Glasilo Socialistične zvsze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okroja Izdaja »Ptujsk; tednik« zavod s samoitojnim r-.nansiranjem Direktor Ivan Kran.Kič Odgovorni urednik, Anton Bauman Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pn Komunalni banki Vlaribcr podružnici Ptuj, štev 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 dm Štev. 10 Cena 15 din PTUJ, 11. marca 1960 Letnik Xigi Zadnje de Gaullovo potovanje po Alžiru je prineslo v francosko politiiko nekaj tako velikih spre- memb, da je presenečen ves svet. De Gaulle je namreč v svojih go- vorih tako rekoč potrdil načelo francoskega Alžira, zaradi česar so že dvakrat organizirali fran- coski priseljenci upor. Njegovo priznanje te politi'ke je velik ko- rak nazaj, obenem pa je to mrač- na bodočnost, v kateri nihče ne ve, kako dolgo bo še trajalo pre- livanje krvi. Tokrat se je zavzel za novo skrivnostno geslo, ki ga še ni po- jasnil. Gre za »alžirski Alžir po- vezan s Francijo«. »Skrivnost« je samo v tem, ker je naročil fran- coski armadi, da nadaljuje s pa- cifi'kacijo do ix>p>olne 2mage in čeprav bo trajalo to nekaj let in šele na to se bodo Alžirci lahko izrekli za lastno obliko notranje vladavine, za zveze s Francijo in podobno. S tem je zanikal načelo o samoodločbi. V tem tednu se je zvrstilo več dogodkov, ki dajejo splošnem mednarodnemu razvoju poseben prizvok. Najprej so Gvinejci pri- znali Vzhodno Nemčijo in že po- slali svojega poslanika v Berlin. S tem je prva afriška država po- segla neposredno v nemški labi- rint. V Bonnu naipovedujejo, da bodo prekinili diplomatske stike s Kcnaikrijem, Gvinejci pa trdo- vratno pravijo, da so storili prav, ker le s primanjem dveh Nem- čij je možna združitev. Nehote so zapet oživeli tako imenovano »HalLsteinovo doktrino« o »osvo- boditvi vzhodnoevropskih držav« in o prekinitvi diplomatskih sti- kov s tistimi, ki bi, priznali Vzhodno Nemčijo. Zairadi takega dejanja je Zahodna Nemčija pre- kinila stike tudi z nami. Nemci bodo imeli priložnost, da zopet dokažejo, da so zvesti zagovorni- ki nadaljevanja hladne vojne, ne pa poHtiike popuščanja in sodelo- vanja. Italijanska kriza traja tudi že nad dva tedna. To je najhujša povojna kriza, od katere bo v mnogem odvisna bodočnost Ita- lije. Demokratično usmerjeni ljudje so spoznali, da neprestana rast monopolov ogroža najosnov- nejše ustavne in demokratične pridobitve. Zavzeli so se za de- centralizacijo, to je za večjo ve- ljavo regionalnih samouprav, pre- ko katerih bi tudi pospeševali gospodarski in FK>litični razvoj dežele. Poleg tega naj bi država sprejela takšen gospodarski na- črt. s katerim bi zagotovil od- pravo vseh pomanjkljivosti. Pred- stavniki velikega kapitala okoli liberalne stranke so proti takšnim zahtevam in zato so povzročili vladno krizo. Nenavadna razprava v ameri- škem senatu je bolj nenavadna T>o svo.ti obliki, to je po nepre- kinjenih sejah, na katerih govo- rijo senatorji tudi po deset in dvanajst ur. kot po vsebini. Za- konski predlog je za Ameriko va- žen, saj gre za državljanske pra- vice nekaj milijonov črncev, toda o tem predloau go\'orijo v eni ali drugi obliki že celih sto let. Dol- Qe, tako imenovane mara+onske razpravi, so v navadi, če opozi- cija v senatu skngg oreprečiti sprejetje zakona. Z dolgimi go- vori utrudijo nasprotnika, ki končno rnnvnli v odgoditev raz- prave. Tokrat so zaoovorniki črn- skih nravic posedali, da ne bodo odnehali. VABILO NA MATURANTSKI PLES V PTUJU 'Dijaki zaključnega razreda Gimnazije v ptuju vabijo na maturantski ples Ki bo v n.arodnem doi^ v ^'ju v soboto, 19. marca za dobro voljo bo poskrbljeno ^'^dno vabijo maturanti PrtJelni plan bo izvršen v štirih letih Pet in pol milijard iffivesiicifsliil^ naloižto v ponedeljek, 7. marca 1960, gospodarskih sklepov, važnih za sta rešila zbora Občinskega ljud-nadaljnji napredek in razvoj ptuj- skega odbora Ptuj vrsto kadrov- ske občine. skih vprašanj ter sprejela sklep Prvi del skupne seje je bil bolj o potrditvi predloga družbenega slavnosten kot deloven, plana za 1960. leto in več drugih Lojzka Stropnik - predse dnica občine Ptuj s to sejo je končalo dva- najstletno uspešno predsedovanje tov. Janka Vogrinca, sedaj sekre- tarja obč. komiteja ZKS Ptuj, Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj zaradi potrebnih vodstvenih sprememb, ki smo jih sporočili javno.sti že v 6. številki našega lista z dne 12. februarja t. 1. Nje- govo razrešpico sta zbora izgla- sovala po njegovem nagovoru, zia- hvali zboroma za sodelovanje in želji, da bi bil novoizvoljeni pred- sednik pobudnik nadaljnjih novih uspehov Občinskega ljudskega odbora Ptuj. S to sejo je začelo obdobje predsedovanja novoizvoljene pred- sednice tov. Lojzke Stropnikove, dosedanje podpredsednice. V zgo- dovini ptujskih občinskih \pred- sednikov je tov. Lojzka Stropni- kova prva žena, ki je zasedla me- sto občinske predsednice in ena izmed redkih žena v naši domo- vini, ki so v času obstoja Jugo- slavije in po osvoboditvi dosegle to odgovorno mesto in so prevzele skupno z občinskima zboroma od- govornost za nadaljnje uspešno izvajanie velikih nalog našega ča- sa graditve socializma. Tovarišica Lojzka Stropnikova je v dose- danji zgodovini Ptuja prva občin- ska predsednica. ^ Po izvolitvi za predsednico se je zahvalila tov. Stropnikova to- varišu Janku Vogrincu za ves do- sedanji trud na predsedniškem mestu ter je pozvala odbornike obeh zborov, da bi ji bili v pomoč in oporo pri reševanju odgovor- nejših vprašanj in pri izvrševa- nju nalog občinskega ljudskega odbora. Poudarila je še, da bo občin- skemu ljudskemu odboru v ve- liko pomoč in oporo Občinski ko- mite ZKS Ptuj s sekretarjem tov. Vogrincem na čelu, ki bo z dol- goletnimi izkušnjami dela v ob- činskem ljudskem odboru lahko politično in praktično močno vplival na dobro delo občinskega odbora. ^ Trije predstavniki ptujskih pionirskih organizacij, dv« de- klici in deček, so prišli čestitat novoizvoljeni predsednici tovari- šici Stropnikovi in vsem odbomi- cam za 8. marec ter so se ji priporočali za naklonjenost, za- hvalili pa so se tudi tov. Janku Vogrincu za vso pozornost, ki jo je kot občinski predsednik i/Ka- zoval šolam in pionirskim orga- nizacijam. Ta jim bo dragocena tudi z njegovega mesta. Nato sta zbora izvolila še pod- predsednika, in sicer tov. Franca Primca, dosedanjega predsednika Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Ptuj. Po tej uvodni slovesnosti sta zbora rešila vse predloge za skup- no sejo glede izvolitve novih čla- nov sveta za splošno upravo in notranje zadeve ter sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Usta- novila sta komisijo za ugotovitev vrednosti stanovanjskih zgradb, za reševanje zadev invalidov in borcev NOV ter komisijo za odli- kovanja in imenovala člane teh komisij; nadalje sta še izvolila člane ut)ravnega odbora Reševal- ne postaje Ptuj, Otroških jasli Kidričevo ter Mestnega arhiva Ptuj. Na koncu sta še sporazumno poslušala poročilo odbornika tov. Franca Vidmarja o predlogu druž- benega plana za leto 1960. O njem in ostalih vprašanjih dnevnega reda ločenih sej pa sta razprav- ljala in glasovala na ločenih sejah. Lojzka Stropnikova Skupna seja obeh zborov Občinsk ega ljudskega odbora Ptuj 1957-59 zadovollivo Izvajanje piana Tov. Franc Vidmar je o pred- logu družbenega plana za leto 1960 poročal: Na današnjih sejah bosta ob- činski zbor in zbor proizvajal- cev razpravljala in sklepala o predlogu družbenega plana ob- čine Ptuj za leto 1960, ki ga predlaga svet za družbeni plan in finance. Ob sprejemanju družbenega plana za leto 1960 nam naj služi kot smernica doseženi rezultat obdobja prvih treh let petlet- nega plana in pa družbeno eko- nomske naloge celotnega petlet- nega plana, katerega bomo za- ključili v letu 1961, v katerem razdobju mora biti obseg vse gospodarske in negospodarske dejavnosti dosežen v okviru svoječasno sprejetega petletnega plana. Rezultat izvajanja plana v razdobju 1957—1959 nam kaže, da razvoj v raznih dejavnostih ne poteka enakomerno poraz- deljen v okviru petletnega pla- na. To odstopanje predvideva deloma že sam petletni plan oziroma so zaostajala pri iz- vajanju plana nepredvidene ob- jektivne težave. Vsa ta odsto- panja se pa morajo do preteka vskladiti in izravnati. Kakor smo že na sejah obeh zborov v decembru 1959 ugoto- vili, se je petletni družbeni plan izvajal v razdobju 1957—1^59 zadovoljivo in so bili v gospo- darstvu občine doseženi boljši uspehi, kot so bili predvideni v perspektivnem planu. Narodni dohodek je porastel od leta 1956 od 5,5 milijarde na 8,4 milijard v letu 1959 oziroma od 87.000 din na 1 prebivalca v letu 1956 na 129.000 din na enega prebivalca v letu 1959. Petletni plan je predvideval letni porast 14,1 ®/o; doseženo pa je bilo dejansko 14,4 "/o in to v glavnem ob isti proizvodni zmogljivosti, torej z boljšo or- ganizacijo in večjo storilnostjo. Manj ugoden razvoj perspektiv- nega plana v razdobju 3 let ugo- tavljamo v dinamiki investicij- skih naložb na področju občine. Perspektivni plan predvideva za prva tri leta celotnih investi- cij v višini 18,2 milijarde, in to v gospodarstvu 15,6 milijard in v družbenem standardu 2,5 mi- lijarde dinarjev. Plan je dosežen v gospodarskih panogah s 2,5 milijard dinarjev, to je 16 ®/fl in v negospodarski dejavnosti 1,3 milijarde dinarjev oziroma .52"/«. Neskladen razvoj ugotavljamo v glavnem v industriji oziroma gospodarstvu, ki je odvisno od sredstev splošnega investicij- skega sklada, medtem ko so in- vesticije družbenega standarda skladnejše s planom; iste se finansira.jo v glavnem iz lokal- nih virov. V dinamiki gospodarskih in- vesticij je določujočega pomena Tovarna glinice in aluminija, pri kateri so predvidene glavne investicije v letu 1960 in 1961, zaostajajo pa v investiranju tudi nekatere ostale gospodarske or- ganizacije, katerih delna krivda je v tem, da so se premalo po- služevale sredstev splošnega in- vesticijskega sklada. V negospodarskih investicijah se opaža zaostajanje investicij- skih vlaganj pri prosveti, kjer je plan dosežen le 29 »/o in to v glavnem zaradi težav z investi- cijskimi programi. Doseženi rezultati v razdobju od 1957 do 1959 ter naloge pet- letnega perspektivnega plana nam jasno nakazujejo, da je go- spodarsko leto 1960 odločilnega pomena v izvršitvi petletnega plana občine, ki predvideva iz- reden porast investicijskih vla- ganj, bruto proizvoda in narod- nega dohodka. Osnovne značilnosti družbe- nega plana 1960 so sledeče: 1. družbeni bruto proizvod se poveča od 20,6 milijonov na 24 milijonov, t. j. za 16,33'/«, narod- ni dohodek pa od 8,4 milijone na 9,8 milijonov ali za 17,2 «/o. 2. Investicijska vlaganja bodo dosegla vsoto za 5,5 milijard di- narjev, od tega pretežni del in- dustrija s 3,957 milijoni. Ta sred- stva bodo zagotovljena v glav- nem iz splošnega investicijskega sklada in združevanja sredstev pri okraju Maribor. Ce izvza- memo investicijska vlaganja v Tovarni aluminija in Elektrar- ne v Hajdošah, katerima se po- sveča vso pozornost s strani viš- jih politično teritorialnih enot, mora občinski ljudski odbor po- lagati vso oskrb ostalim indu- strijskim obratom, da ne pride do zastoja v rekonstrukciji, ki so zajeti v družbenem planu in to: Avtooprema, Tekstilna to- varna, Tovarna volnenih izdel- kov, Tovarna perila. Rekon- strukcije bodo izvršene v glav- nem ob sodelovanju industrij- skih obratov v Mariboru. kmetijstvo Kot uvodoma omenjeno je v letošnjem družbenem planu ve- lik poudarek na kmetijstvo. Za povečanje osnovnih sredstev v kmetijstvu je predvideno 1,290 mili.ionov din oziroma 23 vseh gosnc-Tskih investicij občine in to za Jože Šegula Potreba po kadrovsSco- socialni službi v Dodletlib o kadrovski socialni službi v podjetjih in ustanovah, oziroma o skrbi za delovnega človeka je bilo že veliko govora. Vse pre- več je govora in ugibanja, kakšna naj bo organizacijska forma te službe, kaj naj vse za- jema v svojo pristojnost, kako se naj izvrši reorganizacija splošnega sektorja, sekretariata in podobno. Na drugi strani pa se zopet pojavljajo komentarji, da hočemo s kadrovsko socialno službo uvajati neko birokracijo. Na to padajo pripombe, češ, saj imamo že dovolj dela v podjetju. Razprava okrog kadrovske so- cialne službe je v naši občini premalo usmerjena v tem smi- slu, kdo sedaj skrbi za človeka v delovnem procesu, kakor tudi izven podjetja, v kakšnem po- ložaju še danes nahaja naš de- lavec-proizvajalec, ko je od nje- ga vse odvisno: kako poteka pro- izvodnja, kakšna je produktiv- nost dela in končno, kakšen bo proizvodni in finančni uspeh gospodarske organizacije ob koncu leta. Ob neprestanem razvoju pro- izvodnje, kakor tudi proizvajal- nih sil in razvijanju delavskega samopravljanja, boj za večjo produktivnost dela, moderniza- cijo proizvodnje in tehnično iz- popolnitev — avtomatizacijo, uvajanje novih proizvodov, se resno postavlja naloga skrbi za delovnega človeka. Ravno od človeka je namreč odvisno, kakšni bodo uspehi v poslovanju podjetja. V proiz- vodnem procesu nastopa vrsta vprašanj, ki vplivajo na delav- čevo dobro ali slabo voljo, kakor tudi razpoloženje do nalog, ki jih ima v proizvodnem procesu in v delavskem somopravljanju. Vsled tega je potrebna skrb za delavca proizvajalca, kako bi ga razbremenili raznih težav, da bi se lahko popolnoma posvetil proizvodnji in delavskemu sa- moupravljanju. Iz tega vidika sindikati raz- pravljajo in se zavzemajo za kadrovsko socialno službo, ne pa za organizacijsko formo, ki ne more biti nikaka šablona za vsa podjetja. Predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je na svoji zadnji seji v februarju temeljito razpravljalo o uvajanju kadrov- sko socialne službe v podjetjih na področju občine. V zvezi s tem je bilo tudi sklicano posve- tovanje 3. marca s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij. Ko se je obravnavalo, kakšno je sedaj stanje v podjetjih in kdo skrbi za delovnega človeka, je bilo ugotovljeno, da je problemov veliko, še več pa neorganizira- nosti in nesistematičnega dela v zvezi s skrbjo za delavca-pro- izvajalca. V podjetjih se nihče resno ne bavi s kadrovsko socialno služ- bo, da bi jo organizirali, na dru- gi strani so pa pojavi, da to službo podcenjujejo. Je tudi ve- liko primerov samovolje in biro- kratskih odnosov do ljudi v ne- katerih gospodarskih organiza- cijah. Zato bo potrebno resno ukre- panje oblastvenih forumov, da se bo v podjetjih spoštovala in izvajala zakonitost. Omenjeni pojavi prihajajo do izraza v go- spodarskih organizacijah in ustanovah, kjer sindikat ne predstavlja močne politične sile, organi upravljanja pa so pod komando in usmerjeni s strani vodstvenega kadra podjetja v slepo ulico. V takih primerih ni čudno, če v podjetju ne poznajo komisije za sprejemanje in odpuščanje delavcev ali disciplinske komi- sije, dopuste so imeli vsi v pod- jetju v letu 1959 kar po 12 dni ne glede 'na zakon o delovnih razmerjih, delavca, ki ni v redu izvršil svoje naloge, kar od dela nažene iz podjetja mojster itd. itd. Vsi ti primeri so se dogajali pred očmi upravnika ene izmed večjih obrtnih delavnic. Je pa še vrsta podobnih primerov birokratskega odnosa in samo- lastne politike v podjetju, pod- cenjevanja vloge sindikata, or- ganov upravljanja in končno ce- lotnega kolektiva. Ni dovolj, če bomo tako sta- nje v naših podjetjih samo foto- grafirali ter se zadovoljili z ugo- tovitvami ter obljubami, ki jih dajejo vodilni ljudje, da bodo vse pomanjkljivosti v najkrj?^'- šem času odpravili, v podjetju pa nadalje prevladujejo kapita- listični odnosi, drobna lastniška obrtniška miselnost, birokratski odnos do ljudi, skrb za človeka pa se postavlja na zadnje mesto. Taki primeri vsekakor ovirajo pravilno delovanje subjektivnih' političnih sil, organov upravlja- nja in zavirajo kolektiv v uprav- ljanju. Kadrovska socialna služba se prav tako ne bo razvila v tistih podjetjih, kjer se čutita pritisk in samovolja vodstvenega kadra nad organi upravljanja in nad sindikalnimi funkcionarji. Ima- mo primer, da je predsednik sin- dikalne podružnice na kratko povedal na posvetovanju, da je boljše, da o resnici o skrbi za človeka ne govori, ker je direk- ('Nadaljevanje na 3. strani) gradnje . . . 501,000.000 nakup živine . 243,000.000 nasadi .... 84,000.000 oprema . . . ^ 243,000.000 melioracije . . 240,000.000 ostalo . . i . 4,000.000 skupaj .... 1.290,000.000 Prvenstvo pri koriščanju in- vesticijskih sredstev ima živino- reja, za gradbena dela, nabavo živine in melioracije travnikov. trgovina Za razširitev trgovske mreže je predvidenih po družbenem planu 70 milijonov dinarjev in to predvsem za gradnjo trgov- skih lokalov, za ureditev trgo- vine s tehničnim materialom. Velike težave v poslovanju po- vzročajo grosističnim obratom neprikladni in premajhni skla- diščni prostori. Potrebno bo, iz- delati načrte za gradnjo sodob- nih skladišč. gostinstvo Družbeni plan predvideva za gostinstvo 75 milijonov dinar- jev sredstev, ki se naj koristijo za adaptacijo in ureditev obsto- ječih gostišč in za začetna dela na gradnji novega hotela v Ptu- ju, brez katerega ni misliti na razvoj turizma v Ptuju, ker tre- nutno ne razpolaga nobeno go- stišče s tujskimi sobami, ki bi odgovarjale sodobnim zahtevam. Izvajanje obsežnih gradbenih programov bo naletelo na ovire zaradi omejenih zmogljivosti gradbenih podjetij in gradbene obrti. Za izvajanje vseh grad- benih del v mestu in okolici bo potrebno izpopolniti mehaniza- cijo in opremo gradbenih pod- jetij ter vključiti novo delovno silo. negospodarske investicije Prosveta — rezultati za raz- dobje od 1957 do 1959 kažejo, da v negospodarskih investicijah najbolj zaostaja prosveta in kul- tura, kjer je perspektivni plan dosežen le 29"/«. Zato je potreb- no, da v letošnjem letu nado- knadimo zamudo in da osredo- točimo čim več razpoložljivih sredstev za razširitev šolskega prostora. Zaradi preusmeritve in formi- ranja višjega šolstva v Mariboru se nudi v Ptuju priložnost za ustanovitev redne srednje eko- nomske šole, srednje kmetijske šole in administrativne šole. Predpogoj je le, da zagotovi ob- čina primerne šolske prostore. Obstoj teh šol v Ptuju bo omogočil mladini Ptuja in oko- lice, da si pridobi primemo šol- sko in strokovno izobrazbo in da si izboljša svoj družbeni položaj, kar je bilo dosedaj mnogim one- mogočeno zaradi velikih stro- škov vzdrževanja v Ljubljani ali v Mariboru. zdravstvena služba V splošni bolnici v Ptuju, ki je vključena v okrajni družbeni pina. se predvideva dograditev oziroma razširitev oddelkov. Razširitev zdravstvenega za- varovanja na kmečko prebival- stvo pa stavlja tudi občino pred nove naloge. Dopolniti bo po- trebno opremo oziroma na novo urediti zdravstvene ambulante ter zdravstvene postaje na po- deželju, da ne nastane zastoj v zdravstveni službi. Družbeni plan računa s tem, da bodo že v tem letu razširjene zmoglji- vosti v sledečih zdravstvenih ustanovah: (nadaljevanje na 2. strani) STRAN 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 11 MARCA 1960 !KTERVJU Z DR. NADO PAVLIČEVO Vsi želimo biti zdravi Bolniki se pritožujejo * Urejanje prostorov in usposabljanje zdravstvenih kadrov ne dohitevata razvoja ^ Zapuščeni primeri bolezni ^ Plan mre- že ambulant po občini * Razgovori z bolniki tudi koristni Del kolektiva Zdravstvenega doma Ptuj. V prvi vrsti: dr. Brumen, dr. PAVLIČEVA, dr. Lxišički in dr. Pire Glede na vsakodnevno stisko v. hodniku Zdravstvenega doma P4;uj, kjer čakajo ljudje na šte- vilko za sprejem pri tem ali drugejti zdravniku in v nestrp- nosti in nevolji marsikdo rad v mislih ali tudi glasno ošvrkne ureditev zdravstvene službe v občini, pa tudi glede na željo bolnikov, ki zahtevajo potom tiska razna pojasnila, smo na- prosili upravnico Zdravstvenega doma Ptuj, tov. Nado Pavličevo za nekaj pojasnil. Imenovana je naši žeji rada ustregla in po- zdravlja pomoč našega lista pri seznanjanju javnosti s problemi zdravstvene službe v naši občini. Posredujemo odgovore na ne- kaj vprašanj, ki zanimajo zlasti bolnike in vso ostalo javnost. Novinar: Bolniki se obračajo na list s pritožbami zaradi težav pri prijavah zdravnikom. Zakaj prihaja do teh težav? Dr. Pavličeva: Razvoj javne zdravstvene službe je v zadnjih letih tako nagel, da mu ne more slediti urejevanje prostorov in usposabljanje zdravstvenih ka- drov. Naval na ustanove javnega zdravstva ne pomeni, da je več ljudi bolnih, pač pa, da se ljudje med drugim vedno bolj zave- dajo potrebe po pravočasnem zdravljenju, potrebe po zatira- nju bolezni v kali. Kar velja za posameznike, velja še bolj za celoto. Zdravstvena zaščita se ne sme omejevati samo na zdravljenje. Sodobna dognanja nam nudijo dovolj možnosti, da se borimo proti nastanku bo- lezni. Nujno moramo zadostiti potrebam, ki jih nam v tem smislu nalaga zakon, da bi končno enkrat prišli iz začara- nega kroga, ko skrbimo za ljudi šele takrat, ko zbolijo, namesto da bi z vsemi sredstvi prepre- čevali nastanek in razvoj bo- lezni. Ce bomo bolezni pustili prosto pot, bo vedno primanj- kovalo denarja in kadrov za njih zdravljenje. Še tako pičlo od- merjeni zdravstveni kadri ne smejo vsi in tudi ves svoj čas samo zdraviti posameznike. To je vozlišče sedanjih težav, kakor naših, ki delamo na tem področju, tako tudi pacientov, ki iščejo pri nas zdravstvenega varstva. Za teren, ki ga oskrbuje ptujski Zdravstveni dom (640 kvadratnih kilometrov s 53.000 prebivalci) bi potrebovali za redno poslovanje po sistemiza- ciji, ki jo predvideva zakon, 18 zdravnikov v splošnih ambulan- tah, kjer delajo sedaj 3 s pomoč- jo občasnih honorarcev in nadur v popoldanskem času. Vse po- možno osebje dela tudi nadurno. V letu 1959 je bilo obravnavanih v splošnih ambulantah 48.857 primerov. Splošna ambulanta je poslovala v lanskem letu tudi po 24 ur dnevno, na uro je bilo povprečno sprejetih po 7 pacien- tov. Zdravljenje otrok in mla- dline sta prevzela dispanzerja. 2 zdravnika s pomočno 1 hono- rarnega sta opravila 22.715 pre- gledov bolnih otrok in mladine. V specialističnih ambulantah, ki poslujejo vse v popoldanskem času, ker v njih delajo specia- listi iz ptujske in mariborske bolnišnice, so opravili 13.923 pregledov. Te ambulante delajo za še večje področje, ker ni take specialistične službe za oči, nos, grlo, ušesa, živčne, ženske in no- tranje bolezni, od Ljutomera preko Središča, Ormoža, Zavrča in Cirkulan. Vsi pomožni zdrav- stveni in administrativni usluž- benci delajo popoldan nadurno več, kot bi smeli, in skoro več kot zmorejo. Laboratorij je storil vse, da je opravil lani 56.255 pregledov, pa še ni mogel zado- stiti vsem potrebam. Zobozdrav- stvena služba je problem za se. 2 do 3 terapevti pač ne morejo zadovoljiti potreb takega pod- ročja. Isti ljudje delajo še v am- bulantah v Podlehniku in Jur- šincih. Obremenitev in s tem težave seveda naraščajo v tistih mesecih, ko se množijo prehladi in gripozna obolenja. Težave, ki jih imajo pacienti s prijavami, objektivno izvirajo iz nezadostnega števila razpolož- ljivih zdravnikov v gotovih ob- dobjih in na gotovih področjih. Novinar: Kako boste prema- govali težave, ko bodo tudi kmečki prebivalci uveljavljali pravico do zdravstvenega zava- rovanja? Dr. Pavličeva: Z zakonom o splošnem zdravstvenem zavaro- vanju kmetijskih proizvajalcev bo na našem posebno kmečkem področju prišlo k do sedaj zava- rovanim 26.500 prebivalcem še 32.000 zavarovancev. Njihove potrebe po zdrav- stvenem varstvu so velike. Za- radi visokih cen zdravljenja je mnogo kroničnih zapuščenih primerov, ki komaj čakajo, da bo tudi njim dana možnost po- moči javne zdravstvene službe. Samo z nujno okrepitvijo zdrav- stvene službe bomo mogli ugo- diti tem velikim potrebam. Novinar: Kakšne perspektive se kažejo za bodočo okrepitev zdravstvene službe v občini Ptuj? Dr. Pavličeva: Razmah javne zdravstvene službe ni prišel iz- nenada. S socializacijo zdrav- stvene službe in ukinitvijo pri- vatne prakse ter končno s splošnim zavarovanjem se je postopoma uredila zakonska podlaga zdravstvenega varstva. Vsi merodajni forumi so sodelo- vali pri pripravah tega razvoja. Izdelani so bili plani razširitve mreže ambulant. Zagotovljena so bila sredstva. S štipendira- njem se pripravljajo kadri. Za prvo stopnjo, ukinitev privatne prakse, je bil funkcionalno ure- jen Zdravstv. dom v Ptuju. Kot priprava za naslednjo stopnjo je ustanovljena pomožna ambu- lanta v Podlehniku, izpopoljena ambulanta v Juršincih. V planu je njuna končna ureditev, adap- tacija poslopja v Gorišnici, ure- ditev pomožnih ambulant v Ze- talah in eventualno v Leskovcu ter Trnovski vasi. Urejena je nova zobozdravstvena ambulan- ta v Ptuju. Potrebni kadri, ki jih je tako težko dobiti v Ptuj iz drugih območij, bodo v 4 letih zrasli s štipendiranjem. Ze sedaj štipendira Občinski ljudski od- bor Ptuj 4 študente medicine in 4 stomatologe, ZD Ptuj pa njive pognojimo in preorjertio na 18—20 cm globine. Preorane nji- ve takoj pobranamo s težko bra- no in njive zravnajmo, da se zemlja laže segreva in da tako preprečimo izhlapevanje vlage, ki je za rast in razvoj koruze nujno potrebna. 6—8 dni pred setvijo pobranamo njive ponovno, da uni- čimo plevel, ki se je od prvega brananja razrastel po njivi. ^ Hibridno koruzo sejemo ali ročno ali s sejalnim strojem. Če sejemo s strojem, je potrebno njivo pred setvijo povaljati z va- ljarjem, ker tako pridejo vsa zrna enako globoko v zemljo. Na nepovaljani njivi pa kali koruza zelo neenaikomemo. Pri ročni setvi sejemo pod motiko, ker pridejo tako vsa zrna enako glo- boko v zemljo. Tako zrna iste semenske vrednosti istočasno ka- lijo in vse rastline istočasno ozelenijo. Njivo začrtajmo z mer- kerjem vsaj v eni smeri v vrste, ki naj bodo 70—80 cm narazen. V vrste sadimo po tri zrna na eno mesto v razdalji 40 cm, pri- bližno 10 cm globoko. Pri saditvi stopamo sproti z nogo na posa- jeno mesto, da narahlo pritis- nemo zemljo na zrna. ^ Kako jo oskrbujemo? Kakor hitro ozeleni, jo je treba takoj pobranati z lahko brano. Koruzo preredčimo, ko .je razvila tretji list. Takoj po preredčenju jo je treba okopati. Med vrstami oko- pavamo z okopalnikom, v vrstah pa ročno. Okopalnik uravnamo širše po prvem okopavanju, pri poznejših okcpavanjih pa ožje, da ne poškodujemo korenin, ki se vedno bolj razraščajo. Drugič okopavamo navadno tri tedne po prvem okopavanju, tretjič pa 10 do 14 dni pred cvetenjem ko- ruze namesto osipavanja. V tem Pravočasno! Smo pripravljeni na pom ladansko setev? * Orga- nizirana setev skrb zadružnih organizacij * Po- sebna skrb za hibridno koruzo * Setev s strojem ali na roko * Pravočasno in pravilno oskrbovanje ^ Bliža se čas, ko bodo naše njive zopet oživele. Pomladanska sietev bo v polnem teku. Smo pri- pravljeni? Pravzaprav bi se mo- rali ipripraviti na njo že v jeseni. To velja predvsem za vse oko- pavine, med katere sodi tudi hi- bridna koruza. V širjenju hi- bridne koruze doslej še nismo dosegli veliko, saj so bili pridelki te kulture v zadnjih dveh letih še relativno nizki. Sukali so se med 25—30-metrskimi stoti po hektarju, kar ni veliko, če upošte- vamo, da je lahko pridelek te koruze vsaj za 60 odst. večji od domače sorte. Če bi naše kmetij- ske zadruge dosegle take uspehe, potem bi tudi veliko lažje uva- iali zahtevnejše sodelovanje med kmetom in kmetijsko zadrugo. Dobre uspehe pri tej rastlini lah- ko pričakujemo le tedaj, če smo v jeseni ooravili pon^oblieno ora- nje ter osnovno anojenje. S tem pa navpdno odlagamo do pozne spomladi, zato trdim da le prav tu vir mo'^eb'tnih neuspehov pri tel kulturi. j*t Računam, da se nekatf»re zadruge resno priprav'iajo na po- mladansko setf^v ali da so se na njo že temeljito pripravile v je- seni; sedaj te nrir-^ave nadalju- ieio nred setviio. Vsaka zadruaa ima svoi proiram. ki je sjestavni del družbene-"T plana in ki je zahteven. Zadružna organizacija ga mora izpolnjevati kar najbolj smotrno in organizirano. Brez trdne, smotrno pripravljene orga- nizacije v kmetijstvu takih veli- kih nalog ni moči izpolniti. Na bližnjih občnih zborih kmetijskih zadrug, ki ne smejo biti le for- malnost, le zaradi predpisov in reda, bo potrebno pomladansko setev temeljito obravnavati. Pro- gram ne sme biti le drobno po- speševanje kmetijstva, zasilno ob- navljanje zastarelih proizvodnih sredstev in krpanje lukenj v pro- izvodnji, ampak temeljita pre- obrazba na vsiej črti, ki temelji na dognanjih kmetijske znanosti. Na moči našega gospodarstva in miselnosti kmečkega prebivalstva ter na novih odnosih na vasi bo- mo krepili kmetijstvo. Občni zbo- ri morajo torej temeljito pretre- sti program in mu zagotoviti vse potrebno, da bo program izveden. Uspeh namreč ni odvisen le od gmotnih in tehničnih sredstev, temveč tudi od ljudi-zadružnikov. ^ Nedvomno spada setev hi- bridne koruze med prvenstvene naloge spomladanske setve, zato moramo izrabiti ugodne možnosti za gospodarsko povečanje pridel- ka. Že sem rekel, da pridelek po- višamo. če posejemo koruzo v dobro pripravljeno zemljo in jo med rastjo tudi pravilno oskrbu- jemo. Če smo v jeseni zamudili, pa sedaj in to čimprej nepreorane 3 medicinske sestre, 2 babici, 2 zobotehnika in 1 sanitarnega tehnika. Novinar: V čem vidite mož- nosti, da bi vam lahko ljudje sami pomagali omiljevati trenut- no stisko pri navalu k zdrav- nikom? Dr. Nada Pavličev To vprašanje se postavlja ne- štetokrat v našem kolektivu in v javnosti. Posamezniki dajejo različne predloge, ki večinoma slonijo na predpostavki, da je mnogo ljudi, ki jim ni treba to- likokrat koristiti ambulantnih uslug ali pa hišnih obiskov. Ce pogledamo globlje, temu ni ta- ko. Določen odstotek odpada na administrativne potrebe — izpis iz staleža, kontrola itd. Toda tudi te storitve se ne dajo ome- jiti. Se manj se dajo omejiti ostali primeri, ko morda ni ob- jektivno težje bolezni, subjek- tivno — dotičnik sam pa je po- treben nasveta, pogosto tudi po- trditve, da ni bolan. Prav je ta- ko, da se tudi vsi ti primeri obračajo k nam. Marsikatera komplikacija se s tem prepreči. Stiska bo še trajala, dokler ne bo več kadrov, vendar ljudje lahko pomagajo sebi in nam z obzirnostjo do resnejših bolni- kov, invalidov, starejših ljudi z razumevanjem do sočloveka. Se- znanjanje širokega kroga z vzroki težav, ki jih doživljajo posamezniki in njih razumeva- nje jemlje ostrino neprijetnosti. Ni naperjena proti posamezniku, ampak je težava nas vseh. Glavno in izdatno pomoč skupnosti, vseh množičnih or- ganizacij in vsakega posamez- nika pa nam zagotavljajo le ustvaritev vedno boljših živ- ljenjskih pogojev, stanovanjskih, ekonomskih in socialnih, ki bo- do pomagali odstranjevati živ- ljenjske težave in s tem tudi bolezni. KZ PTUJ V AKCIJI ^ Kmetijska zadruga Ptuj je na svojem razmetroma obsežnem po- slovnem območju, ki sega od Vur- berka do Pacinja, dobro organizi- rala škropljenje sadnega drevja. V akcijo je poslala šest škropilnih ekip z motornimi škropilmlcami in dve ekipi z ročnima škropilnicama. Doslej so te ekipe poškropile tri četrtine sadnega drevja na za- družnem območju. Strokovni sve- tovalec škropilnih ekip je Anton Urek mlajš«, nadzorstvo nad ak- cijo pa ima sam upravnik KZ Ptuj Štefan Vrtič. ^ Odkar se je tudi KZ Ptuj preusmerila predvsem na kmetij- sko pospeševalno službo, se je njen poslovni vpliv zelo razširil. V zimskem času so č'.ani KZ in sodelujoči s KZ odkupili od KZ Ptuj do sedem vagonov dušičnih gnojil, sedaj spomladi pa bo mo- rala KZ Ptuj pripraviti za prodajo še najmanj deset vagoncv takih gnojil. Dnevno prihajajo kmeto- valci na sedež zadruge m sklepajo pvogcdbe za sodelovanje. ^ Za spomladansko akcijo ima KZ Ptuj pripravljenih sedem trak- torjev z vsemi priključki. Štirje traktorji so že v akciji, ostali tr!je pa še čakajo na nova naročila traktorskih storitev in na ugodno vreme za spomladansko delo. ^ Iz ieta v leto se bo KZ Ptuj tehnično opremljala z vsemi po- trebnimi tehničnimi pripKmiočki za pospeševanje kmetijstva ter bo vedno bel j pomagala kmetijskim proizvaja'lcem v okviru sklenjenih pogodb pri organizirani proiz- vodnji. Za sede^ KZ v Moška|ncih članstvo KZ Domava se zavze- ma za to, da bi bil sedež nove velike KZ v Moškanjoih in ne v Gorišnici, kar utemeljujejo s tem, da je v Moškanjcih železniška postaja z nakladalno rampo in tehtnico in da je za sedež KZ v Moškanjcih tudi za upravne posle dovolj prostora. V Gorišnico se jim zdi predaleč. Volivci v Dor- navi pa bi radi, da bi bil kra- jevni odbor v Dornavi. Delegacija s predlogi volivcev Franc Franjkovič, Jakob Šilak in Martin Cgula iz Doma ve so bili na zadnjem zboru volivcev izvoljeni v delegacijo, ki bo pred- ložila merodajn'm forumom v Ptuju svoj predlog za sedež KZ v Moškanjcih in ki ga bodo osebno raztolmačili občinskemu ljudske- mu odboru. Pet milijard in pol investicijskih noložb (Nadaljevanje s I. strani) Bolnica Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj in Kidričevo ter v Zdrav- stvenih postajah Cirkulane, Majšperk, Juršinci, Podlehnik in Gorišnica. STANOVANJSKA IZGRADNJA Občinski stanovanjski sklad bo v letu 1960 razpolagal s 315 milij. din skupaj s posojilom v višini 30 milij. din. Ta sredstva so namenjena za investicije in razvoj posameznih dejavnosti v sledečih zneskih: (v milijonih din) — stanovanjska graditev . 226 — gradnja in razširitev šol 53 — gradnja poslovnih pro- storov .......24 — industrija gradbenega materiala in gradbe- ništvo .......11 — ostali izdatki .... 1 V letu 1960 bo zgrajeno in usposobljeno za vselitev 132 no- vih stanovanj in to 92 stanovanj v družbeni lastnini in 40 stano- vanj v državljanski lastnini. KOMUNALNA DEJAVNOST Velika ovira v razvoju mesta Ptuja so bila dolga desetletja neurejene razmere glede vodo- voda in kanalizacije. Že delno izdelani načrti v predvojni dobi so ostali nerealizirani, ker je bila občina Ptuj smatrana kot kreditno nesposobna za najetje potrebnega posojila za gradnjo kanalizacije in vodovoda. Doba po osvoboditvi pa je pri- nesla tudi tozadevno rešitev in se je v zadnjih letih občinski ljudski odbor resno lotil te na- loge, tako da lahko pričakuje- mo, da bo že v prihodnjih mese- cih oskrbovan del mesta s pit- no, zdravo vodo. V perspektivnem planu je predvidena tudi dokončna izgra- ditev električnega omrežja na območju občine. V letošnjem letu bodo v ta namen na raz- polago sledeča investicijska sredstva: — občinski investi- ci,iski sklad . . 5,500.000 — dotacija podjetja DES...... 10,00.000 — udeležba intere- sentov ..... 5,000.000 skupaj .... 20,500.000 CESTNO OMREŽJE Naraščajoč promet z motor- nimi vozili zahteva tudi na ce- stah IV. reda, da vzdržu,je ob- čina okrog 615 km cestišč na svojem območju v primernem stanju, ki bodo sposobna tudi za težja motorna vozila. Zato je svet za komunalne zadeve skle- nil, da se ustanovi občinska uprava za ceste kot finančno sa- mostojen zavod, ki naj prevza- me v svojo upravo predvsem ce- ste medkrajevnega značaja. Za vzdrževanje in rekonstruk- cije občinskih cest bo v tem letu na razpolago skupaj 29 milijo- nov dinarjev. Poleg teh sredstev bo na raz- polago še okrog 6 milijonov di- narjev iz okrajnega cestnega sklada, katere bo prispevala gozdarska poslovna zveza. Potreb družbenega standarda nikakor ne bo mogoče kriti samo z rednimi dc-hodki občine. Da se omogoči skladen razvoj na področju šolstva, strokovno- izobraževalnega pouka, delavske univerze, zdravstvene službe itd., bo občina združevala sred- stva skupne porabe s področja nekaterih gospodarskih panog in sredstev iz sklada za kadre. Poleg tega pa računa ta druž- beni plan tudi s posojili nekate- rih gospodarskih organizacij. Po vseh teh oblikah bo združeno praviloma 21 milijonov dinar- jev, kar bo omogočilo izpolnitev predvidenih investicij, ki imajo najbolj neposreden vpliv na življenjsko raven prebivalstva. SREDSTVA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA v letu 1960 bo ustvarilo celot- no gospodarstvo v občini 7 mi- lijard 433 milijonov dinarjev bruto dohodka, od katerega bo ostalo organom samoupravljanja v občini nad 55 »/o, to je 4,2 mi- lijarde dinarjev. S prenosom« sredstev pa pre- hahajo na lokalne organe tudi večje odgovornosti za razvoj go- spodarstva in standarda. Občinski ljudski odbor bo raz- polagal v tekočem letu s 995 milijoni dinarjev lastnih sred- stev, in to: — investicijski sklad 148,000.000 — stanovanjski sklad 301,000.000 — cestni sklad 15,000.000 — proračun 530,000.000 Glede proračuna, o katerem bo posebna razprava na prihodnji seji, je ob tej priložnosti omeniti le naslednje: Proračunska potrošnja je po novem proračunskem sistemu odvisna od osebnega dohodka prebivalstva. Ptujska občina spada v okviru okraja Maribor med gospodarsko slabše razvite občine in bi z uredbo predvideni del skupnih virov dohodkov v višini 31''/o ne zadostoval za krit- najnujnejših potreb proračuna. Da se zagotove sredstva za redno izvajanje proračuna ob- čine Ptuj, je okraj na svoji seji zvišal odstotek skupnih virov dohodkov od 31 «/o na 44 «/o. S tem so ptujski občini zagotovljena proračunska sredstva v višini 567,6 milijonov dinarjev. Družbeni plan je bil v razpravi na kčenih sejah obeh zborov spre- jet z manjšimi spremembami. Skrbno pripravljen občni zbor v Moškoincih v nedeljo je bil v Moškanjcih skrbno pripravljen občni zbor kmetijske zadruge. Zbora se je od 412 članov udeležilo preko 350 zadružnikov, kar je pohvalno. Skrbno poročilo predsednika ZS tov. Donaja je bilo povod za živahno razpravo in je v gla>vnih obrisih pokazalo dosedanje de- lo, uspehe in napredek zadruge. Poleg predsednika ZS sta poro- čala še upravnik in računovodja. Razprava po pK)ročiIih je bila živahna in koristna ter discipli- nirana. Najvažnejši sklep obč- nega zbora je bil, da se zadruga združi s KZ Muretinci in s KZ Gorišnica, da bi ustvarili močan gospodarski center, ki bo kos na- logam v kmetijstvu. Š. C. Gasilska dejavnost v Bišu Gasilsko društvo v Bišu je eno izmed najstarejših gasilskih dru- štev v ptujski občini. Društvo pa ni znano samo po svoji dolgi dobi obstoja, temveč se odlikuje tudi po svoji aktivnosti in požrtvoval- nem delu. v preteklem letu si je posta- vilo nov ga-sfski dom, ki spada med najlepše v ptujski občini. Pri- borilo s. ]e tudi ncv društveni praipcr, ki je simbol društva in po- nos, ne samo za gasilce, temveč tudi za cstale vaščame. Tudi v tekočem letu izponjuje društvo vse svoje naloge, ki si jih je postavilo na letnem občnem zboru. Ena glavnih nalog je stro- kovno in ideokško izpopolnjevanje članstva V ta namen je bil od 8. do 24 februarja t. 1. tečaj za iz- r»-ašane gasilce, ki ga je obfskaio 22 mladih članov in članic. Vodja tečaja in predavatelji so se tru- dili, da bi tečajniki snov dobro razumeli in s» pridobili pctrebno znanje, zato so po'ska!i vse pri- pomočke za čimbc j nazoren oouk Po končanem tečaju so vsi tečaj- niki zadovoljivo opravili izpit za izprašane gasilce ter dobili s tem podlago za aktivno delo v opera- tivni enoti. Druga važna naloga pa je dos.edno izvajanje preventivne službe, ki je bila tudi v preteklem letu zelo dobra, saj sta na celot- nem cibmočju izbruhnfa le dva požara. V poletnih mesecih pa se bedo vršile redne vaje za opera- tivni kader. Tudi kulturno pro- svetna dejavnost se bo letos v večji meri uveljavila. Dokler ne bo v Trnovski vasi prosvetne dvo- rane, ki je za tT kra1 neobhodno potrebna, bo služil gasilski dom tudi za razne kulturne prired tve, m'3dinske sestanke itd. Za zgledno dejavnost in aktiv- nost društva pa gre v vel:'ki meri z^hva:' d-vbremu vodstvu v sa- m=m d'-uštvu t°r tudi cbčinski in rkraini gasilski zvezi, ki nudita društvu cb vsaki priliki potrebno ct-^kovn^. pa tudi materialno po- moč '^p času se priporoča tudi dodatno gnojenje z dušičnimi gnojili (lah- ko tudi z gnojnico!^ Gnojene rastline bodo boljše rastle, ena- komernejše cvetele ter donašale večje pridelke. Z vzajemno pK>močjo in s skup- nim delom bomo povečali pridel- ke v korist kmeta-pridelovalca in v korist skupnosti. Ing. Egoa Zoreč Trsne cepljenke In korenjake nudi po ugod- nih cenah kmetifskim zadrugam in vinograd- nikom trsnica Kmeti|skega gospodarstva »HALOZE« v Ptuju mucR^igBd PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Posvetovanje predsednikov kr(rje\mih odborov in nredsednikov krcievnih odborov SZBL Pred kratkim je bilo v Ormožu posvetovanje predsednikov kra- jevnih odborov in predsednikov krajevnih odborov SZDL. Na dnevnem redu posvetovanja, ki sta se ga udeležila tudi predsed- nik ObLO Ormož tov. Novak in predsednik Obč odbora SZDL tov. pajnkihair je bilo vprašanje vlo- ge in nalog krajevnih odborov in odborov SZDL pri izvrševanju družbenega plana im uvajanju krajevnega samoprispevka za graditev komunalnih in drugih objektov na chm-čju posameznih krajevn h odborov, problemi ok"OT zborov volivcev v zvezi s tc.radevnimi nalogami SZDF,, te- koče organizacij.ske na.Hge ter razna vprašanja, ki so jih iznesli ljudje s terena. Na posvetovanju je bilo skle- njeno, da naj krajevni odbori na svomV- sejah obravnavajo vpraša- • nje krajevnega samoprispevka in ngj seznanijo volivce na svojem področju o namenu prispevka. Pozneje bi naj sklicali ponovno rbore volivcev in na njih sprejeli jstrezne sklepe o uvedbi pri- ;lpevka. Predsedniki krajevnih odborov ;o ob tej priložnosti razpravljali 5 stanju cest ter o črpanju sred- stev lanskega prispevka. V raz- pravi je bilo tudi vprašanje pri- jpevka kmetijskih zadrug in Jružbenih posestev za vzdrževa- ije cest, kar bo potrebno urediti ; posebnim občinskim odlokom. Zavod za znposSovanje invalidov v kratkem bo začel z delom v Drmožu Zavod za zaposlovanje invalidov, ki bo spočetka zaposlil :;krog 40 ljudi. Zavod bo izdelo- ral raznovrstno okovje in drugo kovinsko galanterijo za široko TOtrošnjo. Sredstva za začetek ;x)slovanja sta dali republiška in ■>krajna posredovalnica za delo. Začetna vrednost osnovnih sred- stev, ki jih ima Zavod je okrog 14 milijonov dinarjev. Oornava DORNAVA ZA 8. MAREC ^ Na letošnji praznik žena — 8. marec — je bila Domava od- lično pripravljena. V nedeljo, fi. marca t. I,, ob 14. uri je bila proslava v Zadružnem domu, ki jo je pripravil odbor SZDL za 8. marec. Pozdravni govor je imela tov. Meta Feldinova, šolska upraviteljica iz Domave, program pa so izvajali šolski otroci pod vodstvom učiteljice. Dvorana je bila polna udeležencev. Prišli so odrasli in mladina. ^ V ix)nedeljek, 7. marca 1.1., zvečer pa je bila kino predstava za vse žene iz Domave. Na pred- stavo je prišlo nad 150 žena. Dvo- rana je bila okrašena za večerno proslavo, ki je sledila kino pred- stavi. Tudi to proslavo je pripra- \'il odbor SZDL za proslavo dan žena. Uvodoma so predstavniki organizacij in društev sporočili navzočim ženam 'pozdrave svojih organizacij in društev, nato pa so prinesli šolski otroci ženam šopke nageljčkov. Po pozdravu je bila pogostitev žena iz sred- stev, ki so jih žene same zbrale. * Vsa leta doslej še ni bilo v Dornavi tako veselega razpolo- ženja za 8. marec kot letos, pa tudi program proslave je bil po- srečeno izbran in ud/eležba iz- redp.o številna. Žene si želi.io, da bi se tudi prihodnja leta ob tej priložnosti v tako velikem številu zbrale in da bi jm pripravljalni odbor za proslavo oripravil zopet tako pester spored kot letos. Gč. Gramozanje ceste Dornava-PrvencI Cesta od Domave do Prvenc, ki je bila lansko jesen deloma na- vožena z gramozom, bo sedaj spomladi dokončana. Manjkajoči del gramoza bo še navožen in očiščeni bodo obcestni jarki. Izboljšave krajevnih cest bo imela že letos na skrbi novousta- novljena vaška cestna skupnost. KG Dornava ji bo tudi v bodoče v veliko pomoč in oporo. Lansko jesen so zvozili traktorji tega go- spodarstva na vaške ceste nad 70 m'' gramoza, nekaj pa so ga navozili kmetovalci. Kanalizacija pred c^asilskim domom Voda iz jarka pred gasilskim domom bo morala biti speljana po kanalu iz vasi, zgrajenem iz cevi premera vsaj 50 cm, ki so že naročene. Polaganje cevi in čiščenje celega kanala bo stalo okrog 70.000 din, in sicer iz cest- nega sklada. Razširitev ceste potrebna Okrajna cesta od križa do trgo- vine, ki je v tem delu preozka, bo morala biti razširjena. V ta namen se je obmil krajevni od- bor na Upravo za ceste pa tudi na Občinski ljudski odbor Ptuj, da bi bil dosežen tozadevni spo- razum in da bi lahko začeli z de- lom, da ne bo na tem preozkem prometnem grlu ogrožen promet. Ces^rs« razsvetljava - somo kdaj? Cestna razsvetljava v Dornavi je že večletna želja vaščanov. Iz cestnega sklada niso v ta namen smeli izčrnati sredstev, ker so jim še bolj potrebna za izboljšanje izredno slabega stanja cest, dru- gih tozadevnih sredstev pa še ni- majo. Tudi te izdatke bo potreb- no v bodoče kriti s samoprispev- kom, o katerem je bila razprava in sklepanje na zadnjem zboru volivcev koncem februarja 1960. l^fidnižni dom bo letos qotov Zadružni dom v Dornavi bo v letu 1960 dokončno zgotovljen in urejen s sredstvi, ki so v ta namen zagotovljeni v družbenem planu občine Ptuj. Skrb za zgotovitev in dokonč- no ureditev zadružnega doma bo prevzela posebna komisija voliv- cev. Lovrenc Zakliuček tečaja RK v četrtek popoldne, 10. marca 1.1., bo pri Lovrencu zaključek 1. tečaja pomoči, ki ga je pripra- vila za 40 otrok 7. in 8. razreda osemletke pri Lovrencu organi- zacija Rdeči križ. Tečaj je bil v zimskem času s predavanji dva- krat tedensko po pouku. Preda- vala je največ biologinja, učite- Mioa tov Sonia Lah. ki naučila tečajnike tudi praktičn o uporab- ljati oridohljeno teoretično zna- nje. AhVeseH večer«, ki je privabil pre- ljudi. Z godbo in šaljivimi ■ockami so si znali pridobiti nav- ki so izjavili, da bi jih radi še večkrat videli in slišali v Pod- lehniku. Slednje so tudi obljubili. Kdaj bodo prišli, je stvar pova- bila in priprav, da bo udeležba zopet tako številna. Dobro obiskani zbori volivcev Na vseh 3 zborih volivcev na območju Krajevnega odbora Pod- lehnik je bilo zadovoljivo število udeležencev, ki so se imeli prili- ko pomeniti o marsičem zanimi- vem in koristnem s predstavni- kom Občinskega ljudskega odbo- ra Ptuj, ki je prišel na zbor. Po- govorili so se o krajevnem samo- DrisDevku. o urejanju in gramo- zanju cest, o elektrifikaciji, zdravstvent službi, o razširitvi ambulante in drugem, kar je tem nredelom nujno potrebno. S po- sebnirn zanimanjem so obravna- vali vprašanje razvoja kmetijstva. SINDIKATI SINDIKALNI koledar V soboto, dne 12. marca 1960, ob 17. un bo ustanovni občni zbor nove sindikalne ix>družnice Zadružne hranilnice Ptuj, ki se ga bo udeležil član predsedstva Občin.skega sindikalnega sveta Ptuj, Framc Vučak. Letni občni zbor sindikalne po- družnice Železniških delavnic Ptuj, ki je bil prvotno sklican za 5. marec 1960, bo jutri ob 14. uri v Sindikalni dvorani železničar- jev. Letni občni zbor sindikalne po- družnice Trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj, ki je bil sklican za jutri, 12. marca 1960, je pre- stavljen in bo v soboto, dne 26. marca 1960. ob 16. uri v Narod- nem domu. V torek, dne 15. marca 1960, bo v Beogradu IV. plenum Cen- tralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo obravnaval vprašanje koriščenje prostega časa delavcev, boj za njegov čim širši obseg — kulturno pro- svetno delo — športno dejavnost — letni oddih — razvedrilo, ter materialni pogoji za razvoj iste- ga. V torek, dne 15. marca 1960, bo ob 14. uri v Domu »Svobode« Majšperk, letni občni zbor sindi- kalne podružnice Tovarne strojil Majšperk, ki se ga bodo udeležili: član Okrajnega sindikalnega sve- ta Maribor Zvonko Jaušovec iz Maribora, tajnik Občinskega sin- dikalnega sveta Feliks Bagar in član Občinskega sindikalnega sveta Maksimiljan Serdinšek. V četrtek, dne 17. marca 1960, bo ob 16. uri na Občinskem sin- dikalnem svetu Ptuj prva seja odbora Občinskega sindikalnega sveta Ptuj za proslavo desete ob- letnice delavskega samouprav- ljanja. Na sejo odbora so vablje- ni predstavniki organizacij ZKJ, SZDL, LMS in društev: Občinske- ga sveta »Svobod« m prosvetnih društev, DPD »Svoboda« Ptuj, Kidričevo in Majšperk. TVD »Par- tizan« in ŠD »Drava«, Občinskega odbora Strelske zveze in ostalih društev, nadalje predstavniki JLA, Delavske univerze in drugi. N-. prvi seji odbora bo razprava o pripravah na proslavo delavskega upravljanja na območju ptujske občine, izdelan bo enoten pro- gram in izvoljen centralni odbor za proslavo. V nedelj^o, 20. marca 1960. ob 8. uri zjutraj bo v dvorani re- .staivracije v Kidričevem letni občni zbor sindikalne podru7nice Tovame glinice in alum nija »Bo- ris Kidrič« Kidričevo. Iz programa ObSS Ptuj D^hl žf^na Od sobote, 5. marca, do torka, 8. marca 1960, je bil Ptuj v zna- menju praznovanj mednarodnega praznika žena — 8. marca, ki je bilo letos po kolektivih in orga- nizacijah SZDL v mestu in na podeželju. Povsod so pripravili program z nastopom članov ko- lektivov, organizacij SZDL in učenci šol ter dijaki. Celotna pri- reditev je pustila skoraj povsod vtis, da se bodo taka praznovanja v bodoče udomačila povsod in da bodo žene svoj praiznik povsod čimlepše praznovale. Prav živahno je bilo na pro- slavi 8. marca v soboto, 5 mar- ca, v Narodnem domu, kjer je praznoval Cankarjev teren SZDL, v Kulturnem domu na Bregu, v nedeljo v Cternavi in drugod, v torek pa je bilo malo kolektivov, kjer ne bi praznovali. V torek zvečer, 8. marca, je bila v Mest- nem gledališču v Ptuju akade- mija z lepo pripravljenim odrom in s posrečeno zbranim progra- mom, v katerem so sodelovali člani ptujskega gledališča. O praz- niku žena je govorila tov. Katica Bračko. V Domu JLA je imel ta večer proslavo I. teren SZDL. V dvorani Kulturnega doma na Bregu je praznoval kolektiv To- varne avtoopreme Ptuj. Kdor je obiskal več prireditev ob 8. marcu v mestu in na po- deželju, v organizacijah SZDL in po kolektivih, je moral priznati, da so se žene na ta svoj praz- nik že dalje časa pripravljale in si pridobile sodelavke, ponekod pa iniciativo prevzeli moški in so ženam pripravili prireditev. Ne- dvomno bo bodoča leta 8. marec veljal za enega izmed največjih praznikov, ki ga bodo žens po- vsod praiznovale in ugotavljale iz leta vedno večje uspehe pri uve- ljavljanju svoje enakopravnosti z moškimi in udejstvovanju na vseh področjih današnje družbene ustvarjalnosti. Preizkušnja novega vodovoda v četrtek, 3. marca, se je pri prvem poskusnem črpanju vode iz studenca mestnega vodovoda v Skorbi v rezervoar na Panorami in s poskusnim kroženjem vode po glavnih vodovodnih ceveh po Ptuju izkazalo, da je bil ptujski vodovod dobro prozektiran in iz- vršen in da je funkcioniranje črpalnih in drugih naprav brez- hibno ter v splošno zadovoljstvo Občinskega ljudskega odbora Ptuj kot investitorja ter tudi Mestne komunalne ustanove Ptuj in re- žijskega odbora kot izvajalca in- vesticij. Poskusnemu črpanju vode v re- zervoar na Panorami je prisostvo- val tov. Vogrinec, predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj, tov. Branko Bartol v imenu režijskega odbora. Jože Petrovič v imenu Komunalne ustanove, Karel Sakelšek, direktor DES Ma- ribor in drugi. Dela za nadaljn.jo graditev vo- dovodnega omrežja po Ptuju se nadaljujejo in so prešila v II. fazo, to je na graditev hišnih pri- ključkov, pri čemer je imela prednost Vičava glede na pri- čakovani cestni promet k novo- gradnji HE Hajdoše po vičavski strani. Tako bo ostalo leto 1960 zapi- sano v zgodovini Ptuja, da je to leto že več ptujskih hiš črpalo čisto pohorsko pitno vodo in da so nehigienični ptujski ulični in hišni studenci ostali le še spomin na čase, ko je Sanitarna inšpek- cija bdela nad nevarnostjo oku- žitve ptujskih prebivalcev s sla- bo pitno vodo iz studencev, ki jih je bilo težko varovati pred pronicanjem vode iz bližnjih greznic in mestnih kanalov čah in nezgodah in ukreniti vse potrebno do zdravnikovega pri- hoda ali pa do prispetja poško- dovanega bolnika do zdravnika. Na zaključek tečaja je povab- ljenih več osebnosti, predstavni- kov Rdečega križa in šolstva iz Ptuja. Proslava za 8. marec pri Lovrencu Za učence nižjih in višjih od- delkov osemletke pri Lovrencu sta bili v torek, 8. marca 1.1.. dve proslavi za Mednarodni praznik žena. Pozdravni nogovor na pro- slavama z nastopom šolskih otrok je imel upravitelj šole tov. Ja- nez Pucko. Za odrasle bo o tem prazniku in njegovem doseda- njem 50-letnem praznovanju po- vedal tudi odraslim na roditelj- skem sestanku, ki bo predvidoma 13. marca 1.1., v osemletki pri Lovrencu. KZ Haidina med najmočnejšimi v občini Ena od najmanjših po gospo- darskem zaledju je bila in je še med starimi — Kmetijska zadru- ga Hajdina Vendar ji moramo priznati, da se v osnovnih na- logah proizvodnje kosa z naj- močnejšimi v občini. V koopera- ciji ima 39 ha pšenice, 17 ha rži, 7 ha ječmena, 19 ha koruze, 59 ha krompirja, 70 ha travnikov in še druge kulture, kar skupaj znaša 210 ha. Poleg tega prednjači tudi v pogodbeni proizvodnji govedi in prašičev, saj ima v pogodbenem pitanju že letos 73 kom. baby beef, 20 kom. ostalega goveda in blizu 1000 kom. prašičev. Uspehi te zadruge naj služijo za pobudo ostalim zadrugam in sleherne- mu kmetu, ki je na območju hajdinske zadruge že spoznal, da je napredek v proizvodnji naj- hitrejši v pogodbenem sodelo- vanju z zadrugo. ^'^dno več nocrof*?! "" Cirkovci Sklepanje pogodb za n^^orlKo. no sodelovanje z zadrugo v Cir- kovcih je v zadnjem času naore- dovalo zlasti v zvezi s travni- štvom. Za 48 ha je že sklenienih noaodb Pri kromnirju bodo do- ':eoIi nredvidoma mvgndb /a 80— 1000 modtem ko ne nriraku- iejo, dq fr-qvničtvo ne bo mno- go več interesentov. Potreba po kcdrovsLo- sociaS^i s^^žbl v (Nadaljevanje i, 1 strani) torju dana vsa možnost, da ga alhko iz podjetja odslovi, eato je zanj boljše, da je tiho. Občinski sindikalni svet je s tega vidika začel razpravo o skrbi za delovnega človeka, v tako razpravo bodo morale iti tudi sindikalne podružnice in organi upravljanja in končno celotni kolektivi iz svoje kon- kretne prakse, kakšno je stanje v njihovih podjetjih in kakšnega si želijo in mora biti v bodoče. Ako bo šla razprava v tej smeri, ne bo težko najti organi- zacijske forme, niti se ne bo po- stavljalo vprašanje, kdo naj vodi to kadrovsko socialno služ- bo, ki je prav toliko pomembna in važna kot so vse ostale službe v podjetju: komercialna, raču- novodska, tehnična itd. Vodja kadrovske socialne službe bo moral v rangu vod- stvenega kadra podjetja, biti bo moral tudi dobro strokovno in družbeno-politično razgledan človek. Moral bo biti tudi član vodstvenega kolegija ter kot takšen predstavljati kadrovsko- socialno službo pred organi upravljanja in političnimi orga- nizacijami. Ce se bo tako reše- valo vprašanje kadrovsko- socialne službe, potem ne bo po- javov podcenjevanja in samo- volje v skrbi za delovnega člo- veka. Vsako suhoparno obravnava- nje ter neživljenjsko reševanje v skrbi za človeka ter naseda- nje raznim komentatorjem v podjetju, da je to za njih breme in večje delo in da ne občutijo potrebe, je odveč. Nujno je po- trebno, da v takšnem primeru stopi v akcijo sindikat skupaj z organi upravljanja in to med delavce-proizvajalce ter jih vpraša, ali je potrebno, da se organizirano vodi skrb o njih, kako se počutijo kot delavci- proizvajalci in tudi upravljalci v podjetju. Potrebno je začeti tudi razpravo, kako se spreje- majo novi delavci, kako se stro- kovno izpopolnjujejo, kakšni so odnosi v podjetju in končno, kako se uveljavljajo poleg nji- hovih dolžnosti tudi njihov pra- vice v podjetju in v komunL Posebno pa je potrebno razprav- ljati, ali se v kolektivu stvarno občuti, da je kolektiv nosilec delavskega samoupravljanja. Ce bomo začeli tako razprav- ljati o kadrovsko-socialni služ- bi, smo lahko prepričani, da ne bo v nobenem podjetju proble- ma, kako to službo organizirati, kdo naj jo vodi, kakšne so njene pristojnosti in delokrog. Na občnih zborih sindikalnih podružnic pa mora biti tudi to vprašanje glavni predmet raz- prave, in sprejeti ustrezni sklep za uvajanje kadrovske socialne službe. Veliko bo še nejasnosti. Ugo- tovili smo že, da nekatere sin- dikalne podružnice in tudi iz- vršni odbori, kakor tudi organi upravljanja in vodstva podjetja premalo študirajo probleme de- lavca. Priporočljivo bi bilo, ko- likor jim kaj ne bo jasno, da najprej preštudirajo prilogo »Delavske enotnosti« št. 1 od 16. januarja (Pogovori 60). Občinski sindikani svet bo pomagal sindikalnim podružni- cam in organom upravljanja pri reševanju raznih problemov v v zvezi z uvajanjem kadrovske socialne službe. Že sedaj se kaže potreba, da bo o kadrovski so- cialni službi razpravljal občin- ski zbor proizvajalcev skupaj z občinskim sindikalnim svetom, da se bo ta služba v občini tako razvijala v podjetjih, kot so za njo že dani pogoji in da se bo v praksi pokazalo, da je korist- na in nujno potrebna za nadalj- nji razvoj proizvajalnih sil, pro- duktivnost dela in delavskega samoupravljanja. Živinski dogoni v Cirkovcih dobro kažejo. Pri vsakem sejmu plemenske in plemene živine imajo okrog 1,5 milijona dinar- jev prometa. Že od januarja le- tos se kaže dober obisk in po- nudbe na dogonih, ki so dvakrat na mesec. STRAN 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 11 MARCA 1960 Pred tednom muzejev Razstava rimskih oljenk v mSJHEM MUZEJU v PTUJU 2e djolgo je v načrtu arheolo- škega oddelka Mestnega muzeja v Ptuju, da bcmo prirejali občasne razstarve in z-Jijimi^^stopoma pri- kazali ve-iko bogastvo naše zbirke javnosti, da bi ji vsaj malo nado- mestili zaradi pomanjkanja pro- stora manjkajočo razstavno arhe- ološko zbirko. Letošnji Teden mu- zejev v drugi polovici aprila nosi naslov: Spoznavaj svoj kraj. Nudi nam lepo priliko, da začnemo z vrsto razstav, ki bodo vsaj dva- krat na' leto postopoma prikazo- vale ostaline rimskega mesta v da- našnjem Ptuju. Zdaj želimo prikazati zaključeno enoto rimskih svetilk-oljenk. Na- videz neznatne keramične ali ko- vinske posodice, v katere so vlili olje in pomočili stenj, so poleg sveč razsvetljevale prostore, svetKča in gorele so tudi na groboveh. Ta primitivni način razsvetljevanja je ostal po vsej širni rimski državi v vsem času njenega obstoja v prvih štirih stoletjih n. št. Ker so nudile »JvetiMce razmeroma malo svetlobe in zaradi krhkosti gra- diva, so jih rabili veliko število. Zato lahko dobro zasledujemo nji- hov razvoj in velikokrat nam po- magajo pri določanju starosti ne- kega najdišča. Pojasnjujejo pa tudi; marsikaj v zveri z življenjem obrti in trgovme nekega kraja. Poteg tega so večinoma izdelane z velikim čutom za lepo, taka gle- de okrasa, kot tudi oblike. S ptuj- skih arheoloških terenov so sto- tine teh predmetov. Mnogo je zgubljenih, veliko jih ima še iz prejšnjega stoletja graški muzej, naš muzej pa šteje nekako 500 kosov za svoje. Z razstavo hočemo malo razlo- žiti namen oljenk, način uporabe in izdelave, prikazati hočemo nji- hov razvoj in ^povedati nekaj o tem, kar govore oljenke o življe- nju Poetovia, predvsem pa prika- zati gradivo, ki je sicer shranje- no in širšemu občinstvu nedostop- no. Razstava bo v refektoriju v stavbi Mestnega muzeja, odprta od 13. mairca do 1. aprila vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Arhitektonsko .epi refektorij je sicer za razstave neprimeren prostor, vendar bomo skušali ko- likor mogoče dobro vključiti v njegovo okolje nekaj vitrin z raz- stavljenim gradivom. I. M. LITERARNI VEČER V PTUJU Mladi glasbeniki in literati II. državne gimnazije v Mariboru, so v petek, 4. t. m., priredili v dvo- rani Glasbene šole literamo-glas- beni večer za dijake ptujske gim- nazije. S svojmi deli so se predstavili: Borut Juvanec, Marko Zorko, Met- ka Kraiger, Oto Vilčnik, Pavel Dobrila, Nada Vauda in Edo Mo- horko. Šest svojih pesmi je pre- brala Vera Zorko. Vmes so glasbe- niki izvajali dela Griega, Debusya, Reinholda in Ravela. Pevca Herta Rancinger in Ervin Ognar sta za- pela dva Viharjeva samospeva na besedilo Franceta Prešerna »Mor- nar« in »Nezakonska mati«. Mla- da pianistka Tamara Goranski pa se je predstavila z dvema lastni- ma skladbama. Mladi gimnazijci poslušalci, ki so napolnili dvorano, ^ svoje vrstnike lepo sprejeli in jih za njihov trud in delo nagra- dili z velikim aplavzom. Maja 2. številka revije „Otrok in družina'* Iz te števiJke revije tri zanimiva vprašanja: 1. Kje žive osnovnošolski otroci brez enega izmed roditeljev? (32 odstotkov osnovnošolskih otrok v Sloveniji, ki jim je umrla mati, so odda-li očetje drugam, sorodnikom ali tujim ljudem, vtem ko so vdo- ve oddale drugam le 7,4 odstotka osnovnošolskih otrok in v veiiko večji meri vzdržujejo naprej skup- no družinsko življenje z otroki. O tem perečem problemu osnovno- šolskih otrok v nepofjolnih dru- žinah piše dr. Milica Bergant.) 2. Kaj je to »športni dan«? Na to vprašanje le nekaj vrstic v od- govor: »Za naše najmanjše, ki so se komaj ločili od sveta iger, zabave in prostosti in so se le z velikim naiporom vživeli v resno delo in večurno posedanje v šolskih klo- peh, je poskrbljeno, da se razve- dre šestkrat v šolskem letu s kratkim poldnevnim izletom. Pet do osem kil'cmetrov hoje v nara- vo, med travnike in gozdove, je pravi užitek za otroke. Od dobre volje tovarišice učiteljice, ki jih vodi, je odvisno, kako bo p>oiskala primeren prostor za počitek in iz- koristila teren za igre z najraz- ličnejšimi nalogami. — Popeljimo ctroke iz mest in iz vasi, kjer jim ceste, promet in prah omejujejo svobodo zdravega gibanja, na čist zrak, na sonce, med iX)lja in trav- nike!« O, kako je to lepo, če bi mami- ca vedela ... Kdo preskoči tale štor? Ali zna kdo splezati na dre- vo? Pojdimo se črnega moža! Lo- viš! — Torej tako, to je nekaj, vrstic iz članka Mete Petkovškove. 3. Vprašanje zaskrbljene mate- re: Imam enajstletnega sina. Zad- nje štiri mesece je začel jemati denar, koder sploh pride do nje- ga: doma, v trgovini, sosedom. Za ukradeno si kupuje slaščice. Kaj naj storim? To so samo tri vprašanja, v re- viji pa jih je se veliko, rešenih in nerešenih. Razmišljali bomo lahko ob vseh in morda včasih svojim otrokom pomagali. STUDENTSKA KRONIKA Da, gospodinje, sladokusci in ostalo sorodstvo. Pravilno ste pre- brali: Študentski coctail! In re- cept? Trenutek! Ne bodite raz- očarani, ker ... pol litra sherry brandyja, pet kapljic limoninega soka, kozarec sladkorja, raztoplje- nega v vinu... ne, takega vam ne morem dati. Recepta sploh ne, pač pa samo mešanico, ki si jo pripra- vijo študenti iz svojega zeleno obarvanega brucovstva, pa tja do rjasto nadahnjenega absolventov- stva! Februarski coctail: Semestra je konec: za nekoga prvega, za nekoga tretjega, v glavnem pa liho oštevilčenega, ne glede na letnico študija — sodo ali liho. Nekateri so zbežah domov, brž ko so dobili poslednji podpis pod frekvenco, drugi so ostali kot mrtva straža na poslednjem bo- ju—z izpiti (ne jemljite tega do- besedno). Vlaki, avtobusi so polni študentov. Železnica skrbi za to, da prideš zbit do doma, avtobus ti nadomešča prho. Morda ujameš vabljiv nasmešek katere lepih so- potnic — sicer pa stop! Misli ra- je na izpite! In zopet skrušeno umakneš pogled in se zresniš v široki hrbet kakega očanca, potlej pa ga povesiš v branje, ki ti leži v naročju. In si že doma! Dom! to je pojem, ki si ga vsak razlaga sam po svoje. Tebi morda oddih, njwnu se zdi jetnišnica, a meni? Kaj vem, kakšno bo pač vreme! Kmalu si odveč sam sebi in do- mačim — morda niti ne — ven- dar: obveznosti, izpiti in učiti se še moram, mama, oče, bratje, se- stre, jutri moram spet na pot. Kovčki, knjige, tisočaki, srajce, hlače in pižame, marmelada, kruh in sir, kakšna kranjska, lonec ma- sla, pa zaseka, jabolka in zobna ščetka, joj, koliko dela je nocoj! I kdo bo likal, kdo pakiral? Ah, zato je mama še pri hiši. sestra, brat; pomagajta vidva, opravkov 5e cel kup imam na vratu, misli SI študent. In gre seveda zjutraj! In zopet avtobus, pa drenj, žensk vreščani«. k'*tvice in hnip, dokler ne prideš v velemestni vr- vež, potlej se zdi ti spet vse nor- malno. Večer je. Mesto se v svetlobi koplje, ki jo mečejo luči neonske na široko na asfalt. Ljudje vrvi- jo in hitijo, vsak hoče priti nekam. Če vprašaš ga: Kam? Odgovor hiter bo dobil: ta v kino, oni v Dramo, ta šel bi v Opero, če ni že razprodano in ta hiti na troli. Ta sili v Moste, ampak kako naj pride noter, v tisto konservno škatlo? In ti študent? Kam si name- njen? Jaz? Da, ti! Oh, poba to je vojna tajna. Že vem, kam te veter nosi, dragec! Vedi pa, da na Viču vse je razprodano! Bo že, bo že, saj žical sem do zdaj še vedno! In si dobil? Karto več, karto več, prelepa gospodič- na. Gospa, jaz prej sem bil pri vas kot ON — in že ■ztrgaš karto ji iz rok in v drugi .ji moliš zlat- nik! In oni, ki o.stali so brez karte? Hi, to res si nor, če nisi bruc! Pomežikneš jim in rečeš: zdravo! Happy end želim vam in zabavo! In greš. Kot gentlemen, zravnan. Ponosen. Greš za kako mlado damo, ki zvedavo škiJi na te. Tako je, brat moj! Pa — zdravo, žicat se mudi mi! Že oddirjal je, kar brez lam- brette 125 ali 150. Ali veste, da zdaj v modi je imeti lasten »zic«. Hi, hi, kako to gre! Kako frlijo krila, kako kolenčka se bleščijo in miličniki piskajo in pišejo kot ponoreli. Vendar ni vsak z modo si v kokak. Pardon, predaleč smo zašli, ker februar je komaj. Bilo sicer je nekaj lepih dni, a brž zamenjal jih je sneg, zdaj ta kopni, ker dež škropi. In vreme sploh! Kaj misli Manohin. slo- venski meteorolog, da vedno mo- ra biti dež in sneg, pa mraz? Čas bi že bil, da sonce napove, da je pomlad pred vrati! A on? Lajno svo.io goni: dež. mraz in sneg! Kaj počel bi rad, študent, ko si nasajen in jeziš se nad vreme- nom? Tivoli, de on čemerno, še ve- dno gol je kot plesalk na Taboru m v Festivalni, v Narodnem in v barih so ramena! Če zime prave ni, da vsaj tolažil bi se tam, pr ribniku na klopci, pod drevesom, v topli temni zvezdni noči, ne pe zdaj, ko se potiti moram, stiskati se v drenju 'n tiho žvižgati si sam pri sebi, če s peto ti visoko kaka punca v čevelj stopi, te prevrže na parket, še »pardon« ti ne privošči, ko pobiraš se s pod nog ji! In če poškiliš proti nebu. ne vidiš drugega kot čipke bele! Kc dvigneš zmučeno telo. tedaj s? smeh razleže in ploska.io ti kol Pavlihi, rekoč, da dober »štos« si si izmisli'!. Neverno gledaš okoli sebe, a vendar, ceno si si dvignil, vse verjame vate: humo- rista. In spet je v redu vse, divjaš naprej v modernem, norem ritmu, biješ, brcaš in se lomiš, vse kriči in ploska ti, frčafela te pvožira kar z očmi in suče se, in dviga krilo v besnih f'ntah, da zijaš kot krokodil in dih zastaja ti in pot curlja ti s čela, a boben kar na- prej bobna, tK>bna, bobna — oglasi se činela. truba, saksofon, potlej akordi, ki klavir jih siplje, zlivajo se z basom in pozavno v divji slap glasov, ki žene.io te še v ekstazo, ko naenkrat utihnejo kot grom. Korak, še dva, u.stav- Ijaš se. in pihaš, neumno se režiš, zaripel si in se potiš, da teče s tebe. In spet si kavaJir: roko po- nudiš, jo stisneš k sebi in že do- menjen si, da ob priliki jo prvi >dpelješ v kino, a za naprej naj le skrbi, ker to je že — bodoč- nost. No, ti študent, ti si poet postal' Kaj hočeš! Življenje je že zdaj tako brezbarvno, da vsak si sam na gosi'" brenka, če pa brez po- sluha je. si Fiča kupi. morda Beemveja, z njim sprevrže v tru- badurja se, uspeh pa večji žanje kot goslač. _V. R. DOPISUJTE V PTUJSKI TEDNIK Prva številka lista »»Sejmska tribuna« v soboto, dne 5. marca, je izšla p^a številka lista »Sejmska tribuna«, ki ga je začela izdajati uprava Beograjskega velesejma. Novi list bo izhajal vsakega 5. in 20. v mesecu, ob velesejmskih dneh pa vsak dan ali vsak drugi dan. Že prva številka lista je zelo zanimiva za poslovne ljudi v' podjetjih in za vse tiste, ki se v ustanovah in uradih bavijo z go- spodarskimi vprašanji. »Sejm- ska tribuna« ni orientirana samo na važnejša obvestila o priredit- vah beograjskega velesejma, temveč se ukvarja tudi z mno- gimi drugimi vprašanji proiz- vodnje in trgovine. Najbolj aktualno vprašanje naše industrije — avtomatizaci- ja, je že v prvi številki zavzelo pomembno mesto. Prav tako je potrebno omeniti sestavke o so- ciologiji in psihologiji dela in druge. List je tiskan v latinici na 10 straneh časopisnega formata. Kaj |e novega mi knjiinl polici pri »Mladinski knjigi« v Ptuju Z. Vrščaj: Sinička nas je obiska- la (Najdihojca, 5. zvezek) Vlad Zelengorova: Zajklja in rajoki (Najdihojca, 6 zvezek) Josip Vandot: Kekec (knjižnicp Sinjega galeba, št. 64) Ela Peroci: Tacek A. A. Milne: Hiša na Pujevem oglu Andelka Marič: Deček in gozd Mimi Malenšek: Tecumseh (zgodov. roman i.z Sev. .Amerike) Per Olov Ekstrom: Plesala je eno poletje (knjižnica Školjka, 2. knjiga, L. 60) Makarenko: Pedagoška poema Jože Prhavc: Modeli za začetni- ke (jadralna letala) Rus: Delavsko gibanje v Indiji Janez Trdina: Zbrano delo, XII. knjiga M. Miheličeva: Hiša večera M. Lermontov: Demon (bfblio- filska zbirka) Leopold Kemc: Temeljni nauki o aranžiranju in dekoriranju Vito Lavrič: Porodništvo Jože Žabkar: Pouk matematike v obvezni šoli I. Nevil Shute: Skozi pekel Mala je Perry Burgess: Na otoku go- bavcev Socializem in osvoboditev žensk Niko EYijatelj: Uvod v matema- tično loTiko (kn.jižnica Sioma) Fran Milčimski: Skavt Peter (knjižnica Čebelica) A. Polenec: Narava v muzeju Astrid Lindgren: Erazem in po- tepuh Homer: Lliada (knjižn. Kondor) Janez Kajzer: Mimo dnevnega načrta Tibor Sekelj: Nepal odpira vrata (knjižnica Globus) Drago Ulaga: Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja Janko Kersnik: Jara cospoda (knjižnica Kondor, št. 34) A. R. Lesage: Zg:dbe Gila Blasa de Santillana (knjižnica Levstikov hram) ANEKDOTE »Na vsak način se oženite,« j« rekel Sokrat, če naletite na dobre ženo. boste srečni, če naletite n« slabo, boste postali filozof, kar j( za moža zelo ugodno.« ★ Kralja Agesila iz Šparte so vpra- šali, kaj je večja čednost, pravič- nost ali pogum. »Če bi bili vsi ljudje pravični,« ie menil Špartanec. »potem nihče le bi potreboval poguma.« ★ Bernard Shaw je zbodel svojo ;eno: »Moška presoja je vsekakor )reudarnejša od ženske.« »To bo najbrž res držalo,« je )dvrnila prijazno, »zakaj ti si vzel nene, jaz pa tebe.« ★ Kardinal Richelieu je bil v ne- čem pariškem salonu; med veče- rom je večkrat zazehal. »Vaša eminenca se dolgočasi- jo?« ga je vprašala gospodinja. »Jaz se nikoli ne dolgočasim,« ie odvrnil Richelieu, »drugi me iolgočasijo.« Markovčani in okupator (Nadaljevanje) V poročilu nadaljuje nemški učitelj: »Vse to neugodno vpliva na razpoloženje ljudstva. Na- vajam poseben primer: V sredo sem poklical k sebi starše dva- najstih otrok, ki naj bi jih po- slali na letovanje na Gornje Štajersko. Vsi starši so bili pri- pravljeni, zaupati nam svojo deco. Zvečer pa so padli streli, naperjeni na našega orožnika. Naslednje jutro je prišel neki otrok in izjavil: ,Mutter sagen, ich nicht gehen nach Oberstcier- mark, mich totschlagen und in Mur schmeisen'.« ^ Slučaj je sicer nepomemben, otročji, toda upoštevati ga mo- ramo kot pojav le resno, ker je v zvezi s preje omenjenim do- godkom. V splošnem moramo ugotoviti, da je na Spodnjem Štajerskem, zlasti na deželi, vse premalo nemških ljudi, da bi bili kos na- logam, ki se nam stavljajo. Vsi smo z delom in malenkostmi tako obloženi, da moramo po- svečati političnim momentom le malo ali celo nič pažnje. Prav to pa je tu zunaj odločilno ravno v sedanjem in bodočem času.« (Podpisan je učitelj Schoknecht). Druga žrtev v letu 1942 je bil Franc Obran iz Borovec, ki so ga ustrelili italijanski karabi- njerji v Ljubljani 8. septem- bra 1942. Franc je bil ključav- ničar v Ljubljani. Bodrilno so na razvoj narod- noosvobodilnega gibanja v Mar- kovcih vplivale akcije I. slovenj- goriške ali Lackove čete, ki je vršila napade na nemške posto- janke v Slovenskih goricah. Ko pa je bila ta četa po podlem iz- dajstvu svojega člana. Kneza pokončana in je heroj Lacko padel v roke sovražnika, je Lackova smrt globoko odjeknila tudi med Markovčani, kakor tudi vsi drugi zločini nad našim ljudstvom. Pri Markovčanih in v vsej markovski okolici je po krvavi jeseni leta 1942, po viharju smrti z okupatorjevim maščevanjem nad prvimi uporniki, nastopilo zatišje narodnoosvobodilnega gibanja. Iskra upora pa je tlela še dalje. Na novo se je začel buditi upor proti okupatorju po 5. ju- niju 1943, ko je prišla pri Za- bovcih preko Drave partizanska patrulja. Cez Dravo sta jo pre- peljala Ignac Valenko in Jakob Muhič iz Zabovec. Patrulja je poiskala stike z zavednimi Slo- venci, ki so bili že leta 1941 po- vezani z OF. 1. novembra 1943 je čakal na haloški strani pri Stojncih s čolnom Konrad Petrovič-Jurek iz Bukovec na nova aktivista OF, ki ju je poslal v ptujski okraj Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Prepeljal ju je na levi breg Drave. Jurek je postal eden najpredanejših sodelavcev OF. Ob vsaki uri je bil priprav- ljen tvegati nevaren prevoz ak- tivistov in borcev NOV preko Drave. Na markovskem pod- ročju so organizirali OF v letu 1943 Cvetka Praprotnik-Štefka, Znidarič Tone-Štsfan, Belšak- Franc-Tone in Golob Milko- Jožko. V Stojncih je postala vzorna sodelavka Legvart Mimi- ca-Nataša, v Muretincih pa To- netov oče Belšak Franc-Simon. Po mladinski strani je delovala na Ptujskem polju in tako tudi pri Markovcih mlada Ida Za- dravec, zaposlena na uradu za delo v Ptuju. Na pomlad 1944 so v markovski okolici nastajali vaški odbori OF, ki so šteli po nekaj članov. Skrbeli so za zbi- ranje sredstev za partizane, pri- pravljali mladince za odhod k partizanom in širili narodno- osvobodilni tisk, ki je sprva prihajal le od drugod, predvsem s Pohorja, od februarja dalje pa se je obogatil z izvodi časopisov, ki so jih tiskali pri Julijani Cuš v Muretincih. Vsi člani OF so bili zadolženi, da pridobe v vrste OF čimveč zavednih Slovencev, kar ni bilo več težko, saj se je okupator bližal neizbežnemu po- razu. Delovanje v OF pa je bilo vseeno tvegano, saj je okupator do konca zapiral zavedne Slo- vence in jih pošiljal v končen-" tracijska taborišča in na mo- rišča. 1. marca 1943 so Nemci uki- nili gestapovske zapore na Bor- lu. Številčno pa so okrepili ta- borišče v Strnišču, kjer so jet- nike uporabljali za prisilno delo pri kopanju temeljev in graditvi tovarne aluminija. Marsikateri občan markovske občine je pre- živel v Strnišču jetniške dni, je tam gladoval in trpel. CHOPINOV VEČER V PTUJU Koncertna direkcija Slovenije Ljubljana je priredila v Ptuju v Glasb^i .šoli v četrteC<, 10. mar- ca 1960, »Chopinov večer« ob 150-letnici skladateljevega roj- stva. Sodelovali so slušatelji Akade- mije za glasbo v Ljubljani Mar- janca Koroščeva, Marija Kocjan- čičeva, Andrej Jarc, Aci Berton- celj (pianisti) in Vera Klemen- škova (mezzosopranistka). Ko- mentator je bil Danilo Pokorn. Dragi otrocil Pod gornjim naslovom bo v bo- doče Ptujski tednik objavljal pri- spevke, ki jih boste radi brali predvsem vi otroci. Za vsako šte- vilko Tednika vam bomo pripravili kakšno kratko povestico ali pe- smico. ali kakšen drug prispevek, ostali prostor pa bosie kar sami napolnili Tokrat objavljamo že vaša dva prispevka, ki sta nam .ju poslal" d e pridni deklici iz Ha'j- dine. Pričakujemo, da bo takšnih in podobnih pisem vedno več, da bo mnogo otrok, ki čitajo Ptujski ted- nik, začelo objavljati v njem svo- je zanimive doživljaje In drugo, kar bodo hoteli povedati širšemu krogu svojih vrstnikov in vrstnic. Naj vam povemo še to, da bo- mo tri najpridne.iše dopisnike ob koncu leta nagradili z lepimi knji- gami. Za^o, otroci, le pridno pišite, vsakega vašega pisma bomo veseli. Vas vse pozdravlja urednik. Oqled poljedelskih stroFev v hajdinski KZ Prišel je mesec marec in z njim začetek pomladi. V tem mesecu bomo začeli obdelovati naša polja, vrtove, čistili bomo travnike. Za poljska dela bomo rabili tudi stroje. Tako smo si učenci 5. a in 5. b razreda dne 2. marca 1960 ogledali v Kme- tijski zadrugi v Hajdini stroje, ki se rabijo v naprednem kme- tijstvu. V starih časih je človek ob- deloval zemljo z golimi rokami. Pozneje si je že napravil leseni plug in dru.go orodje. Današnji način obdelovanja zemlje je pre- cej drugačen. Zlasti kmetijske zadruge in državna posestva ob- delujejo zemljo s stroji. Ob ob- isku v Kmetijski zadrugi v Haj- dini smo si ogledali najnovejše stroje. Sprejel nas je prijazni upravnik tov. Maks Kampl, ki nam je uporabo strojev lepo razložil. Pokazal nam je traktor, ki orje do 22 cm globoko brazdo, mlatilni stroj, ki zmlati na uro 1700 kg žita, brano, ki brana 4 m široko in 1 ha na uro. Videli smo tudi trosilec umetnega gno- jila, ki meče v širino 6 m ter se ne uporablja v vetru. Krožno žago uporabljamo, da nas raz- bremeni ročnega dela. Trijer ra- bimo za čiščenje žit, podrahljač se rabi za delo v jeseni, krožne brane pa za oranje deteljišč in travnikov. Stiskalnice rabimo za stiskanje sadja in grozdja. Traktorji s prikolicami nam slu- žijo za prevoz kmetijskih pri- delkov in imajo nosilnost 4 ton. Zaprašilec za krompir služi za prašenje krompirja. Ko smo si vse ogledali, smo se tov. upravniku zahvalili za po- jasnila ter se vrnili v šolo. Marija Rogač, 5. b razred, Hajdina Elektrarna v Hajdošah V Hajdošah že pripravljajo material za hidrocentralo. Učili smo se o tem in smo si šli po- gledat. Prišli smo v Hajdoše. Med potjo smo nabirali zvončke. Vi- deli smo tri buldožerje in dva bagerja. Presenečeno smo opa- zovali te stroje, ki nadomeščajo delo človeških rok. Ti stroji so mnogo naredili. Delovodja je povedal, da še pride pozneje mnogo bolj zanimivo delo. Tja bomo še šli večkrat po- gledat. Rozika Horvat, 5. b razred, Hajdina Miš v sodu z vinom Ko se je miš klatila po tuji kleti, je padla v sod, poln slad- kega jeruz.alemca. Začela je na vso moč cvi'liti in zaman se je skušala ujeti na gladkih stenah. Vpitje je slišala hišna mačka ter se brž pnplazila v klet. Vprašala je miš: »Zakaj vendar tako obupno vpiješ?« Miš je čofotala po vinu in v smrtni grozi dejala: »Reši me, sicer utonem'« Mačka se je mimo umivala :n ji hladno odgovorila: »Kaj me bri- ga. V tej kleti nimaš kaj iskat;.« »Ne vzdržim,« je zastopala miš, »pomagaj mi vendar'« »Trenutek,« je pomisila mačka, »kaj mi daš. če te rešim?« Miš je obupano lovila sapo. »Vem za klet, v kateri boš našla obilico slanine in sira.« Mačka se je nevoljno namrdnila. »To ni zame.« »Vem za pekarijo.« je rekla miš skoraj prt^isegajoče. »kjer boš na- šla pK^tice, rozine ... m ...« Mačka je zavihala nos. »Tudi te- ga ne maram. Pač pa te rešim, če mi obljubiš, da te .ahko požrem.« Mivš Se je stresla cd groze. Ker .ji je vino segalo že do vratu, je žalostno zastokala: »Dobro. V vse privolim, kar hočeš. Sedaj pa le pohiti, sicer utonem!« Čez nekaj sekund je bila miš že na varnih tleh. Stresla se je in vi- no je brizgalo cd nje kot dež. Na- to pa je brž smuknila v varno luk- njico. Mačka se je stresla zaradi jeze in razočaranja ter zavrešča a: »To ni pošteno. Nisi izpo'nila pogod- be. Ali ne veš. kaj si mi oblju- bila ?« Miš pa ji je, vama v svojem skrivališču, zabrusila nazaj: »Prav nič ne vem. Kdor je vinjen, mnogo govcri in ob^j^rblja■, česar pozneje ne fcjgiol^.« Jartez Fašal^ DNE 11 MARCA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 DramaliKa in lepota Beseda drama je grškega izvora in pomeni dejavnost, akcijo. Lite- ratura je umet. izražanja s pomočjo pisane ali govorjene besede. Spo- četka je biia beseda hranilnik za vsa mogoča dognanja. Najprej se je oddvojila od znanosti, nato od filozofije. Šele v grški dobi (toda ne še popolnoma) je postala, kar pomeni danes. Lirika govori o notranjem do- gajanju v človeški psihi. Ukvarja se s čustvi, delovanjem čustev ter njihovimi prevrati, raznimi doži- vetji itd. V izraziti epiki ali dra- matiki govori avtor o notranjih prevratih junakov, vendar to ni po- glavitni pomen. Epika se bavi predvsem z vrsto procesov in ka- že, kako se velika dejanja priprav- ljajo in razvijajo v človeški no- tranjosti. Ona lahko govori ob- jektivno, stvarno in hladno, pravo nasprotje liriki, ki je nabita s ču- stveno energijo. V tem oziru ji je dramatika zelo blizu, bližja kakor epiki. Lirika je torej dogodek v človeku, epika — človek v dogod- ku, dramatika — dogodek iz člo- veka. V starogrški drami je bil človek le pogojno izhodišče, kljub izreku »Mnogo je velikega na svetu, to- da nič bolj velikega kot človek«. To je bilo pri Grkih le delno ures- ničeno. Nad vsem je vladala volja bogov, nadosebna sila. Pravo na- sprotje temu je renesančna Sha- kespearova dramska forma. Tu je človek brezpogojno središče drame in usode same. Nazorska osnova je svobodoumna, renesančna, indivi- dualistična. V renesansi je dra- matika dosegla višek takrat, ko je človek zavrgel kolektivno versko zavest, ko je sprostil individualne sile in ko je bil optimističen pri ocenjevanju kaj zmore nazorska osnova, temelječa na organskem pojmovanju človeka in življenja, je ustvarila pri Shakespearu rav- novesje med miselnim in čutnim svetom. Njegove osebe so mono- mani, veliki značaji (Macbett, Ro- meo in Julija). Ti »obsedenci« smatrajo svet za odpor ki ga mo- rajo premagati, to so pravi dram- ski junaki in njihovo življenje je izrazito dramatično. Tudi v današnji drami je človek tvorec življenja. Nova drama bo morala upoštevati pri prikazova- nju dogodkov tudi kolektivne sile. Cilj dramatike je prikazovati živ- ljenje kot produkt človeških sil in produkt razmerja med značaji, vzroke dogodkov. Lepota je neposredno vezana z nakopičenostjo vitalnih sil. Te si le s posebno intenziteto predelu- jejo neko materijo. Lepota ni dru- gega kot posebno intenzivna pre- delanost snovi po neki živi sili, zato je lep nek naravni pojav, ker se v njem izraža nakopičenost na- ravnih sil. Oblikovalna snov, kjer so izražene vse svojstvene sile človeka, je lepa. Samo v umetni- nah so vsebovane vse te tvorbe, one so najaktivnejši izraz člo- veka. Umetnost je človeška tvor- nost, v kateri se najpopolneje iz- ražajo vse človekove sile. Kriteri- ji za določanje umetnostnih kva- litet so jasni. Umetnina, ki vsebu- je največ človeških lastnosti je polna umetnina in ravno v dra- matiki pridejo ti momenti najbolj do izraza. Tu se prikazuje dejav- nost, konflikt igre in protiigre, padci ter vzponi, vse kakor odsev valovanja življenja. Drama je ne- ka kriza življehja, v kateri »tem- peratura« dvigne dejanje, ko pa se sile izčrpajo, se življenje normali- zira. SB LETALSKE NESREČE V ENI NOČI Noč med 25. in 26. februarjem bo prav gotovo s črnimi črkami zabeležena v zgodovini letalstva. Kakor so sp>orcčile svetovne časo- pisne agencije, se je pripetijo to noč na ameriški in evropski celini več hudih leta'skih nesreč, ki so terjale mnogo človeških žrtev. Po že cmenjenih porcčiMh se je naj.- več ljudi ponesrečilo, ko sta se nad zalivom Ria v Braziliji zale- teli dve letali. Nič manj huda ni bila letalska nesreča, ko je na mednarodnem letališču Shanon v Irski ek.splodiralo letMo. Ti dve nesreči prištevajo med osem ve- likih letalskih nesreč, ki so se pri- petile v tem letu. Pri nesreči nad zalivom Ria je bilo ubitih 66 potnikov in letalcev. Nesrečo so preživeli samo trije potniki. Predsednika Eisenhovver in Kubiček, ki sta bila v času nesreče v Sao Paolu, sta obiskala preživele Američane v bolnišnici, kamor so jih prepeljali, da bi jim nudili zdravniško pomoč. Toliko je ostalo živih potnikov od skupno 44, kolikor jih je bilo v ameri- škem letalu. V drugem, brazil- skem, ki je trčilo v ameriško le- talo, je bilo 21 potnikov in štirje letalci. Med temi ni nihče preži- vel nesreče. Nesreča se je zgodila v gosti megli in dežju. Med ponesrečenimi letali te noči je tudi veliko štirimotorno letalo italijanske družbe »Alitalia«. S 40 potniki je odletelo iz Rima v New York. V letalu je bilo 12 letalcev. Letališče v Shanonu je zadnje po- stajališče za letala, ki letijo čez Atlantik. Na letališču so v rezer- voarje letala nalili 7000 galonov bencina. Letalo je potem zdrselo po glavnem vzletišču in se začelo dvigati. V tem trenutku je prišlo do več zaporednih eksplozij. Le- talo se je vžgalo. Gorelo je tako močno, da so videli požar tudi 30 km daleč. Nekaj ljudi je sicer ostalo po nesreči živih, vendar je njihovo življenje še vedno v resni nevarnosti. Poleg teh dveh sta se zgodili še dve letalski nesreči na Portugal- skem in na Kubi, ki sta terjali 6 mrtvih, štirje pa so hudo ranjeni. PRVA SONČNA POSTAJA V JUGOSLAVIJI Kakor druge države, v katerih učenjaki proučujejo možnost ra izkoriščanje sončne energije, bo verjetno tudi Jugoslavija dobila sončno postajo, ki bo prva usta- nova take vrste v naši državi. Po- stajo bi po načrtu zgradili v istr- skem mestu Piranu, kjer bi mon- tirali velik sončni reflektor. Domači strokovnjaki mislijo, da bi se morala taka postaja vseka- kor zgraditi. Posebno radi tega, ker poraba sončne energije preha- ja v vse večjo uporabo v znano- sti in tehniki. Kakor je znano, se energija te vrste pretvarja ali v električno ali pa v toplotno silo. V tehnično zelo napred- nih državah delajo poizkuse v obeh smereh in so doseženi rezultati velikega pomena za napredek teh- nike. V Jugoslaviji bi to energijo iz- koristili za izparevanje. Na ta na- čin bi z destilacijo morske vode dobili sladko, s čimer bi bil rešen problem, ki teži vso dalmatinsko obalo, namreč pomanjkanje pitne vode. Poleg tega bi iz sončne energije pridobivali toploto, ki bi koristila vsem tistim primorskim krajem, kjer ni lesa oziroma go- riva. Teleskop Strokovnjaki pravijo, da je za- misel izgradnje sončne postaje do- bra in koristna, vendar je prej treba rešiti še vprašanje tako imenovanih polprev<^nikov, ki jih dobijo iz sulfida, selenida in telu- rida. Vsi ti elementi so neobhodno potrebni pri izkoriščanju energije sonca. (Pres-servis) Atomske centrale v ZDA Po načrtu za gospodarsko izko- riščanje atomske energije naj bi v ZDA že 1964. leta gradili atomske centrale z zmogljivostjo po 1,300.000 kW, kar bo vsekakor moč, ki je danes tudi največje atomske centrale še ne dosežejo. Spričo tega, da ima Amerika še velika naravna bogastva »klasič- nih« energetskih surovin — nafte in premoga — izkoriščanje atom- ske energije tam še precej let ne bo gospodarno, toda v ZDA kljub temu že sedaj računajo, da bodo v prihodnjih nekaj letih vložili nekaj milijard dolarjev v razvoj atom- skih central. V šestih letih nameravajo pro- učiti deset različnih tipov atom- skih reaktorjev, število sedanjih reaktorjev, ki niso namenjeni za vojaške potrebe in ki jih imajo sedaj v ZDA osem, pa se bo v teh letih povečalo na 23. Nedavno tega pa so v mestu Monroe v Michiganu (ZDA) zgra- dili prvo atomsko centralo, ki je last nekega podjetja, V to centra- lo sedaj' vgrajujejo atomski re- aktor, kakršne izdeluje ameriška komisija za atomsko energijo. Ta prva zasebna atomska centrala v ZDA bo imela zmogljivost 100.000 kW in bo po načrtu začela obra- tovati že konec letošnjega leta. Pr©tresl|iv dokument voinih dni Na Poljskem so našli dnevnik 12-letnega Žida Davida Rubinovica Pred nedavnim so na Poljskem našli zanimiv dokument iz dni voj- ne in okupacije — dnevnik 12-let- nega poljskega Žida Davida Rubi- novica, ki so ga ubili Nemci. Ta dnevnik, ki# ga je napisal v petih šolskih beležnicah za matematiko dvanajstletni deček, je izzval na Poljskem veliko zanimanje, kmalu pa bo objavljen v raznih jezikih. Dnevnik so našli sosedi v demo- lirani hiši Davidovih staršev in še- le sedaj je slučajno prišel v jav- nost. Poljski listi so začeli objav- ljati podatke iz biografije in iz- vlečke iz dnevnika nekateri znani evropski in ameriški založniki pa so si že zagotovili avtorsko pravi- co zaradi objave Davidovega dnev- nika. ' Dnevnik malega Davida iz časov vojne, okupacije in rušenja ni pr- vi te vrste v svetu. Pretresljiv dnevnik Ane Frank je že znan po vsem svetu bralcem, gledališčem in kinematografskemu občinstvu. Beležke malega Davida — »Davi- deka« — zajemajo obdobje od marca 1940 do prvih dni junija 1942. Dnevnik vsebuje, kar je za- pustil deček David Rubinovič: pet razcefranih šolskih beležnic, izpi- sanih z zelo skrbnim otroškim ro- kopisom. V teh beležnicah so z lakonskimi stavki zabeleženi do- življaji mladega bitja, ki so ostali kot dokument tistega časa, mučenj in trpljenja. Poljski tisk je pozval javnost, naj vsi tisti, ki vedo kaj podrob- nejšega o usodi Davida Rubinovi- ča, to takoj javijo. Na ta način bo mogoče izpopolniti dnevnik, ki ga ocenjujejo kot zelo dragocen, pa čeprav pretresljiv dokument. Histeričen lov Skoraj tri tedne je pet ladij ar- gentinske vojne mornarice in ar- gentinsko vojno letalstvo zaman iskalo dve neznani podmornia, ki sta se menda pojavili v orgentin- skem zalivu Gclfo Nuevo. Ta lov je bi! precej histeričen, saj niso štedili z razstrelivom, ki so ga z letal in ladij vsipa!i v vodo. Ra- zen tega le prišlo do prepira med mornarico in letalstvcm. Drug drugega so obtoževali zaradi ne- učinkovitosti pri iskanju podmor- nic. Stalen strah pred subverzijo, ki se je v cibdobju hladne vojne vce- pil v glave mnogih ljudi po svetu, je verjetno tudi v Argentini še sedaj tako mcčan, da ni izk.juče- no, da je šlo v tem primeru za privide. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o podmornicah ob argentin- ski obali, j.e podpredsednik sovjet- sike vlade domiselno odvrnil: »Predvsem bodo ladje pobile mno- go rib.« Prejšnji teden pa .so argentinske oblasti izjavile, da so ustavili lov na piodmomice in da so vojne lad- je cdš.e na drugo mesto. In nič več... HUMOR Nesporazum »A'.i mi lahko posodiš jurija?« »Kaj boš z njim?« »Rad bi si z njim pomagal!« »Veš, naš Jurij rad ne dela!« V avtobusu »Ugasnite cigareto! Poglejte, kaj tu piše!« »Prvo bo šlo, drugo pa težko, ker sem očala doma pozabil!« Enakopravnost »Se en obrok, pa bo konec mo- jega dolga « »Kaj pa boš potem vzela?« »Maj bos ti vzel, pa bom jaz plačevala!« VINSKA TRTA NA JEZERSKEM DNU Vinska trta je veliko večja pri- jateljica sušnega kakor deževne- ga vremena, vendar lahko obrodi, tudi če preživi vsako leto sedem mesecev pod vodo. To lahko po- trdijo vinogradniki iz Žmavca na jadranskem otoku Dugiotok, kjer že pol stoletja gojijo vinsko trto na dnu dveh manjših kraških vr- tač. ki ju vsako leto poplavi vo- da. Domačini imenujejo ti dve je- jezeri Veliko in Malo jezero, če- prav ima celo Veliko jezero ko- maj 1 kvadratni kilometer povr- šine. Obe jezeri sta polni vode od novembra do maja, pa vendair se je pred petdesetimi leti neki do- mačin domislil in posadiJ na dnu jezera vinsko trto. Nahče ni ver- jel. da bo trta uspevala, toda vi- nogradnik je vztrajal in trta se je navadila, da sedem mesecev preživi pod vodo. Trto je vino- gradnik obrezova.1 kar v čolnu. Videč ta uspeh, so tudi drugi kmetje začeli obdelovati proste površine in danes ima vsa vas v teh dveh jezerih svoje vinograde. Trgatev se začne v septembru, v začetku novembra pa že pride voda in napolni obe jezeri. Trta izvrstno rodi in grozdje je dobro. Vsak trs daje tri do štiri litre vina. V nekaterih letih je grozdje teh »podvodnih vinogradov« veli- ko boljše kot iz katerega koli drugega vinograda na Dugem otoku. Nafnovefši rad^r Z odkritjem radarja je prevla- dalo mnenje, da je ta naprava al- fa in omega v varnosti letalskega prometa. Pokazalo pa se je, da tudi ni brez svojih slabih strani, kar mu pač ne dovoljuje naziv po- polnega in zanesljivega pomoč- nika sodobnemu pilotu. Tudi naj- bolj izpopolnjen sistem radarja še ni povsem zanesljiv in strokovnja- ki s tega področja še daleč niso iz- rekli svoje zadnje besede. Dva med njimi sta neumorno iskala in študirala doslej najbolj popolne radarske sisteme, da bi našla še popolnejšo rešitev. Prizadevanje menda ni bilo zaman. Njuni iz- sledki so pokazali, da je možno iz- delati poseben radarski sistem, ki bi lahko hkrati »opazoval« na vse strani in opozoril pilota hitrih le- tal na nevarnost. Svoj izum sta profesorja krstila z nazivom »Ra- darvision« in pri dosedanjih po- skusih je pokazal precejšnje pred- nosti pred doslej najbolj znanim in popolnim radarjem. »Radarvision«, z razliko od nor- malnega radarja, pokaže pilotu ne le določene objekte na zaslonu, pač pa celotno področje, tako da pilot natanko vidi, kaj se v dolo- čeni razdalji pred njim nahaja. Novi radarski sistem bo prav za- to odigral pomembno vlogo tudi pri letališčnih kontrolah letenja in v izvidniškem letalstvu. Večje šte- vilo detektorjev omogoča, da »Ra- darvision« »vidi« zares na vse strani. Nadalje je ta naprava lažja od normalnega radarja, kar je še zlasti razveseljivo pri vgrajevanju v letala. Sočasno posreduje več podatkov kot običajni radarski si- stem in je v svojem delovanju bolj zanesljiv, kajti eden od profesor- jev trdi. da naprava še vedno de- luje, tudi če odpove eden detek- torjev. Tako bo nova neprava prav gotovo brž našla širok krog 'ko- ristnikov. Idra^a človeška pamet Posvečeno clovešivu. Arkadii Timofejevič AverCenko, ruski satirični pisatelj, posnemalec Cehova, se je uveljavil s svojimi črticami in nove- lami v emigraciji. Po Oktobrski revolu- ciji je zbežal preko Carigrada v Jugo- slavijo, križaril po Evropi in umrl leta 1925 v Pragi. Izdal je več zbirk različne vrednosti. Najboljše so njegove satirične črtice s tragičnim ozadjem. V vojno ministrstvo neke države — vseeno katere — je prišel ne- kega dne očividno pribrisan go- spod in zahtevaj: »Peijtte me k nekemu, ki .ma kaj so.i v glavi! Nekaj vaižnega bi mu rad pove- dal.« »V čem pa se naj spozna?« so ga vprašali. »V letalstvu. Sem nekaj iznašel in bi rad prodal izum, ki bo po- stavil vso vojno tehnfko na glavo. Kdor kupi m:jo skrivnost, bo po- slej imel premoč nad sovražnikom. Posihmal bo moj izum odločal o porazu in zmagi.« To je seveda vse sila razveseli.o in so izumitelja nemudoma peljali k staremu, časititljivemu gene- ralu. General ni bil nič manj vesel kakor drugi, ponudil je izumitelju klubski naslonjač :n ga prav vljud- no vpraša': »Kaj ste iznašli, blagcrodje, če ®friem vprašati?« »Sestavil sem tip zračne križar- ke, ki se drži teden dni v zraku, nosi bataljon vojakov in kljubuje vsaki nevht:. Morda boste ku^ptli zračno križarko?« In ko je general obljubil s čast- no besedo, da ne bo zk)r,aibU iz- umiteljevega zaupanja, je le-ta potegnil iz torbe cbsežen zavoj in razgrnil svoje načrte in risbe. »Da.. .,« reče general, ko je pregledal risbe, »to vsekakor drži, je res, kar pravite... Za koliko bi nam pa iznajdbo prodali?« »Za mi.ijon.« »Imenitno!« reče general in ga objame. »Nate nakaznico za dr- žavno blagajno. Okrogel milijon. In lepo zahvaljeni. Če pa boste kdaj spet kaj izumili, prosim, le kar pridite!« »Že zdaj imam nekaj za vas,« prekanjeno reče tujec. »Nekaj res občudovanja vrednega.« »In to je — ?« »Sestavil sem top, ki v nekaj trenutkih razbije vašo zračno kri- žarko, in sicer tako temeljito, da cepne na tla kakor mlinska vreča. Križarka je zoper to orožje do- cela brez moči.« »Na slišite vendar!« reče gene- ral in namršči obrvi. »To mi je pa le nekoliko špansko. ., kaj vas res ni nič sram? Najprej izumite zares uporabno zračno križarko in jo potem sestrelite z lastnimi to- povi na kosce ...« »Ne vem. zakaj naj bi se sra- moval,« ravnodušno odgovor: gost. »Boste vendar priznali, da se voj- na tehnika venomer izpop>olnjuje in da nihčo ne sme ostati sredi pota, po katerem je krenil, če no- če zaostati in pod eči, kadar gre zares Moja zračna kn žarka je vsekakor stratovito ofoižje. Potem- takem je očitno, da je treba zo- per njo izumiti obram'bo ...« »Hm, hm — teoretično tega se- veda ne moremo ovreči, toda v praksi — nu, prav. Nič ne bi re- kel, če bi kdo drug sestavil tak- šen top in nam ga ponudil na pro- daj. Ampak takole ... vi sami...?« »Gromska strela!« reče tujec in tleskne z rokami. »Kakcr da to ni vseeno! Zdaj mi pa pvovejte, pro- sim: ali bo kaj drugp^e, če zdajle zaprem vrata za seboj, si obrijem brke, oblečem drugo suknjo, pri- dem pri istih vratih in vas po- zdravim, kakor da vas nisem še nikoli videl? Če vam je to po- všeči, vam kajpak rad ustrežem.« General pravzaprav ni bil tak teieban, zato ga je bilo neko.iko sram, saj je vendar sprevidel, da je res neumno bleknil. »Pa naj bo,« je rekel obotavljaje se. »Kaj s hočemo drugega, ka- kor da kupimo vaš tcp, če noče- mo, da ga prodaste drugim, saj to pravico imate. — Koliko?« »Milijon.« General je napisal nakazilo, po- tapljal izumitelja po ramenu in dobrohotno rekel: »Vi ste pa res prebrisan dečko!« »Oho! To pa, to!« »Da, za vraga ...! Sestaviti takle top ...« - »Nu, tako htido pa spet ni — za vsako bol najdeš na svetu pra- vo zel ..« »Seveda, ampak, pravim, koli- kor ra^vidra po risbaih...« »Da, da, vsekakor... Tale top je strahovito orožje. A vendar ...« Izumitelj se je spet f>ogreznil v naslonjač, navidezno nedolžno po- gledal generala in zvijačno rekel: »... a vendar .. Kaj porečete, če vam zaupam majhno skriv- nost, ki vas utegne zanimati, nam- reč: za varstvo zračne ladje zo- per top sem izumi oklep — tako čvrst oklep, da ga top še oškrniti ne more . « General se je prijel za glavo. »O, kaj bi me res radi spravili ob pamet. . ?! Kdor tako dela kakor vi, je nizkoten — je podel — je brez vsake časti...« Tujec je nabral čelo. »Nikoli ne trgujem nečastno, zapomnite si to I S kakšno pravi- co mi kaj takšnega očitate?! Je morda moja zračna križarka za- nič? Odlična je. Je morda moj top zanič? Mojstrovina je. Kaj bi torej še radi? Ali sem vas morda pretenta] al-' ukanil?!« »Vi bi mi bili morali takoj po- nuditi oklep.« »I>ovolite:« prevdamo reče iz^ umitelj. »Vojna umetnost — ;n vojna tehnika še prav posebno — se mora organično razvijati, če naj bo zanesljiva Takšnih pre- skokov. kakor vi mislite, ni.« Nato sta nekaj trenutkov oba molče sedela General je napenja" ipožgane, izumitelj pa je mirn-c kadil svojo cigaro. Pravzaprav bi mu bil general najrajši spe^ očital, da bi bilo bo- lje, če bi mu bil kdo drug po- nudil oklep, a se je bal, da si bo tujec vnovič hotel obrft; brke. . . Ne, res, zakaj bi se vrh vsega še izpostavljal p>csmehu ? ... Odločil se je torej in jjrišel z besedo na dan: »Koliko?« »Zadovoljite se vsaj s polovico.« »Še malo ne,« ovrže gost. »Drugi bi m^ phčali celo dva milijona.« »Da, da . ..,« vzdihne general. »Vi nenasitnik...! Nu, zastran mene ,.. nate — vzemite svveda!i, da imate na razpo ago še en oklep — oklep zoper lastne naboje, kaj- ne?« »Prav za res.« »In ko nas boste sf)et m milijon, boste spet izumlii nov na- boj in nov oklep, kajne?« »Seveda.« General je opletal z rokami ka- kor obseden, si izruval šop las in vreščal: »Hudič vas poberi... živega ... zemlja naj vas pogoltne. . ! Zva- bili ste nas v zasedo, da se ne morem«? izmazati. Ropate nas! Vi goltate našo kri, vi ugonabljate našo državo' Kdo ste! Vsaj ime nam povejte, da vas bomo lahko na vseh križpotjih preklinjali.« Tujec je poskočil. Njegov obraz, na katerem je dotlej lebdel po- rogljiv smehljaj, se je zmračil: njegova spodnja ustnica je v za- držani jezi drhtela. »Zmerjate me lahko kolikcr vam drago,« je hladno rekel. »S tem ne boste ne vi mcdrejši, ne jaz neumnejši... Svojega imena vam ne izdam; če bi pa ime.', količkaj več pameti, kakor je imate, bi bili izprevideli, da sem poosebljena logika, da ni- sem nič drugega kakor zdrava človeška pamet Z vašo pametjo pa je hudo narobe in prav zato tudi ne morete razumeti, da je či- sto vseeno, ali se vaša država ugcnobi s tekmo v oboroževanju v desetih letih ali v desetih mi- nutah. Človeški genij vam je spre- govoril in vi, — vi, domišljavec, ga postavljate pred vrata. To mi je sicer prekleto malo mar; vsa- kdo se osmeši :n ugonablja. kakor pač sam najbolje ve in zna. A vi. vi niti nimate dovolj temperamen- ta, da bi se vsaj na mah in teme- ljito ugcncbili. Sluga pokoren ...!« Po teh besedah je tujec zalo- putnil vrara za seboj in zapusti! vojno ministrstvo države, katere .me nam je konec koncev ]ahaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 13. 15 Obvestila in zabvna glasba. 13.30 Za naSo vas. 13.45 Mali koncert orkestra Raphaele. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in obvestil.^. 15.15 Reklame. 15.30 Po Slovaški in .Romuniji vas vodi pihalni orkester LM p. v. Rudolfa stariča. 16.00 Humoreska tega tedna — Ilf-Petrov: Lju- bitelji nogometa. 16.20 Zvoki za razve- drilo. 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe. 17.30 Radijska igra — Norman Corwin: Čudežna gosenica. Režija: Tu- gomir Torv. 18.03 Veliki orkestri — zna- ne melodije. 18.30 Dva zbora in dva sa- mospeva Miroslava Vilharja. Zjutraj (po- j^e Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta) — Slovo (Samo Smerkolj); Oh. da bi znala — Zvečer (Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta). 18.40 Igra trio Slavka Avsenika. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poro- čila. 20.05 Izberite melodijo tedna I (zabavno glasbena oddaja z nagrado). 21.00 Ob knjigi pesmi Huga Wolfa. Spo- minska oddaja ob 100-letnici skladate- ljevega rojstva. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaple- šite z nami! 23.00 Poročila in prej^ed tiska. 23.10 Camille Saint-Saens: Om- falin kolovrat — simfonična pesnitev. (Orkester koncertnega združenja Colonne dirigira Louis Fourestier.) 23.00 Popev- ke za lahko noč. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Rojstva, poroke In smrti na matičnem področju Ptuj Rojstva: dečke so rodile: Eli- zabeta Lajh, Gerlinci 31 — Jože- fa; Angela Rejec, Zavrč 6 — Maksimiljana; Marija Berlak, Dragovič 24 — Bogdana; Dragica Kovač, Središče 154 — Mirana; Margareta Šprah, Ptuj, Vošnjako- va 5; Jožica Mihelič, Grajenščak 39 — Zvonka. Porok ni bilo. Smrti: Marija Bedrač, Zagreb- ška 54 — E»tuj, roj. 1.1883, umr- la 7. marca 1960; Jožefa Hrašo- vec, Bučkovci 55, roj. 1. 1885, umrla 5. marca 1960; Valerija Supej, Bučečovci 4, roj. 1. 1960, umrla 3. marca 1960; Janez Hor- vat, Zabovci 92, roj. 1. 1888, umrl 3. marca 1960. KINO MESTNI KINO PTUJ Že pokojni Marrio Lanza predvaja cd 11. do 13. marca ame- riški barvni film »Arrivederci Ro- ma« in od 15. do 17. marca mehi- ški film »Upor obešenih«, KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 12. in 13. marca angleški barvni film »Rihard III.«. KINO MAJŠPERK predvaja 12. in 13. marca ameri- ški barvni film »Piknik«. KINO MURETINCI predvaja 13. marca ameriški fi'.m »Gospodar Ballantrea«. KINO »VEDROST«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 12. in 13. marca češki barvni film »Dobri vojak Švejk«. Tesani les 9x9 prodam. Na- slov v upravi. Razno rabljeno pohištvo pro- dam. Naslov v upravi. Prodam prvovrstno seno, ota- vo in slamo. Ptuj, Mariborska 10. Novo hišo z gospKKiarskim po- slopjem in 4 ha zemlje prodam. Vprašajte Sp. Velovlak 33. Rani semenski krompir Hollan- der, seno, slamo in češnjeve des- ke prodam. Vindiš Anton, I^uj, Spolenjakova 12. Prazno ali opremljeno sobo v Ptuju iščem. Plačam po dogovo- ru. Naslov v upravi. Oddam preprosto opremljeno sobo z dvema posteljama. Mari- borska 10. Službo z nekaj let prakse v pi- sarni iščem. Naslov v upravi. Harmonij kupim. Naslov v upravi. OBVESTILO Upraviteljstvo Osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju, Prešer- nova uiaca (Gimnazija) obvešča starše, da bo vpisovanje otrck, rojenih leta 1953 in januarja ter februarja 1954 v ponedeljek, 14 marca 1960, in torek, 15. marca 1960, od 8. do 12. ure v pčsarni šole (I. nadstropje). Starši naj prineso k vpisu otro- kov rojstni list. Uiuraviteljstvo. Terenska služba zdravnikov Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure e)o slede- čem razporedu: 11. 3. dr. Slobodan Žakula, 12. 3. dr. Ladislav Pire, 13. 3. dr. Ladislav Pire, 14. 3. dr. Nada Pavličev, 15. 3. dr. Emil Blagovič, 16. 3. dr. Franc Rakuš, 17. 3. dr. Ladislav Ptrc. Pomožni dežurni zdravniki vršijo dežurno službo po potrebi, in sicer od 16. do 20. ure po sle- dečem razporedu: 11. 3. dr. Fran Brumen, 12. 3. dr. Emi'l Blagovič, 13. 3. dr. Emil Blagovič, 14. 3 dr Franc Rakuš, 15. 3. dr. Ladislav Pire, 16. 3. dr. Nada Pavličev, 17. 3. dr. Emil Blagovič. Pomožna ambulanta v Juršin- cih posluje vsako sredo in vsako soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: 11.3. dr. Aleksander Poznik, 12. 3. dr.Ljuban Cenčič, 13. 3. dr. Ljuban Cenčič, 14 3. dr. Ljuba Neudauer, 15. 3. dr. Ljuban Cenčič, ±6. 3. dr. Ljuba Neudauer. Otroške posvetovalnice: 11. 3. v Ptuju cd 14. ure dalje; 15. 3. v Grajeni, Selu in Gorišnici od 13.30 dalje; 17. 3. v Podlehni- ku, Gruškovju in Dornavi cd 13.30 dalje. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naro- čeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč se vršijo v torek popoldan od 13. do 18. ure, v soboto dopoldan od 7. do 13. ure za vse, ki se zdravijo za TBC, in v sredo dopoldan od 7. do 13. ure za vse ostale, ki že- lijo biti pregledani na pljučih. Specialistična internistična ambulanta dr. Andrej Lušicky posluje vsak dan, razen srede in sobote, od 12. do 14. ure. Uprava ZD Ptuj Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razme- rij podjetja OPEKARNA ŽAB JAK pri Ptuju razpisuje delovno mesto administratorke Pogoj: administrativna šola, po možnosti z znanjem ste- nografije. Prijave z življenjepisom pošljite na upravo podjetja do 20. marca 1960. Nastop službe s 1. aprilom 1960 oziroma po dogovoru. ŠPORTNA AKTIVNOST V PTUJSKIH DELOVNIH KOLEKTIVIH Komisij«' za telesno vzgojo pri občinskem sindikalnem svetu ima prav sedaj največ dela, saj je na pragu športno tekmovanje med delovnimi kolektivi. Komisija je razpisala zimske športne delavske igre v štirih športnih panogah, in sicer: namizni tenis, šah, keglja- nje in streljanje z zračno puško. Posamezn: delovni kolektivi so z velikim razumevanjem in veseljem takoj prijavili svoje ekipe za te zanimive športne panoge. Po po- sameznih sindikalnih podružnicah je to tekmovanje aktiviziralo delo podružnice saj je delavcu v to- varni potreben šport kot razvedri- lo na eni strani in obnavljanje njegove fizične kondicije, združe- no z zdravo zabavo. Komisija pri občinskem sindi- kalnem svetu je večkrat razprav- ljala o športnem življenju v ko- lektivih in ugotovila, da je zani- manje precej veliko. Tako je raz- pisala zimske delavske igre in se je do sedaj prijavilo 55 ekip raz- nih sindikalnih podružnic iz ob- m'cčja Ptuja. Ta rezultat je zelo razveseljiv, saj je na tem območ- ju nekaj nad 60 sindikalnih po- družnic. Veliko število prijavljenih ekip pove, da so v naših kolekti- vih razne športne panoge zelo pri- ljubljene. Toda v Ptuju je še ved- no problem, najti v tem času pro- sto dvorano kjer bi se to tekmo- vanje odvijalo. Zato so bili pri- siljeni porazdeliti razne športne panoge pc skupinah. Tako bodo po turnirskem sistemu igrale prijav- ljene ekipe v šahu v dveh sku- pinah. prav tako namizni tenis. Ekipno tekmovanje se prične že v tem tednu, tekmovanje v na- miznem tenisu pa je preloženo na drugi teden, ker so potrebni re- kviziti v popravilu. Skupaj sode- luje 55 ekip. največ je prijavlje- nih v streljanju z zračno puško — 22 ekip. V panogi namizni tenis se je do sedaj prijavilo že 12 3kip. za kegljanje pa osem ekip. Za šah je prijavljenih 13 ekip. Po tem tekmovanju bodo prvoplasira- le ekipe dobile praktična darila in ;e plasirala v finalna tekmovanja. Pa. gledala vse prijavljene šahovske ekipe. Prijave za tekmovanje v ša- hu so poslale naslednje sindikalne podružnice: Tovarna avtoopreme. Občinski ljudski odbor (dve eki- pi). Tovarna perila Delta Trg. pod. »Izbira«, KG Ptujsko polje. Ti- skarna Ptuj, Veterinarski zavod. Zavod za socialno zavarovanje, Podjetje za popravljanje voz. Gozdarska poslovna zveza in In- dustrijsko trgovsko podjetje »LES« Ptuj. Te šahovske ekipe so razdeljene v dve skupini: I. skupina: Tovarna avtoopreme, Obč. ljudski odbor II, Delta, Trg. podj. Izbira. KG Ptujsko polje in Tiskarna. II. skupina: Veterinarski zavod, Obč. ljudski odbor I, Zavod za so- cialno zavarovanje. Podjetje za popravljanje voz, Ind. trg. pod- jetje »LES« in Gozdarska poslovna zveza. V prvem kolu se bodo srečale ekipe: I. SKUPINA: 1. TAP : TISKARNA 2. ObLO II : KG Ptujsko polje 3. Delta : Izbira II. SKUPINA 1. Veterin, zav. : GPZ 2. ObLO I : LES 3. Zav. za soc. zav. : PPV II. KOLO 1. TAP : ObLO II. 2. KG Ptujsko polje : Delta 3. Tiskarna : Izbira 1. Veterin, zavod : ObLO I. 2. LES : Zav. za soc. zav. 3. GPZ : Podj. za popravilo voz III. KOLO 1. Delta : TAP 2. ObLO II. : Tiskarna 3. Izbira : KG Kujsko polje 1. Zav. za soc. zav. : Veter. zav. 2. ObLO I : GPZ 3. Podj. za popr. voz : LES IV. KOLO 1. TAP : Izbira 2. ObLO II : Delta 3. KG Ptujsko polje : Tiskarna 1. Veter. zav. : Podj. za pop. voz 2. ObLO I : Zav. za soc. zav. 3. GPZ : LES V. KOLO 1. KG Ptuj. polje : TAP 2. Izbira : ObLO II 3. Delta : Tiskarna 1. LES : Veter, zavod 2. PPV : ObLO I 3. Zav. za soc. zav.: GPZ Vsa tekmovanja bodo v prosto- ih Narodnega doma vsak petek in )onedeljek od 16. ure popoldne laprej Pa. ZIMSKE DELAVSKE IGRE V POLNEM TEKU v petek. 11. 3. t. 1., se prične šahovsko tekmovanje po delovnih kolektivih. Komisija za telesno vzgojo pri Obč. sind. svetu je na svojem zadnjem zasedanju pre-