali za štirinajst dni ustaviti stroje ali pa s pravilno razporeditvijo dopustov doseči boljši izkoristek proizvodnih kapacitet. To vprašanje v posameznih kolektivih različno urejajo. Vendar je mogoče ugotoviti, da so čedalje pogostejši dogovori glede izkoriščanja dopustov neposredno v ekonomskih enotah. Tu se proizvajalci dogovarjajo, kako najbolje razporediti dopuste, da proizvodnja v obratu ne bo prizadeta. Lani je več delovnih kolektivov imelo skupni dopust, letos pa so povsod sklenili razporediti dopuste na čim daljše obdobje. Verjetno bodo imeli kolektivni dopust le v »Stolu«, kjer bodo v tem času premeščali stroje v nov objekt za grobi razrez. V Titanu bodo imeli teden dni kolektivnega dopusta le livarji, ker bodo morali opraviti remont nekaterih naprav v li-. IIIIIII!II1III!IIIIIIIIIIIIIII!IIIIII1I8IIIII1IIIIIIIIIIII!IIII!IIII1IIIII!II!!III11II!IIIIIIIIIIIIIIIIIII];I!IIIIi varni. V podjetju Kamnik se dogovarjajo ‘za. kolektivne dopuste po posameznih obratih, kjer to terja proizvodni proces. Tudi v Modelitu so ugotovili, da je kolektivni dopust veliko dražji od posamičnih dopustov. V Svilanitu so lani šli vsi hkrati na dopust, vendar pravijo, da so le stežka nadoknadili štirinajstdnevno proizvodnjo. Ob tem v kolektivih razmišljajo, kako bi čimbolje izkoristili kapacitete počitniškega doma. Med kolektivnim dopustom je dom premajhen, v ostalih mesecih pa neizkoriščen. Kamniški kolektivi bodo v kratkem dogradili na Veliki planini 40 hišic. Tudi te bodo v precejšnji meri pripomogle k temu, da se bo sezona dopustov potegnila tja v jesensko in tudi zimsko obdobje. Še posebno, ker bo kmalu stekla na Veliko pianino osebna žičnica. Drugo vprašanje, o katerem razpravljajo v zvezi z dopustom v kamniških kolektivih, so regresi pri stroških letovanja. Načini regresiranja bodo, kot kaže, letos zelo različni. Vsebolj pa se utrjuje mišljenje, da dosedanji način dotiranja počitniških domov in dajal vsem članom kolektiva enakih možnosti za ceneno letovanje. Zato so začeli v kolektivih razmišljati, kako bi to bolj pravilno uredili. V Svilanitu je sindikalna podružnica razpisala anketo, v kateri je bilo med drugim tudi vprašanje, kako s sredstvi kolektiva najuspešneje pomagati vsem članom, da bodo lahko svoj dopust res izkoristili za oddih. Mnenja so bila različna, vendar je bilo največ ljudi za to, da prejmejo regres vsi člani kolektiva. Delavski svet je nato sklenil, da bo vsak zaposlen prejel po 7.000 dinarjev oziroma za desetdnevno letovanje po 700 dinarjev na dan. Ta znesek bodo izplačali iz sklada za osebne dohodke. Za podoben način so se od-' ločili tudi v Titanu, le s to razliko, da bo vsak član kolektiva dobil 6.000 dinarjev. Tudi v Tovarni usnja bodo člani kolektiva za dopust prejeli po 5.000 dinarjev. V Stolu in Modelitu pa bodo obdržali dosedanji način finansiranja počitniških domov. V počitniškem domu Stola v Piranu bo cena oskrbnega dne za člane koletiva Š00 dinarjev, v weekend hišcah Modelita v Crikvenici pa 400 dinarjev. V Modelitu so zaradi majhne kapacitete počitniškega doma razširili regres tudi na ostale člane kolektiva, ki bodo letovali v drugih domovih. Torej regres bodo dobili vsi, ki bodo res šli na oddih. Tako so sklenili tudi v Tovarni usnja. Sicer pravijo, da je zadnja leta vedno manj tistih, ki svoj dopust porabijo za razna dela, predvsem v kmetijstvu, vendar sindikalne podružnice menijo, da je treba na nek način zagotoviti, da bodo sredstva, ki so jih kolektivi namenili za oddih svojih članov, res porabljena v ta namen. Vprašanje je, če so s tem, ko prejme član kolektiva ob začetku meseca 7.000 dinarjev več dohodka s pripombo, da je to namenjeno za njegov oddih, res storili vse. S tem v zvezi čaka sindikalne delavce v kamniških kolektivih še dosti dela. Prav gotovo je tu na mestu pobuda, naj bi sindikalne podružnice poskrbele za organizacijo letdvanj, za dogovore s počitniškimi skupnostmi itd., skratka za to, da bi svojim članom preskrbele čim več podatkov o možnostih letovanj v posameznih krajih, hkrati pa bi naj ti imeli pregled, kako so člani kolektivov izkoristili svoj dopust. -lj Prijateljsko izsiljevanje § Članov delavskega sveta pravzaprav ni bilo treba še m posebej prepričevati. Prošnja za pomoč brežiški in novo- E meški bolnišnici je bila več kot prepričljiva. Vedno več m bolnikov se zdravi v bolnišnicah, njune kapacitete pa so 1 že dolgo vrsto let premajhne. Res, samo v najnujnejših g primerih sprejmejo paciente, drugi morajo čakati po g mesec, dva, celo po pol leta morajo nekateri čakati, da g pridejo na vrsto. Težave pa niso samo s prostori, treba bo J nakupiti nove instrumente, opremo, zaposliti več zdrav- m nikov in drugega zdravstvenega osebja. Skratka argumenti, ki so sami po sebi dovolj preprič-jj Ijivi. Pa tudi to je res, da so oni prav tako dolžni skrbeti za g bolnišnico kot tisti iz Novoteksa ali Pionirja. Skrb za bol- ! nišnici je stvar vseh delovnih kolektivov v novomeškem okraju. Če oni ne bodo prispevali sredstev, kdo jih bo 1 potem! g . Zaradi tega so se člani delavskega sveta tudi odločili, g da bodo prispevali svoja sredstva za razširitev obeh bol-g nišnic. In sporočili so, da bo njihov kolektiv prispeval g sredstva v višini 0,6 odstotka iz sklada osebnih dohodkov. Minil pa je teden, morda tudi deset dni, ko je prišel g nov dopis. Njegova vsebina pa je bila približno takale: ne g 0,6%, prispevati rnorate 1 % od svojih osebnih dohodkov. jj Tako, kot so to storili v drugih gospodarskih organizacijah. Po pravici povedano, članom delavskega sveta se je fj malce zamalo zdela taka zahteva. Razumeli so potrebo g bolnišnic in dobrovoljno odobrili sredstva. Pa, saj bi že E takoj odobnli večji odstotek, če bi imeli več sredstev v g svojih skladih. Lahko druga podjetja prispevajo več, ko g pa je tudi njihov dohodek večji. Delavski svet je še enkrat obravnaval vso zadevo. Nji-m hovi izračuni so pokazali, da je bil prvi sklep pravilen. Več kot 0,6 odstotka od osebnih dohodkov ne moremo S prispevati, so zavrnili izsiljevanje. Če ste s tem našim pri-■ 'spevkom zadovoljni, v redu, če pa ne, tudi prav. Več res E ne moremo prispevati. Vsaj za zdaj ne. Zakaj potem iz-g s iljevanje? Nezaupnica Bilo je v teh dneh. Šolsko leto se je že močno nagnilo g v zaton in v razrede se je prikradlo počitniško vzdušje. E Le za zbornico to ni veljalo. Z novim šolskim letom bodo g prišle nove skrbi, o njih pa je treba že zdaj razmisliti. J§ x Treba bo popraviti razrede, izpopolniti šolske kabinete in §f še stotero drobnih opravil. A ne samo to, tudi veliko bolj §§ zahtevne naloge jih čakajo. Predvsem, predavateljski aktiv E je veliko premajhen, da bi lahko v zadovoljivi meri za-1 gotovil kvalitetno raven vzgoje in izobraževanja. Tako so v zbornici dodobra pretehtali razliko med šteli vilam predavateljskega kadra in resničnimi potrebami v jj novem šolskem letu. O tem je sklepal tudi šolski odbor. jj In ker je šola poslej v celoti sama odgovorna za svoj jj nadaljnji razvoj in ker je predvsem njena dolžnost, da jj zagotovi zares kvaliteten učno-vzgojni proces, so se odlo- m čili za razpis prostih učnih mest za učitelje, predmetne 1 učitelje in za profesorje. Predno so razpis objavili, so ga poslali še na občino. jjj Navsezadnje, občina je ustanovitelj in kljub samostojnosti, 1 ki jo je šola dobila z novim zakonom o finansiranju šol- ■ stva, je, prav, da se seznani z njihovimi težavami in tudi z g rešitvami. Na odseku za družbene službe so njihov razpis pregle-1 dali in ga tudi po svoje popravili. Načelnik oddelka je jj namreč prečrtal vsa razpisana mesta za profesorje in na jj njihovo mesto vpisal oznako predmetni učitelji. V zbornici s tem ukrepom oddelka za družbene službe jj niso soglašali. Na občini pa so jih zavrnili, češ da povsem B zadošča, če na osemletki poučujejo samo učitelji in pred-jj metni učitelji. Toda učiteljskega kolektiva na šoli — čeprav se bo 1 moral podrediti sklepu oddelka za družbene službe — le j§ niso mogli prepričati. Pravijo namreč, da bodo s tem ukre- jj pom sicer nekaj prihranili pri sredstvih za osebne izdatke, 1 a ob tem veliko izgubili pri uresničevanju želje, da bi za- 1 gotovili na šoli zares kvaliteten učno-vzgojni proces. Preti pričani so, da toliko predmetnih učiteljev, kot jih je sedaj 1 v razpisu, ne bodo dobili. Pripominjajo pa tudi, da bi bil 1 pouk v višjih razredih■ in pri nekaterih predmetih lahko jj veliko bolj kvaliteten, če bi poučevali profesorji. »■Navsezadnje pa je tudi to povsem drugotnega pome-g na,« je dejal eden izmed članov učiteljskega zbora na nji-jj hovi šoli. »Osrednje vprašanje je namreč, zakaj nezaupni-jj ca samostojnosti naše šole.« Res, čemu zmanjševati in kršiti samostojnost šol, če po 1 drugi strani razglašamo, da se šole ekonomsko in družbeno jj osamosvajajo? » ! I | m 1 E i I I H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1 l. Član DS Rudnika Senovo — B. SAMARIN jj jj 2. Občina Novo mesto — Oddelek za družbene službe — g B. SAMARIN | ............mmmmm................... »Veste kaj, tovariš Hren,« je dejal predsednik komisije, »najbolje bo, če greste v svojo pisarno in počakate, mi pa se bomo med tem domenili. Vas bomo že poklicali.« Pred poldrugim letom so ga povabili na sestanek kolegija in mu rekli: »Tovariš Hren, vi ste eden naših najvestnejših uslužbencev in, kot smo imeli priložnost spoznati, izreden organizator. Takšnega človeka potrebujemo.« Pa so mu pojasnili: »Kot veste, je konkurenca vedno hujša in spričo tega moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi zadržali naše poslovne prijatelje. Odločili smo se za številne ukrepe, vendar sodimo, da je ureditev vhoda v tovarno eden najvažnejših problemov. Rešitev tega smo zaupali vam. Prvi vtis je namreč najpomembnejši — prvi vtis naših poslovnih partnerjev pa je naš vhod — in dokler tega ne bomo modernizirali, toliko časa ne moremo računati s poslovnim zaupanjem, ki ga terja sedanja stopnja našega gospodarskega razvoja.« Tovariš Hren, ki je kot dolgoletni uslužbenec računovod-sko-gospodarskega sektorja postal vnet pritrjevalec sleherne odločitve višjih organov, se je zahvalil za zaupanje in kot novopečeni predsednik odbora za ureditev vhoda v tovarno vehementno dejal: »Storil bom vse, kar je v moji moči.« Res je storil. S pomočjo kolegija, delavskega sveta in vseh drugih vodilnih činiteljev v tovarni. Nova vratarnica je podobna baziliki Sv. Petra v Rimu, tovarniška vrata so umetniški izdelek najboljših kovačev v državi, pred upravnim poslopjem rastejo eksotične rastline, med njimi pa se dviguje pod nebo monumentalni spomenik. Kljub vsemu temu pa je konkurenca vsak dan hujša. * Predsednik komisije za ugotavljanje napak in kaznovanje krivcev, ki so jo pred nedavnim ustanovili, je potem, ko je Hren odšel v svojo pisarno, izjavil: »Kot vidite, tovariši, gre za izrazit primer neodgovornosti in nesamokritičnosti. Bil je predsednik odbora in kot tak je odgovoren pred kolektivom in pred vso družbo ...« Tretji član komisije si je dovolil nasmeh. »Ti pa si bil član odbora, in kar spomni se, kako si zagovarjal načrte za ureditev vhoda in koliko lepega si vedel povedati o novi vratarnici in ...« Predsednik se je ujezil: »Mislim, da se moramo stvari lotiti načelno. Brez medklicev. Demokracija ni anarhija. Smo komisija, ki ji je delavski svet zadal ogromno nalogo. Kam bi' prišli, če bi...« »Pa vendar,« je trmoglavil tretji član, »bil si član ...« Tega si predsednik ni mogel dovoliti. »Ti si pa podpisal. Vse pogodbe si ti podpisal.« In se je škodoželjno zasmejal. Drugi član komisije je dejal: » »Dajmo, no, to ni več podobno ...« »Ti pa molči,« ga je’ zavrnil prvi član komisije, »če pa že hočeš govoriti, potem raje po- vej, kako si nabavljal nova vra« ta, kako si zagovarjal...« Zdaj se je smejal prvi člani komisije. »2e res,« je dejal drugi član komisije, »pa še ti povej, kdo je nabavil vse tiste eksotične rože in koliko ti je kanilo .. .« »Kdo pa se je zmenil s tistim tako imenovanim umetnikom, ki je napravil tako imenovani spomenik? Kdo nam je pojasnil, kaj je hotel tisti akademski kipar povedati s svojo piramido in tremi luknjami v njej? Kdo nam je očital, da se na umetnost ne razumemo? Ti! In za tisto umetnost smo plačali štiristo osemdeset tisoč dinarjev!« »Za tvoj vrt pa ‘smo plačali ...« * »Ti pa tiho bodi!« »Se enkrat reci!« * Tik pred drugo uro je predsednik komisije še ves zaripel sporočil tovarišu Hrenu: »Komisija je po naročilu delavskega sveta podrobno analizirala delo odbora za ureditev vhoda v tovarno in po temeljiti razpravi ugotovila, da ste se vi in odbor, katerega predsednik ste bili, iskreno prizadevali, da bi s svojim delom koristili podjetju in da ni vaša krivda, če je kulturna raven naših poslovnih prijateljev tako nizka, da nove-, ga vhoda sploh niso opazili.« J. V. JADRALEC • ■ , • " •- ' Vsakdo ima pravico do zasebnega konjička. Takšnega ali drugačnega. Tudi on jo ima, Smola pa je, da se z njim ne ukvarja samo v prostem času. ampak kadarkoli in kjerkoli. Njegov hobby je jadranje. Kadar ga zgrabi, razpne jadra in tri dni skupaj vozi barko. Včasih pa še dlje. Odvisno od njegovega duševnega in finančnega razpoloženja. V podjetju, kjer je zasidran med jadralnimi turnejami, je zato marsikaj narobe. Saj veste, računovodja je računovodja. Po navadi ga njegov štiri-najstčlanski knjigovodski »harem« takrat pogreša, kadar ga ni, oziroma kadar se gre Kolumba in po oštarijah odkriva novo Ameriko. Pogrešajo ga pravzaprav vsi, zakaj računovodja ve tako rekoč vse o podjetju. On tudi edini ve, kako -je treba odgovoriti na raznd vprašanja od zunaj, da ni potem sitnosti. Teh vprašanj pa ni konec. Zato delavskemu svetu ni všeč računovodjev hobby. Sprva' ga je blago opominjal na svojih sejah. Pod točko razno. Seveda, kadar računovodje ni bilo zraven. Razprava o njem pa se je končala s sklepom, naj »se ga pokliče na zagovor« Kdo naj bi računovodjo poklical na zagovor, v sklepu ni bilo navedeno. To vprašanje je delavski svet prepustil pristojnim v nadaljnjo obravnavo. Zavoljo demokracije. Težavno nalogo bi lahko opravil šef kadrovsko-socialne službe. Pa je že pol leta v bolniški. Nihče ne more zahtevati od njega, da bi zaradi tujega hobbyja zapustil zdravilišče in postavil svoje zdecimirano zdravje na kocko. Z njim torej ni .nič. In ker z njim ni nič, tudi z disciplinsko komisijo ni nič. Kajti ta se ravna po njegovih direktivah. In po direktivah direktorja. Ta pa disciplinski komisiji ne zaupa. »S strokovnjaki je treba delati v rokavicah,« pravi. »Ena sama napačna beseda, pa ti pobegnejo. Ne samo- za tri dni, afnpak za zmeraj« Pred dnevi, ko računovodje cel teden ni bilo na spregled, je delavski svet resno zaropotal. »Tovariš direktor,« so rekli člani, »vi osebno razčistite stvar. Strokovnjaki gor ali dol, norce brije iz nas« Tovariš direktor je nerad prikimal. Računovodja je njegov osebni prijatelj. Njuni ženi sta kuhani in pečeni skupaj. Toda ukaz je ukaz. Drugo Jutro je velel tajnici skuhati veliko džezvo kave. Za šest oseb. Potem je zavrtel telefon in hladno rekel: »Prosim, pridite za trenutek k meni.« Računovodjo je pričakal v pozi nedostopne človeške trdnjave. Kot dober opazovalec in psiholog je računovodja takoj opazil direktorjevo metamorfozo. »Slaba prebava, kaj? Bi kozarček cvička?« Direktor je preslišal drugo vprašanje, kar sicer ni njegova navada. »Da, slaba prebava, tovariš računovodja,« je rekel uradno. »Vaše popivanje mi tiči v želodcu!« Računovodja ni verjel lastnim ušesom. Takole se* direktor še nikdar ni pogovarjal z njim. In vikati ga je začel. »Misliš resno?« je potem vprašal in zlobno dodal: »Si prepričan, da ti samo jaz tičim v želodcu? Mogoče ti dela težave honorar, ki sem ti ga priskrbel?« Direktor se je presedel na stolu. »Kakšen honorar?« »Lej, lej, neverjetno slab spomin imaš. Mislim na tistih dve sto jurčkov, ki sem ti jih priskrbel za pravilnike ...« Računovodja se je nesram- no pozibaval na stolu in se zabaval. Njegova pripomba je zalegla. Direktorjeva nedostopna dostojanstvenost se je razblinila kakor milni mehurček. »Pusti nagrado. Vest mi ničesar ne očita,« je rekel prepričljivo, »povej mi 'norca, ki bi zastonj zabil mesec dni s sestavljanjem pravilnikov.« »Misliš s prepisovanjem? Kar se vesti tiče, je tvoja zasebna stvar. Žarne so važni predpisi. In po predpisih ti ne bi smel izplačati honorarja ... Veš, da me ta usluga lahko potisne za rešetke?« »Ne speljuj pogovora v drugo smer.« »In ti ne pozabljaj na mojo usluge.« »Kaj za vraga naj rečem ljudem, če te sredi dopoldneva vidijo pijanega na cesti.« »Reci jim, da je to moj hob-by« »To že vedo.« »Hobby, brez katerega ne morem živeti, kakor tovarna ne brez mene.« Direktor se je ugriznil v ustnice. Računovodja pa se je hahljal. »Reci jim, da sem nepogrešljiv strokovnjak,- je dodal, »da zlepa ne dobite človeka, ki bi tako umetelno prikrival vse, kar je treba prikriti... No, saj se razumeva.« Na naslednji seji delavskega sveta je direktor pod točko razno predlagal, naj zadevo računovodje odlože, dokler se ne vrne šef kadrovsko-soicalne službe. »Mislim,« je rekel, -da ima | on največ pedagoških sposob j nosti. Računovodjo . moram-1 j prevzgojiti. Odpoved pa ni vzgojni ukrep. Razen tega: naš j računovodja je nepogrešljiv i strokovnjak.« Predlog je bil sprejet. Računovodja* ga ni slišal kajti tistega dne je spet od5-’' za nedoločen čas na jadral« turnejo. M n Radijska postaja ki je pozivala na vstajo Napovedovalec ilegalne radijske postaje v Zagrebu STIPE VGARKOVIČ pripoveduje, kako je prišlo do radijske oddaje, v kateri je prebral poziv CK KPJ na vstajo. vih^e§a* *na radijska postaja, na valo-<3a; vatere so P°leti l941- leta prvič od-Cjj Proglas CK KPJ, s katerim je pr Pozval narode Jugoslavije na boj Ce 1 pkupatorju in domačim izdaj av-kp V6 bila sestavni del tehnike CK rVats^e' B^a sredi Zafreba, v tovk?novi ulici 15., v stanovanju bra- Engel. Stbo^ar’ Bav^e PaP i® brata Engel. Ko žiij rra<5ijsko postajo dokončali in zlo-V k' ^Va večja zaboja, smo jo postavili Palnico bratov Engel. ..^red oddajo prvih vrst smo se se- Pripravah za izdelavo radijske k0„"yje so sodelovali tovariši Rade 8^^ to ouuajo prvih vrst smo se se-bra, °abe Končar, Pavle Pap, eden od bje V BnSel in jaz, da bi opravili zad-se^jP^Prave in poskuse. Tovariši so hiita\v s°bi poleg radijskega sprejemaj P°slušali tisto, kar sem pred starih . °m v kopalnici bral iz nekih niža . Usnikov. Ko smo končali teh-trajai *n napovedovalne poskuse, kar je tiesei ° nelta5 dni, mi je Pavle Pap pripisan ®r°®*as na vstajo, ki je bil na-beSed z f°ko. Proglas se je zaključil z r°duiarn' *®mrt fašizmu — svoboda na-biite'LP°dPisan Pa i® bil Centralni ko-^i^0rnunistične partije Jugoslavije, naš; o ^roglas smo potem razmnožili v Pave5--Salni tiskarni v stanovanju Ilije razdena’ V Klaičevi ulici št. *L7. in ga Stn0 di vsem našim organizacijam. Šli v trit° *'a^° daleč, da smo ga vložili tovaji*. ver^e *n 80 jih nekateri naši *scnrv.Sl delili nemškim vojakom kot pmin« iz Zagreba. braijret^en smo sklenili, da bomo presito Proglas preko radijske postaje, *t°rnitejem °kvestili okrožne partijske večera, par dni po napadu sam na Sovjetsko zvezo, sem ostal sm0 stanovanju bratov Engel, ker posln^j.^id domenili, da bodo tovariši rili iz 91 °ddajo v mestu. To smo sto-Pfevidnosti, da bi v primeru vdo- ra padel v roke ustašem samo eden. Ko so tovariši odšli, sem ugasnil luči v stanovanju, ključavnico sem začepil s papirjem, okence pa prekril z odejo, tako da bi svetloba ne prihajala iz kopalnice. V kopalnici je bila prižgana samo majhna luč poleg besedila, tako, da sem ga lahko gladko bral. Ob določenem času sem začel z branjem. Napoved se je glasila: »Tukaj radijska postaja Komunistične partije Hrvatske«. Medtem ko sem bral, sem imel čudne občutke. Ne bi mogel reči, da je bil to strah, ker sem se bil dobro pripravil. Bilo je nekaj drugega, občutek, da izvršujem velikansko nalogo, kakršne do takrat še nisem imel. Morda bi mi bilo prijetneje, če bi imel poleg sebe katerega izmed tovarišev. Ko sem prebral proglas, to pa je trajalo osem do deset minut, se spominjam,- da sem še posebej poudaril: »Smrt fašizmu — svoboda narodu!« in podpis: »Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije«. Končal sem z besedami: »Poslušajte nas jutri ob istem času in na isti valovni dolžini.« Potem sem ugasnil luči, spravil radijsko postajo v kovčke, jih položil na zanesljivo mesto in odšel. Šel sem proti središču mests in pri bivši garaži »Splendid«, v današnji ulici Socialistične revolucije, srečal tovariša Papa. Objel me je in rekel: »Sijajno je uspelo!« Naslednjega dne sem ob istem času ponovno prebral proglas. Tako se je to ponavljalo dan za dnem, skoraj ves teden. V kratkem času smo prejeli obvestilo iz Karlovca, Varaždina in Siska, da so nas bili slišali. O tem se je precej govorilo tudi med ljudmi. Kasneje so nam sporočili, da so našo radijsko postajo slišali tudi v Slavonskem Brodu, mi pa smo tudi domnevali, da nas pod ugodnimi atmosferskimi pogoji lahko slišijo vse tja do Broda. Seveda so radijsko postajo slišali tudi ustaši in Gestapo in so jo takoj začeli iskati. Z detektorji so začeli preiskovati celotno področje Zagreba. Njihov krog Se je neprestano zoževal, čez nekaj dni so se že približali današnjemu trgu Republike, dokle niso dokončno določiti smeri, kje je radijska postaja. Zmenili smo se in premestili radijsko postajo drugam. Rašiška četa Iz pripovedovanja CVETKA NOVAKA o nastanku in prvih akcijah rašiške čete, julija 1941. Šestnajstega aprila 1941. pa je prišel v Tacen Tine Zaletel iz Stanežič in zaprosil Ivana Novaka-Očka, sekretarja partizanske organizacije, naj mu pomaga prenesti in skriti orožje ter strelivo, ki so ga bili' nabrali od razbite stare jugoslovanske vojske. Očka je določil Marjana Rožanca in mene, naj se pobrigava in najdeva skrivališče za orožje in strelivo. Ob koncu julija smo pripravili sestanek vseh komunistov iz Pirnič, Tacna, Šentvida, Vižmarij in Gameljn. Povabili smo tudi neke ljudi, ki smo jih po okupaciji pridobili za našo borbo. Sestanek sta vodila Marjan Rožanc in Miha Novak. Ker so Nemci že začeli zasledovati komuniste, smo morali na sestanku odločiti, kdo bo odšel v partizane, kdo pa bo ostal v ilegali. Ko so Nemci še pred napadom na Sovjetsko zvezo začeli z množičnimi aretacijami, so se nekateri terenski aktivisti umaknili v ilegalo, nekateri pa so delali na pol ilegalno. Marko Knapič in jaz sva se za določen čas zatekla na Jesenice. Trinajstega julija sva se vrnila v Tacen, da bi zvedela, kdaj bova šla v partizane. Takrat naju je videl . Franc Žnidaršič, bivši _ komandir žan-darmerijske postaje v Šentvidu., in obvestil o tem žandarje v Šmartnem. Nemci sa naju potem začeli iskati. Devetnajsti julij je predstavljal preobrat v našem dotedanjem delu. Na skupnem sestanku prvih partizanov in ilegalcev nam je Stane Kosec povedal, da je Glavni štab Slovenije izdal sporočilo o začetku vstaje v Sloveniji. Na tem sestanku smo po daljšem razgovoru obsodili na smrt ljudskega izdajalca Franca Žnidaršiča, kulturbundovca Gatringerja in Nandeta Debeljaka. Vse tri bi morali kaznovati 22. julija. Stane Kosec nam je sporočil tudi sklep Glavnega štaba, naj se čim prej ustanovi Rašiška četa. Po sestanku smo se takoj začeli pripravljati, da bo čez tri dni, 22. julija, izvršili nalogo, ki smo jo sprejeli. Stane Kosec je moral zbrati partizane iz Gameljn in z njimi kaznovati Gatringerja in Debeljaka, Miha Novak pa naj bi izvršil smrtno kazen nad Žnidaršičem. Da pa bi bile lahko obe skupine v zvezi, me je Miha Novak določil za kurirja. Tako sem prenašal pošto iz Tacna na Skaručno, v Pirniče in Gameljne. Zjutraj 22. julija, ko je izdajalec Žnidaršič odhajal v službo, ga je Novak z dvema tovarišema čakal v zasedi med Tacnom in Šmartnim. Ob 7, 45 se je Žnidaršič zares prikazal na kolesu, toda ni bil sam. Na njegovi levi, prav tam, kjer je bila zaseda, ga je spremljal neki železničar iz Šmartnega. Tovariši v zasedi najprej niso vedeli, kaj naj store. Vendar se je Miha Novak odločil in ustrelil. Žnidaršič je padel s kolesa in obležal. Ker so borci mislili, da je akcija uspela, so se umaknili. Ko so prišli v bližino Novakove hiše, smo se začeli pogovarjati o opravljeni akciji. Kako smo bili šele kasneje presenečeni in razočarani, ko smo zvedeli, da izdajalec ni bil mrtev, temveč samo hudo ranjen. Zvedeli smo tudi, da prav tako ni uspel atentat na Gatringerja in Nandeta Debeljaka v noči med 22. in 23. julijem. Dne 23. julija popoldne so se v Dobravah za Šmarno goro sestali' partizani iz Pirnič, Tacna, Skaručne in Sel, ki so sodelovali v akcijah 22. julija. To je bil prvi sestanek z orožjem. Druga skupina pa se je zbrala na hribu nad Ga-meljni. Proti večeru smo se napotili k njim in se sešli z njimi na domenjenem mestu. Vodstvo skupine je prevzel Stane Kosec, njegov namestnik pa je bil Miha Novak. Stane Kosec je imel še od prej zveze z borci iz Črnuč. Takoj se je sporazumel z njimi in kmalu zatem smo se sestali na hribčku blizu Rašice. Tako je bila 24. julija 1941. leta ustanovljena Rašiška četa. Prisegli smo, da se bomo neusmiljeno borili proti okupatorju in domačim izdajalcem. Po tem svečanem dogodku smo se umaknili globlje v rašiške gozdove, nedaleč od Ljubljane in tukaj postavili taborišče, ki se je ohranilo do današnjih dni. Rašiško četo smo dokončno formirali šele v taborišču. Vsak dan so prihajali novi borci. Komandir čete je bil Stane Kosec, komisar pa Mile Špacapan, namestnik komandirja Miha Novak, namestnik komisarja pa Maks Pečar. Sredi avgusta 1941. leta je štela Rašiška četa 56 borcev. OB 4. JULIJU, DNEVU BORCA, KO PROSLAVLJAMO ZGODOVINSKO OBJ LINICO POZIVA CENTRAL. EGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJU JUGOSLAVIJE NA OBOROŽENO VSTAJO JUGOSLOVANSKIH NARODOV PROTI OKUPATORJU IN DOMAČIM IZDAJAVCEM — OD KATEREGA JE MINILO ENAINDVAJSET LET — OBJAVLJAMO ODLOMKE IZ PRISPEVKOV TREH AVTORJEV, OBJAVLJENIH V ZADNJIH ZVEZKIH ZBORNIKA »ŠTIRIDESET LET«. Prvi partizanski tank JAKŠA DRLJEVIC pripoveduje o prvih borbenih akcijah partizanskih tankov v začetku oktobra 1941. v Srbiji. Vstaja v Srbiji je naletela na ugodna tla tudi v takovskem okraju. Že ob koncu septembra je bil Gornji Milanova c osvobojeno ozemlje, kamor so Nemci občasno vpadali z močnimi oklepnimi silami. Partizani so napadali tudi te tankovske kolone in jim zadajali hude izgube. V začetku oktobra 1941. leta so se spopadli Nemci in partizani na Rudniku in njegovih obronkih. Nemci so s tanki prodrli v vas Majdan, toda po hudi borbi so se morali umakniti. Takrat so partizani z bombo onesposobili nek sovražni tank; pretrgali so mu gosenico. Potem so poklicali mojstre iz partizanske delavnice v Lunjevici in ti so popravili gosenico. Seveda, kaj ko pa tanka niso znali voziti. Zato so poklicali D j ura Nedeljkoviča, ki je služil kot tankist v bivši jugoslovanski vojski. »Ko sem prišel na kraj, kjer je bil tank,« je kasneje pripovedoval Djura, »sem takoj ugotovil, da je to hitri tank češkoslovaške znamke »Hočkis.« Sedel sem vanj in pognal motor. Odpeljal sem ga v Gornji Milanovac. , V Gornji Milanovac smo prispeli okrog enajstih. Bil je semanji dan. Ko so ljudje zaslišali trušč tankovskega motorja, so se razbežali, ker so mislili, da prihajajo nemški tanki. Kasneje se je v središču mesta zbralo veliko radovednih ljudi, ki so si ogledovali naš prvi vojni plen. Tank smo zaradi nemških letal skrili v nek gozdič poleg mesta, ga prebarvali in nanj narisali rdečo petokrako zvezdo. Tu je ostal teden dni. Prispelo je poročilo, da prodirajo Nemci od Kragujevca sem. Tank bi jim moral preprečiti pot. Ukazali so, naj gre tank na Rapaj Brdo in tam začne z borbo. Vendar takrat ni prišlo do borbe, ker so se Nemci umaknili. Potem je bil tank še dva dni v Gornjem Milanovcu, kasneje pa so ga prepeljali, v Čačak. Tudi v Čačku so tank svečano sprejeli. Tu so zvedeli, da so Nemci vdrli v Gornji Milanovac in ga požgali. Pri umiku pa je neki njihov tank padel v rečico Despotovac in Nemci niso imeli časa, da bi ga izvlekli. Zato so partizani poslali tja Nedeljkoviča s tovariši, naj ga izvlečejo iz rečice in pripeljejo v Čačak. Ta tank so z vlakom prepeljali v Čačak in ga odpeljali v delavnice. V kasnejših borbah so poškodovali še tretji nemški tank pri Dumačah. Spet so tja poslali Nedeljkoviča s tovarišem. Tank je bil med dvema frontama, bolj na 1 j otičevsko-nemški strani. Priti do tanka je bilo nevarno, sum pa so še bolj povečale zgodbe, da je tank premazan z nekim strupom. Na skrivaj sta se Nedeljkovih in tovariš priplazila, do tanka, snela s njega merilne naprave, granate in drugo opremo. V Čačku so tako usposobili za borbo dva tanka. Mitraljeze za n ju so prinesli iz Užic. Pripravljali so napad na Kraljevo. Tanka so potem z vlakom prepeljali do Mrsača v bližini Kraljeva. Tukaj sta v nekem sadovnjaku blizu pokopališča pričakala ukaz za akcijo. »V prvem tanku sem bil vozač jaz, poleg mene pa je Sedel neki Slovenec, katerega imena se ne spominjam,« je pripovedoval o tej akciji Djura Nedeljkovih. »Vem o njem samo toliko, da je bil begunec in poveljnik železniške postaje v Čačku. Znal je odlično nemško. V drugi tank pa so sedli trije tovariši iz okolice Čačka z nemškimi čeladami na glavah. Midva sva šla prva in ko smo naleteli na prvo nemško stražo, je Slovenec odprl tank in nekaj spregovoril v nemščini. Brez ovir smo prišli v središče mesta, kjer je sedaj spomenik. V hotelu »Pariz« je bil nemški štab. Natanko ob štirih zjutraj smo izstrelili tri rdeče rakete, kar je pomenilo, da smo bili prispeli v središče mesta; potem smo začeli z borbo. Slovenec je z mitraljezom ubil nemškega stražarja pred hotelom in izstrelil dve topovski granati v hotel. Pri Nemcih je nastala panika. Oficirji iz hotela so pobegnili proti letališču, kjer so imeli glavnino svojih sil. Naše enote so zavzele ozemlje okrog kmetijske šole, toda pri Ibru ni bilo slišati borbe zaradi izdaje četnikov. Borili smo se toliko časa, dokler nam" ni pošlo strelivo, ker pa naše sile niso prispele v mesto ob določenem času, smo se morali umakniti. Šli smo . kaka dva do tri kilometre vzdolž Ibra, potem pa se namenili proti Mrsaču. Tanka sta kasneje prispela v Čačak. Tisti, ki sem ga vozil, je danes v Narodnem muzeju v Titovem Užicu.« • PIRAN: I Bve tretjimi zavrnjene dokumentacije | Kljub temu, da je že konec maja potekel rok za pred- H ložitev obračunov gospodarskih organizacij občinskih ko- g misij za delitev čistega dohodka, še vse do konca pre- g teklega tedna omenjena komisija ni mogla odgovoriti naj- J manj dvema tretjinama podjetij iz preprostega razloga, g ker številne gospodarske organizacije niso izpel. le osnov- 1 nih pogojev v zvezi z argumentacijo obračunov med leto- g ma 1960—1961. Razumljivo, da komisija, ki z izredno jf ostrim kriterijem obravnava predloženo gradivo, ni mogla g iz po\'ršne in v večini primerov formalistično obdelane E dokumentacije izluščiti dejanskega stanja o notranji de- 1 litvi — tako čistega in osebnih dohodkov, poslovnih stro- M škov itd. Komisija sicer v celoti zavrača neposredno g vmešavanje v delo kolektivov in organov samoupravlja- g nja, ki so se v večini gospodarskih organizacij lotili revi- S zije pravilnikov že pred časom, zato pa je razumljiva g težnja komisije, da želi svoja priporočila in obrazložitve g utemeljiti z zanesljivimi pokazatelji, ki bodo dovolj pre- 1 pričijivo nakazali pomanjkljivosti pri uresničevanju zvez- finih gospodarskih ukrepov. Tako učinkovitemu delu občin- fj ske kopiisije v Piranu je v poseben prilog metoda njene- g ga dela: člani komisije in njeni strokovni sodelavci dobijo g gradivo na dom, kjer ga temeljito preštudirajo, nakar g poda vsak član pismeno poročilo. 1 Rezultati tako izčrpnega dela niso izostali: enajst go- g spodarskih organizacij ima blokirane račune, ker so iz- g datki podjetij krepko presegli ustvarjeni dohodek, pred- 1 vsem preplačila na račun osebnih dohodkov. Najbolj iz- g razit pojav preseganja izdatkov na relaciji ustvarjenega g dohodka so ugotovili pri portoroškem podjetju »Začim- g ba«, kjer so kljub dvomljivim ekonomskim pokazateljem g — le kaj je delala računovodska služba! — soglašali v tj minulem letu tudi organi samoupravljanja z delitvijo tri- jj najste, štirinajste in celo petnajste plače. Komisija ugo- g tavlja v več primerih tudi boleče razpone osebnih dohod- E kov. S temeljitimi analizami ponovno zahtevane doku- g mentacije bodo seveda zavrli vse takšne in podobne ten- g dence, ki se jih niso odrekli v novih pogojih delitve niti gg šolski zavodi. Z minimalnim številom obveznih ur — 12 E tedensko — so v nekaterih šolskih zavodih (pomorska {j srednja šola itd.) kaj kmalu lahko prosvetni delavci po- g stavljali terjatev plačevanja nadur, ki pa so se v pravil- 1 nikih kmalu izkazale za nesprejemljiv način delitve oseb- H nih dohodkov. No, tudi tej anomaliji so v večini primerov H že napravili konec, posebno še, ko so šolski zavodi v so- g delovanju z občinskim ljudskim odborom vskladilš svoje g proračune z razpoložljivimi sredstvi šolskega sklada. jj Kljub znatnemu zaostanku v zvezi s predložitvijo (po- fj pravi jenih) obračunov gospodarskih organizacij, bo občin- jj ska komisija za delitev čistega dohodka v piranski komu- g ni lahko najkasneje do konca tega meseca odgovorila jj vsem gospodarskim organizacijam in jih opozorila na do- .{j sedanje pomanjkljivosti. B. B. 1 • RADOVLJICA: Ustanovili stalno konferenco za oddih in razvedrilo Komisija za oddih in razvedrilo pri Občinskem sindikalnem svetu v Radovljici je na zadnji razširjeni seji razpravljala o rekreaciji, organizaciji letnih oddihov, razvedrilu in izletih. Na sejo so povabili vse tiste, ki delajo na tem področju, vendar se jih je žal le malo odzvalo. Seznanili so se z možnostmi letovanja. Kaže, da bo letos, ko podjetja dotirajo neposredno zaposlenim, ne pa počitniškim domovom, koristilo letni dopust ob morju in drugih krajih iz radovljiške občine okoli 30 % delavcev več kot lani. Kazen tega so na seji razpravljali o organizaciji družabnega življenja, tedenskih počitkov, izletov in podobnem ter ugotovili, da je kljub idealnim pojavom ta vrsta dejavnosti skoraj povsem zamrla, saj letos skoraj ni bilo organiziranih izletov ali kakšne druge družabno zabavne prireditve, kljub temu, da za to obstajajo vsi pogoji. Po razpravi so sklenili, naj bi za počitniško dejavnost v prihodnje skrbela stalna konferenca za oddih in razvedrilo, ki so jo ustanovili. Izvolili so tudi S-člansko predsedstvo stalne konference iz predstavnikov vseh zainteresiranih organizacij. Dogovorili so se, da bodo prek občinskega sveta, Svobod, športnih organizacij in drugih združenj organizirali kulturno zabavne in športne prireditve v krajih, kjer se v prostem času, zlasti ob nedeljah, zbirajo ljudje, kot na primer na kopališču »Šobec«, na Taležu, v Dragi in drugih krajih, kar bo koristilo tudi razvoju turistične dejavnosti. M. B. • VELENJE: Ze 3. Julij V Velenju se pripravljajo na rudarski praznik — 3. julij. Krajevni odbor SZDL je že izdelal podrobni program praznovanja. Na predvečer 3. julija bo veličastna parada. V njej bodo sodelovali rudarji- gasilci, vse sekcije Partizana ter velenjska in Šoštanj ska godba. Po tem bo pred kulturnim domom kulturni program. Hkrati bodo mladi rudarji nosili plamenice od jaška do starega gradu. Osrednji del programa pa bo ceremonial, v katerem bodo sprejeli absolvente rudarske šole med rudarje. Razen skoka čez kožo uvajajo letos še novost — absolventi tretjega letnika rudarske šole bodo predali simbolično znamenje rudarstva, rudarsko svetilko, učencem drugega letnika. Poslovili se bodo tudi od onih rudarjev, ki odhajajo v pokoj. Medtem ko bo prvi del svečan, bo drugi lahkotnejši. V njem bodo nastopili pevci, recitatorji in folkloristi. Po programu bo na starem gradu nad Velenjem veselo ljudsko rajanje. -s- @ JESENICE: Manj celotnega dohodka V jeseniški občini so v letošnjem prvem tromesečju ustvarili manj celotnega dohodka (23,1 %) kot je bilo planirano. Najboljše rezultate so dosegli v gozdarstvu, kjer so izpolnili 41,9 % plana, razen tega pa so plan dosegli še v prometu in kmetijstvu, medtem ko ostale panoge — industrija, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo in komuna —- plana niso dosegli. Med 34 gospodarskimi organizacijami jih je le 11 doseglo oziroma preseglo po planu predvideni celotni dohodek. ® RADOVLJICA: Izvoz večji kat lani, . vendar manjši od planiranega Izvoz izdelkov predstavlja v tem času še posebej važen faktor za napredek naše industrije. V radovljiški občini je na primer kovinska industrija trenutno v takem položaju, da ne more več svojih izdelkov plasirati na domačem tržišču. Domače tržišče je torej nasičeno s "temi izdelki, kar še posebej velja za vijake. Tako razen kovinske industrije (Tovarna verig Lesce in Plamen Kropa) še tri podjetja lesne stroke izvažajo svoje izdelke. To so LIP Bled, Jelka Radovljica in Elan Begunje. Največ uspeha v prvih štirih mesecih je imelo podjetje LIP Bled, ki je izvozilo nekaj več kot 27 odstotkov planiranega izvoza. Tovarna verig pa je v tem času izvozila nekaj manj kot 27 odstotkov v primeri s planiranim izvozom, v maju pa je izvoz znatno povečala in zato predvidevajo, da bodo predvsem prvo polletje ugodno zaključili. Tovarna Plamen v Kropi je izvozila nekaj manj kot 20 odstotkov, Jelka Radovljica 25 odstotkov in Elan Begunje 4 odstotke planirane količine, seve- ■ da je pri Elan treba upoštevati . značaj proizvodnje, bi bo vplival predvsem na povečanje izvoza v jesenskih mesecih. Tako so od planiranega letnega izvoza za leto 1962 vsa podjetja v radovljiški občini dosegla le .20,7 odstotka planirane količine. V primerjavi z lanskim letom pa je izvoz v istem obdobju v radovljiški občini porasel za 65 odstotkov, medtem ko sta Tovarna Plamen in Jelka Radovljica izvozili nekoliko manj kot v istem obdobju lani. Razveseljivo je, da se podjetja usmerjajo predvsem na izvoz v za-padne države s čvrsto valuto. N. B. ® NOVO MESTO: Združitev komunalnih bank Okrajni zbor proizvajalcev v Novem mestu je v začetku junija že četrtič razpravljal o združitvi komunalnih bank in tudi že četrtič sprejel priporočilo, naj bi se iz gospodarskih razlogov združilo vseh pet komunalnih bank v okraju, da bi tako omogočili prožnejše ukrepanje. Odborniki okrajnega zbora proizvajalcev so ugotovili, da komunalne banke v več primerih, ko bi morale posredovati v gospodarstvu, niso opravile svoje naloge. Kaže, da so posamezne komune ustanavljale svoje banke zgolj z željo, da jih bodo tudi one imele. Zbor proizvajalcev je zato ponovno priporočil združitev bank, predstavniki komun pa naj bi v upravnem odboru skupne komunalne banke soodločali o politiki gospodarjenja s sredstvi. Tako njihove pravice ne bodo okrnjene. Ceš V »Iskri«, tovarni električnih aparatov v Ljubljani, je glavna ovira nemotenega dela pomanjkanje delovnega prostora. Čeprav kolektiv z veliko mero iznajdljivosti ureja ta problem, je vendar prostor glavna ovira za bistveno povečanje proizvodnje. Zato so se v tovarni odločili za rekonstrukcijo i*1 hkrati sklenili, da se vsi obrati združijo na eni sami lokaciji Na dan borca, dne 4. julija, bo v Brestanici veliko zborovanje. Ta dan bodo namreč odkrili spomenik, ki bo upodabljal pot slovenskega ljudstva v internacijo. V Brestanici je bilo zbirno taborišče za izseljence, ki so jih okupatorji pregnali v Srbijo, Bosno, Hrvatsko ali pa v Slezijo in druge pokrajine. (Na sliki: Urejanje okolice in postavljanje spomenika.) @ POSTOJNA: Razmerje v osebnih dohodkih 1:15,42 V postojnski občini so v prvih štirih mesecih letos dosegli naslednje rezultate gospodarjenja v podjetjih oziroma v celotni komuni: $ Podjetje Javor Pivka je izpolnil le 2-1 % letošnjega plana, kar je 73,7 % proizvodnje rezanega lesa. Zastoj gre predvsem na račun pomanjkanja hlodovine. Perutninarski zavod Kras v Neverkah je sklenil, da bo zaradi velikega povpraševanja po valilnih jajcih predvidene zmoglji- Tovarna »Zmaj« je med prvimi podjetji pri nas dobila znak za kvaliteto svojih izdelkov. Znak ji je podelila Zveza strojnih in elektroinženirjev Jugoslovije. Na sliki: tudi tranzistorska ekipa je z redno izboljšavo delovnega postopka ter z zmanjšanjem izpada veliko prispevala k boljši kvaliteti izdelkov vosti za brojlerje raje napolnil z nosnicami in tako zadovoljil vsaj pretežni del interesentov po valilnih jajcih. Računajo, da bodo izpad zaradi dolgega mraza nadomestili v poletnih mesecih. $ Tudi v Gozdnem gospodarstvu so dosegli le 25,3 % plana sečnje, čeprav bi morali v prvih štirih mesecih letos doseči najmanj 70 % celotnega plana sečnje, ker se listavci praviloma sekajo največ v zimskih mesecih. Izgubljeno bodo lahko nadomestili le z maksimalnim prizadevanjem in vsemi svojimi silami. V transportnem podjetju Transp.vto pa so prevozili letos za 43,7 % več kilometrov in tako plan dosegli oziroma presegli s 37,7 %. Nedvomno gre zasluga za doseženi uspeh boljši organizaciji dela, pa tudi boljšemu gospodarjenju. Tudi finančni pokazatelji so v tem podjetju ugodni* saj je vnovčena realizacija porasla za 43,3% pri 19 % več zaposlenih. ® Tudi gradbena dela so pod lanskimi dosežki, in sicer za okoli 15 %, oziroma za okoli 13 % izpod predvidenega plana. <51 V trgovini so promet v primeri z lanskim letom povečali za 63,1 % in dosegli 41,9 % letošnjega , plana.' Levji delež pri tem uspehu gr'e seveda trgovini na debelo, ki je letošnji plan dosegla s 46,9 % proti 28,1 % udeležbi trgovine na drobno. V gostinstvu so dosegli za 8,5 % večji finančni promet, vendar gre to v celoti v prjd povišanja cen, tako da na splošno beležita gostinstvo in turizem v letošnjih prvih treh mesecih znatno nazadovanje. # Celotni podatki za komuno pa kažejo, da so plan prvih štirih mesecev dosegli le z 28,7 %. Zaostajanje v proizvodnji gre predvsem na račun neizpolnjenih planskih nalog v lesni industriji, ki daje 70 % celotne industrijske proizvodnje v komuni. ■ Slika pri gibanju Osebnih dohodkov pa je popolnoma drugačna in povsem nasprotna dosežkom proizvodnje. Po podatkih banke so namreč osebni dohodki v prvih štirih mesecih letos večji kar za 40,5 % od lanskoletnih, čeprav se je letos v tem času na novo zaposlilo le 68 oseb. Najbolj so povečali osebne dohodke v industriji, in sicer za 56,9 %, v gozdarstvu za 32,6 %, v trgovini na debelo za 42,4 %, v trgovini na drobno za 15,3 %, v prometu za 27,6 % in v gradbeništvu za 18,9 %. Tako povečanje prav gotovo ni v skladu s prej navedenimi podatki o doseženi proizvodnji. Iz zbirnika obrazcev DOD za mesec april letos pa razberemo naslednje: od 4861 zaposlenih s polnim delovnim časom jih 48 prejema le do 10.000 dinarjev mesečno, 259 je dotjilo v aprilu 10 do 15.000 dinarjev, 1.021 zaposlenih 15 do 20.000 dinarjev, 1373 zaposlenih od 20 do 25.000, 25 do 30.000 dinarjev mesečno je dobilo 943 zaposlenih, 773 so znašali osebni dohodki 30 do 40.000 dinarjev, 272 od 40 do 50.000, 96 jih je dobilo v aprilu 50 do 60.000 dinarjev mesečno. 12 od 80 do 100.000 in 1 zaposleni do 120.000 medtem ko je bilo 5 takih, ki so dobili v mesecu aprilu več kot 120.000 dinarjev. Kot kaže, je še vedno nekaj podjetij, kjer prejemajo zaposleni s polnim delovnim časom le 10.000 dinarjev mesečno in bi bil res- že skrajni čas, da bi podjetja odpravila ta nesorazmerja. Po drugi strani pa so na primer v trgovskem podjetju Nanos dobili štirje zaposleni povprečje 202.500 dinarjev, eden pa več kot 120.000 dinarjev mesečno. Tudi v tovarni mesnih izdelkov so občutno prekoračili sklad osebnih dohodkov. Iz1 poročil podjetij in skupnih primerjav za celotno občino kaže, da so v zadnjem času predvsem povišali osebne dohodke najvišji kategoriji zaposlenih, medtem ko nizkih osebnih dohodkov v najve-čih primerih niso popravili. To zgovorno potrjujejo primerjave najnižjega in najvišjega osebnega dohodka, saj je bil lani razpon v tem času za zaposlene v gospodarstvu 1:6,48, medtem ko je letos to razmerje naraslo na 1:15,42! To je vsekakor vzpon, ki je nevzdržen in postavlja zaposlene v občini v nemogoča medsebojna razmerja. B. C. • CELJE: Plan bodočega dela Na prvem plenumu občinskega sindikalnega sveta Celje je bil za predsednika ponovno izvoljen Jože Bevc, za podpredsednika Emil Pepeljnak in za tajnika Joško Plahutnik. Na tem plenumu so osvojili tudi tromesečni plan dela. Tako bodo v juniju, juliju in 'avgustu razpravljali o problemih kulture, prosvete in tiska, dalje o izobraževanju in nekaterih drugih problemih samoupravljanja in gospodarjenja. Za prvo' zasedanje komisija, ki so jo imenovali, že pripravlja gradivo. ŽE • ŠKOFJA LOKA Z gozdovi naj gospodari ena gospodarska organizacija V Škofji Loki že dalj časa razpravljajo o rajonizaciji gozdnogospodarskih območij. Razprava sama je žal zaradi nerazumevanja nekaterih krenila v neželeno smer. V gozdovih na območju občine gospodarijo oziroma kooperirajo s privatnimi kmetovalci kar štiri gospodarske organizacije: gozdno gospodarstvo Kranj ter kmetijske zadruge Gorenja vas, Češnjica in Škofja Loka. Omenjeni kolektivi bi hoteli oziraje se na možnosti in njihov perspektivni razvoj povečati površine, na katerih bi lahko gospodarili. In prav ta težnja je pripeljala do nepotrebnih razprav, do izmenjave protestnih pisem, skratka do situacije, ki prav gotovo ne doprinaša k naporom, da se dokončno uredi gospodarjenje z gozdovi v občini. In čeprav je bila razprava V glavnem zaradi omenjenih stališč nekonstruktivna, pa so zastopniki omenjenih organizacij vsak za sebe le predlagali, k a- . ko urediti to situacijo. Z gozdovi naj bi gospodarila le ena gospodarska organizacija. Za to govori mnogo konkretnih dejstev. Smotrneje bi se lahko upo-rabil gozdni sklad, s katerim bi bilo možno iti, če bi bil skupen, v pogozdovanje večjih kompleksov, izplačala bi se nabava mehanizacije, stališče do kooperacije in podružabljanja bi bilo enotno, prav gotovo pa bi se izdatno znižala tudi režija. Tako podjetje bi lahko od odseka za gozdarstvo pri občini prevzelo še določena administrativna dela", tako da bi temu ostala le še inšpekcija. Seveda pa taka rešitev po* stavi j a v težji položaj tri kmetijske zadruge, ki bi tako izgubile precejšnja sredstva. Vendar je tudi tu možno najti rešitev-D alf :, bi se pogodbeno zagotoviti pr jr Ivanje sredstev iz gospodar-st a v kmetijstvo, za rentabil' n<:jšo poslovanje kmetijskih zadrug pa bi bila potrebna verjetno njihova,združitev v eno močno organizacijo, ki bi bila sposobna razen odkupa in kooperacije organizirati tudi močno lastno kmetijsko proizvodnjo. O, Rl" ® NOVO MESTO: Samo ena gospodarska zbornica Predstavniki trgovinske, gostinske, obrtno komunalne l0 kmetijske gozdarske zbornice za okraj Novo mesto so se v zadnjih desetih dneh že večkrat sestali in -razpravljali o združit--'1 vseh štirih okrajnih zbornic eno gospodarsko zbornico. ’ predlogu osnutka za delo r.oVs zbornice je predvidenih šest sekcij, od katerih bo vsaka obdelovala zaključeno gospodarske področje oziroma panogo, raz d1 tega pa še poseben oddelek strokovno šolstvo in kadre. U-1 bi preprečili dvotirnost, so hkrati skrbno razmejili obrriod6 zbornice in oddelka za gosp0' darstvo pri OLO ter poskrbeli :,q povezavo obeh. Predlog osriutk® združitve zbornic in nalog nov® gospodarske zbornice so v ten dneh dali že v razpravo vso.’11 komunam in družbenim organ1' zacijam, okrajni ljudski od:** pa bo o njem razpravljal Pre..' vidoma na prvi prihodnji se]*- CeŠ ® NOVO MESTO: Kaj pa člani detavs&šb svetov in unrmmili odborov V vseh komunah novomešk0' ga okraja so Zaključili šemi nart za predsednike novih delavsk1^ svetov in upravnih odborov, ko v Novem mestu, Brežic*1"*’ Vidmu-Krškem in d runi e. Let°^ je bilo posredovano gradivo sE minaristom precej bolj obseže ^ inobolje pripravljeno. Takšne ®e' minarje velja vsekakor poz'!1'3 viti kot nadvse koristne in Potrebne, hkrati pa Velja opozcr1 -tudi na to, da delo le še ni celoti opravljeno, dokler bot1’1, izobraževali le predsednike ^. organov, kot je to primer v v' čini komun. Orga-ni delavske.^ samoupravljanja so kolektiv^ telesa in bo njihovo delo za1®-plodno šele tedaj, ko bodo v' člani teh organov ali pa vsaj vr čina sposobni gospodarno pfeS<\ jati in razumno odločati, ko % do tudi oni vedeli vse tisto, k® je potrebno poznati za dobro S0" spodarienie oziroma saje upravljanje. Cc» Pred dnevi sem jih obiskal in zdaj prebiram zapiske o svojih vtisih in njihove pripovedi, zakone, s katerimi urejajo svoje notranje odnose, delitev dohodka in upravljanje, zapisnike z njihovih sestankov, korajžne kritične pripombe, in vedno bolj spoznavam, da vso to obilico gradiva preveva res ena sama skrb — zboljšanje kvalitete. Pa naj govorijo o svojih izdelkih, o proizvodnem procesu in organizaciji dela, o samoupravnih organih in njihovem delovanju, o oblikovanju in delitvi dohodka, naj govore o katerem koli področju, na katerem se udejstvujejo kot proizvajavci in upravljavci, iz vsake njihove misli izzveni težnja, da bi to, kar so že uresničili, še zboljšali, izpopolnili, odpravili, kar je zastarelega. TRASO SO ZAKOLIČILI Nekoč mi je star mož dejal: »Ljudje smo pač taki, da smo s krompirjem zadovoljni, če ne poznamo drugih jedi; kakor hitro pa okusimo, denimo, govejo juho, si zahočemo še pečenke.'" Možakar je bil star in je modroval, kot pač modrujejo stari ljudje, pa se mi vendar zdi, da je v teh njegovih besedah kanec modrosti. Kakor hitro sprostiš ustvarjalno silo človeka, njegovo težnjo po napredku, nikoli več ga ne ustaviš. Kar mu je_ bilo včeraj pravšno, je danes že preozko in prekratko, in tisto, s čimer je danes zadovoljen, bo jutri odvrgel kot zastarelo. Za Lesno industrijski kombinat »Brest« s sedežem v Cerknici in za vseh njegovih šest poslovnih enot bi lahko trdili, da so med svojimi več kot 1200 delavci sprožili proces, za" katerega je značilno nenehno iskanje boljšega. Traso so zakoličili in smer je jasna. Lani so decentralizirali samoupravljanje — če lahko uporabim izraz decentralizirali, kajti šlo je za uvedbo takšnih organizacijskih oblik, v katerih se bo nova vsebina članov samoupravljanja najhitreje iri najbolj učinkovito uveljavila. Ustanovili so poslovne enote, lahko bi rekli tovarne v okviru podjetja, v vsaki od leh pa še ekonomske enote ter z novimi pravili podjetja in s pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov določili njihove pristojnosti. Temeljna oblika samoupravljanja je postala ekonomska enota s svojim delovnim zborom, ki razpravlja in sklepa o proizvodnem ter finančnem planu enote, proučuje mesečne obračune proizvodnje, razporeja delavce in skrbi za osnovno notranjo delitev dela, skrbi za delovno disciplino, razdeljuje ustvarjena sredstva za osebne dohodke, katerih višina je odvisna od doseženega obsega proizvodnje, plana asortimenta in plana realizacije (prodaje) poslovne enote ter znižanja proizvodnih stroškov. Poslovne enote — na temelju lastnega pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka, ki upošteva načela o delitvi dohodka, veljavna za celotno podjetje — samostojno oblikujejo in delijo dohodek. Predpise torej imajo in to, kot kaže, dokaj dobre, nove oblike so vznikle, zdaj pa je treba predpise uresničiti in nenehno v praksi izpopolnjevati, v samoupravnih organih pa organizirati delo tako, da bo lahko sleherni proiz-vajavec kar najbolj neposredno odločal, zavedajoč se svojih dolžnosti in pravic. In o tem zdaj govorijo. O gospodarjenju in upravljanju. Naj^ponovim nekaj njihovih misli in kritičnih pripomb. Se veC bi lahko storili Sedeli smo v pisarni direktorja Tovarne pohištva, ki je ena izmed šestih poslovnih enot »Bresta«, in tajnik sindikalnega odbora podjetja tovariš Klančar je dejal: »Navajeni smo. da ničesar ne skrivamo in da o sleherni slabosti odkrito govorimo. Sploh smo do sebe zelo kri-tič ni.« Direktor Tovarne pohištva Janez Mele pa se Je nasmejal: »Kaj hočemo, gospodarstvo pač ne prenese božanja.« In ko zdajle prebiram svoje zapiske in zapisnike njihovih zadnjih sestankov, vidim, da to drži. Najprej nekaj podatkov: Lani je kombinat »Brest« dosegel skupno za 2 milijardi 421 milijonov dinarjev proizvodnje ali za 14 % več kot leta 1960, V prvem tromesečju letošnjega leta so dosegli 747 milijonov dinarjev brutto dohodka ali za 21 % več kot v prvem tromesečju lani. (Letos že proizvajajo iverke, ki jih lani niso.) Brez proizvodnje iverk (96 milijonov brutto dohodka) se je celoten obseg proizvodnje v primerjavi s prvim tromesečjem lanskega leta povečal le za 6 %. S temi, rezultati niso zadovoljni. Pra-' vijo, da bi lahko storili več, če bi izkoristili vse možnosti, ki jih imajo. Naj jim prepustim besedo. »V letošnjem proizvodnem planu predvidevamo, da bo vrednost proizvodnje 3 milijarde 400 milijonov dinarjev aii 40 % več kot lani. Na to povečanje bo predvsem vplivala Tovarna ivernih plošč s 600 milijoni, kakor tudi povečani obseg Tovarne pohištva v Cerknici in Martinjaku, pa tudi žaganega lesa predvidevamo 5 tisoč kubikov več. Ker v proizvodnji in izboru asortimenta letos ne bo bistvenih sprememb, obstajajo vse možnosti za realno povečanje proizvodnje, toda storilnost bo morala porasti kar za 28 %, različno v posameznih poslovnih enotah.« Naloga res ni majhna. Če jo bodo hoteli uresničiti, se bodo morali pošteno potruditi. Zato pravijo: »Vsak, pa naj bo delavec v proizvodnji, tehnični uslužbenec v pripravi in organizaciji, administrativni uslužbenec, sleherni član delovnega kolektiva, mora biti osebno odgovoren za izvajanje nalog. Naša nova organizacija slehernemu zaposlenemu točno določa njegov delokrog in temu primerno je tudi , ocenjeno njegovo delovno mesto. Vsak mora biti »šef« na svojem delovnem mestu, ne pa da se, kot se dogaja, izgovarjajo drug na drugega. Kaj hitro pa najdemo izgovor za neizvršene naloge, za slabo delo in zavoljo tega napak ne-popravljamo. Na sejah samoupravnih organov sklepamo o nalogah, pa jih povsod ne uresničujemo.« »Naša kadrovska slu.žba in biro za izobraževanje se bosta morala bolj konkretno zavzeti za izobraževanje zaposle- nih. Gre za praktično izučitev na delovnem mestu, za podučevanje, kakšna naj bo dobra organizacija delovnega mesta, za poznavanje sredstev za proizvodnjo, kvaliteto dela, predvsem pa za boljši odnos do proizvodnih nalog, ki je zlasti v pohištveni proizvodnji še slab in vpliva na slabo gospodarjenje z materiali, na precej veliki škart, številne poškodbe pri delu, neracionalno izkoriščanje delovnega časa. Slaba priprava dela je eden glavnih vzrokov majhne proizvodnje. Kljub prizadevanju, da bi te službe izboljšali, še vedno kasno pripravljajo dokumentacijo, normative časa postavljajo po želji, ne pa po tehnični zmogljivosti delovnega mesta.« »Naša tehnologija ostaja za razvojem tehnologije v svetu. Primer uporabe iverk nam kaže, da le-ta v mnogih primerih ni bila dovolj preštudirana in da so napake ugotavljali šele kasneje, ko so bili izdelki, kot na primer kavči, pisalne mize, gotovi. Tehnološki proces predpišejo, v praksi pa se proizvodnja odvija drugače. Mnogokrat se izgovarjajo na tržišče, dejstvo pa je, da se bomo morali mi prilagajati muham tržišča. ne pa obratno« »Poseben problem Pa je izkoriščanje delovnega čhsa. Lani smo izgubili 418 tisoč ur in od tega je bilo bolovanj 165 tisoč ur ali 5,7 % vseh možnih delovnih ur. Ker je to več, kot predvidevajo normativi socialnega zavarovanja, smo morali dodatno plačati 8 milijonov 864 tisoč dinarjev, za bolezenske izostanke do sedem dni pa več kot 3 milijone dinarjev. Ti zneski so očitno previsoki in opozarjajo na izkoriščanje pravic do zdravstvene zaščite, predstavljajo pa »plačni fond«. Dobiček ima- torej marsikateri simulant.« To je nekaj problemov, ki zavirajo večjo proizvodnjo in proizvodnost dela in ki so se jih letos, kot so rekli, zelo resno lotili. KDOR NE BO DELAL KOT JE TREBA, NAJ GRE Ob večerih se zbirajo delavci pred televizorjem v novem obratu družbene prehrane in kolikor bolj se v poslovnih enotah zavzemajo za boljše gospodarjenje in urejenejše odnose, toliko bolj živahne so njihove razprave. »Zdaj sem sit tega,« pripoveduje mlad fant svojemu sosedu, »Jožeta spet ni bilo. Kaže, da kosi, njegovo delo pa stoji, in spet je malo manjkalo, pa bi moral roke držati križem.« »Zmenite se in povejte mu, naj se odloči: za košnjo ali za tovarno. Mi smo se že dogovorili. Kdor ne bo delal kot je treba, naj gre. Prav gotovo ne bom delal za človeka, ki prihaja * tovarno samo po plačo in drema za strojem, ker je ves zgaran in neprespan.« »Mene pa je inštruktor spet premestil, Komaj sem se navadil stroja in že — pojdi drugam. Kako naj več naredim, če se pa kar naprej priučujem.« »Ne pusti se. Zakaj pa mene ne premeščajo?« In tako se pogovarjajo in zraven tudi kakšno uganejo, se pohvalijo z zaslužki ali potarnajo nad njimi, se hudujejo nad sodelavci, ki slabo delajo, ne varčujejo z materialom ali na so njihovi izdelki nekvalitetni in jih iz druge enote pošiljajo nazaj, kajti vse to vpliva na njihove osebne dohodke in na sklade, torej na njihovo življenjsko raven. NAČIN DELITVE OSEBNIH DOHODKOV BODO SE IZPOPOLNILI »Način delitve osebnih dohodkov, ki smo ga vpeljali,« je pripovedoval predsednik sindikata Tovarne pohištva Lojze Otoničar, »še ni popoln, je pa že precej spodbuden. Temelji na oceni delovnih mest, izraženi v točkah (ki pa so samo merilo za obračunavanje in uravnavanje odnosov med delovnimi mesti), na proizvodnem in poslovnem uspehu ter manjših proizvodnih stroških. Ekonomske enote »prodajajo« svoje izdelke drugim ekonomskim enotam. Od lani do letos smo v naši poslovni enoti povečali povprečne osebne dohodke skoro > za 3 tisoč dinarjev, tako da so sedaj že več kot 19 (100 dinarjev, proizvodnost dela pa je večja za 13 cfo. Predvidevamo, da bomo ob koncu leta lahko izplačevali povprečno več kot 21.000 dinarjev, toda le če bomo ustrezno povečali storilnost. Sistem delitve pa nameravamo še izpopolniti, tako da bi bila sleherna zaključna delovna skupina obračunska enota, ki bi sama delila osebne dohodke. Takšno obračunavanje bi poenostavilo celotni sistem, zmanjšalo administracijo in omogočilo večio kolektivno skrb za boljše delo na slehernem delovnem mestu.« Veliko skrbi pa imajo tudi z izvozom, saj izvažajo skoro 80 % vseh svojih izdelkov. Lani so izvozili za 1 milijon 400 tisoč dolarjev, letos pa so planirali 19 % več ali 1 milijon 670 tisoč dolarjev. V letošnjem prvem tromesečju je bila vrednost izvoza 342.000 dolarjev ali za 78.000 dolarjev manj, kot so predvidevali. Izvažajo predvsem v Ameriko, Kanado, Zahodno Nemčijo in Anglijo. Doslej so poslovali preko izvoznikov, kmalu pa bodo lahko samostojno izvažali. Tako bodo lahko imeli tesnejše stike s tržiščem ter boljše in hitreje poslovali. To pa je tudi potrebno, saj je pritisk konkurence glede cene in kvalitete na svetovnih tržiščih tak, kot še ni bil nobeno leto doslej. Dežele skupnega trga povečujejo za naše izdelke carine, za svoje pa jih zmanjšujejo. Izvozne premije so nižje, kot so bile. Kljub temu pa sodijo, da bodo svoj letošnji plan izvoza izpolnili, če bodo uredili vse probleme okrog kvalitetnih kriterijev proizvodov, prevzema in solidne dobave kupcem. Tovariš Lončar je dejal: »Pri nas nekateri še včasih mislijo — no, če ne bo dobro za izvoz, bo pa za domače tržišče. Tako pa ne gre več. Od tod prigovori kupcev in seveda posledice v naši prodaji.« ŽIVAHNE RAZPRAVE »Kot vidite, so naloge velike,« je ob koncu pripomnil tovariš Mele. »Vsega podjetja in tudi naše poslovne enote. Ko smo pri nas razmišljali, kako bi jih uresničili, smo med drugim sklenili: V najkrajšem času bomo morali urediti dokumentacijo in pripomočke* za delo, standardizacijo materialov, izboljšati tehnični postopek ter izvesti majhne rekonstrukcije, ki dajejo takojšnji ekonomski učinek, izpopolniti organizacijo delovnih mest in evidenco, zboljšati delovno disciplino in zmanjšati zaloge medfazne proizvodnje. O vsem tem zdaj razpravljamo, sklepamo in odločamo na delovnih zborih, v ekonomskih enotah in na sestan- kih delavskih svetov. In ker vsaka pomanjkljivost prizadene posameznika, so razprave vedno bolj živahne, čeprav je še vedno precej ljudi, ki obotavljaje posegajo vanje.« • Gledal sem delavce, ki so se ob dveh vsuli iz Tovarne pohištva. Mladi ljudje iz mlade tovarne. Njihova povprečna starost je 27 let. Nekateri stanujejo v samskih domovih, drugi v bližnji okolici, v novih hišah, ki so jih- sezidali s pomočjo podjetja, mnogi pa se vozijo v oddaljene kraje, nekateri. tudi 20 in več kilometrov daleč. In sem razmišljal: Včasih ie človek ob dveh obrnil hrbet tovarni in zavzdihnil: »Končno! Za danes je dovolj« Zdaj pa ljudje na poti in doma še razmišljajo o problemih, ki jih rešujejo v tovarni, zdaj že podirajo tovarniški plot. Se ni dolgo, ko so mnogi od teh mladih ljudi prinašali v tovarno svojo kmečko miselnost, danes, ko bolj in boli nastajajo upravljavci, pa že tudi prinašajo iz tovarne novo misel, ki klije iz njihove skrbi za boljše gospodarjenje in upravljanje. Danes, ko so delavci kombinata »Brest« postavili na svoj dnevni red samo eno točko: Vsestransko zboljšanje kvalitete. JANEZ VOLJČ P L ESNO-IN DU S T R U S KI KOMBINAT »BREST« CERKNICA, OB KONCU JUNIJA Stroji in ljudje v dolgi nepretrgani vrsti. Novi stroji in večinoma mladi ljudje. Vprašam fanta pri naj bližnjem stroju: Kaj je zdaj, v teh dneh in mesecih, vaša naj večja skrb? Pomisli in pravi: Skrbi nikoli ne zmanjka, med njimi pa je, kot kaže, kvaliteta. Ja,. ZDAJ GRE ZA KVALITETO Predvsem: če bi tudi v drugih okrajih pripravili podobna posvetovanja o razvitosti kplturno-vzgo j ne dejavnosti Svobod in prosvetnih društev, bi bila sinteza bržčas skoraj v celoti enaka tisti, ki se je izoblikovala na zadnjem novomeškem posvetovanju okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Namreč: ta dejavnost postaja tako v vsebinskem kot v oblikovnem smislu vedno bolj bogata. A pri tem je treba upoštevati pripombe, da kljub občutnemu premiku v kvaliteti in kvantiteti, torej kljub pozitivnim rezultatom v minulem obdobju, društva še vedno ne morejo v zadovoljivi meri zadostiti naraščajočim interesom prebivalstva določenega kraja ali komune. In če smo prejšnja leta med vzroki za to omenjali predvsem premajhna finančna sredstva, takšne ali drugačne materialne težave, če smo prej to utemeljevali s premajhnimi kapacitetami prostorov, pa zdaj z »začudenjem« ugotavljamo, da je temu krivo predvsem pomanjkanje kadra, ki bi kulturno vzgojno delo vodil, usmerjal, razvijal in bogatil. In da je temu v resnici tako, bi lahko poiskali dokaze v sleherni občini novomeškega okraja. To izpričuje podatek, da na vsako občino v tem okraju odpadeta samo dva strokovno usposobljena glasbena pedagoga, da ni nič večje, če ne celo manjše število likovnih pedagogov. In kot značilen primer bi lahko citirali izjavo predsednika občinskega Sveta Svobod v Novem mestu ... v vsej občini se aktivno udejstvuje v društvih samo 710 prebivalcev. Razen občinskega središča tudi nikjer drugje ne morem govoriti o razviti kulturno-vzgojni dejavnosti. Mislim pa, da je temu krivo predvsem pomanjkanje kadra, saj se ljudje žele udejstvovati, čutijo potrebo po kulturni vzgoji in estetskem izobraževanju. Tako že nekaj let prihajajo iz Mirne peči na občinski svet Svobod z vselej enako željo: pomagajte nam poiskati pevovodjo, ki bi vodil naš pevski zbor... A pustimo ob strani analizo dejstev in namesto tega nekaj besed o vzrokih, da v Svobodah in prosvetnih društvih prav?zdaj in v tolikšni meri občutimo pomanjkanje kadra. Nedvomno bi le-teh lahko našteli precej, a bržčas najpomembnejši je v tem, da so spremenjeni ekonomski pogoji nenehno spreminjali in večali potrebe prebivalstva po kulturni vzgoji in estetskem izobraževanju. To pa je bil hkrati tudi vzrok, da so Svobode in prosvetna društva dobile ob svojih dosedanjih nalogah nove, še bolj pomembne: ob tem, da društva omogočajo prebivalcem zadovoljiti njihove potrebe po aktivnem ustvarjanju še nov, rekli bi lahko vzgojni element, namreč, ustvarjalni proces naj' idejno preoblikuje ustvarjavce — amaterje, naj širi njihova obzorja in poglablja njihove estetske nazore. A tudi to je samo prvi del naloge. Njen drugi del je namreč v tem, da morajo Svobode in prosvetna društva zagotoviti kulturno vzgojno in estetsko izobraževanje tudi za 'tiste prebivalce, ki sicer v sebi ne nosijo potrebe po ustvarjanju, so pa konzumenti stvaritev drugih. Tako zastavljene naloge pa pomenijo, da morajo Svobode in prosvetna dru- štva v celoti izplavati iz voda prosveti-teljstva in diletantizma. In od tod tudi tako zelo velika potreba po kadru, tistem vodilnem kadru, ki bi zagotavljal, da bo dejavnost načrtno zasnovana, programsko uspierjena in kvalitetna. Zaradi tega je bil tudi eden izmed najpomembnejših sklepov novomeškega posveta o dejavnosti Svobod in prosvetnih društev v tem okraju, da bo potrebno veliko bolj načrtno zasnovati kadrovsko politiko. Dosedanji vodstveni kader bo potrebno še naprej izobraževati preko najrazličnejših oblik, bodisi preko seminarjev, tečajev, posameznih predavanj, bodisi s pomočjo izmenjave mnenj, stališč. Vodstva posameznih društev si bodo morala prizadevati, da bodo vključila v društveno dejavnost čimveč strokovno razgledanih ljudi, razvijati in poglabljati bodo morala sodelovanje s poklicnimi kulturno vzgojnimi ustanovami. ■ Opozoril pa' je ta posvet tudi na to, da bodo Svobode in prosvetna društva lahko rešila svoj kadrovski problem — in s tem zagotovila tudi res na široko zasnovano in načrtno usmerjano kultur-" no vzgojo in estetsko izobraževanje prebivalstva! — samo v primeru, če bodo pri tem sodelovali prav vsi činitelji družbenega življenja v komuni. Dotlej namreč, ko bo občinski svet Svobod v Trebnjem ugotavljal, da je vsa pomoč družbeno-političnih organizacij zaokrožena samo v besedah... če ne boste delali, ne boste dobili denarja ... dotlej bržčas v tej občini zaman pričakujemo razvito kulturno,vzgojno dejavnost. V tej in v sleherni drugi občini. S. B. Za dan borca čaka Novomeščane pomemben dogodek. Tokrat bodo namreč v prostorih nekdanje pošte odprli novo ljudsko knjižnico. Tako bo ta, čez tri leta stoletje stara knjižnica slednjič le dobila svoj prostor pod soncem. In počasi bo zbledel spomin na tisto sobico v Prosvetnem domu, kjer je bilo prostora le za 6000 knjig, pa še teh ni bilo mogoče vseh zvrstiti po policah. Zdaj pa bo knjižni fond precej večji, saj je Sklad za kulturo LRS prispeval milijon, občinski ljudski odbor pa poldrugi milijon dinarjev za nabavo novih knjig. K vsemu temu pa še lepo urejeni prostori, svoboden pristop h knjigam in trije katalogi. In novi načrti: čez čas bi naj odprli še pionirsko knjižnico, ljudska knjižnica pa naj bi postopoma prevzemala dolžnosti mitične knjižnice za novomeško občino. Delavska univerza v Kamniku PRED NOVO SEZONO Sodeč po vse bolj pogostih razpravah o problemih delavske univerze v Kamniku, še vedno niso povsem jasna stališča o tem, kako naj dela in kako naj se vzdržuje ta ustanova. Uspehov, ki jih je ta ustanova v minulih letih dosegla na področju družbeno-političnega, strokovnega in poljudnoznanstvenega izobraževanja občanov, ne kaže zanikati, vendar pa prav tako ne moremo prezreti, da se je obseg izobraževanja, zlasti v zadnji sezoni, zelo zožil. Družbeno-politične organizacije so v začetku minule sezone sicer izdelale svoje programe izobraževanja in jih posredovale delavski univerzi, program delavske univerze je bil izdelan in sprejet, kot rečeno, realiziran je bil le — v manjši meri. Kje so vzroki za to? V sedanjih razpravah najbolj pogosto omenjajo dva: pomanjkljiv kadrovski sestav delavske univerze in premajhna skrb organov družbenega upravljanja, da bi sproti odpravljali te- žave, ki so preprečevale izvajanje programa. Upravni odbor delavske univerze se je vse preporedko sestajal, da bi lahko učinkoviteje posegal v problematiko. Res pa je tudi, da del odgovornosti za premalo uspešno delo univerze nosijo tudi družbeno-politične organizacije. Če bi njihova vodstva pravilno razumela vlogo delavske univerze, potem bi najbrž ne prišlo do tega, da so organizacije, ne oziraje se nahjo, same organizirale izobraževanje, kot na primer občinski komite LMS. Kar zadeva kadrovski sestav delav-univerze, pa velja, da bi morala imeti razen upravnika in administrativnih moči vsaj še enega stalno zaposlenega, ki bi skrbel za izvajanje izobraževalnega programa. Težko si namreč zamišljamo uspešno delo delavske univerze, če mora upravnik sam skrbeti za programiranje izobraževanja, neposredno organizacijo izobraževalnih oblik, ob tem pa še opravljati administrativna in tehnična dela. Sicer pa je trenutno delavska univerza v Kamniku tudi brez upravnika. Torej nov problem, ki ga bo treba čim-prej rešiti, vsekakor pa do začetka sezone. Vprašanje zase je tudi financiranje delavske univerze. Upravni odbor je predlagal, naj bi sklad za šolstvo v letošnjem letu zagotovil vsaj sredstva za osebne dohodke zaposlenih. Toda sredstva, ki jih je sklad odobril v višini 1,250.000 dinarjev, ne bodo v celoti zadostovala, če bo delavska univerza dobila • tretjega stalnega zaposlenega uslužbenca. In medtem ko so lani prispevale gospodarske organizacije del sredstev iz skladov za kadre, letos delavska univerza na ta sredstva ne more računati. Z lastno ustvarjenimi sredstvi pa seveda ne bo mogla v celoti zadovoljiti svojih potreb. Pred novo sezono bo torej treba temeljito razmisliti o vsem: o programu, o kadrih, o finančnih sredstvih. -lj Ugotovitev s posvetovanja Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Novo mesto VPRAŠAJ NAD KADRI Gospodar5 jenje in »gospodarjenje« Kaj bi dejali k temu: profesor zemljepisa bo poučeval telesno vzgojo. Ali pa: učitelj telesne vzgoje bo poučeval otroke še v glasbeni vzgoji, v gospodinjstvu in recimo, tudi v likovni vzgoji. Ob vsem tem pa je profesor zemljepisa pravi amater v telesni vzgoji in učitelj telesne vzgoje nič manjši v glasbeni vzgoji, v pouku gospodinjstva in v likovni vzgoji. Smešno, mar ne? A naj 'bo še tako smešno, nekaj podobnega bi v pravkar minulem šolskem letu vendarle lahko zasledili na nekaterih šolah. Res, naš primer je malce pretiran, a namenoma, pač zato, da bi pokazali, kako nesmiselna je bila določitev nekaterih šolskih vodstev. Na nekaterih šolah so se namreč odločili, da bodo pouk po njihovem mnenju manj vrednih in zato tudi manj zahtevnih predmetov, kot so na primer likovna vzgoja, glasbeno vzgoja, telesna vzgoja pa morda še kateri predmet, prevzeli prosvetni delavci drugih strok. Vendar ne zaradi tega, ker morda ne bi imeli ali pa ne bi mogli dobiti za te predmete strokovno usposobljenih predavateljev, nasprotno, bili so primeri, ko so jih šole odslovile, temveč zato, da bi zmanjšali število zaposlenih na ustanovi. V zagovor za ta svoj ukrep pa so navedli, da morajo s sredstvi gospodariti. Skratka, sklicevali so se na novi zakon o financiranju šol, ki pravi, da naj bi učno-vzgojne ustanove začele s svojimi sredstvi tudi samostojno gospodariti. Toda, ali pomeni prihranek nekaj sto tisočakov pri sredstvih za osebne dohodke — s tem da so odpustili nekaj učnih moči ali pa niso zanje razpisali delovnih mest — tudi v resnici gospodarjenje? Ali je to tisto gospodarjenje učno-vzgojnih ustanov, o 1 katerem govori novi zakon o financiranju šol? Ali pa je tako gospodarjenje samo gospodarjenje v narekovaju? Globlja vsebina novega zakona o financiranju šol pa je v tem, da bi omogočil spremenjeni način financiranja razvoj takšnih materialnih odnosov, ki bi zagotovili večjo kvalitetno raven učno-vzgojnega procesa. Potemtakem ne gospodarjenja zaradi gospodarjenja, temveč zaradi bolj poglobljene vsebine dela. In doseči prav to, je dolžnost in naloga sleherne učno-vzgojne ustanove. Delitev na bolj ali manj pomembne predmete — kar nekateri povezujejo celo s tem, ali je predmet zapisan na začetku spričevala ali bolj proti koncu — pa bržčas bore malo pripomore k uresničitvi te naloge. Zato tudi ravnanja vseh tistih vodstev šol, ki so odslovila ali pa se branila zoposliti strokovno usposobljene predavatelje za nekatere, po njihovem mnenju manj pomembne predmete, ne kaže ocenjevati drugače kot lov za boljšim zaslužkom, pri čemer jim je bilo kaj malo mar, kakšna bo kvaliteta učno-vzgojnega procesa. In da Ipi ob vseh takih in podobnih primerih morali veliko, odločneje ukrepati tudi šolski odbori kot organi družbenega upravljanja, menda ni potrebno še posebej govoriti. S. B. BESEDE IN MNENJA Letošnja V. revija amaterskih gledališčnikov se je končala z živahno in celo razburljivo debato. To ji vsekakor lahko štejemo v dobro, kajti mirne.in dolgočasno enolične so samo stvari, ki stagnirajo. Manj vzpodbudno' je dejstvo, da so poedinci po- ■ novno zastavili (sicer zelo skritoJ vprašanje o smislu amaterizma, ko vendar lahko ljudi zadovoljimo s »profesionalno« kulturo, in še manj vzpodbudno je dejstvo, da v letu 1962 še vedno med mnogimi kulturniki vlada na moč podcenjujoč odnos do amaterskega gledališkega dela. To sicer nikjer ni zapisano, za gotovo pa je to res. Če ze kdo misli, da je za njegovo profesionalno kulturniško dušo bolje, če gleda na ljubitelje gledališke umetnosti z določeno distanco, naj pač uživa v svojem dostojanstvu. Nikakor pa ne morem razumeti tistih rogov, ki trobijo zoper amaterizem, ne da bi kdaj od blizu videli kakega amaterja in ne da bi skušali pregledati delo, ki ga amaterji opravljajo, in ne da bi hoteli razumeti, da je še zelo veliko krajev in predelov, kjer ljudem edinole amaterji nudijo nekaj kulturnih dobrin. Kar se mi zdi bistveno, je tole. Kot vsepovsod hoče Vti človek tudi na področju kulture aktiven. Tisti predlog o amaterjih-menažerjih, ki naj bi organizirali razne Htnmrne večere, gledališke in drugačne prireditve, je zame precej dvomljiv. Kar naj vse to bo. Toda spremeniti človeka samo v pasivnega odjemalca neke kulture in mu preprečiti soustvarjanje ali vsaj podoživljanje določenih kulturnih vrednot, je zame nedopustno dejanje. Kaj pa potem vse tiste lepe besede o harmoničnem človeku, o osveščeni osebnosti, o medčloveških odnosih itd.? Mar ni povsem jasno, da imajo ljubitelji (kakršnekoli) umetnosti še kako pomembno vlogo pri gradnji tako obširnega temelja kot naj bi bilo naselje socializma. Vedno in znova sem žalosten, kadar naletim na tako neodgovorne rušilce, ki jim ni po volji, da ljudje počno nekaj iz ljubezni in ne zavoljo poklica. Mar' se res (po nepotrebnem) čutijo ogrožene v svoji vladavini? Če se mi zdi prav, da odločno in nesramežljivo pokažemo roge vsem, ki bi radi zbrisali z obličja zemlje naš amaterizem, se moramo po drugi strani v njegovem imenu boriti zoper nekatere prav tako žalostne pojave znotraj amaterskih vrst. Tudi ta stran je prišla na letošnji reviji krepko na dan. To pa je odnos (poedinih!) amaterskih gledaliških ustvarjalcev do 'kritike. Seveda je težko sprejeti neko kritiko, če si vložil v delo ure in ure svojega prostega časa. Toda zdi se mi, da, amate- rizem res ne more živeti in se razvijati iz majhnih, lokalističnih slavospevov ali ob organiziranem hvalisanju vsevprek (morda bi kdo celo to želel!) izgubljati svojo osnovo (kako radi bi amaterski pevski zbori letos v Mariboru slišali neorokavičene strokovne kritične pripombe!). A ta osnova amaterskih gledaliških ustvarjalcev po mojem mnenju ne more biti v enovečerni atrakciji, v boljšem ali slabšem uspehu posamezne predstave. Osnovna funkcija amaterjev je lahko le v njihovem ljubiteljskem (pa naj si bo poklicnem ali amaterskem) dolgoročnem kreditiranju za kulturno osveščenost ljudi, njih samih! Zato pozivi — amaterji se moramo postaviti na lastne noge, sami med seboj razjasnjevati, kar je pojasnila potrebno — ne morejo po m,ojem mnenju koristiti tistemu, ki amaterizem resnično ljubi, gleda naprej in bo tudi verjetno še naprej vztrajal na ostrem kritičnem vrednotenju svojih dosežkov. ^Poznanje, da se v naši družbi vse kvalitativno spreminja, ne more izvzeti iz svojega okvira naš gledališki am,aterizem (temu verjetno verjamemo!), če hočemo, da bi tudi v bodoče tako kot doslej imel v družbi podporo. A tak poziv je, povedano med brati kot pravimo, tudi žaljiv za tiste gledališke ljubitelje, ki že leta odprtih rok nudijo svojo pro- Pl S MA fesionalno gledališko znanje amaterjem kot sebi enakim. Vsi vendarle enako ljubijo gledališče! Ne vzemimo si sami tega prepričanja. Kaj čudno se zdi, da se še vedno pravzaprav ne zavedamo odgovornosti, da s tem, ko prikrito, Pa vendarle, razkrivamo take težnje, sami izpodkopavamo amaterizmu dno, kot da ne bi imeli že izven svojih vrst vsake toliko časa opravka s tem, da branimo amaterizem. Kajti tudi tisti, ki sam vodi gledališki amaterizem, pa zaradi trenutnega neuspeha ali manjšega uspeha ne vidi etičnih in estetskih funkcij, ki naj jih v svojem dolgoročnem poslanstvu amaterizem izpričuje, prav tako zanika družbeno poslanstvo amaterizma. Danes ne gre le za.igranje na odru, gre za mnogo več, za posredovanje kulturnih vrednot in problemov, ki jih življenje poraja. Kdor temu verjame, mu je pač vseeno, ali je njegov enkratni rezultat nekoliko slabši od prejšnjega. Tako. se mi zdi, je treba povedati ob koncu teh besed in mnenj še eno: Če je kriza amaterizma, potem ni v amaterstvu samem, temveč v ljudeh, ki na razpotju ne najdejo več prave poti. Katera je ta pot? Le s prej omenjenih vidikov lahko pridemo do tistega kriterija, ko pravimo, da je kultura ena, enotna. Temu načelno žal hitro prikimamo, a v praksi poskušamo vendarle vedno znova to zanikati. Načelno spoznanje in praksa pa se ne moreta razhajati. Z. G. PREHOJENE IN ZAČRTANE POTI V ZAČETKU TEGA TEDNA sta OKRAJNI SINDIKALNI SVET IN IZVRŠNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE V KRANJU SKLICALA SKUPEN POSVET, KI JE BIL V PRVI TOČKI DNEVNEGA REDA UGLAŠEN NA TE-NIO »RAZVOJ DELAVSKIH UNIVERZ POSLEJ IN V PRIHODNJE«. iz TE RAZPRAVE TUDI posnemamo nekaj najbolj ZNAČILNIH UGOTOVITEV, MISLI IN NAPOTKOV. znati, da so ostale na pol poti. To dokaj splošno formulacijo potrjujejo tudi besede nekaterih upravnikov delavskih univerz in neposrednih koristnikov dejavnosti teh ustanov. Strnjene v nekaj skopih dejstev, dajejo naslednjo podobo: Delavske univerze so vse premalo planirale in programirale svoje vzgoj-no-izobraževalno delo na osnovi dejanskih- potreb po izobraževanju, vse premalo so upoštevale tudi perspektivne potrebe, zaradi česar so njihova prizadevanja bolj trenutna akcija kot nepretrgan in načrtno zasnovan sistem vzgoje in izobraževanja. In ob tem... Slabost dosedanjega družbeno-ekonom-skega izobraževanja je bila v tem, da so delavske univerze izobraževale predvsem 4 člane samoupravnih organov, **° zaključku šolskega pouka Napredek v dejavnosti delavskih uni-^ei"z za zdaj lahko izmerimo predvsem t.PleriIi kvantitete, medtem ko v kvali-opravljenega vzgojno-izobraževal-on?a ^ela Pravzaprav še ni bistvenih in J^mbe vrednih premikov. To velja tu-. za kranjski okraj. A čeprav pripom-lt ’ nekatere med njimi so v resnici upo-u«v»nja vredne, pa moremo vendarle Un?-°v*tl, da so delavske univerze v mi-sta' - a*i treh letih, kot so pač na-v celoti upravičile svoj obstoj. je Ta*o bi na primer lahko zapisali, da 2daj v petih občinah kranjskega Ij- , šest delavskih univerz. K temu da nr._ ~ svuje^čl UUblUJct JJct UU uauco JhPraVile skuPn0 56 različnih šol, ki Lhko dodali nov podatek, namreč, So od svojega obstoja pa do danes cel obiskovalo — seveda če lahko v zaupamo statističnim podatkom ISsa 4dupamo statističnim poaatKom — Udoi sJušateljev, nato 118 tečajev z 2390 sko enci’ 143 seminarjev s 4090 obi-’ ki ,-lVc' in 919 posameznih predavanj, š«vie Poslušalo' skupno 79.026 poslu-lah^v- Res, po eni strani bi te številke bra»° Pričale o zelo razviti vzgojno-izo-s, zevalni dejavnosti, a po drugi plati bi v ramo sPet*Pr‘znaiii da same po se-endarle povedo veliko premalo. 3avnaZVitost vzgojno izobraževalne de-ckr°Sti delavskih univerz v kranjskem prJ^u je zaradi tega treba ocenjevati t6 avsem 7. aspekta, v kolikšni meri so dalr^S^anove uresničile svojo osnovno kovrf°' z določili Resolucije o stro-skun^J11 izobraževanju Zvezne ljudske ga , i in kasneje še z določili nove-delav i?na 0 Rnsnoiranju šol, so postale žev=i e univerze tiste vzgojno-izobra-pre Jne institucije, ki bi naj razvile ie n Vsem sistem vzgoje in izobrazbe, ki 'Zohr ?aieta niti redni šolski niti sistem lian' evania in strokovnega usposabljaj13 na delovnih mestih za delovna n0 da‘, Ali z drugimi besedami poveda-javnoTVske univerze naj bi s svojo de-dotie-N° povezale v zaključeno celoto bra< 1 v mnogočem neenovit sistem izo-razevanja kadrov. Stališ6-Pa bi hoteli prav s tega slednjega °bdcha ocenjevati dosedanjo razvojno °ki>ai 6 delavskih univerz v kranjskem )u> Potem bi si bržčas morali pri- (Foto: Milan Šparovec) medtem ko so skoraj povsem pozabile na izobraževanje celotnega kolektiva ... programi so bili vse preveč splošni... dobršen del oblik izobraževanja je bilo suhoparnih, snov obdelana po historičnih vidikih in metodah ... Zaradi tega tudi sklep: DELAVSKE UNIVERZE BODO MORALE SVOJO DEJAVNOST V PRIHODNJEM OBDOBJU PREDVSEM KVALITETNO OBOGATITI. POGOJ ZA URESNIČENJE LE-TEGA PA JE, DA BODO SVOJE PROGRAME IZOBRAŽEVANJA PRIPRAVILE NA OSNOVI DEJANSKIH POTREB PO IZOBRAŽEVANJU IN DA BODO SVOJO DEJAVNOST RAZVIJALE NA ZNANSTVENI OSNOVI. Normalen razvoj delavskih univerz pa preprečujejo tudi nekatere druge težave, s' katerimi se morajo iz dneva v dan boriti te ustanove. To so predvsem prostori in nato finančna sredstva. Podatki o prostorih delavskih univerz razkrivajo dokaj žalostno podobo. Od vseh štirih tovrstnih ustanov v kranjskem okraju, ima le blejska univerza primerne prostore, v katerih lahko normalno razvija svojo dejavnost. Drugod pa ... Delavska univerza v Železnikih sploh nima lastnih prostorov ... univerza v Tržiču ima pisarnico v stavbi občinskega ljudskega odbora, za vso 'svojo dejavnost pa mora najemati razrede v šolah, pri čemer mora omejiti svojo dejevnost le na večerne ure... A ne samo da takšne razmere onemogočajo delavskim univerzam razvijati svojo dejavnost v širino, neizbežno vplivajo tudi na kvaliteto vzgoj no-izobraževalnega procesa. Ne v dosti boljših razmerah pa so delavske univerze tudi pri finančnih sredstvih. Družbena sredstva v predračunih za pravkar minulo sezono predstavljajo le slabo tretjino ustvarjenega dohodka. In če si morajo delavske univerze zagotavljati sredstva za sVoj normalni razvoj predvsem iz ustvarjenega dohodka, potem je razumljivo, da so dobršen del svoje dejavnosti v minulem letu preusmerile predvsem na tista področja in oblike izobraževanja, ki so obe- ocene Informacije tala najboljši zaslužek. Seveda pa je bila zaradi tega zapostavljena' predvsem družbenoekonomska in idejno-politična vzgoja najširšega kroga državljanov. Zaradi tega so predlagali: DA BODO LAHKO DELAVSKE UNIVERZE V PRIHODNJE NEMOTENO POSLOVALE IN SE RAZVIJALE, MORAJO USTANOVITELJI CIM PREJ ZAGOTOVITI PRIMERNE PROSTORE IN POTREBNA FINANČNA SREDSTVA. USTANOVITELJI, DRUŽBENO-POLI-TICNE ORGANIZACIJE IN VSI DRUGI NEPOSREDNI KORISTNIKI BI MORALI POSKRBETI ZA SREDSTVA, NAMENJENA DRU2BENO-EKONOMSKI IN IDEJNOPOLITIČNI VZGOJI NAJŠIRŠEGA KROGA DRŽAVLJANOV. A bolj kot preutesnjeni prostori, bolj kot preskopo odmerjena finančna sredstva, povzroča neprilike v razvoju delavskih univerz pomanjkanje v organizacijskem, metodološkem, strokovnem in andragoškem smislu usposobljenega kadra. To velja tako za predavateljski kader kot za upravnoadministrativna in strokovna vodstva delavskih univerz. Podatkom skorajda ni mogoče verjeti. Od sedemnajst stalno zaposlenih uslužbencev na delavskih univerzah v kranjskem okraju je 11 administrativnih moči. In če od prvotne sedemnajsterice odštejemo še štiri upravnike, potem lahko ugotovimo, da sta za ves kranjski okraj samo dva strokovna uslužbenca. A da bo ironija popolna, še to: prva od obeh je na porodniškem dopustu, drugi pa na bolezenskem dopustu. Zaradi tega menda tudi ni potrebno še posebej omenjati, da bi bil povsem brezupen primer, ko bi ob takem kadrovskem sestavu zahtevali od delavskih univerz, da" bo njihova dejavnost v programskem, vsebinskem in oblikovnem smislu načrtno zasnovana, da bodo morda delavske univerze razvijale tudi znanstveno raziskovalno dejavnost, servisno-tehnično službo ali kdo ve kaj še vse. Zato dodajmo še to, da se delavske univerze ne borijo z nič manjšimi težavami pri predavateljskem kadru. Za nobeno delavsko univerzo v kranjskem okraju namreč ne b.i mogli reči, da je ob sebi zbrala kolikor toliko trden predavateljski aktiv. Tako se pogosto primeri, da mora iskati univerza predavatelje šele v zadnjem trenutku, kar pa prav gotovo ne pripomore posebno k dvigu kvalitetne ravni vzgojno-izobraževaJjjega dela. Del krivde za tolikšne kadrovske težave delavskih univerz lahko pripišemo — ne da bi jim storili krivico — ustanoviteljem, kajti o problemih delavske univerze razpravljajo večinoma samo enkrat na leto in še to le takrat, ko le-td predloži svoj predračun. Toda priznati je treba, da se za vsem omenjenim . skriva tudi slaba kadrovska politika univerz samih. Doslej namreč še nobena delavska univerza v kranjskem okraju ni začela sama in načrtno reševati svojega lastnega kadrovskega problema, pa čeprav bi ga bržčas v nekaterih primerih vsaj omilila, če ne v celoti rešila. Zato: DA BI POSTAJALA VZGOJNO-IZOBRA-ŽEVALNA DEJAVNOST DELAVSKIH UNIVERZ ZARES KVALITETNA, JIH JE POTREBNO PREDVSEM KADROVSKO OKREPITI. TO PA JE DOLŽNOST USTANOVITELJEV, TAKO DELAVSKIH UNIVERZ SAMIH KOT TUDI VSEH CINITELJEV DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA V KOMUNI. Značilno za dosedanji razvoj delavskih univerz pa je tudi to, da so bile doslej pri svojem vzgojno-izobraževal-nem delu skorajda povsem osamljene, vse premalo je bilo sodelovanja z drugimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in družbeno-političnimi organizacijami, strokovnimi društvi. A tudi med posameznimi delavskimi univerzami je bilo sodelovanje premalo razvito in omejeno le na občasne posvete in izmenjavo mnenj in morda ob tem še na posredovanje enega ali dveh predavateljev. Tako se je pogosto primerilo, da so kljub jasno odrejenim nalogam delavskih univerz organizirali izobraževanje vsak zase: družbeno-politične organizacije, strokovna društva, druge vzgojno-izobraževalne ustanove^ in slednjič še delavske univerze. Končni efekt tega pa je bil, da je vsak posebej neracionalno vlagal sredstva in sile, vsak se po svoje izgubljal v mnogoterih težavah. In prav zaradi tega, da bi preprečili to, so bile ustanovljene delavske univerze. In'čemu jih zdaj ne priznati »za svoje«? Sicer pa je to vprašanje povsem odveč. Prvotna funkcija delavskih univerz ne samo, da v celoti ostane, temveč nasprotno, še poglablja se z nenehno menjajočimi se ekonomskimi in družbenimi odnosi. Zaradi tega je še posebej važno, da družbeno-politične organizacije veliko bolj kot doslej sodelujejo $)ri programsko vsebinskih prizadevanjih tovrstnih ustanov in jim poskušajo zagotoviti osnovne pogoje za njihov normalen razvoj. In prav zaradi tega sklep: V OBČINI JE TREBA DOSEČI CIM TESNEJŠO POVEZAVO VSEH USTANOV; KI VZGAJAJO IN IZOBRAŽUJEJO DRŽAVLJANE. KAJTI LE V TEM PRIMERU BO DELO USPEŠNO IN NAČRTNO. ZA NADALJNJI RAZVOJ DELAVSKIH UNIVERZ PA SO V CELOTI SOODGOVORNE VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V KOMUNI. BOJAN SAMARIN \ \ Kronika meščanske družine Že pred Zeti je izšlo prvo delo pisateljice Mire Miheličeve April, s katerim je začela svoj ciklus romanov o usodi in doživetjih slo-> venske meščanske družine Ravnovih od srede preteklega stoletja pa vse do današnjih dni. Pozneje je izšla še Hiša večera, pred kratkim pa tudi tretji roman Mladi mesec, kateremu naj hi sledila še ena ali dve knjigi. Čeprav v vseh delih spremljamo člane in potomce ene družine, je vendarle vsak roman zase zaključena celota in zato tudi ne moti, da niso izhajali po kronološkem redu. Mladi mesec predstavlja tako prvi del te obširne kronike in v njem spoznamo prve člane rodbine, predvsem življenjsko pot Juliusa Ravna. Pisateljica ga je postavila v okolje, kjer se idilika tradicionalnega vaškega življenja že meša z nastajanjem rudarskega in industrijskega središča. Razen Juliusa.pa srečamo še pestro zbirko dru- gih oseb in likov, katerih usode se medsebojno prepletajo in tako ustvarjajo podobo majhnega kraja v sredini devetnajstega stoletja. S spretnim in domiselnim, včasih sicer še malo skonstruiranim fabuliranjem ter s smislom za nenavadne in tragične situacije, je pisateljica uspela ustvariti lahkoten, a zanimiv in napet roman, ki mu kljub preprostemu stilu pisanja ne moremo odreči prepričljivosti, čeprav se ta prepričljivost nanaša samo na en, meščanski del prebivalstva nekega kraja. Bralci, ki so že doslej radi prebirali romane -»Mire Miheličeve in se zadovolje s ponekod malce poenostavljenim reševanjem življenjskih usod, bodo tudi to novo delo nedvomno sprejeli s simpatijami. Roman Mladi mesec je izdala Cankarjeva založba v zbirki Sodobni roman, opremil pa ga je France Mihelič. M. S. Mira Mihelič: MLADI MESEC ifil fllJtlM Mladini samo najboljše Ni dolgo tega, kar smo na knjižni trg dobili drobno zbirko »Klavirskih skladb za mladino« Franja Luže-viča. Segli .smo po njej tolikanj bolj radovedno, ker je bilo skladateljevo ime doslej neznano in ker te vrste instrumentalne glasbe še dolgo ne bomo imeli dovolj. Če za katerokoli umetnostno zvrst, velja za umetnost, namenjeno mladini, da je tudi najboljša komaj dobra: vse, kar nudimo doraščajočim rodovom, mora biti resnično kvalitetno! Nadvse vzpodbudno je za naše glasbeno življenje, da se k delu oglašajo tudi ljudje iz prakse, saj ti pač najbolj čutijo pomanjkanje dobre glasbe za mladino. Trinajst Luževičevih skladbic (nespretno urejenih in opremljenih s standardnimi naslovi) dokazuje sicer avtorjevo pošteno prizadevanja — vendar po 'značaju klavirskega sestavka, harmonski in ritmični gradnji, po oblikovnih značilnostih, Franjo Luževič: KLAVIRSKE SKLADBE ZA MLADINO še celo po moči izraza ne sega nikjer čez zahteve ter značilnosti solidno obvladanega klasičnega kompozicijskega naukifr Zbirka človeka nehote spominja ravni Kuhlauovih sonatin, ki smo jih nekoč vsi pridno »klavirili« in se zdaj počasi le umikajo boljši pa — sodobnejši glasbi. Danes, ko sili razvoj umetnosti s tako silovito naglico v neznane svetove, je pač nekoliko tvegano vzgajati mladino ob muziki, ki je zavestno in samo šolsko popolna — toda gluha za sleherno znamenje živih dogodkov. Luževičeva zbirka je izšla kot 106. zvezek edicije Društva slovenskih skladateljev. V nekaj kratkih letih svojega obstoja je ta na videz skromna založba močno popestrila bero domačih glasbenih izdaj — tudi tistih za mladino. Želimo ji zato v bodoče kar največ uspeha ter... malo več priznanja slovenske kulturne dejavnosti. Tudi glasbenih pedagogov. L. B. Film napetih grozljivosti Na reklamnih prospektih ostrešja ne kaplja več de-piše, Nemški film TUJA ŽENA da je film »Tuja žena«, izdelan v zahodno-nemških filmskih ateljejih, družbena drama. Vsekakor sodi delo med realistične, mestoma celo naturalistične literarne zvrsti in je žeimica, ko lahko zaspijo na prgišču suhe slame in končno tudi, ko lahko brez bojazni objamejo človeka, ki jim je drag. Dejanje filma se' odifija po vseh tradicionalnih dramaturških . pravilih, jedro dogajanja po svoji vsebinsko dokaj pa je v tragičnem Ijubav-izvirni tematiki dovolj za- nem zapletu in psihološki nimivo in primerno za razdvojenosti glavne juna-filmsko obdelavo. Scenarist kinje, ki niha med dvema posega v življenje bedni- možema: lastnim možem in kov, kriminalcev in izob- očetom svojega otroka ter čencev, ki živijo v samot- ljubimcem, ki jo privlači in nih močvirnih predelih in jo v zakonolom z njim tira nimajo skoraj nobenih sti- ljubimčeva bolna žena. kov z družbo. V to grozlji- Celotno dogajanje v grozno resničnost posegajo kdaj Ijivo samotnem močvirnem pa kdaj le policisti z zapor- okolju, z ljudmi brez čiste nimi povelji, novi doseljen- preteklosti in z zameglje-ci in potujoči kramarji, no prihodnostjo je že vse-kAA Ljudje v močvirju pa kljub b insko pogojeho, da razvija _j(7X ( y s vsemu živijo, se borijo za konflikte med ljudmi in v ^ svoj obstoj, skromno srečo, njih samih ter ustvarja vr- še poročajo in umirajo kot sto napetih in pretresljivih povsod drugod. Njihov situacij. V dogajanju izsto-vsakdanji kruh je grenak, pajo glavni junaki: Giuliet-v medsebojnem sožitju tr- ta Mašina s svojo preprosto gajo močvirju sleherno ped in hkrati pretresljivo doži-zemlje in srečni so ob dne- veto igro ter Carl Raddatz, uu, ko sončni žarki le za Karin Baal in Richard hip preženejo močvirsko BaseharU Cr močvirsko meglo, ko skozi porušena I. ?. ■Obratno, dragi moj. On mene.« — Vogel tako rezko zažvižga, da ima Strick občutek, da se bo sesul prah s stropa. »In?« — »Vse v redu. Našla sva se.« »Kaj ne poveš! Našla sta se? In to je vse? Gotovo bosta priredila zabavo ob vrčku piva, z novimi pesmimi, novo zastavo, godbo na pihala in spominskimi govori. In nato se boste, verjetno po peti čaši — razvrstili; kdor bo imel najvišji čin, bo poveljeval, prižgali boste bakle — za začetek so bakle dovolj — in začeli korakati! Za idejo. Proti kakršnemu koli sovražniku. In vsemu temu pravimo: goreča nemška ljudska duša! Strick se smeje. »Nesramen si, Vogel. Toda videti je, da je to kdaj pa kdaj potrebno. Vendar mi samo besedičimo. Morali bi tudi kaj storiti.« —• »Če bi rad delal, mi daj cigareto.« Strick mu vrže zavitek in se skloni nad letalski zemlejevid. »Katerega smo danes?« — »19. julija 1944,« odgovori Vogel. površini. Mlajši si in razen tega bolj čil. Vse prednosti upoštevam pri svojem računu.«- Pretegne se. »In če sem že na koncu, Eri? Kaj potem?« — »To bi rada preprečila. In zaradi tega prečitaj, kar sem ti prinesla.« Strick obrne namizno svetilko na papir. Svetloba kot debele poteze s kredo. Začne brati. Zdrzne se. Znova začne. Otipava besede, kot da so njegovi pogledi bergle, ki čutijo Zdi se mu, da čuje, kako škreblja kri kot enoličen naliv. Stisne pesti, da bi skril vznemirjenje. Sklepi pobledijo kot kosti, ki pogledajo skozi kožo. Nato, prizadeva si, da bi ostal miren: »Popravki so najbrž njegovi?« Videti je, da je Eri odkrila neznatno smet na svoji nogi. Oblizne kazalec desnice, iztegne nogo in podrsa po kolenu. »Je to res njegov rokopis, Eri?« — »To ne potrjuje samo, da je načrt prebral, temveč da ga je tudi predelal,« rija,: samo nekoliko drugačna# kaj?« — »Popolnoma ista. Samo za 180 stopinj zasukana,« Hitro seže po papirju. Bere. Preskakuje vrstice kot žejen pes, ki hiti k potoku. Tedaj se zasmeje. Smeje se, kot bi zagnal daleč proč od sebe bolni ud. Eri ga gleda kot otroci, ki ogledujejo dirjajoče ponije. »Ftihrer, ljudstvo in država bi morali biti hvaležni, da imajo takšne ljudi. Tokrat načrt za zadušitev odporniškega gibanja. Polkovnik Mtiller brani nacionalni socializem na domovinski fronti! Zaščita mostov, železnic# obveščevalne mreže, pomembnih osebnosti, celo moje. To je neverjetno! To je poslednja beseda veiikonemškega častniškega humorja« Od smeha se trese kot drevo v viharju. Vogel poškili skozi odprtino: »Kaj se je zgodilo? Je mrtev? Nemogoče!« Strick se pri priči pomiri. »Pripravi aparat za fotokopije, toda brž!« »Vložil bom barvni film,« reče Vogel. »Rjava je najuspešnejša.« In zapre odprtino z glasnim truščem. Strick misli kot avtomat: kot srednji metalec granat, ogenj, 300 metrov daljine, hribovita pokrajina, od koder prihaja zamolkel grom. »Je Vogel zanesljiv?« vpraša Eri. Strick prikima. »Svoje prepričanje skriva za neumnim blebetanjem. Odkrit, je samo do ljudi, ki ga dobro poznajo. Koliko časa smem obdržati originale?« — »Pol ure. Toliko se bo polkovnik največ zadržal pri okrožnem vodji,« — »Več tudi ne potrebujem.« Strick ogleduje oba načrta, kot bi se veselil in čudil čudovitima pedagoškima predmetoma. »Neverjetno! Ta človek skriva v predalu pisalne mize dve prepričanji. Prvo za upor, drugo proti uporu. In lahko se sklicuje na prvo in drugo. In morali mu bodo priznati, da je še začasa poskrbel, da bo preprečil sleherno zlo. In da je kar gorel od prizadevanja, da ga prepreči.« »Ko jih boš prefotografiral,« reče Eri. ko gre proti vratom, »prosim, da mi prineseš originale v pisarno. Takoj jih moram vrniti v železno blagajno« — »Prav,« reče Strick. In Eri odide. Obe listini se smehljata Stričku. Odporniško gibanje! Poslovna zadeva • za tiste, ki nočejo zamuditi nobene ugodne priložnosti. Objekt za trgovino s prepričanji. Borzna špekulacija s spremenljivo vdanostjo svojemu prepričanju. Čez nekaj časa se Vogel vrne. »Prihajam kot nosilec ljudskega orožja. Aparat je pripravljen. Ukazuj, tako in tako te bom poslušal.« Telefon zabrni. Vogel vzdigne slušalko. »Poveljstvo protiletalske zaščite. Tukaj Vogel, ftihrerjev desetnik. Zakaj »Medtem boš ti naredil fotografske posnetke. Ne hiti, potrudi se, da bodo dobri. Vse fotografiraj dvakrat. In brž ko boš gotov, prinesi sem in daj Eriki.« Vogel vzame listine in pozdravi z pjimi kot z maršalsko palico. V najbližji prihodnosti pričakuje viteški križec h križcu za vojne zasluge. Ali Pour le Semit Svečana predaja. Edino odlikovanje, ki ga napihnjeni Herman ne more nositi. Vrata loputajo. Koraki. Moštvo hiti v zaklonišče. Vogel se preriva med njimi k ateljeju. Strick je miren in hladen. Kot. motor, ki avtomatično izpolnjuje ukaze. Vedno je takšen, kadar se začne bojevati. Kot vedno pride polkovnik Mtiller prvi iz štaba poveljstva. S tem daje dober zgled disciplini v primeru letalskega napad. In zgled, kako mora biti človek vedno pripravljen. Poleg tega pa lahko v zaklonišču zadosti svoji veliki strasti: da se sklanja nad zemljevidom! Tako je: zemljevidi, zemljevidi z zastavicami in bucikami s pobarvanimi glavicami, zemljevidi, porisani z raznobarvnimi svinčniki, črte, ki se križajo, meje in tako dalje. Križi! ki označujejo kraj prodora, krog, prav tako top 8.8 cm, romb predstavlja oklepna vozila. Svinčnik, telefon in v oddaljenosti nekaj kilometrov začne bobneti. Če hiti Mtiller v zaklonišče, potem hiti zaradi velikega zemljevida. Vstopi gibčno. Letalski alarmi mu razkrajajo kri po žilah. Stopa kot po vzmeteh. »No,«1 reče lakonsko in, ne da bi počakal na odgovor, stopi do zemljevida, ki leži na leseni mizi. Strick strokovnjaško poroča. »Hitre edinice letal iz 9. Lete naravnost sem.« In doda: »Videti je, da je nevarno, gospod polkovnik.« Mtiller kratko zamahne z roko. Ne trpi osebnih pripomb, kadar mu poročajo. Najmanj pa, kadar bi lahko povzročile preplah ali katastrofo. Pozorno podrsa s prstom po zemljevidu; kot bi sledil poti, po kateri bodo leteli tako imenovani napadalci. »Podrobnosti o . natančni smeri leta? Hitrost? Moč enote?« »Nobenih podatkov,« javlja Strick. To polkovniku ne ugaja. Potrebuje natančne podatke. Rad bi zabadal po zemljevidu puščice, ki označujejo smer, potem bo lahko izračunal, kdaj bo sovražnik nad njim, da se bo duševno lahko pripravil na napad. Kajti popolnoma mogoče je, da bo sovražnik nekoč izpraznil svoj prostor tudi nad Rehhausnom. In nato se bo začel stroj kotaliti, in dokazal bo, kaj je prava organizacija! »Sprejemnik sem zvezal s slušalkami,« reče Strick. »Pri neposrednih spo- Strick odpre dnevnik. »Kakšen je položaj v zraku?« Vogel vključi sprejemnik protiletalske zaščite. Ta pri priči enolično zatuli: »Dora 7, nikjer sovražnika. Ne prič____« Vogel jezno izključi. Reče: »Spominski tek na čast cesarja Napoleona brez poletov proti Reichu in stranki. No, prav. Rusi bodo tako in ta-ho težko prišli preko Pirenejev.« Strick pregleduje svoje zapiske. »Skoda,« pravi zamišljeno. »Rad bi videl nekatere svoje prijatelje v tej kleti.« — »Laže jih je odstraniti, kadar imajo polne ga te.« Vogel vleče cigareto in se dobrodušno heheta. »Lahko bi nekoč tudi tu priredili alarm. Da poveljstvo ne zarjavi.« — »Tvoje domislice,« pravi Strick in se igra s svinčnikom, »so sami napadi, eden je hujši od drugega. Nekega dne te bodo še zaprli. Toda ne domišljuj si, da bom zaradi tebe tvegal dvojno revolucijo.« Železna vrata bobne kot bobni. Korake je komaj mogoče slišati. Vstopi Eri. »Lahko govorim s tabo?« vpraša Strička. Lahka obleka z ustreznim izrezom, pisana in gladka. »Več luči,« zavpije Vogel. »Kako si izvedela, da sem tu?« —-»V tvojem uradu so mi povedali, kje si.« S pogledi meri Vogla kot neprimeren okvir za svojo podobo. »Lahko govorim s tabo na samem?« — »Pojdi v zaklonišče!« pravi Strick Voglu. Ker ta ne odide, ampak ga vprašujoče gleda, doda: »Brez izhoda!« Vogel se pri priči umakne. »Torej: Heil Hitler! In kot naslednji obrok: Dober dan« , »Kaj pomeni: brez izhoda?« vpraša Erika, ko je Vogel odšel. — »Tukaj tu zraven je zaklonišče, ki ga veže s to sobo zasilen izhod. Brez izhoda pomeni: nobene zveze.« Erika sede k Stričku na mizo. »Mi- slim,« pravi, »da imam vse, kar potrebuješ« — »Vzemi listino iz mape« — »Tu jo imaš. Fotografiraj« 'Izroči mu listino. Strick jo ogleduje. Od okroglih kolen, ki so tik od njem, preko ravnih in čvrstih beder do ramen. »Za kakšen papir gr.e?« »Cokla za polkovnika,« pravi Erika počasi in skrbno z desnico preverja svojo pričesko. »Ce bo skušal kaj ukreniti proti tebi, te bom ob pravem času obvestila. Če bo samo nekolikanjce slutil, da imaš ta dokument, bo manjši od makovega zrna.« Strick niti ne pogleda listine, ki mu jo je izročila Erika. »Zakaj delaš vse to?« jo vpraša in se približa njenemu licu, za katerega ve, da se mu izmika, da je nepremično in da možačasti prezir, za katerim se skriva, ni samo izgovor. »Kdaj pa kdaj res verjamem, Eri, da me ljubiš.« Eri gre z roko preko čela, kot bi hotela odgnati sitno muho. Dobro ve: sovraži velike besede in obljube; v kratkem življenju je toliko doživela, da bi prezirala tudi samo sebe, če bi znova kot ovca verovala v vse te stvari. Varali so jo in zdaj je globoko prepričana, da je laž tesno povezana z ljudmi. Ni jih mogoče ujeti na zaupanje niti na nagon, ki jo je pogosto pripeljal do odvratnosti; ostane samo računica; življenje je kot matematična naloga. »Popolnoma mogoče je, da te ljubim. Mogoče celo iskreno. Vsaj danes. Človek, ki gre po poti navzgor, je zanimivejši od človeka, k; se komaj drži na potrdi Eri, ki zadovoljno opazuje, nogo. »Si to pisala tukaj, na stroju?« — »Da, toda brez prepisa. Stal je ob meni.« Prostor okoli Strička je surovo razbit mrak. Luči, -svetle krogle, ki kot z britvijo režejo in odmetujejo nevidno. Zenska na mizi ogleduje svoje noge,, ki jih osvetljuje svetlobni žarek. In ob njej listina, košček papirja, ki vpije nanj. Strick naglo vstane, se umakne svetlobi in utone v temi; popisani papir ga je razvnel kot zrak ogenj. »Če bi mi kdo pripovedoval, da je videl pozimi pod debelim snegom cve» teti gladiole, bi se mi zdelo verjetnejše kot tale listina.« —* »Kljub temu je zelo jasna, kajne?« — »Nasprotno, nerazumljiva« reče Strick; vzame papir in ga znova v naglici prebere, kot bi se hotel prepričati, če ne manjka nobena beseda od tistih, ki jih je malo prej prebral. Natančno tako je. Nič ni izginilo. »Načrt za odporniško, gibanje! Odporniško gibanje! Polkovnik Mtiller in odporniško gibanje! R,ušiti mostove, zapora železnice, zavzeti obveščevalno mrežo, prijeti nacionalne socialiste z mojo malenkostjo vred. Saj to ni mogoče! Polkovnik Mtiller izrodek nacionalnega socializma!' To je poslednja šala popolnoma zasvlnjane svetovne . zgodovine. In če je vse to res, potem sem neumen pes ali popoln idiot.« Eri nemarno izvleče naslednjo listino. »Tudi to lahko takoj prefotografi-raš,« reče. Strick z nezaupanjem pogleda listino, ki mu jo moli. »Ista svinja- tako razburljivo, milostljiva gospodična?« Pomoli slušalko Stričku: »Po tebi hrepeni,« — »Da, Eri?« Posluša. »Prav,« reče. In počasi odloži slušalko. »Prekleta svinjarija, Vogel. Polkovnik se lahko vsak trenutek vrne. Listine morajo pri priči v železno blagajno« — »Skoda,« reče iskreno Vogel. »Bili bi lep primerek najine zbirke.« Strick drži listini v roki in se obotavlja. Premišljuje. Zategnjeno vpraša: »Kako je v zraku?« Vogel vključi sprejemnik in ta enolično zakreketa: »Dora 7, nikjer sovražnika. Ne pričakujemo letal. Dora 7.-.,« Strick odločno reče: »Daj alarm za letalski napad,« Vogel ne more verjeti, da je prav slišal. »Kaj praviš?« — »Daj alarm za letalski napad.« Vogel bulji v Strička in papirje v njegovi rokah, »z največjim veseljem.« Vogel telefonira po neposrednih zvezah za protiletalsko zaščito. »Tukaj poveljstvo protiletalske zaščite. Alarm! Kaj? Seveda, dolgokrakisvečnik: alarm. Ni časa za predigro in podobne čarovnije.« In še protiletalski bateriji. Alarm! Nagle edinice 9. Zunaj začno zavijati sirene. Kar naprej zavijajo. Za Vogla so to resnični glasovi siren. Prisluškuje, kot bi mu nekdo sanjavo igral na citre. »Zdaj je gotovo« reče in se potihem veseli, »da bo prišel gospod polkovnik sem z vsemi štirimi obličji.* ročilih se osebje vznemirja.« Polkovnik odobrava. »Prav imate, Strick. Nekateri so celo takšni figamožje, da bi v moji prisotnosti napolnili hlače. Psihološko razumljivo. Vojak na bojišču se lahko brani, mi pa smo priklenjeni na zaklonišče. Cesto je potrebna večja hrabrost za čakanje v zaklonišču, kot za oprezovanje za sovražnikom v strelskih jarkih. To si morate zapomniti, Strick. Štiri leta v kleti pomeni skoraj prav toliko kot štiri leta v strelskih jarkih. Seveda na vodilnem položaju. Mnogi niti ne vedo za naše skrbi « Usede se na stol in prisluškuje glasovom v ostalih zakloniščih, ki se naglo polnijo. V poveljniški prostor sme samo osebje poveljstva. Tukaj v tem, ko se ostali izmikajo, delajo, organizirajo in hrabro gledajo sovražniku v oči. Prikotali se tudi naslednik stotnika WoIfa, novi poveljnik štabne baterije. Izbral ga je s pogledom izvedenca osebno gospod polkovnik in njegova izbira je bila tako imenitna, da Vogel z vso pravico imenuje novinca stotnika Wolfa II. Wolf II. nosi s sabo dva ogromna kovčka in debelo aktovko. »Položaj je gotovo zelo nevaren,« meni. In Strick: »Vedno, gospod stotnik, vedno: Naše življenje je nevarno, ampak vse se sijajno razvija« Wolf II. odloži kovčka in sede v njuno bližino. Debela klobasa z nataknjenimi udi. Razlezel se je po stolu in trenutno ima občutek varnosti. Kamor koli pogleda: cement. In okoli njega čast- ttiKif kt jiti ni mogoče kar tako prestra* Siti, In to mu, vsaj za začetek, daje pogum. Polkovnik telefonira. »Halo, protiletalsko topništvo! Je tam protiletalsko topništvo? Tukaj poveljnik, polkovnik Mtiller. Kako je v zraku? Ni sovražnih letal? Se ne? Prav, zvežite me s svojim poveljnikom. — Kako je, dragi major? Je vse v redu zunaj pri vas? Veseli me. Upajmo, da se bodo tudi sem pribahali# da jim bomo krepko podkurili. Seveda, Vedno je treba izbljuvati iz cevi tisto, kar je v njih. Nekaj pobud za boj potrebujemo. Tako bi dobili vsaj bo.jiščni dodatek, kavo za trepetlike, vodo za zaprtje zadnjice in posebni dodatek. Heil Hitler, gospod major!« Polkovnik obesi slušalko in nezadovoljen pogleda po praznem zemljevidu. Tedaj se obrne k Wolfu II. »No, gospod stotnik, kako se počutite? Po vsej verjetnosti vam ugaja preplah v novem domu?« Wolf II. se s svojo obilno zadnjico primakne za nekaj centimetrov bliže polkovniku. S pogledom krapa zaskrbljeno preleti zemljevid, na katerem so z rdečimi križci označeni vsi letalski napadi v premeru 120 kilometrov, »Zelo neprijeten položaj, gospod polkovnik. Če človek pregleda zemljevid in ugotovi, kaj je preostalo, potem smo zdaj na vrsti.« Vstopi Eri z Geigerjem. Stotnik Geiger maha z aktovko, v kateri nosi »državne tajnosti« Svež je in pripravljen na užitke, kot pred začetkom sijajnega književniškega večera. Prizadeva si, kolikor je sploh mogoče, da bi zabaval Eri, in da bi jo poučil in dokazal sodelovanje, vendar tudi prizadevanje, da ohrani primerno razdaljo. »Vidite,-1 reče, »moj predračun je točen. Ce bodo cepci metali bombe z višine štirih kilometrov, bom še vedno v pravem trenutku prišel v zaklonišče. Iz pisarn brž v zaklonišče.« »Toda lahko bi leteli tudi niže,« na-vrže Wolf II. — »Pa čeprav, nekoč bomo morali tako in tako umreti.« Toda videti je, da Wolfu II. še nikakor ne diši smrt. Nasprotno. Seveda, si misli Geiger, saj ni čudno. Kaj naj bi sicer pričakoval od tega človeka? Gotovo ima polno rit. Verjetno še nikoli ni poduhal nevarnosti. Čudežni rog domovinske fronte. Pošalili se bomo z njim na splošno veselje. To je polkovniku všeč. »Ste zavarovani, gospod stotnik? Ste napisali oporoko, naročili nagrobnik, izbrali poslednjo njivo?« Polkovnik se obrne k zemljevidu, Pri kateri je telesni raz-; y celoti prepuščen njej ! arn\ in včasih tudi iznajdiji-\ osti učitelja. Toda naj bo ta i ie„tako velika, vedno ne za- , Ne moremo namreč mi- mo dejstva, da je efektivna : površina na teh šolah za to-i rIstno dejavnost kljub vse-I malce preskromna, saj r Povprečno 1 m2 na cenca, kar pa komaj komaj i zadostuje za dihanje ... ŠILO »Kolezija« je oživela. Utrinek iz enega izmed dveh ljubljanskih kopališč, kjer si številni Ljubljančani iščejo sonca in osvežitve... TOVARIŠ VLADO MIKUŠ, PREDSEDNIK OZTK ODGOVARJA NA VPRAŠANJA O NEKATERIH PROBLEMIH UREDITVE REKREACIJSKIH POVRŠIN V LJUBLJANI . ||l!lllll!ll!llll!llll!lllllll!l!ll!lllllll!lllllll!llll!llllllllllllll!llllllllilllll!lllll!llllll!llll!lllllllll>llll!lllllllll!l!lllllllllll!IIIIU!ll!llllllllllllllll^ jj Če so naša dolgoletna prizadevanja privedla že J j§ tako daleč, da nam je končno vendarle mogoče vlo- 1 M žiti razmeroma velika sredstva v gradnjo športnih = jj objektov, tedaj nam že sama cena naprave nar e- 1 1 kuje tehten premislek. Izkušnje kažejo, da športna 1 1 igrišča in tovrstni objekti, ki so v podjetju samem, i 1 niso tako izkoriščeni, kot smo to prvotno pričako- g 1 vali. In to dejstvo niti ni tako nerazumljivo. Večina jj jf ljudi si po končanem delu želi domov in preostali 1 Jj del dneva preživeti v krogu svoje družine, ali naj- j 1 manj menjati okolico. Vse to narekuje, da gradimo J J športne objekte tam, kjer stanujemo, ali vsaj čim 1 1 bliže svojih bivališč, in da so ti na razpolago vsem: jj 1 mladini in odraslim. Hill V tem pogledu smo zadnja leta v Ljubljani napravili velik korak naprej. Zgradili smo Bloudkov park in istočasno že pripravljamo načrte za ureditev drugih površin, namenjenih oddihu in rekreaciji. Glede na vzporedno porajajoče se aktualne probleme smo poprosili predsednika Okrajne zveze za telesno kulturo v Ljubljani, da nam Hilli Hill lil odgovori na naslednja vprašanja: Če konkretno pogledamo naša prizadevanja in doser danje delo, da bi posamezna področja v Ljubljani in njeni okolici preuredili v rekreacijske površine, potem ugotovimo, da je trenutno najaktualnejše savsko področje. Kaj menite vi o teh načrtih in o njih uresničitvi? Ideja, da preuredimo savsko obrežje od .Mednega pa tja do Sv. Jakoba, je le del programa ureditve površin za rekreacijo v okolici- Ljubljane. Drži, da postaja stvar vse aktualnejša, ven dar . pri tem ne smemo pozabiti še na ostala področja, kot so Rožnik, Golovec, Šmarna gora in druga. Načrti, ki jih pripravlja Zavoda za urbanizem, in ideja sama, je res hvalevredna in pomeni korak naprej v prizadevanju za večji standard. Ge nam bo uspelo, da bomo imeli čez nekaj let del vsega tega, bo s tem rešeno marsikatero vprašanje, ki nam je danes še vedno trn v peti. Dokumentacijo za vse rekreacijske površine v okolici Ljubljane financira mestni svet, konkretno za izgradnjo velikega kopališča na Ježici pa ObLO Ljubi,jana-Beži-grad. Načrti bodo kmalu gotovi, denarja za samo gradnjo pa ni. Drži. V tem grmu tiči zajec. Stanje je trenutno tako, da tudi ni kakih ' upov, da bi denar kjerkoli našli. Vsaj pri mestnem svetu in občinah ne. Pred seboj imamo namreč najprej gradnjo velikega kopališčnega kompleksa v Tivoliju in šele potem se bomo lahko lotili gradnje drugih tovrstnih ob j ek- VOLI tov. Drži pa, da je stališče ljubljanskih občin, češ da je področje Save le stvar Bežigrada, popolnoma zgrešeno. Prav gotovo se tu ne bodo kopali in iskali razvedrila samo Bežigrajčani, zato bi bilo prav, da bi tudi doslej nezainteresirane ljubljanske občine postavile na dnevni red to vprašanje in se pridružile tistim, ki že delajo na realizaciji te humane zamisli. Kaj menite, ali ne bi bila morda rešitev v tem, da bi zainteresirali za gradnjo in urejevanje rekreativnih površin tudi delovne kolektive? • Kolikor nam bi to uspelo, potem uspeh vsekakor ne bi izostal. Verjetno bi bil to daljši proces, vendar yreden truda. V' precejšnji meri pa bi nam morali pomagati tudi sindikati, ki trenutno vlagajo velik del sredstev v svoje počitniške domove na morju, pri tem pa pozabljajo na oddih in rekreacijo svojih ljudi v neposredni bližini bivališč. A. U. Kako bo s telesno vzgojo v strokovnih šolah? Telesna vzgoja učencev v gospodarstvu je pri nas na marsikateri šoli močno za-, nemarjena. Prav v letih, ko bi se morali mladinci in mladinke vsestransko okrepiti, imajo v nekaterih šolah samo po eno uro telesne vzgoje na teden. To pa je le nekaj simboličnega. Zdaj pripravljajo v Sloveniji nove predpise za organizacijo poklicnega šolstva. Svet LRS za strokovno izobraževanje je dal v razpravo osnutek splošnih navodil za verifikacijo po Klicnih šol. Ob tem nas zanima, kako bo s telesno vzgojo — ali bo v smislu novih predpisov poskrbljeno, da bodo učenci poklicnih šol deležni sadov telesne kulture? Povedati moramo, da smo zaskrbljeni, kajti predvidena je tedenska obremenitev učencev do 42 ur, od tega pa naj bi bilo za zdravstveno in telesno vzgojo skupaj samo po 2 uri na teden. To pa je malo, premalo! Poudarjamo, da je prav mladega. človeka treba pridobiti za zdrav način življenja in za koristne navade športne rekreacije. Teoretično znanje lahko skozi vse življenje . izpopolnjujemo, zanemarjenega telesnega razvoja v mladosti pa ne moremo nikoli več nadoknaditi. Za dva tako pomembna predmeta, kakor sta zdravstvena in telesna vzgoja, sta po 2 uri na teden nedvomno premalo! Pri zdravstveni vzgoji gre prvenstveno za pouk o zdravem načinu življenja in za preprečevanje vsega, kar je zdravju škodljivo. Če dosežemo z izobraževanjem in prepričevanjem vsaj to, da bodo mladinci in mladinke osvojili higienske navade in da si.bodo na jasnem glede alkohola in nikotina, je že to vredno časa in truda, ki smo ga posvetili zdravstveni vzgoji. In končno še to: kdor se v mladosti ne bo naučil iger z žogo, plavanja ali na primer smučanja, se tudi pozneje ne bo več mogel vključiti v športno rekreacijo. Upoštevamo, da je v poklicnih šolah veliko predmetov in omejeno število tedenskih učnih ur, vendar se pridružujemo vsem tistim, ki se zavzemajo za to, da bi bili tudi učenci poklicnih šol v večji meri deležni sadov moderne telesne vzgoje in športa: ■ D. U. Med gorskimi reševalci v jubilejnem letu Od 3. do 8. julija bo v Pragi svetovno prvenstvo v orodni telovadbi, kjer bodo nastopali tudi naši telovadci. Na izbirnih tekmah v Ljubljani so se v reprezentanco, ki nas bo zastopala v Pragi, uvrstili naslednji tekmovalci: Čaklec, Cerar, Gagič, Menčik, Petrovič, Šrot (od leve) in Jovanovič kol rezerva Od leta 1815 dalje, ko se je v stenah Kotovega sedla pod Jalovcem smrtno ponesrečil pastir iz Rateč, poročajo kronisti o vidnem pofastu planinskih nesreč. Prav v letošnjem letu se bodo ljubitelji in obiskovalci gora še prav posebej spominjali nesreče, ki se je pred 140 leti pripetila sinu prvopristopnika na Triglav Antonu Korošcu. Tako so se že v prvih povojih izletništva v planine iri pozneje alpinizma pokazale potrebe po organizirani prostovoljni gorski reševalni službi. Misel na ustanovitev prve prostovoljne gorske reševalne službe je iz leta v leto rasla in zahtevala uresničitev. Končno so leta 1912 trije zdravniki: Jernej Demšar, Josip Tičar in dr. Stoje s pomočjo kranjskogorskih gorskih vodnikov ustanovili v Kranjski gori našo prvo prostovoljno postajo GRS. V letošnjem letu se pripravlja preko 260 gorskih reševalcev Slovenije na svoj zlati jubilej (1912—1962). Sredi poletja bo zbor gorskih reševalcev Slovenije. kjer'bodo najboljši dobili zaslužena planinska priznanja. Istočasno bo v Sloveniji kongres mednarodne gorske reševalne organizacije IKAR, na katerem bodo člani naše GRS prikazali sodoben način reševanja z naj- novejšimi sredstvi in pripomočki. Dosedanje prizadevno in uspešno delo naših gorskih reševalcev prav gotovo zasluži, da jim v jubilejnem letu izreče pohvalo in priznanje vsa naša planinska javnost. U. Z. Grafične športne igre v Kočevju V dneh od 29. do 30. junija letos bodo v Kočevju grafične športne igre, ki jih bo organiziralo Časopisno založniško podjetje »Kočevski tisk« v Kočevju. V nekaj športnih disciplinah se bo pomerilo preko 300 grafi-čarjev iz vseh delovnih kolektivov slovenskih grafičnih podjetij. Organizator prireditve se je potrudil, da bi se udeleženci v Kočevju čimbolj e počutili zato je v ta namen izdelal skrben program, ki predvideva tudi obisk nekaterih pomembnih zgodovinskih krajev na Kočevskem. Poleg tega je delovni kolektiv ČZP »Kočevski tisk« uredil več športnih igrišč, da bi bila organizacija iger čimbolj uspešna. D. V. | PODOKNICE | 3llllllllllinif!lll!llll!!!lllllllllllllllll!lllllllllllll!lll!!!!!!ll!l!!ll!llll PESIMIST — Cice sicer ni, , vendar kakšno vseeno lahko zapojete... — Ja, Francelj, gotovo s §g si se ga kje nalezel... g g saj to sem vendar jaz... g SIMO KLARIČ: Filozofija dela i Pisarna Uprave za dohodke ima številko 12. Svoje prostore ima na severnem koncu drugega nadstropja sive trinadstrop-nice. Njeno opremo sestavljajo dve omari, štiri mize, z istim številom stolov, stara . strgana preproga in štirioglata železna peč »Kraljica peči.« Štirje uslužbenci preživljajo tam svoj delovni čas: seštevajo dolgočasne številke, urejajo gradivo za obširne analize, vpisujejo nekaj v . debele knjige in tako služijo svoj vsakdanji kruh. Ura je dvanajst. V pisarni Davčnega urada so se zagnali z delom. Nov stroj »Olivetti« drobno šklopota. Daktilografi-nja Cica tipka nujno poročilo. Tovariš Sulejman narekuje: » ... C e upoštevamo vse te činitelje, tedaj je jasno, da s tem številom uslužbencev naša Uprava ne bo mogla opraviti svojega posla tako, kot bi ga morala ...« » ... bi ga.morala ...« — ponavlja daktilografkinja Na . svojih delovnih mestih so trije uslužbenci: Sulejman narekuje, Cica tipka, a Nada zapisuje, nekaj v debele bukve. Samo prostor referenta Vojka je prazen. Referent Vojko stoji pri oknu ie deset minut, kadi cigareto in gleda nepremično na dvorišče. Nazadnje reče: — Sulejman, sedaj ti lahko dokažem tiste tvoje trditve. Pridi, prosim te, in poglej! Sulejman se dvigne in pride k oknu. Nova »olivetka« utihne. — Torej, poglej. Že deset minut stoji naslonjena na lopato in gleda sem. Le glej me, lepotica, naglej se me. Ali se sploh lahko, govori o produktivnosti. Prav to je tisto, o čemer ti govorim: mi kot narod bi morali bojevati energično bitko za delovno disciplino. Od tega je odvisno tudi vprašanje našega standarda, tovariši in tovarišice ... — Počakaj, saj nisi na konferenci — ga prekine Sulejman. — Toda resnično problem je važen ... II Gradbišče Gradbenega podjetja »Entuziazem« številka 12 je na dvorišču, na severni strani sive trinadstropnice. Grmade opeke, gramoza in dve — tri barakice, zbite iz desk, zasedajo skoraj vse kote dvorišča. Ura je dvanajst. Na gradbišču »Entuziazma« so se zagnali z delom. Kot voz na slabi cesti ropota novi stroj — mešalec betona. Stroju strežejo štirje delavci: Muriz, Vasilij, Stoja in Marta. Vsi so na delovnih mestih, vsi delajo. Samo Marta se je naslonila na lopato in že celih pet minut gleda, v okno Davčnega urada. Nazadnje pravi: — Poglej, Stoja kako delajo uslužbenci... ■ Stoja zabode lopato v gramoz in se postavi v isto pozo kot njena tovarišica. — Že pol ure stoji pri oknu in bulji, — nadaljuje Marta. — Gleda me ta lepotec z okna ... Kadar se mu zljubi, pisati, kadar se mu ne ljubi, pa bulji skozi okno. A plača teče, in še kakšna plača... Že včeraj sem ti začela pripovedovati, kako sem se sporekla z Ivanom. — Počakaj, — jo prekine Stoja. — Nekaj malega si kriva ti, drugo pa Ivan. Temu je lahko... Poglej, še eden. Kako plešast. Hi, hi... III Sulejman se popraska po goli lobanji. Resnično, to je problem. Poglej, že druga zabada lopato. Ho, ho, ho! To postaja že kar zabavno. Lepo, lepo golobica. Zakaj bi ti delala, če druga bulji... Točno, Vojko, produktivnost je osnovna stvar. V principu sicer ne osvajam tvoje koncepcije o ustvarjanju delovnih navad. Jaz gledam vso stvar obratno. Navade 'gredo za stand.ardom, ne pred njim.. V kakšnih materialnih in duhovnih pogojih sta ti dve včerajšnji kmetici formulirali - svoje delovne navade. V kakšnih, vprašam te? Misliš, da jih kaj briga, ker delo stoji in če se mešalec vrti prazen. Na obrazu jima bereš brezbrižnost... Kaj pravite vi. Cica? IV — E, moj pleško, — modruje Stoja. — Kdo ti kaj hoče? Paseš oči, kaj? V tem mlinu, pleško, ne boš mlel. Ta poleg tebe, ta že. A ti — zrak! — Tedaj se zresni. — Ali misliš, Marta, da sta pleško in njegova žena srečna. Sicer pa kaj jima mar: on lenuhari in prejema dobro plačo, a ona sedi doma in peče gibanice ... Poglej, še gospodična je prišla! Muriz, poglej, kako je lepa... V — Veste kaj, tovariš Sulejman, — pravi Čiča, ki je že dalj časa stala pri oknu, — mnenja sem, da je to pri njih normalen pojav. Njim se enostavno ne da . delati, ker ima in pač tako vzgojo. Nimajo niti osnovne šole, nimajo posebnih življenjskih potreb, ne mislijo na to, kako naj se' oblačijo... Tudi moški zapušča stroj! Bravo' Ha, ha, ha! No, ljubo mi je, da ne kritizirate samo nas ubogih žensk. VI V pisarni zazvoni telefon. Kliče načelnik: — Ali je poročilo gotovo, tovariš Sulejman? — Takoj, takoj tovariš načelnik, kitimo, da bolj ne moremo . Spodaj na gradbišču se pojavi nadzornik Božidar. — ‘Takoj, takoj tovariš nadzornik, — pravi Muriz,y — hitimo, da bolj rte moremo. VII Ura je dvanajst in trideset minut. V pisarni davčnega urada so se zagnali z delom. — Torej, Cica, kje sva prenehala? — vpraša Sulejman. — Prečitajte mi zadnji stavek. — »Če upoštevamo vse te činitelje, tedaj je jasno, da s tem številom uslužbencev naša Uprava ne bo mogla opravili svojega posla tako, kot bi ga morala.« — V redu. Sedaj napiši... Pisalni stroj »Olivetti« drobno šklopota. VIII Ura je dvanajst in trideset minut. Na gradbišču »Entuziazma« so se zagnali z delom. — Kako gre, tovariš Muriz?« —■ Tako, tovariš nadzornik. Malo nas je, bratec. Velik je mešalec, a mi smo samo štirje... NAŠIM SODELAVCEM IN POVERJENIKOM Izšel je odlok o načinu izplačevanja honorarjev (Uradni list št. 23-XVII.- G. VI. 1962), po katerem vam bomo lahko v prihodnje nakazovali honorar samo na žiro račun, ki ga morate odpreti pri podružnici komunalne banke. Prosimo vas, da nam čimprej sporočite številko žiro računa, da bo izplačilo honorarjev lahko v redu potekalo. Navedite tudi točen naslov. Cč po omenjenem odloku in odredbi, ki je bila objavljena v istem Uradnem listu, niste dolžni odpreti žiro računa, nam za izplačilo honorarja predložite izjavo, da po odredbi niste dolžni odpreti žiro računa. LJUBLJANA, Cigaletova ulica vas vabi na ogled pletenin v največji izbiri po zelo ugodnih cenah OBVESTILA BRAVCEM DELAVSKA ENOTNOST KAM NA DOPUST? To je vprašanje, ki si ga zastavljamo te dni. Zato opozarjamo vse sindikalne podružnice, občinske sindikalne svete in vse bravee na VODNIK PO POČITNIŠKIH DOMOVIH SLOVENSKIH PODJETIJ, USTANOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ »MOJ ODDIH« Lepo opremljena, 230 strani obsegajoča knjiga, tiskana na brezlesnem papirju, je pravkar izšla. Ko se boste odločali o nedeljskem ali letnem oddihu, boste našli nasvet v knjigi MOJ ODDIH. Vodnik odgovarja na vprašanje: KAM na dopust, KJE so počitniški domovi, KAKŠNI so ti domovi, KOLIKO vas bo veljal dopust ali nedeljski izlet, KDAJ lahko greste na dopust v izbran dom. Natančne odgovore na vsa ta vprašanja vam posreduje VODNIK PO POČITNIŠKIH DOMOVIH SLOVENSKIH PODJETIJ, USTANOV IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, razen vseh podatkov o teh domovih ob morju ali v gorah vas seznanjal še s kraji, kjer so ti domovi. Knjiga je bogato ilustrirana. ZATO ne pozabite poslati naročilnice za to nadvse koristno knjigo, ki je prvi primer takčnega vodnika! Izdala jo je Stalna konferenca za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, založila pa Delavska enotnost. Cena knjigi je 650 dinarjev, naročite pa jo pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Kopitarjeva 2/IV, ali po telefonu 31-501. UAV0B7 ☆ JAVOR Preden se odločite za nakup preklopnih vrtnih stolov v tekstilu in ostalega kosovnega pohištva ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK PODJETJA LESNA INDUSTRIJA, PIVKA LESNA INDUSTRIJA »JAVOR* PIVKA proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče, — plemenite in slepe furnirje, —- lepljene sedeže in naslone, — lesno embalažo, — žagan mehki in trdi les VSE IZDELKE PODJETJA »JAVOR« LAHKO DOBITE V VSEH PRODAJALNAH PODJETJA »SLOVENIJA LES« IN V POSLOVALNICAH »JAVOR« PIVKA: Ljubljana, Gosposvetska 13 Zagreb, Brača Oreški 15 Beograd, Nebojšina 7 PREDSTAVNIŠTVO PODJETJA * J AVOR« — SPLIT, SPINCICEVA 27 Spored RTV Ljubljana za teden od 2. do 8. julija 1962 PONEDELJEK 2. julija TOREK 3. julija SREDA 4. JuUja ČETRTEK S. julija PETEK S. julija SOBOTA 7. julija NEDELJA 8. julija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Zabavni kalejdoskop — 8.30 Trije prologi k italijanskim operam — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Petnajst minut s triom Dorka Skoberneta — 9.40 Na harfo in na flavto — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Dunajski simfoniki pod taktirko Carla Zecchija — 11.30 Zabavna glasba ob 11.30 — 12.05 Slovenske narodne v izvedbi ženskega dueta — 12.15 Kmetijski nasveti -* 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Heitor Villa-Lobos: Dva preludija za kitaro — 13.41 Peter Iljič Čajkovski: Godalni kvartet v D-tiuru op. 11 — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.20-Mali klub ljubiteljev popevk — 15.40 Literarni sprejiod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Arije skozi stoletja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.1Q Portreti jugoslovanskih skladateljev ■ zabavne glasbe — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30' Ftadijski dnevnik — 20.00—21.43 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 20.55 —21.10 Kulturni globus — 21.43 Majhni zabavni ansambli — 22.15 Črnske duhovne pesmi in njih izvajavci — 22.50 Literarni nokturno 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Znani zborovski napevi — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Odmevi iz nordijskih dežel — 9.45 Vaški kvintet s pevci — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Besedo imajo pihala — 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox — 12.05 Slavko Korošec: Domovini — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz oper slovenskih avtorjev — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Z našimi skladatelji po domovini — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —. 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Udar na udar — 20.30 Radijska igra — 21.30 Pavel Sivic: Istrska legenda za violino in klavir in tri pesmi — 21.46 Po strunah in tipkah — 22.15 Rendezvvous z našimi orkestri zabavne glaspe — 2-3.05 -Se -veš.:.. . Spored jugoslovanske komorne glasbe. 6.00—7.00 Borcem v pozdrav — 7.15—8.00 Priljubljene melodije jugoslovanskih avtorjev — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 »Ti, ki preko polj hitiš . . .« — 9.05 Drago Lorbek: D.an vstaje — Blaž Arnič: Kladi-varji novega sveta — 9.25 Zabavni orkestri — 9.50 Kvartet sester Stritar z na j novejšimi posnetki — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Beetho- ven: Simfonija št. 3 v Es-duru — 11.18 Medigra z godali — 11.30 S. Tiran: Primorska v borbi — 12.05 Novi posnetki jugoslovan- skih opernih pevcev — 12.50 Skladbe slovenskih avtorjev 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz borbe v svobodo — 13.56 Razpoloženjska glasba — 14.35 Koncert in- validskega pevskega zbora — 15.15 Potpuri vedrih ritmov — 15.35 Poje Paul Ro-beson — 15.50 Kiril Makedonski: Sonata za violino in klavir — 16.00 Melodije za prijetno popoldne — 17.05 Predstavljamo vam nov ansambel Trio Mihe Dolžana s kvintetom »Pleško« — 17.15 Zabavni zvoki — 17.43 Melodije Josipa Hatzeja in Preludiji Alojza Srebotnjaka — 18.00 Proslave Dneva borca — 18.30 Operetni napevi — 19.00 Obvestila — 19.05 Lepe melodije — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Mali koncert , zabavnega orkestra RTV. Beograd — 20.20 Muzika naše borbe 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Lirične melodije Lucijana Marije Škerjanca — 8.30 Zabavni. kaleidoskop — 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.10 Vesele počitnice — 9.25 Arije iz Gounodovcga Fausta — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 zdenek Folprecht: Suita čeških, moravskih in slovaških pesmi in plesov — 11.30 Priljubljene popevke — 12.05 Kvintet Zadovoljni Kranjci s pevci — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Chopin in trije pianisti — 14.05 Glasbeni omnibus —* 14-30 prireditve dneva — 14.85 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo — 15.20 Trije znameniti dueti z našimi solisti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 13.00 Poročila — aktualnosti donia in v svetu —• 18.10 Turistična oddaja — 19.00 obvestila __ 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Veliki godalni orkestri v.^m igrajo 21.00 Večer umetniške besede - Stane Sever — 21.40 Mil.o Cipra: Simfonietta — 22.15 Naš skupni studio — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo — 24.00 Zadnfa poročila ^ zaključek oddaje a 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Zgodilo se je na sejmu v Richmondu — 8.35 Veliko glasbe — malo instrumentov — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Dane Škerl: Serenada za godala — 9.45 V narodnem tonu — 10.15 Od tod" in ondod — 11.00 Basist Branko Pivnički in violinist Branko Pajevič — 11.20 Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi je Cox — 12.05 Nekaj slovenskih narodnih — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije' ob 12.25 — 13.15 Obvestila ih zabavna glasba — 13.30 Štiri vloge Georgea Londona —- 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Venček narodnih in domačih napevov — 15.20 Popoldne ob Mozartu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Solist tega tedna — 17.40 Zabavni cocktail ob 17.40 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Romantik Bellini — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Antonio Vivaldi — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz zborovskega opusa Claudia Monteverdija — 21.00 Ansambel Charles Mag-nante in trio HorwedeI — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Petintrideset minut popevk in plesnih ritmov 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Iz Arničeve skladateljske beležnice — 8.55 Počitniško popotovanje cd strani do strani — 9.10 Zabavni kaleidoskop — 9.45 Pesmi in priredbe Leopolda Černigoja poje Ljubljanski oktet — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Iz drugega dejanja Dvorakove »Rusalke« — 11.30 Zavrtimo našo zabavno ruleto — 12.05 Pozdrav iz Šumadije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj popularne španske glasbe — 14.05 Glasbeni omnibus — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15-20 Napotki za turiste — 15.25 Igra pianist Gyorgy Cziffra — 15.40 Med zbori Vinka Vodopivca — 16.00 Vsak dan za Vas — 17,05 Gremo v kino — 17.50 Lahka glasba z orkestrom Gabriele — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Vladimir Miloševič: Koncert za oboo in orkester — 18.30 Vedri intermezzo — 18.45 Okno v svet — 19.00 'Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za prijeten konec tedna — 2?.15 Oddaja za naše iz- seljence — 23.05 Želimo vam prijetno zabavo 6.00—8.00 S sprejemnikom na dopust — 6.30—6.35 Napotki za turiste — 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva —* 8.00 Mladinska radijska igra — 8.44 Vesele otroške za klavir in za violino — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden —* 9.48 Partizanska romanca — 10.00 še pomnite, tovariši.. * — 10.30 Operna matineja —* 11.30 Viktor Konjar: Vstop v dvorano prepovedan — 11.50 Glasba za dobro jutro — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Anica Čepe poje slovenske narodne V priredbi Zlatana Vaude — 14.15 Naši poslušalci, čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.19 Ob zvokih zabavne glasbe — 15130 Pol ure Španije — 16,00 Humoreska tega tedna — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Športna nedelja —’ 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbe- ne razglednice — 19.30 Radij* s ki dnevnik — 20.00 Vaša pesem — vaša melodija — 20.50 Športna poročila — 21.00 Dirigent Leopold Stokowski *-osemdesetletnik — 22.15 Po* snet ki koncertov III. jugoslovanskega 'festivala jazza Bledu — 23.00 Poročila — 23.05 Zaplešimo v novi teden — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje