PoStarina plačana.
Štev. 45.
V Liubtiani, dne 4. novembra 1936.
ftev. Din 1*-
Leto IX.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Uhaja vsak istrt&K
lirotitaa ti nitnmo; tetrtletno r-M Ola. polletno II Din, celoletno M Oii: a laotemitvo: tetrtletno It Dlg. itolleta« 24 Oln, celoletno M Oln. — Ričin poitte nrullilce. to«roinice t LjoM|tol. it 10.711.
Odločitev se bliža

Minuli mesec je v Beogradu prinesel prav neprijetno blamažo za nas Slovence. Vlada g. Uzunoviča se je po večnevni krizi za silo zakrpala, obenem pa je bila izražena želja, naj se vladina koalicija razširi. Mislilo se je pri tem spočetka na druge stranke, a ker drugi niti razgovorov niso hoteli začeti, je obtičalo to vprašanje na naši SLS.
Že prej so radikali namigavali in se norčevali, da je treba samo požvižgati in SLS bo mahaje z repkom pritekla na raport. Mnogo več možatosti sem pričakoval od SLS in mislil, da se bo vedla previdneje in resneje, a radikali so imeli prav: SLS je čez noč zavrgla vso svojo opozicijonalnost in res pritekla kakor kužek, da dobi vrvico okoli vratu. Vsi ostali opozicijon^lci so dobro občutili sramoto in ponižanje, v katero se je podala SLS.
Že za minuli teden sem v Beogradu napisal za «Domovino» članek «Ob mrtvaškem odru avtonomije*, ki pa je na pošti zakesnel in je nato izšel v «Jutru». V tem članku sem ugotovil, da je klerikalna avtonomija na mrtvaškem odru. Posadili so jo tjakaj klerikalci sami. ko so upali na vstop v vlado, ker so uvideli, da z avtonomijo nikoli nič ne more biti in da bi bila zelo škodljiva. Dodal sem, da je to za nas samostojne demokrate velikansko zadoščenje, kajti po šestih letih je kot pravilno priznano vse to, kar smo mi napovedovali že ves čas.
Med tem pa, ko se je moj članek vozil iz
Kakor vidimo iz teh obupnih poskusov, bo SLS skušala ljudstvo nadalje zapeljevati z avtonomijo.
Potrebno bo torej ljudstvu še temeljiteje pojasniti, koliko zla mu je že prinesla brezglava borba za neizvršljivo in škodljivo avtonomijo In koliko škode že ima od tega naše gospodarstvo.
Z nami vred SLS obsoja slabo upravo, slabe ceste in gospodarske težave. Gotovo je pretirano izvajanje, da je vsemu temu zlu kriva politika, ker so vzroki težkočam tudi v povojnih razmerah tako pri nas kakor v vseh sosednih državah. Kolikor pa je sokriva1
na tem politika, pride na račun SLS, ki je svojo moč izrabila v brezplodni borbi za avtonomijo, v sovraštvu proti Srbom, na zvezah z Radičem, ko je bil še boljševik, in na izmišljeni trditvi, da je vera v nevarnosti. SLS je streljala tja, kjer ni sovražnika, ta čas pa je zanemarjala delo na gospodarskem polju.
Zavoljo tega smo se tudi mi veselili, ko smo slišali, da je SLS pokopala avtonomijo. Ako jo sedaj spet odkopava, da prikrije svojo veliko blamažo, kaže samo. da se brani tudi v naprej pametnega dela. To pa nas vede v še bolj neizprosen boj proti njej. Šele ob smrti SLS bo moglo vzkliti povsem zdravo gospodarsko in kulturno življenje Slovencev.
Narodni poslanec dr. Gregor Žerjtv.
Vprašanje kmetskih dolgov
Radič in dr. Korošec, pa tudi Pucelj, meljejo počasi. Zato pa pravijo, da meljejo gotovo. Toda ta počasnost, ki je pa le brezbrižnost, bo naše kmetije razgnala na vse štiri vetrove. Naše kmetije so zakopane v težkih dolgovih, ki v sedanjih izrednih razmerah niso navadni domovi, ampak imajo svoj poseben značaj. Z navadnimi sredstvi te bolezni ni mogoče ozdraviti. Nič ne pomaga organizacija kmetskih kreditov na način, kakor se to dela danes.
Stvar je namreč tale: Cene kmetskih pridelkov padajo. Tako je kmetu onemogočeno, da bi s prodajo svojih pridelkov ali s svojim drugačnim gospodarstvom mogel biti kos dolgovom. Še za tekoče davke, obleko, orodje itd. ima komaj denar, kaj šele, da bi mogel nekaj plačati na račun svojih dolgov. Dolgovi so nastali
t v času nizke denarne vrednosti. Zato so po šte-Beograda v Ljubljano, je prišlo na dan, da so J vilki zelo visoki, prav zelo visoki pa po današnji bili klerikalci glede vstopa v vlado potegnjeni j vrednosti denarja. V letih 1918. do 1925. je prešlo
nebroj kmetij na mlade moči sinov ali hčera, ki so morali ostalim bratom in sestram, za ka-
za nos. V vlado so jih želeli spraviti samo radičevci. ki v svoji zagati iščejo zaveznika. O. Pucelj je moral kot Radičev vajenec držati klerikalcem konja in ga vpregati, ko je hotela SLS v vlado. Že so šepetali mali in večji voditelji SLS po vsej deželi: «Kmalu bomo mi zajahali vladnega konjička!® Radikali pa so klerikalce prav pošteno zvlekli na led. Kako lieizrečno na dolgo so se klerikalcem potegnili nosovi te dni, ko je «Slovencc» prinesel ,vest, da iz vsega ne bo nič in da ni nihče resno pozival SLS v vlado.
Zdaj so naši «avtonomisti» kar čez noč zopet oživeli. Znova so začeli vpiti, da nikdar in nikdar ne odnehajo. Ne morem prihraniti tem obujevalcem mrličev opomina, naj puste avtonomijo tam. kjer so jo zakopali. Samo Kristus je laliko zbudil La-izarja, ki je že začel trohneti, a ni moči. ki bi mogla avtonomijo poklicati v življenje.
tere ni doma prostora, izplačati doto. Denar za to so morali dobiti na dolg. Ker je bila draginja takrat visoka, so bile tudi dote visoke. Pa tudi iz drugih vzrokov so se kmetje zadolžili.
Ta denar je treba sedaj vračati in zanj plačevati obresti. Kmet tega ne zmore, ker cene padajo in on nima nikjer vzeti denarja. Vsota dolga pa se za padanje cen nc briga; Istotako pa se za to ne brigajo hranilnice in posojilnice ter
drugi upniki. Oni hočejo imeti celo vsoto nazaj. Nekateri prav zelo pritiskajo. Tako je sto in sio kmetskih domov pred popolnim polomom. Hiše gore, gasilci pa se gredo poslance. Kmet je prisiljen odprodajati njivo za njivo, izsekati vse gozdove, poprodati živino in še vse skupaj nič ne pomaga. Boben poje, kmetije gredo in z njimi kmetje. Po belih cestah s popotno palico v rokah premišljujejo o kmetski politiki našega gospoda Puclja in Korošca.
Pomoč je nujna. Zahtevamo valorizacijo kmetskih dolgov, to se pravi, da bi bil kmet sedaj za toliko manj dolžan, za kolikor je narasla valuta od časa, ko je najel posojilo. Ako je sedanja vlada mislila na valorizacijo bilanc raznih bank in tovaren, mora isto storiti.za kmeta. Zakaj pa lovi glasovi po kmetih! To je mogoče doseči na več načinov. Eden je, da se izda poseben zakon, po katerem se nekaj dolga sorazmerno današnji vrednosti denarja odpiše in zagotovi to tudi za bodoče, dokler dolg ni odplačan, drugo pa jc sprememba dolgov v zlato podlago, ker pač ni pričakovati padca našega denarja. Tudi druga sredstva je še mogoče najti, toda o tem je treba premišljati. Naši poslanci o tem premišljujejo, Radič pa okoli hodi in govoriči, dočim se dr. Korošec ponuja v vlado.
Le v tem jc rešitev naših kmetij. Kmetje, ki to hočete podpirati, zapodite čez prag gg. Puclja in dr. Korošca. Ta dva Vam samo v uho neprestano nekaj šušljata, ne naredita pa ničesar.
Politični pregled
V Narodni skupščini ne pridemo da pa-lstojntnil demokrati, zavedajoč se važnosti metnega dela. V treh sejah, ki so sc vršile | omenjenih dveh predlogov, edino
prejšnji teden je vladna večina radikalov in j	klerikalci so sc potuhnili
radicevcev odklonila dva nujna predloga, ki' so jih stavili samostojni demokrati, in sicer:
pospešenje volitev v oblastne skupščine ter čimprejšnje Izenačenje davkov.
Vsa opozicija je složno nastopila s samo-
in niso črlinili niti bcscdicc. Tioleč sc s svojim molkom prikupiti vladni večini, toda njihovo prilizovanjc je bilo zaman. Zaenkrat zopet
ni govora o vstopu klerikalcev v vlado,,
ker jih radikali gladko odklanjajo. In tako stojijo zdaj klerikalci do kosti osramočeni ,pred vso javnostjo. Pokopali so avtonomijo, zatajili so se v dveh najnujnejših stvareh, barantali so za ministrske stolčke, ponujali se in moledovali, pa vendar iz vsega ni bilo nič...
V petek je bila
Narodna skupščina zopet odgodena
za pet dni, in sicer z izgovorom, da se praznujejo prazniki Vseh svetih. V resnici so pa te pretveze iz trte izvite, ker vlada nima Narodni skupščini ničesar predložiti. Odbori, ki bi morali pripraviti načrte zakonov, lenarijo. Vlada sama pa ima strašne brise z medsebojnimi razprtijami. Radič uganja dalje svoje komedije, radikalski klub pa je vedno bolj razdrapan. Marsikaj se zopet govori o
načrtih starega g. Pašiča, ki bi zopet rad prišel na krmilo vlade. Njegovi ožji prijatelji ne prikrivajo, da namerava g. Pašič v kratkem zopet odločno nastopiti.
Samostojni demokrati se za zmešnjave v vladi prav za prav malo brigamo. Naši poslanci vodijo v Narodni skupščini glavno borbo in
zahtevajo delo v prid državi.
obenem pa med najširšimi plastmi naroda neumorno širijo idejo narodnega edinstva in načela SDS. Naše organizacije delajo s polno paro. Tudi ob teh praznikih se je vršilo več krasno uspelih zborovanj, med katerimi naj omenimo ona v Celju. Mariboru in Babini gredi, kjer je naše voditelje poslušalo okrog 3000 ljudi.
Med dogodki v zunanjem svetu je predvsem omeniti
ponovni atentat na MussolinHa, ki se je zgodil v nedeljo v Bolonji. Streljal je nanj komaj 151etni mladenič Anteo Zani-boni, toda krogla se je odbila od medalje in je Mussolini zopet ostal pri življenju, dočim ' so fašisti atentatorja na mestu ubili. To je četrti atentat na italijanskega ministrskega predsednika in voditelja fašistov. Mož je zopet srečno odnesel življenje.
JEŽICA. Sokolsko društvo na Jezici bo priredilo v soboto 6. t. m. poljudno javno predavanje s slikami o predpotopnih živalih. Zveza kulturnih društev pošlje predavat pio-fesorja g. Dolžana. Začetek točno ob 8. uri zvečer v šoli. Ker je to zanimiva snov, pričakujemo mnogoštevilno udeležbo. Prihodnji teden bo priredil Sokol kinematografsko predstavo. Dan, uro in kraj bomo javili pravočasno.
POLJANE. Krajevna organizacija SDS je razdelila med svoje po zadnji povodnji najbolj prizadete člane podporo v iznosu 1000 Din, za kar se ji obdarovanci kar najtopleje zahvaljujejo. Ker je vsoto poslala centrala iz Ljubljane, ji tem potom k. o. izreka svojo zahvalo.
GORNJI LOGATEC. Nedeljsko predavanje g. profesorja Dolžana o potresih je privabilo v Sokolski dom precejšnje število hvaležnih poslušalcev, ki pa niso bili preveč točni. Točnost je lepa čednost, pa je podoba, kakor bi ne bila doma v Logatcu. G. predavatelj nam je v poljudnih besedah obrazložil, kar je znanost glede potresov iztisnila iz tajnosti prirode. Priroda sama je še vedno zastrta v gost pajčolan, ki se da le polagoma privzdigovati. In vendar si znanost počasi, toda odločno krči pot. G. profesorja si želimo še večkrat kot predavatelja. — V nedeljo 7. t. m. ob 3. popoldne bo predaval v Sokolskem domu g. profesor Bajželj iz Ljubljane o nasprotnikih Sokolstva. Ali bomo tokrat bolj točni? — Še je čas za vpogled v volilni imenik. Zaveden državljan sam vodi brigo o svojih državljanskih pravicah in dolžnostih. — Viharji in nalivi koncem minulega meseca tudi naši občini niso prizanesli, občutnejše škode nam pa niso prizadjali.
VRHNIKA. V nedeljo 7. t. m. se bodo pričela pri nas zopet predavanja, in sicer je dal g. Jos. Jelovšek na razpolago dvorano, kjer je bila tovarna cjantari. Če bo zanimanje veliko, se bodo predavanja vršila redno vsako,
oziroma vsako drugo nedeljo. Otvoritveno predavanje v nedeljo 7. t. m. bo velezanimivo. G. profesor Dolžan nam bo govoril o živalski duši. Začetek točno ob 3. popoldne. Ker je gospod profesor že znan pri nas kot dober predavatelj, upamo na veliko udeležbo. Vstop prost.
GORJE PRI BLEDU. Primer, ki se je pripetil v naši vasi, nas sili, da ga spravimo v širšo javnost. Kakor po vsej občini tako so tudi v naši vasi postavljeni za primer požara hidranti z močnim pritiskom, ki pa ob nesreči nikakor ne bi zadostovali potrebam. Vaščani so se tega dobro zavedali in so ob vsaki priliki zahtevali, da se postavijo še novi hidranti. Na te prošnje pa so dobili le kratek, a jasen odgovor: »Nikdar ne bodo stali!* Ko so uvideli, da na ta način ne dosežejo ničesar, so na lastne stroške preskrbeli in postavili hidrant na najpotrebnejše mesto. To je dvignilo precej prahu. Toda najbrže zaradi tega, ker je hidrant v bližini klerikalne zadruge, ni bilo hujšega. Sredi vasi stoji skupina desetih, deloma lesenih, z lesom kritih gospodarskih in stanovan-skih poslopij, ki so postavljena skupno ali pa so strehe tako blizu skupaj, da bi v primeru ognja samo zelo hitra pomoč mogla preprečiti veliko nesrečo. Od te skupine pa so bili vsi hidranti toliko oddaljeni, da bi bila hitra pomoč izključena. Koliko je vredna hitra pomoč, ve vsakdo, kdor razume pregovor, da t-e požar pogasi s kozarcem vode. To so uvideli tudi vaščani; niso se ustrašili stroškov, temveč so postavili na najbolj priročnem mestu zopet na lastne stroške hidrant. V bližini hidranta pa nameravajo obesiti omarico s potrebnimi cevmi, ki bi zadostovale za prvo pomoč, da bi bila tako dana možnost, zatreti ogenj v kali. To pa je prebudilo iz spanja naše odbornike, ki imajo vzvišeno nalogo, da skrbe za dobrobit ljudstva. Toda nikar ne mislite, da so se vaščanom za to požrtvovalno delo zahvalili ter jim priskočili na pomoč. Ne! V svoji zaspanosti in nepremišljenosti so sklenili in za-ukazali, naj se hidrant, seveda v splošni blagor in ljudsko korist, odstrani tekom osmih dni. Požrtvovalni vaščani so bili ovadeni zaradi tatvine, ni pa bil ovaden tisti odbornik,
Ivan Albreht:
> -V	^
V objemu deroče groze
(Povest iz naših dni.)
(Dalje.)
•Pravijo na pošti, da vam Janez piše in da boste gotovo veseli njegovega pisanja,* se je oglasila, ko Je stopila v hišo. Skalarici so se zaiskrile oči, oče Jernač pa je navidez brezbrižno, vendar naglo hlastnil po pošti in bral. Prebral je dvakrat, pa se je le še lotil tretjič in nI niti črhnil. Skala rica je kar mez-dela od same nestrpnosti. Obhajale so jo že zle slutnje, pa je vzdihnila in potožila potovki: •Nič ne vem, Tereza, kaj bo. Noč za nočjo imam take slabe in hude sanje, da me prav res skrbi. Zadnjič se mi je sanjalo, da Jernej in Andrej držita Janeza vsak za eno roko in ga vodita, Janez pa joka med njima —»
«0, Bog jim daj sveta nebesa, škoda ju je bilo res, takih zalih fantovi Ali kar je res. je pa le res! To sem pa slišala praviti že stare ljudi, še moje rajne matere mater, Bog jim daj dobro na onem svetu, ko so na tem užili dosti hudega, res, še nje sem slišala praviti, da sanje o rajnih pomenijo dobro.*
Ploha Terezinih besedi je bila gosta in bi bila morda še gostejša, da je ni presekal oče Skalar:
•Saj sem dejal! Denar, denar, pa spet denar, potlej je pa vse v redu. Stari doma dajaj, sin na fronti dajaj, samo štej, pa bo prav.»
Vstal je izza mize in v očeh se mu je kar bliskalo, ko je jel s težkimi koraki meriti sobo.
•Preje, dokler so drugod imeli dovolj,« je rentačil kakor sam zase in se ni niti ozrl po ženskah, »dokler niso bili lačni denarja izpod naših žuljev, so nam morili sinove kakor klavno živino. Vse Zarečje bi jim bil lahko ponudil, tem strašnim dunajskim vampirjem, pa ne bi bil rešil ne Jerneja ne Andreja! Oj, ti prekleta pravica in tisti, ki jo je skoval! Naše ljudi so gonili v mesnico, sami pa so modrovali o domovini!... Da bi jim obtičala v grlu, ta njihova vražja domovina! Kaj nas neki briga cesarski Dunaj in vsi tisti, ki jim je po krvi dolgčas tam gori?! Ali nismo delali pošteno in pošteno živeli?!...»
Potovka Tereza se je previdno in tiho pomikala proti vratom, ko je videla očeta župana tako nazarensko razjarjenega. Od same groze je pozabila, da je za veselo novico pričakovala ščepec zabele, kos kruha ali vsaj perišče bele moke. Zdaj je samo gledala, kako bi se najhitreje in najbolj varno izgubila Iz hiše. Bog nebeški, ako pride mož, ki varuje s svetlim bajonetom cesarske postave, pa sliši tako govorjenje, je po njej!... Seve, Skalarju se ne bo zgodilo nič hudega. On je župan, mož in veljak, tak se že lahko brani..
Skalarica je stala še vedno pri mizi in pridušeno ihtela. Moževe jeze ni razumela, le tega se je bala, da zdaj pa zdaj bruhne iz njega:
•Janeza ni več —» A
Zato je vsa trepetala, ko je prejenjal Jernač s togotenjem in obmolknil. Proseče ga je pogledovala, kakor da ga hoče z očmi in solzami rotiti, naj ji prizanese s strašno novico.
Skalar Je razumel ženo in njeno bolečina Saj je bila njena bolečina v enaki meri tudi njegova, le da jo je nosil on z moškim odporom in premagovanjem, medtem ko je njo trla s tako silo, da ji je že začela izpodjedati korenike njenega življenja!...
Obstal je tedaj sredi sobe in se zmagoslavno nasmehnil:
•Janez pride domov, mati! Slišiš, Jane« pride domov!» je skoro kričaje ponovil, ko je videl, da se žena ne zgane.
Ženi je kar migetalo pred očmi. Gledala je zdaj preplašeno potovko za vrati, zdaj moža sredi sobe in podrhtevala.
«Bog nebeški, kaj pa potem rohniš, Ce se je tako dobro obrnilo? U
In kakor strupena puščica jo je zbodla misel, da se je Jernaču morda stemnilo v glavi.
Medtem je izustila Tereza:
•Saj sem vedela, da so mi na pošti rekli tako. Hvala Bogu no, da bom saj Janeza še enkrat videla!»
•Veš, zakaj pride Janez?« je medtem stopil Skalar k ženi.
Skalarica je odkimala.
•To je tisto,» se je nasmehnil on. »Denarja jim manjka za vojskovanje, denarja!«
In začel je dopovedovati, kako in kaj je na tem.
•Kaj se ne bi jezil!» je zaključil naposled. •Saj dam, rad dam, kar imam, da mu le rešim življenje! Samo to me žge in }e, ker bi bil rad dal tudi za prvega in drugega, pa niso hoteli in nisem niti dati smel! Oba sta morala v smrt... Zakaj? Zato, ker trinogi, ki so nas
ki si je prilastil in za svojo osebno porabo postavil hidrant, Češ, da se mora odškodovati, ker ničesar ne dobi za udeležbo pri sejali. V prihodnjih člankih bomo posvetili še v druge temne kote gorjanskega kraja, da osvetlimo yse one, ki se pri nas skrivajo in pijejo ljudsko kri.
MOŠNJE. Osem let je minilo, odkar je izgubila naša občina lepo vrsto čvrstih mož. Padli so na bojnih poljanah in umirali v bolnicah. Le spomini so ostali. Stopiš v hišo in se razgovarjaš, pa ti mati pokaže sliko sina, na katerega je zidala vse. Ob tem spominu zdrkne grenka solza po licu. Vse te žrtve so zaslužile za plačilo vsaj — spomin. Nihče se jih ni spomnil doslej, svojo dolžnost pa je izvršilo Udruženje vojnih invalidov tukajšnje občine na inicijativo g. J. Valjavca. S tem delom si je g. Valjavec naprtil več sovražnikov, vendar je prebil težke boje in končno zmagal. Dne 24. oktobra se je vršilo odkritje plošče. Pri slovesnosti je prvi govoril g. Valjavec, ki je opisal na kratko potek del,a in otvoril zadevno denarno prašanje, ki je bilo koncem odkritja rešeno. Spominska plošča je sedaj že plačana. Za njim je govoril zastopnik Udruženja vojnih invalidov. Zaradi dežja in goste toče, ki je motila poslušalce, je bil govor kratek. Vsi smo se morali umakniti v cerkev, kjer nam je govoril dr Ivan Jelen, vojni kurat. V vojni smo izgubili 52 občanov. Pevski zbor je zapel dve žalostinki. Odkritja so se udeležili gasilci, nekdanji tovariši vojnih žrtev.
ŽABiNICA. Naše gasilno društvo bo priredilo v soboto 6. t. m. ob 8. zvečer v Gasilnem domu predstavo cMlinar in njegova hčb. Igra se bo ponovila v nedeljo 7. t. m. ob "5. popoldne istotam. Čisti dobiček je namenjen za poplavljence v Poljanski dolini.
SEVCE PRI SV. MARJETI. Zadnja povodenj je tudi pri nas napravila mnogo škode. Zelo pogrešamo most ob potoku Sedrašek, katerega je voda odnesla. Obrnili smo se tozadevno večkrat na g. župana, ki biva v naši vasi, s prošnjo, naj bi podvzel korake, da bi se most čimprej popravil. Vse naše prošnje so bile zaman kljub temu, da smo pripravljeni vsi posestniki prispevati z lesom in delom
Vzbuja se med nami vrašanje, ali smo davkoplačevalci kakor oni v drugih delih nale občine?
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Odkar molči t Domovina* iz našega kraja, se dogajajo tu neverjetne stvari. Pred kratkim časom je šel domačin, ne praznoverec, mimo pokopališča ob rani jutranji uri in se je skoro prestrašil, ko je opazil, da se živo bitje skriva za grob, ki je bil nanovo izkopan. Malo kesneje smo izvedeli, da sta dve osebi pokopavali neko mladoletno dete, ki se je ponesrečilo. Zadeva vzbuja med prebivalstvom presenečenje. Da ni bil g. župnik navzoč, je umevno, ker se je nahajal na božji poti v Rimu. Želeli bi v zadevi pojasnila. — Obenem se opazuje v zadnjem času, da se pasejo ovce po pokopališču pod nadzorstvom cerkovnika. Ali hočejo tukajšnji predsta vitel ji SLS spremeniti pokopališče v pašnik? Zakaj gojimo cvetlice na grobovih? Morda za hrano njihovih ovac? Želimo takojšnjega reda.
MODRIC PRI LAŠKEM. Kot nekdanji čita-telj «Slovenskega Gospodarja* sem bil res mnenja, da so demokrati oni brezverci in brezsrčneži, ki hočejo slovenskemu ljudstvu naprtiti kuluk. Kakor sem se v zadnjem času osebno prepričal, je zadeva ravno nasprotna. Pred dvema letoma sem kupil posestvo v občini Marija Gradec, ki je docela v rokah klerikalnih mogotcev. Zanimal sem se takoj za popravilo zanemarjene občinske ceste, ki gre iz Laškega v Rimske toplice po levem bregu Savinje. Posvetoval sem se s sosedi, ki so mi pojasnili, da so vsi koraki zaman, ker je v občini že stara navada, da se popravljajo ceste samo v okolici, kjer bivajo občinski odborniki. Doznal sem, da je bil pri zadnjih občinskih volitvah poslan v občinski odbor od strani klerikalnih mogotcev za vasi Modrič, Radoblje in Plazovje železničar, ki ima, kakor umevno, najmanj interesa za občinske ceste. V navedenih vaseh ne pomnijo najstarejši možje, da bi kdaj popravila, oziroma prispevala k popravilom občina. Torej je dokazano, da silijo na kuluk klerikalni vodje že v ob čini, kaj šele njihovi poslanci v Beogradu. Ker se nahajamo tik pred sestavo novega ob-
činskega proračuna, pozivam vse merodajne činitelje, osobito pa tukajšnjo krajevno organizacijo SDS, da zavzame najstrožje korake, da se naše občinske ceste čimprej temeljito popravijo. Svetujem odbornikom tukajšnje občine, da si vzamejo za vzgled sosednji občini Laško in Sv. Krištof, ker sem mnenja, da nasvetov občinskega tajnika P. imajo že dovolj. Sicer pa pride obračun itak prihodnje leto ob priliki občinskih volitev. — Ivan Vezovišek, posestnik, Plazovje pri Laškem.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Našim občinskim odbornikom SLS ni dovolj, da so se v proračunu za leto 1926. povišale doklade od 80 na 120 odstotkov. Ker se nahajamo pred sestavo novega proračuna, že zopet modrujejo in sklepajo, da se mora postaviti nova občinska in ubožna hiša. Oni, ki razumemo pravo občinsko gospodarstvo, smo na jasnem, da pomenijo njihovi načrti zopet povišanje občinskih i! td.'ki bi se morale v tem primeru povišati uujmanj do 250 odstotkov. Opozarjamo že sedaj ostale posestnike davkoplačevalce na nakane klerikalnih prvakov, da ne bo kesneje brezuspešne kritike proti previsokim davkom. Pozivamo tržne zastopnike občanov, da bodo zastopali interese davkoplačevalcev z znižanjem in ne z zvišanjem občinskih doklad, kakor so mnenja oni gospodje, ki hočejo v današnji gospodarski krizi zidati nove hiše na račun občanov davkoplačevalcev. Naša občina, ki je po večini kmetska, potrebuje v prvi vrsti dobre ceste in ne moderne hiše po načrtu gotovih gospodov od strani SLS. Nismo proti ubožni hiši, vendar naj bi se ista v gospodarskem interesu zidala sporazumno s sosednimi občinami, kar bi bilo gotovo v interesu vseh prizadetih občin. — V ponedeljek, dne 25. oktobra, je umrl po daljši bolezni g. Vincenc Verini, posestnik in rudar v p. v Sevcah pri Sv. Marjeti. Dosegel je kljub svojemu trudapolnemu delu v življenju visoko starost 75 let. Mož, ki je bil vnet pristaš napredne misli, naj počiva v miru, obitelji pa izrekamo naše sožalje.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva odprla podružnico v trgovinskih lokalih Štrumbelj-Stakornik'
pahnili v vojno, tedaj še niso potrebovali našega denarja!«
Skalarici ni bilo mnogo na tem, kar je mož modroval o pravici in krivici, tembolj pa jo je prevzela misel, da se vrne domov vsaj en miljenec, da bo vsaj enega svojih sinov smela še enkrat gledati iz obličja v obličje.
«Kdaj pride?«
«Kmalu! Sporočiti mu je treba, da mu dovolim podpisati par tisočakov vojnega posojila —»
«Tisočakov,» se je zavzela Tereza za vrati.
Skalar je prikimal, sedel in z okorno roko pisal sinu.
Zdajci se je Skalarica spomnila potovke.
«Glej no,» se je opravičila, «kmalu bi bila pozabila nate.«
Z očmi je povabila Terezo v kuhinjo in ji naložila mnogo več, nego se je bila potovka nadejala. Potem ji je še naročila:
«Ce kaj srečaš Francko, ko pojde iz šole, ji povej, da pride Janez domov! Revica tako žaluje za brati,"da se kar bojim zanjo. Ne vem, kako je to, ali ta otrok je tako mehkega srca, da kar ne morem povedati...»
«Bom, bom,« je hitela Tereza. «2e pojdem tako, da jo srečam. — Kje je pa Minka?«
«Minka obira peso. Saj res! Saj boš tudi njo videla in ji lahko poveš. Tam na tisti njivi ie za ovinkom, pri cesti. Bodi no tako dobra, pa ji povej, naj kmalu pride domov. Tako sem vesela, da kar ne morem biti sama.«
:«Res, pri vas ste še srečni! Ali pomislite, pri Pergačevih, kako je hudo! Ona bolna, on -tudi ni bogve kako trden. Šimen je padel, Toneta in Pepeta pogrešajo, Nace menda še
piše, zdaj mora pa še Janez k vojakom. To, to pomislite, kaj se pravi!« -
Skalarica je vzdihnila in prikimala.
«Kdo bo delal,« je nadaljevala Tereza. «Ančka sama tudi ne more vsemu kaj, četudi je pridna, da ji ni para.«
«Ančka je res pridna,« je potrdila Skalarica.
«Seve. kaj pa mislite,« je vrtela Tereza, «saj še osemnajst let nima, delati mora pa za moškega in žensko, pa ne celo samo za enega ali za dva!...«
Skalarica je brez tuje hvale tudi sama ccnila Pergačevo Ančko. Saj je vedela, da ona tako rekoč rešuje vse, kar je treba, da ne pridejo Pergačevi ob grunt. Stari je slabo gospodaril in zlezel v take dolgove, da je mladi moral precej odprodati, če je še hotel ostati Pergač. Morda bi se bil še bolj srečno izrinil, da ga ni začela tepsti druga šiba: ženina bolezen.
Pergačevka in Skalarica sta bili v mladih dneh vrstnici in sta skupaj dekličevali. Že tedaj je bila Meta tako nekam bolj vitka in šibka, da so jo družice vedno dražile z »gospodično«. Ko pa se je omožila in zalezla v take skrbi, se je začela prav vidno sušiti. Da je bila mera skrbi in težav še bolj zvrhana, sta dobila Pergačeva še cel venec otrok, tako da je žena naposled morala kloniti. Vrglo jo je na posteljo in le poredkoma je vstala za nekaj dni, da je potem spet legla za cele tedne.
Ko so otroci, kar jih je ostalo živih, nekoliko odrasli, se je Pergačevim spet jelo obračati nekam na bolje. Bilo je že podoba, da se izkopljejo iz večne stiske, ko jih je zgrabila
vojna. Tedaj so splavali vsi upi po vodi. Udarec je sledil za udarcem. Edino Anica, izmed deklet najstarejša, je še upala. Poleg domačih del je pridno šivala in tako prislužila marsikak novec ali vsaj odslužila s svojim delom tu ali tam zastarel dolg, a čudežev tudi ona nI zmogla. K sreči je bila po naravi bolj podobna očetu nego materi, krepka in visokoraščena, tako da je še dokaj vztrajno zmagovala napore. Morda ji je pa pri tem le tudi pomagala tista srčna nežnost, ki jo je podedovala po materi in ki je v mladem bitju že zgodaj obudila sanje o ljubezni.
Še ko je bila čisto otrok, jo je marsikdo občudoval zaradi njene lepote. Čim pa je prihajala v bližino dekliških let, je bila njena lepa rast, pod gladkim čelom iskreče se črne oči, rdeče, zdrave ustnice in venčasto spletene kite črnih las prava omama mlademu svetu. Ančka sama se tega ni zavedala in tudi ni imela časa razmišljati o tem. Bilo je treba delati, delati od jutra do večera in še pozno v noč. Šivanja se je naučila tako rekoč kra-doma in skrivaj, vendar je hitro zaslovela. Celo stare šivilje so jo kmalu vpraševale za svet, tako je bila spretna ...
Tisti čas, divjala je že drugo leto vojna, se je zganilo v njenem srcu. Prvič je opazila, da ji je prijetno, ako govori s tem, zoperno, ako mora biti blizu onega, da ji ostane nekateri obraz vedno pred očmi, medtem ko drugega niti takrat prav ne opazi, ko govori z dotičnim človekom.
Takrat se je zgodilo, da jo je došel na poti zastaven fant, ko se je vračala s polja. Govorila sta prav vsakdanje: o delu, o košnji
v nedeljo "1. oktobra 4.1. Zagotavljava v naprej točno postrežbo in solidne cene teT se pripoiočava za obilen obisk. — Franjo in Rezi k i e m e n.
SV. MAKJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Na novo došli duhovni provizor g. Medved se je predstavil faranou s poudarkom, da mu kraj kakor tudi farsni zelo ugajamo in da je med njim in pokojnim župnikom g. Tropom, ; ki je bil v splošnem priljubljen, edina razlika, da ne obiskuje gostiln. Želja nas faranov je, da bi se njegove besede uresDičiJe, ker potrebujemo dušnega pastirja, odklanjamo pa vsako vmešavanje politike v verske zadeve.
KOTREDEŽ. Že precej časa ni bilo od nas glasu, zato pa danes nekaj vrstic. Ne morem vam popisati, dragi gospod urednik, s kakšno radostjo pričakujemo vsak teden našo priljubljeno »Domovino*, ki nam vsak teden prinaša dovolj notic, poučnih spisov in lepili povestic, ki nam krajšajo sedanje doige večere. Menda bomo že kmalu lahko rekli, <Ia pri nas ni hiše. j kjer ne bi" imeli »Domovine*. — Pred kratkim smo dobili zvonove, katere smo prav težko; pričakovali. Novi zvonovi prav lepo pojejo, čeprav naš gospod župnik dela neke sitnosti. — Knjige Vodnikove družbe so že dospele in smo jih prav veseli. Tako za Vodnikovo družbo kakor za »Domovino* vlada pri nas veliko zanimanje. Po vsem Kotredežu gre glas: Le »Domovina* je za m;s. — Kotredežanka.
MALA NEDELJA- Potovalni Lino Ferdinand Kosi bo priredil \ nedeljo 14. t. m. v Društvenem domu izredno zanimivo in zadnjo letošnjo kinematografsko predstavo velik cirkuški film »Med plameni in zverinami*. Sodeluje okrog 1000 divjih zveri. Prva predstava točno ob 3. popoldne, zadnja predstava točno ob pol 7. zvečer. Sodeluje godba. Po večerja predstavi se vrši prosta zabava s plesom. Sosedje in domačini se vabijo k prav obilni udeležbi.
VELIKA NEDELJA. Nedavno je bil v naši fari misijon. Zaradi obilnega dela v vinogradih niso mogli ljudje poslušati vseh pridig, ki so se začele in končale z napadi na časopise »jutro*, »Tabor* in »Domovino*. Največ je seveda trpela uboga »Domovina*. Če si pri-
šel v spovednico, je bilo prvo vprašanje: ali si naročnik »Domovine*. Ako se je izkazalo, da je spovedanec res naročnik, je bil kratko-maJo odpuščen brez odveze, češ-. »Kadar se boš odpovedal .Domovini', dobiš odvezo*. Ne vemo, ali so misijonarji prišli v našo faro iz političnih ali verskih razlogov. Res je zlasti naša mladina potrebna pouka, ali pri takšnih prilikah, kier se čuje vse. samo božja beseda v prav majhni meri, se naša mladina ne more naučiti mnogo lepega.
KLADJE. Po dolgem času zopet nekaj. V zadnjem času vlada pri nas posebno zanimanje za to, kdo bo v bodočem letu sedel na županovem stolu. Naš sedanji župan hoče na vsak način obdržati svoje mesto. Kakor pa se čuje od raznih strani, je njegovo mišljenje zelo napačno. Posebno nas muči skrb glede plačila občinske hiše, katero so začeli letos zidati. S to hišo so se nam naprtili lepi dolgovi. Mislimo, da bi bilo bolje, ako bi si izvolili moža, ki bi znal dobro gospodariti, a tudi štediti, kar je glavno v današnjih kritičnih časih. Prihodnje leto si bomo izvolili moža, ki bo županoval tako, da bo nam vsem prav.
LJUTOMER. Tamburasko društvo »Sloga* v Ljutomeru priredi v nedeljo 7. t. m. v prostorih g. Alojzija Zavratnika v Ljutomeru plesno zabavo. Začetek točno ob 4. popoldne. Vstopnina 3 Din.
BREZJE PRI BLANCI. Zadnjo nedeljo smo imeli občani občine Brezje krasen shod, katerega so se udeležili v velikem številu naši možje in žene. Na tem shodu smo ustanovili krajevno organizacijo SDS, ker smo mnenja, da je le v njej mesto, kjer si bomo priborili izpolnitev naših zahtev. Razpravljali smo tudi o vprašanju priklopitve naše občine k Senovemu, za katero se nekateri klerikalci ogrevajo in so jo že po tihem za hrbtom in brez vednosti ljudstva spravili v tek. Občani Brezja so zaradi tega postopanja zelo ogorčeni in so si dali duška na nedeljskem shodu, ki jc potekel veličastno ter ga ni mogel motiti brat klerikalnega poslanca, ki je edini poskušal zagovarjati ukinjenje naše občine, pa je moral videti, da smo vsi Brezeljanski možje odločno
proti temu in pripravljeni se boriti za našo pravo avtonomijo, za samostojno občino, ter priznati, da imamo pravico na naši strani. Govornik, ki ga je stranka poslala iz Ljubljane, nam je jasno očrtal dvolično vlogo, ki jo igrajo klerikalci, na kar smo z velikim odobravanjem sprejeli tole resolucijo: »Občani občine Brezje protestiramo najodločnejše proti priključitvi naše občine k senovski. Izjavljamo, da se bomo zanjo borili z vsemi močmi in ne prej odnehali, dokler ne bomo dosegli zopet svoje občinske avtonomije, posebno še, ker nam jo hočejo vzeti na tihem, brez vednosti in proti volji štirih petin občanov. Obračamo se na poslanca g. dr. Žerjava in ga prosimo, naj nam v našem boju pomaga.* V odbor nove krajevne organizacije smo nato izvolili: za predsednika Josipa Klu-na, za tajnika Karla Traunerja, za blagajnika Antona Kozoleta, za odbornike pa Janeza Ga-berča, Jožefa Županca in Avgusta Budno. To so možje, v katere imamo zaupanje in ki bodo zmagali v boju za avtonomijo občine, ki jo hočejo klerikalci uničiti.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Pri nas že naj-vnetejši pristaši odpadajo od SLS. Vsem je dovolj čakanja na izpolnitev nekdanjih obljub. Kakšno je razpoloženje proti klerikalcem, so pokazale že zadnje volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Naše največje breme so seveda davki, ki nam jih klerikalni poslanci lajšajo samo s praznimi obljubami. Želo že pri nas izpregledujejo ljudje, da se je treba oprijeti naše SDS. Samo, kadar bo SDS zmagala, je misliti na boljše čase. Klerikalni navali proti »Domovini* so skoro že ponehali. Le neka Orlica iz Lahoncev poskuša s pomočjo svojega fanta napraviti zgago med naročniki »Domovine*, tako da pride celo do družinskih prepirov. Ako se ne bo poboljšala, bomo še temeljitejše izpregovorili.
TRNOVCI PRI SV. TOMAŽU. Poročati
vam imamo žalostno vest, da nam je ugrabila smrt ugledno ženo gospo Nežo S 1 a n o v o, staro 59 let. Blaga pokojnica je bila mati osmih otrok, ki jih je vzgojila v pravi krščanski ljubezni. Bodi ji ohranjen blag spomin, spoštovani obitelji pa naše iskreno sožalje!
in mlatvi, pa o vojni. Ko pa je bila Ančka doma in je zagledala skozi okno večerno zarjo, se ni mogla premagati. Stopila je na vrt, utrgala velik, rdeč cvet in zapela s tihim glasom:
«2areči ogenj brez plamena v mojem srcu zdaj gori —»
ln zazdelo se ji je, da je tam gori, kjer se Zarečica še poganja po tesninah, nekdo za-ukal. Obšlo jo je sladko občutje dotlej nepoznanega razkošja in vsa zardela se je vrnila v hišo ...
Taka je tedaj bila Pergačeva Ančka, zato se ni mati Skalarica prav nič čudila Terezi, ki je mladenko hvalila. Tem večje je bilo njeno začudenje, ko je rekla potovka:
«To bo vesela, ko pride vaš Janez!»
«Zakaj?»
«No, saj sami veste. Letos ji je že trikrat pisal, pravijo —»
»Naš — Ančki?!»
«Za pet ran božjih, komu pa? Ali naj bi pisal tisti našemljeni Lizi iz Loke, ki je šla k «Rdečemu križu», ker je mislila, da bo tam iztaknila kakšnega polikanega oficirja, pa jo je hitro spet pobrisala domov, ko je videla, da je treba streči celo ranjenim ciganom!«
Mater Skalarico ie Terezina pripomba nekam neprijetno diniikt in tudi potovka sama se je zbala, da je ftn rda rekla preveč. Zato «e je naglo še enkra; zahvalila. da sporoči Francki in Minki novico o Janezovem prihodu, pa jo je odkurila.
«Moram iti, moram iti.» je hitela, ko jo je mati županja hotela še malo pridržati. «saj
veste, dandanes pošte povsod težko priča-kujejo.»
«Kaj poreče oče, ako izve!» je zaskrbelo Skalarico. «Zdaj, ko tako sovraži revščino.* In v radost, ki jo je mati občutila ob misli na sinovo vrnitev, je kanila prva grenka kaplja. Takoj ji je sledila druga:
«Niti mu morda ni za naju z očetom... Na Ančko misli —» Pa se je zdrznila:
«Kakšna sem vendar danes!? Kakor da je Janez še vedno otrok, ki naj se oprijema mojega krila. Saj je vendar vojak —»
Oj — in vendar je bilo materi težko, dvakrat težko, ker ni imela žive duše, da bi se pomenila ž njo. Ali naj potoži možu? — Joj, on ne sme tega niti slišati. — Sicer pa morda še niti ni nič res. Tereza ropoče kakor kle-petec na drogu. Kamor vleče veter, tja ji obrne besedo.
Medtem je zaropotal pred hišo ročni voziček in zazvenel v vežo Minkin srebrni glas: «Mati, ali res pride Janez domov?« Skalarica je stopila venkaj in pomagala hčeri znositi perje v vežo.
«Očetu je pisal danes, da pride,* je pritrdila.
«To bo vesela Francka,* je menila deklica, a izza ogla je že kričala najmlajša:
»Mati; Minka, oče, juhuhu. Janez pride domov!»
Skalar je medtem uredil, kar se mu- je zdelo potrebno, poklical ženo in naročil:
«J«z po/dem v Loko, da pripravim za j fanta denar. Ce bi se kaj zamudil, ni treba i biti v skrbeh.*
Potem je šel. Ko je stopal navzdol po rebri, mu je rojilo tisočero misli po glavi. Med njimi najbolj nemirna je bila morda tista, ki ga je mučila z vprašanjem, če ni morda preje pričo Tereze govoril preveč odkrito. Babnica bi utegnila kje narobe obrniti jezik, pa bi bilo po njem.
«E, saj ima menda vendar glavo nasajeno na pravem koncu,» se je nazadnje otresel in stopal počasi po cesti skozi vas. Bil je lep junijski dan in solnce je ogrevalo vso pokrajino s tako toploto, da je ponekod kar venelo listje po drevju. Ko je prišel Skalar do sredi vasi, se je nehote ozrl na zapadno stran, kjer je na osamelem, a zložno dostopnem holmu stala Perg-ačeva domačija. Ob pogledu na to hišo je Skalar vselej občutil nekaj otroško mehkega. Spomini iz davne mladosti so zaživeli v njem in ga tako nekam čudno raznežili, da se je komaj premagoval.
Kje so že tista leta, ko sta fantovala s Pergačem. Šimen je bil menda par let starejši od njega, razumela sta se pa prav dobro. Kadar je med fanti prišlo kaj navzkriž, sta bila s Pergačem vedno v istem taboru.
Tiste dni je bila Metina slika vedno živa v Skalarjevem srcu. Prav gotovo bi Meta ne bila nikoli Pergačevka. ampak Skalarica, da ni zasledil skrivnosti Jernačevega srca oče, ki je kratko odločil:
•(Lahko vzameš Tkalčevo Meto, prav nič ti ne branim. Samo to ti povem, da mladi Skalar ž njo ne boš nikoli in tudi dobil ne boš drugega od mene nego to in toliko, kar in kolikor ti prisodi postava.*
■ Dalje prihodnjič.)

SV. MARTIN NA POHORJU. V eni zadnjih številk cDomovine* je nekdo priobčil dopis, ki ni po volji nekaterim članom tukajšnjega gasilnega društva. Ti gasilci sumijo, da sera jaz pisec dotičnega dopisa in mi celo grozijo s pretepom. Ker jaz nisem dopisnik in dopisnika niti ne poznam, prosim svoje so-obeane, da me v tem pogledu puste pri miru, ker bom sicer prisiljen poiskati si pomoč pred sodiščem. — Alojzij Furman.
MURSKA SOBOTA. Velika tesnoba je na sobočkom kolodvori. Gda malo več blaga pride, že nega mesta, kam bi ga spravili. Treba misliti na razširitev kolodvora. Či se ednok odpre promet z Madžarsko in Češkoslovaško, te vlaki ne do meli mesta na našem kolodvori. Zato de trebelo misliti, ka se spova novi kolodvor. Za zdaj pa bi želeli nekaj drii-goga. Kak čiijemo, nešče železnica napelati elektrike na kolodvor. To je nam nerazumljivo. Celo mesto bode svetilo z elektriko, vsokša hiša jo bo mela, samo na kolodvori bode tmica. — Na sobočkom glavarstvi je premalo konceptnih uradnikov. Zdaj sta samo dva in kako naj dva gospoda opravljata posle za 62.000 ljudi, kakor jih ima sobočki srez? Na vsak način je treba to pomanjkanje odpraviti.
MURSKA SOBOTA. Neki K. iz Murske Sobote je hodo v noči edne ženske klicat. Ar je njemi ne štela odpreti, je kamenje meto v okno. Za to preveč močno klicanje pa je dobo na sodni ji pet dni zapora, gde se jemi liibezen gvušno malo ohladi.
MURSKA SOBOTA. Nedugo tega imel sem posla na sobočkom srezkem poglavarstvi. Kda ta pridem, napadne me eden gospodov, ka sem jaz agitirao za stanovsko listo pri volitvaj V Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, pa do mi že pokazali za to. Či sem agitirao, nič za to, proti pravdi sem nikaj nej napravo, 8 tem mojim poslom nema srezko poglavarstvo nikšega posla. Zategadelj prosim, ka se naj vdriigič ljude tak ne napadnejo. — G.
CANKOVA. Ljuba cDomovina>, gotovo ne boš zavrgla mojega dopisa, s katerim hočem malo potožiti, kako se nam godi v Prekmurju. Kakor po drugod po svetu je tudi pri nas bila
letina zelo slaba. Gg. župnik in kaplan pa tega ne uvidita, temveč terjata bero kakor običajno. Svoje zastopnike pošiljata po vsej fari. Ti ljudje zahtevajo celo od ljudi, ki nimajo svo-jegja žita, naj žito kupijo ali pa dado denar. Nas gospod kaplan kaj rad udriha po cDomovini* in naprednih ljudeh. Mislimo pa, da bi bilo tudi dobro, če bi se ozrl malo na hiše svojih pristašev, kjer bi našel marsikaj, kar ni prav. — R. Š.
VEŠČICA. Naš gerent Balaško že to svojo službo opravlja bole pet let Z njegovim delom smo nikak nej zadovoljni. Nega tistoga dela na občini, kak bi moglo biti. Gnesden treba za občinsko delo človeka, šteri je pripravljeni vso svojo moč posvetiti za hasek občine. Zvun toga pa more taksi človek imeti zavij panje občinarjev za sebom. Zategavolo smo edno prošnjo na gospoda - -koga pogla-vara poslali, ka se gerent Balaško odstavi te mesto njega za gerenta postavi Janez Vratarič, na šteroga cela občina zavupanje ma, pa zna, ka de Janez Vratarič dober gerent. To prošnjo je podpisao vekši tao občinarjev. Računamo, ka de oblastvo to voljo občinarjev v račun zelo in spunilo.
BELTINCL V nedeljo. 24. oktobra, je naše sokolsko društvo priredilo vinsko trgatev z godbo in plesom. Čeprav je bilo slabo vreme, je bil obisk dober. Na veselici je vladalo res pravo bratstvo, ker so se vsi dobro zabavali ne glede na stan. Želimo videti v Beltincih še več tako lepih in prisrčnih sokolskih prireditev.
BRDANCL Že pred dalšim časom je naša evangeličanska občina prosila, naj se nastavi kak učiteljica gospodična Marija Benkova. Ona je dokončala učiteljišče v Mariboru z zelo dobrim uspehom. Ali mesta pa vseeno pri nas ▼ Prekmurji nemre dobiti. Obračamo se na merodajna oblastva, naj se naše želje tiidi malo upoštevajo. Če oblastva na nas tak malo gledajo, je ne čiida, če nezadovolnost liidstva raste.
KRIŽEVCL Mi imamo že duže časa čital-niško društvo, štero ima okoli 30 članov. Imamo pa še malo knig. Naša pravila so potrjena od srezkega poglavarstva v Morski Soboti,
Obračamo se do vseh prijatelov, šteri nam lejko odstopijo kakše knige, naj iste pošlejo na našo društvo ali pa na našega predsednika g. nadučitelja Džubana. Naš namen je, širiti slovensko kulturo na najsevernejši točki naše države, in prosimo vse dobre liidi, ka nam pomagajo.
BAKOVCL V noči od 13. na 14. oktobra sta rakičanski konjač in Anton Kranjec iz Bakov-cev skoro pol vesnice gor zganila zavolo psov. Hodila sta od hiše do hiše in sta od lastnikov prosila po 10 Din in tiidi 20 Din, ka ne bi psa gor glasila, če je ne bio privezan. Rakičanski konjač je tiidi strelao na večih mestih in tak, ka je življenje v nevarnosti bilo in tiidi hiše bi se lejko vužgale, štere so s slamo pokrite. Oba sta prek dana sodniji v Murski Soboti, gde gviišno zasluženo plačilo dobita. Gospoda srezkoga poglavara v Murski Soboti prosimo, naj vendar ednok s temi konjači red napravi. Pitamo, ali je to mogouče, ka se enemt 20let-nemi dečki, ar telko je star rakičanski konjač, tak velko oblastvo v roke da. kak jo ma eden konjač?
VUČJA GOMILA Pri nas so dne 26. oktobra pokopali posestnika Franca S u t a r j a. Umrl je še v mladih letih na jetiki. Zapušča ženo. — Naj _v miru počiva!
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
SLABA ŽIVINA — DRAGA REJA.
Po naših kmetijah se gode še razni po-greški in marsikod kar na splošno. Ena teh napak je tudi ta, da redimo po hlevih živali, ki nam naše reje ne poplačajo. Pri kravah n. pr. ni zadosti, da nam sploh molzejo in 1a dobimo od njih po enega teleta na leto. Potrebno je marveč, da se ta reja res izplača in da nam prinaša tudi nekaj čistega dotoka. To mora zahtevati vsako dobro gospodarstvo. Na to pa danes še zmeraj premalo gledamo ter se še zmeraj zadovoljujemo z vsakojakitn užitkom, ki ga imamo od krav.
Soteščan: —
Črni mlinar
(Povest iz starih časov.)
Kakor globoka zareza je zevala ozka dolina, izdolbena v prijazno ravnino, posejana s preprostimi vasmi. Bregovi, ki so jo mejili, so bili ponekod poraščeni z leševjem in jel-ševino, drugod jo je narava obzidala s skalami kakor z močnim zidovjem in le sem in tja se je kazala gola zemlja. Vzhodno stran doline je zapiral Strmi hrib z globoko izora-nimi drčami, vodečimi z vrha nizdol po pobočju. Na vznožju je izviral studenec, ki je v vijugasti črti odtekal po dolini 2e na sredi soteske je imel pri nizkem padcu sposobnost goniti dvokolesni mlin na korce, kakršne najdemo še danes pri manjših potokih.
Črna dolina je imenovala ljudska iznajdljivost to kotlino. Poleg imena ji je izumila tudi zanimivo zgodovino. Pripovedujejo, da se je v neznani davnosti grela na Strmem hribu pod visoko pečino grda zmija-troglavi zmaj.-Z grozo je gledalo ljudstvo proti onemu mestu, pričakujoč neizogibne nezgode. Prerokovano je bilo, da bo nekoč v silnem viharju udarila strela, ki ga bo ubila in grozen naliv ga bo nato pomaknil v dolino.
Prerokovanje se je izpolnilo. Stari možje, ki so vedeli, da se je zmaj izlegel iz jajca dvanajstletnega petelina, so napovedali usodni dan. Na vse zgodaj so se tistega jutra zbrale nad hribom črne megle, odkoder se je oglašal .votel grom. Bobnenje se je pretvorilo v ognjevito treskanje. oblaki so se poteenHi orav do
[tal ter se ovili griča — nastal je pravcati sodni dan.
Grozen prizor se je nudil okolici, ko je ponehala nevihta. Pod hribom, kjer je prej cvetelo rodovitno polje, je zeval v podolgovati smeri globok prepad. Široka zajeda je vodila Izpod pečine po pobočju griča vedno tišje v dolino. Poseben čudež je bil studenec pod hri- j bom, o katerem ni bilo prej nobene sledi. Izginil je tudi zmaj na Strmi skali; ubilo ga je neurje in vrglo v dolino, kjer ga je podsulo.
Izkušeni možje so pripovedovali, da so se proti pošasti združile vse naravne sile. Omamil jo je silen tresk iz težkega temnosivega oblaka, pod njim pa se je udrla zemlja ter ga je pokopala. Zato je treba ubiti vsakega starega petelina, zakaj v svojem dvanajstem letu se poda v gorovje na samoten kraj. kjer izleže jajce, ki se pretvori v mladega zmaja. Vsakih dvajset let mu zraste nova glava. Ko dobi strahovite kremplje in perotnice, tedaj je pošast popolna in jo zarota prirode zalezuje tako dolgo, dokler je ne ugonobi.
Tak početek jc ustvarila črni dolini ljudska domišljija. Še danes kažejo ljudje na prepad pod pečino, kamor se je pogreznila peklenska zmija. Celo pri belem dnevu se izogibljejo tega kraja kakor tudi vse ostale doline, čeprav se je v sredini naselil tujec, ki je postavil ob potoku mlin in vabil sosede v bližino.
Črni mlinar — tako so ga imenovali — je bil mož, čigar zunanjost ga je izdajala za pet-I desetletnika. Natančna starost ni bila sicer I nikomur znana, tudi niso vedeli za niecrovo
pravo ime in domovino. Zaradi svoje prikup-Ijivosti si je nabral obilo prijateljev; kmalu je postal samotni mlin zbirališče zgovornih sosedov, ki je slovelo po okolici.
O prebivalcu Črne doline so nenadoma nastale čudne govorice. Ljudje so si pripovedovali zanimivosti, katerih si niso mogli sami razlagati, ter so jih naslanjali na čarovnijo. Tako je mlinar napolnil lonec s prstjo, vanj je vsejal ajdo, tokom pol ure je vzklila in drugi dan dozorela. Povzročil je, da se je užgalo jajce v vodi in da je kepa snega pričela goreti. V njegovi sobi je v najhujši zimi ozelenela črešnjeva mladika, odprlo se je njeno popje in razvilo belo cvetje.
Take in podobne znamenitosti so se o Črnem mlinarju širile po Selinju, preprosti vasici, raztreseni okrog doline. Številni dokazi so jih popolnoma potrjevali. Mož je bil podnevi ves drug človek kakor ponoči. Dočim ga je bila čez dan sama zgovornost, se je v objemu teme — okrog enajste in dvanajste ure — nenadoma globoko zresnil. Razen velikega črnega mačka, ki je bil ves dan pohleven, od mraka do zore pa hudoben kakor zverina, ni puščat nikogar v svojo bližino. Bil mu jc zvest spremljevalec in je strahovito zarezal. kadar se je pojavilo kaj sumljivega.
Mlinarjevo spremembo v nočnih tirali je pričela slikati ljudska domišljija. Pravili so, da možak vstaja v polnočnem času ter hodi s križem v roki okrog mlina. Ded Bavdck jc vedel, da odganja duhove, ki ga motijo v nočni samoti. Fantje so se dregali s komolci, osrčevaje drug drugega, da se o tem osebno nrenričaio.
dasi bi morali kot mali posestniki veliko bolj gledati na to, da imamo od živinoreje zares dobre doliodke. Krave nam morajo vso našo rejo poplačati predvsem s svojim mlekom. Zato moramo gledati, da redimo res le take! živali, ki dobro molzejo, naj že vnovčujemo mleko kakorkoli. Največ bomo dosegli si kravjo rejo, kjer se da mleko za primerno ceno prodajati ali pa vnovčiti z izdelovanjem mlečnih izdelkov. Nekaj manj bodo dosegli! kraji, kjer se mleko uporablja za rejo praset. j Na vsak način je pa v enem in drugem pri-! meru delati na to, da redimo le dobre molz-j niče, ki nam s svojo dobro mlečnostjo res izplačajo rejo. Slabe krave nam namreč tega ne store. Po raznih krajih redimo vole, ker si upamo s to rejo več pridobiti kakor z rejo krav. To je prav, če so kraji za kravjo rejo in mlekarstvo manj ugodni, ali tudi po takih krajih nastane vprašanje, ki je važno zlasti za maloposestnike in ki se glasi: aLi se ne bi dalo s kravjo rejo več doseči, če bi z združenimi močmi poiskali ugodnejšo priliko za vnovčevanje mleka, zlasti še, če bi krave tudi vprezali, tako kakor delajo mali posestniki po drugih krajih? To je važno vprašanje, ki se ga moramo resno lotiti tudi po naših vo-lovskih okrajih.
Sploh se jc pa v enem in drugem primeru poprijemati lc reje zares dobrih živali, da se nam vsa reja bolj izplača in da nam prinaša lepše dohodke. Po drugi strani je pa tudi rejo samo na sebi, ziasti glede krmljenja, izboljšati, kajti le take živali, ki so v resnici dobre za užitek, nam tudi močno krmljenje poplačujejo in je danes le v taki reji pričakovati ugodnih in boljših uspehov. S polovičarskim krmljenjem, kakor je pri nas v navadi, in s slabo živino pa ne pridemo na zeleno vejico. Taka reja je najdražja.
Gorenjski črnolisasti prašič
Ob akciji radovljiškega okrajnega živinorejskega odbora za preskrbo okraja z dobrimi mrjasci so se pred nekaj leti izsledili v nekaterih
rejah radovljiškega in kamniškega okraja tipi prašičev, na katere je obrnil odbor takoj vso pozornost. Značilni za te živali so dolg život, dolgi, ohlapno viseči uhlji ter črnolisasta, oziroma pikasta barva. Živali niso debelih, a tudi ne pre-finih, pač pa čvrstih kosti. Zasledovanje njihovega uspevanja ter v vseh ozirih izredno zbolj-ševalnega vplivanja pri križanju z drugimi rejami jc prekosilo najboljše nade. Fotografije mrjascev in svinj te vrste ter eno lobanjo je odbor poslal specijalistu na dunajski poljedelski visoki šoli dr. Staffeju v svrho proučevanja. Mnenje g. dr. Staffeja se popolnoma ujema z izkustvi, katere ima odbor s temi prašiči.
Živali se ob količkaj dobri reji naglo razvijajo in rasejo, se rade pitajo, dajejo izborno meso ter so odporne proti boleznim, a na planinski paši tudi proti vremenskim neprilikam. Plemenske svinje so jako mirne, nerazvajene, zelo rodovitne in mlečne. Pujski dosežejo ob 8tedenskem sesanju povprečno težo od 16 do 18 kg. Povprečna teža eno leto starega kastriranca znaša okrog 150 kg, pri starejših pitanih prašičih pa se je dognalo že do nad 300 kg žive teže. V nekaterih primerih je dala pitana žival saine slanine in masti nad 120 kg.
Opisani tip gorenjskih prašičev je nastal nedvomno potom križanja podeželske pasme starega mediteranskega izvora z jokširci in deloma prašiči Hoeschovega tipa. Podeželska stara kri vsekakor prevladuje nad tujo krvjo, kar moramo le želeti, ker to nam jamči za iinost mesa, ki bi brez dvoma zelo trpela ob nadaljnji primesi jorkširske za naše razmere prežlahtne krvi. Odbor je seveda najbolj tipične reje takoj zasegel s tem, da je dal pravilno vzrediti od odbranih svinj čimveč mrjascev, katere je dodelil svojim postajam. Živali kamniškega črnopika-stega tipa je odbor družil z živalmi sličnega tipa v radovljiškem okraju; njihovo potomstvo v nekaj generacijah je zelo zenačeno v oblikah in lastnostih.
Iz rejskih in gospodarskih razlogov se priporoča ta vrsta prašičev osobito našim malim in srednjim kmetijam, ker je vredna, da se v Sloveniji čimbolj razširi.
Gornjegrajski, oziroma mo-zirski okraj — naša gospodarska Švica
Lepa je naša domovina. Mnogi veliki narodi se ne morejo ponašati s tako raznolično in slikovito naravo kakor mi Slovenci. Ob prehodu severa na jug leži naša zemlja in se radi tega odražajo v njej vsi krajevni čari in mikavnosti, ki jih ustvarja tako zelo različno podnebje. To podnebje in sestava tal ter voda utisne svoj poseben pečat vsakemu kraju, vsakemu selišču in načinu življenja ter značaju prebivalstva. Ta posebni pečat in obeležje nosi tudi naša Oornja Savinjska dolina.
Ni moj namen peti slavo krasotam tega najlepšega in gospodarsko naprednega dela naše domovine. Zato so poklicani drugi, sposobnejši.
Živahni, od leta do leta naraščajoči tujski promet, krasne, imovitejšim trgom podobne bele vasi ob Dreti in Savinji in snažne kmečke hiše, katere vsepovsod v oknih, na podstavkih in v vrtovih krasi ljubko, tiho cvetje, pričajo zadosti jasno o izredni lepoti naše doline. Pri ustvarjanju teh naravnih krasot, pri katerih slovi gornjegrajski, oziroma mozirski okraj, je odločilno sodeloval s svojo bistrino, marljivostjo in gospodarsko naprednostjo naš savinjski kmet. Naš kmet ne miruje in se trudi, da izboljša svoj gospodarski položaj ter dvigne ugled 111 gospodarski sloves svoje ožje domovine. Danes slovi n. pr. naša Solčava daleč preko mej države s svojo znamenito solčavsko ovčjo pasmo. Radi tega je pred 14 dnevi pod vodstvom živinorejskega referenta g. Zupanca obiskala Solčavo komisija avstrijskih strokovnjakov, ki so nakupili znatno število plemenskih ovc za Avstrijo. Na glasu je tudi naše marijnodvorsko goveje pleme. Minuli teden je pod vodstvom direktorja Žmavca in inž. Murija nakupila komisija večje število plemenske živine za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Na po-vzdigi naše živinoreje, te izredno važne
Krokarjev Jože je bil v okolici prvi korenjak. Nagovoril jih je, da so se neke noči podali pod njegovim vodstvom na lice mesta. Skrili so se v grmovje nad mlinom, čakajoč enajste ure.
Iz daljave se je oglasil rezek žvižg. Črni mlinar je planil iz nizke sobe, zabrlizgal je v prste ter pričel hoditi okrog poslopja. Drevesa po bregovih so glasno zašumela. Črni maček je splezal po vratih na kljuko, kjer se je postavil na stražo. Fantom, ki so se v grmovju tiščali drug drugega, so se ježili lasje.
Dolgo časa je hodil možak neprestano okrog mlina, sam s seboj govoreč. Naposled je obstal pred vratmi ter je bridko vzdihnil.
«Primož, zakaj me preganjaš?« je tožil z bolestnim glasom. «Ali nisem izpolnil tvoje želje? Storil sem, kar si zahteval, in zdaj me mučiš zaradi tega ... Prizanesi mi z zaslelo-\anjem...»
Fantje so se drug za drugim izmazali iz grmovja ter jo ubrali proti domu. Ostal je le Jože, kot voditelj ni maral vreči puške v koruzo. Legel je nazaj za grm, vedoč, da se mu ne more nič zgoditi. Mlinar je trenutno utihnil; samo z rokami je še risal po zraku velike poteze, ki so sličile križem.
Lipa ob mlinu se je stresla v močnem viharju. Njene veje so završale in vrh se je nagnil globoko proti zemlji. Z vrha Strmega hriba se je utrnila rdeča lučka ter je rahlo šnmeč zletela v dolino.
«Sedaj prihaja...» se je plašil Črni mlinar. «Pridi in povej mi, kaj potrebuješ... Prikaži se in govori... Zakaj se skrivaš in motiš nočno tišino? Kako naj te rešim iz trpljenja?«
V odgovor mu je skoviknila sova tam nekje ob izviru potoka. Mlinar se je prestrašil, da je skoro omahnil in priletel v drevo. «Prav tako je bilo takrat ob tisti grozni uri...» je glasno premišljeval. «Jelke so šumele ob njegovi smrtni uri in sove so mu pele mrliško pesem... V prvem večernem mraku smo ga pokopali..
Tako je minula polnočna ura. Kolesa, ki so obstala ob enajstih, so zopei zaropotala; maček je zlezel s kljuke in mlinar se je povrnil v mlin, kjer je izmučen po prestani grozi zadremal na klopi ob peči.
Jože je drugi dan zabičeval svojim tovarišem, da morajo molčati o vsem tem, kar so slišali na opazovanju. Skrivaj se je zanašal, da bo razkril mlinarjeve skrivnosti ter si tako pridobil izpričevalo svojega junaštva.
Drugo noč se je zopet napotil v dolino in skril na prejšnjem mestu. Zdaj se je mlinar zaprl v sobo, kjer je glasno mrmraje hodil sem in tja. Skozi okno ga je videl, kako je snemal križ raz steno in kropil z vodo. Poleg njegove sence je opazil na zidu še drugo senco, ki se je počasi premikala. Potihoma se je splazil k oknu, da se prepriča o navzočnosti kake druge osebe. Nagnil se je z obrazom proti šipi, iščoč povzročitelja druge sence, ki ga pa ni mogel najti. Pri tem je neprevidno zadel ob bruno, sloneče na zunanji steni — sprožilo se je ter je z močnim ropotom zdrknilo po steni na tla.
Mlinar je začutil prisotnost nepoklicanega opazovalca. Naglo je odprl okno ter ga je nagovoril, še preden se je mogel odstraniti.
«Kdo si? Kaj iščeš tukaj v pozni *iri?»
«Zašel sem v dolino,« je Jože hitro našel izgovor. «Zvodile so me čarovnice. Dolgo nisem mogel najti prave poti, šele ko ste me nagovorili, sem se zavedel, kje da sem. Ali bi smel pri vas počakati dneva?«
Dolinski samotar je pogledal na uro, do polnoči je manjkalo le še nekaj minut. Nalašč je odlašal z odgovorom toliko časa, da je odbila usodna ura. Čudak se je po zadnjem udarcu hipoma spremenil. Prijazno mu je za-žarelo lice — odprl je vrata in povabil prišle-ca na prenočišče.
Naglo jima je v medsebojnem razgovoru potekla noč. Prerešetavala sta starodavne dogodbe in postala dobra prijatelja. Samo o svojem čudnem obnašanju ob polnoči mu ni mlinar ničesar omenil. Jože se te zadeve tudi ni hotel dotakniti, dasi se je pripravljal načeti jo v pripravnem času.
Odslej ni bilo večera, da bi ne bil obiskal dolinskega samotarja. Včasih se je tudi dalje časa zamudil, toda ko je prihajala enajsta ura, ga je kratkobesedno odslovil. Seveda se je navihanec vselej podal v izbrano skrivališče, odkoder ga je napeto opazoval. Vsako noč je videl kaj novega, kar ga ni več navdajalo z grozo, ker se je vsemu že privadil.
Vzlic njegovemu molčanju o strahovih pri Črnem mlinu so nastale v okolici govorice, polne strahu in groze. Kdor je ponoči zašel v dolino, je naletel na kako prikazen. Tako je na perišču ob potoku prala velika bela žena. Kremelj je prišel slučajno tam mimo ter jo je nagovoril, meneč, da pere navadna ženska. V odgovor mu je pokazala dolge zobe, štrleče iz mrtvaškega obraza.
(Dalje prih.)
gornjesavinjske pridobitne panoge, delujejo s posebno vnemo gg. Maks Stiglic z Rečice ob Savinji, mozirski župan M. Ooričar, šolski upravitelj v Mozirju Pušenjak, baron Wars-berg in Irman v Šmartnem ob Paki. Po marljivem in vztrajnem prizadevanju teli gospodov se je začela uvajati tudi že smotrena kontrola molže.
Na zboljšanju semena domačih žitnih vrst delujeta z uspehom gg. Warsberg in Steblov-nik v Šmartnem ob Paki.
Znamenito je tudi smotreno vzgojeno mo-zirsko sadje. Saj je predlanska sadna razstava v Šmartnem pokazala, da mozirski okraj premore tudi najlepše sadje v mariborski oblasti. Največje zasluge za današnje visoko stanje našega sadjarstva gredo gotovo šolskemu upravitelju v p. gosp. Praprotniku, dr. Ooričarju in drugim vnetim domačini sadjarjem.
Za razvoj smotrenega planinskega pašništva pa se posebno trudijo gg. Strnad in Peč-nik v Novi Štifti ter župan Plaznik v Lučah.
Kakor vidimo, se poleg lesne kupčije, naj-važnjše pridobitne panoge v Gornji Savinjski dolini, vrši zelo živahno gibanje na povzdigi vseh naših gospodarskih panog v gornjegraj-skem, oziroma mozirskem okraju. Ako se bo to smotreno delo nadaljevalo kakor do sedaj, smemo upravičeno pričakovati, da Gornja Savinjska dolina s primerno podporo in .z razumevanjem odločilnih državnih in upravnih člniteljev ne bo slovela kot naša Švica samo radi svojih divnih planin in naravnih krasot, ampak tudi po svojem gospodarskem razvoju in napredku.
Fr. Wernig, kmetijski referent.
DOMAČE NOVOSTI
* Poziv naročnikom-zamudnikom! Pri pregledovanju vplačil za naročnino smo ugotovili, da je precej naročnikov zaostalo letos z naročnino za ,.Domovino". Vse te zamudnike opozarjamo, naj poravnajo takoj svoj dolg, sicer jim bomo z dnem 15. novembra list ustavili. Naj potem ne reklamirajo in naj se ne pritožujejo! Naročnina je tako malenkostna, da jo pač vsakdo lahko zmaga, saj znaša za četrt leta samo Din 7 50, za pol leta Din 15—, za vse leto pa Din30—. Položnice smo opetovano priložili.
Uprava »Domovine".
Sejmi
5.	novembra: Beltinci.
6.	novembra: Brežice, Zabukovje (za živino), Nova Cerkev, Rečica, Ponikva, Mengeš, Velike Lašče, Vrhnika, Sv. Križ pri Ljutomeru, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Kropa.
8. novembra: Lesično, Braslovče, Višnja gora.
10. novembra: Puconcl.
U. novembra: Laško, Moravče, št. Gotard pri Trojanah, Oplotnica, Bučka, Ig, Spodnje Oorje, Marenberk, Draškovec.
12. novembra: Bušeča vas.
Kratke vesti
= Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 2. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798*50 do 801- 50 Din, 100 nemških mark za 1346*50 do 1349-50 Din, 1000 madžarskih kron za okrog 79 par, 100 italijanskih lir za 242 66 do 244*66 Din, 1 dolar za 56*56 do 56"76 Din. 100 češkoslovaških kron za 167-50 do 168 30 Din, 100 francoskih frankov za 184 do 186 Din.
= Znižana cena živinske soli. Monopolska uprava je znižala ceno živinske soli od 195 Din na 150 Din za 100 kg v solarni. Kmetijska družba za Slovenijo sedaj organizira skupno vagonsko naročilo tega za živinorejo tako važnega krmilnega dodatka. Interesenti se opozarjajo na zadevni razglas v zadnji številki «Kmetovalca».
= Kmetijski tečaji po deželi. Kmetijska družba bo prirejala tekom letošnje zime 2 do 3 dnevne kmetijske tečaje pri svojih podružnicah, ki morajo družbi nasproti zagotoviti naslednje pogoje: 1. zadostno število kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki mora znašati najmanj 20 oseb in ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskovali; 2. pripraven učni prostor; 3. potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi, J in 4. prost dovoz in odvoz predavateljev na bližnjo železniško postajo. Podružnice, ki želijo pod temi pogoji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimprej naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani.
*	Vseh svetih dan se je praznoval v Sloveniji po stari lepi navadi, ^a dan je posvečen spominu dragih pokojnikov in temu spominu se Slovenec že od nekdaj rad bogato oddolži. Pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani je bilo spremenjeno v ogromen vrt z najpestrejšim cvetjem. Popoldne so se vršili na njem cerkveni obredi. Po molitvah pa je številni pevski zbor zapel več žalostink. Zvečer je nudilo pokopališče lepo sliko. Celo morje lučic je trepetalo na grobovih. Ljubljana se je tudi letos spomnila žrtev avstrijskih rabljev, ki so pokopane na Suhem bajerju. Tudi ti grobovi narodnih mučenikov so bili okrašeni in je ob njih opravil cerkveno slovesnost šentjakobski župnik g. Janko Barle.
*	Naša druga povest, katero pričenjamo priobčevati z današnjo številko, jeSotešča-n o v «Č r n i m 1 i n a rs, ki bo gotovo ugajal vsem našim bralcem in bralkam. Povest je krajša. Njej bo sledila že napovedana S t r a -ž a r j e v a povest «1 z življenja škoci-janskega mežnar jas, Po novem letu bo začela izhajati daljša, zelo zanimiva povest izpod peresa čitateljem že znanega pisatelja Silvestra.
' Ne pozabite na poplavljence! Strašna po-vodenjska nesreča, ki je zadela velik del Slovenije, je številnim posestnikom uničila vse pridelke, zgradbe ter poleg tega pokvarila še rodovitno zemljo. Mislite na te siromake in darujte zanje po svojih močeh!
*	Zaupni sestanki SDS v ljubljanski oblasti. Od 1. do vključno 31. oktobra t.l. je oblastno tajništvo SDS za ljubljansko oblast priredilo v svojem področju 50 zaupnih sestankov, kojih so se udeležili delegati iz centrale v naslednjih krajih: v Metliki, Podzemlju, Oradacu, Črnomlju, Semiču, Vinici, Novem mestu, Šmihelu, Prečni, Mirni, Mokronogu, Škocijanu, Krmelju, Žužemberku, Dvoru, Straži, Brežicah, Dobovi, Bre-gani, Grosupljem, Višnji gori, Stični, Št. Rupertu, Krškem, Raki, Bučki, Vidmu, Velikih Laščah, Ribnici, Dolenji vasi, Sodražici, Litiji, Šmartnem pri Litiji, Gradcu pri Litiji, Zagorju ob Savi, Ko-tredežu, Aržišah, Lescah, Breznici, Koroški Beli, Bledu, Gorjah, Srednji vasi, Bohinju, Jesenicah, Kranjski gori, Št. Vidu, Viču, Tržiču, Begunjah. Vsi sestanki so bili polnoštevilno obiskani.
*	Indijski pesnik v Jugoslaviji. Časopisje poroča, da namerava obiskati indijski pesnik Ra-bindranat Tagore Beograd in Zagreb. Mogoče bo posetil tudi Ljubljano.
*	Zlata poroka. Iz Kranja nam pišejo: Upokojeni cestar gosp. Ignac Veternik je slavil dne 23. oktobra t. 1. 50 letnico svoje poroke. On in njegova žena sta še oba čvrsta in zdrava. Naj bi jima bilo prisojenih še mnogo let!
*	Velik izvoz sadja iz ptujske okolice. Kakor poročajo, se je iz ptujske okolice iz^o-i' dosle;
okrog 600 vagonov sadja. Največ ga je šlo v Nizozemsko, Nemčijo in Avstrijo. Če se bodo ta tržišča obdržala, bo to važnega pomena za sadjerejce ptujske okolice.
*	Stanje bolnikov v naših bolnicah. Po uradnih podatkih je bilo prejšnji teden v bolnicah Slovenije 2941 bolnikov. Največ sta jih zabeležili splošna bolnica v Ljubljani, in sicer 540, ter bolnica za duševne bolezni na Studencu, kjer je bilo v oskrbi 412 oseb.
*	Regulacija potoka Grajene. Iz Ptuja poročajo, da je začela občina z regulacijo potoka Grajene, ki je povzročil ob poplavah že mnogo škode.
*	Laška pivovarna odpušča delavstvo. Iz Laškega nam pišejo: Tukajšnja pivovarna je začela zdaj na zimo odpuščati svoje delavce. Pri tetn postopa tako, da postavi na cesto predvsem ože-njene delavce s kopico otrok. Odpuščenih je že nad 20 delavcev, po večini takih, ki so bili usluž-beni že po 10 do 30 let v pivovarni. Zdaj jih je zadela hvaležnost delodajalke, ko so ji pustili svoje zdravje in moči. Pozivamo merodajne faktorje, da posredujejo v prilog tem siromakom. Če je kriza v pivovarniški stroki, jo morajo trpeti tudi podjetniki, ne pa samo delavci!
*	Vzrok povodnji. Iz Poljanske doline nam pišejo: Letošnje povodnji so dale mnogo povoda o razmišljanju njihove povzročitve. Od več strani se navaja kot vzrok proobilo sekanje gozdov. Ta trditev ni redka celo iz ust ljudi, katerim tukajšnji kraji niso nepoznani. Nepoznalec tukajšnjih krajev, ki kaj takega sliši ali bere, si pač misli, da bo zdaj in zdaj posekano poslednje gozdno drevo ter da se po rebrih naših hribov in gora razprostirajo že same goličave, podobne sivemu Krasu. Ne, ni tako. Po naši dolini kakor po vseb, zadnja leta po povodnji prizadetih krajih se razprostirajo še vedno najlepši, najbujnejši gozdovi, ki so ponos in največje bogastvo našega kmeta. Seka se le za potrebo in kar je res zrelega za sekanje. Le redki so oni zanikrni gospodarji, ki bi posekanih prostorov znova ne zasadili, k čemur jih dosti pazno sili še šumarska uprava. O tem, kako so vsi ti kraji zaraščeni z gozdovi, bi lahko pričali vsakoletni številni izletniki v te kraje. Vzrok povodenjskih nesreč je vse kje drugje, kar bi mogli morda pojasniti po daljših opazovanjih strokovnjaki (opazovalci zemlje in vremenskih pojavov).
*	Povodnji, viharji in toča v Sloveniji. Letos ni ne konca ne kraja vremenskim katastrofam. Prejšnji petek in soboto je bila Slovenija zopet pozorišče povodnji, strahovite burje in mestoma strašne toče. Silen vihar je skoro po vsej Sloveniji napravil več ali manj škode. Izdiral je drevesa, podiral kozolce, odnašal strehe in mestoma celo vlomil šipe na oknih. Povodenj je povzročila veliko škodo posebno ob Savi. V Gornji Savski dolini je porušila 8 državnih in 14 zasebnih mostov, več hiš in gospodarskih poslopij. Zelo hudo je prizadela povodenj Kranj. Savinjska dolina je bila zopet poplavljena. Debela toča, ki je padala po raznih krajih Slovenije, je pobijala šipe na oknih. Pred njo so se morale poskriti ptice in pa perotnina na dvoriščih. Škoda, ki je povzročena po teh katastrofah, je zopet ogromna. Merodajni činitelji bodo morali gledati na to, da se doseže odpis davkov skoro pO vsej Sloveniji, saj ni pri nas kraja, ki bi ne bil kolikor toliko prizadet po letošnjih vremenskih nesrečah.
* Vse, k! so naročili «Mačeho s Kompoll-skega gradu«, prosimo, da se čimprej poslužijo priloženih položnic. Pridobivajte novih naročnikov! Ne pozabite tudi, da dobite za 20 Din štiri kniige (dve vezani otroški in dve broširani
za odrasle) pri založbi «Vigred» (I. Albreht), Ljubljana, Škofja ulica 8/1.
*	Kmetovalcem gornjegrajskega okraja. Prejeli smo: Ker mi je nemogoče posloviti se od vsakega posameznika osebno, sporočam tem potom vsem kmetovalcem, s katerimi me je družilo kmetijsko pospeševalno delo, da sem menjal svoje službeno mesto. Zahvaljujem se za vso prijaznost, ki ste mi jo izkazali glede mojih gospodarskih prizadevanj, zahvaljujem se tudi za stvarno razumevanje, kakršnega nisem našel doslej v vsej dobi službovanja na Štajerskem. Nisem šel sprva rad v Vaš okraj, ko pa sem spoznal vrline prebivalstva, lepoto in gospodarske možnosti Gornje Savinjske doline, sem se čutil povsem domačega med Vami in s prav težkim 'srcem sem odhajal od Vas. Želim, da bi ledina, ki ;Sta jo nekoč z vidnim uspehom orala v Vašem okraju gg. Jelovšek in Zupane in sva jo potem nadaljevala g. Lap in moja malenkost, postala še kdaj prav rodovitno polje v blagor Gornje Savinjske doline. — Fr. Wernig, kmetijski referent v Laškem.
*	Poroka. Pišejo nam: V nedeljo 31. oktobra se je v Šmarju pri Jelšah poročila gdč. Frančiška Pezdevškova, posestnica, iz znane Arzenškove hiše od Sv. Roka nad Šmarjem, z g. Valentinom Černetom iz Ljubljane. Novoporočenca se stalno naselita v Ljubljani. Bog jima daj v novem življenju svoj blagoslov in pa dosti sreče!
i * Strašna toča in burja v Savinjski dolini. Iz Braslovč nam pišejo: V soboto popoldne je med nevihto padala pri nas tako debela toča, kakršno komaj pomnijo najstarejši ljudje. Toča je pobila neštevilo šip v oknih in marsikje obkrušila zid. V petek zvečer smo vrhu tega imeli še strašen vihar, ki je podiral kozolce in drevesa ter oškodoval strehe. Zlasti v gozdovih so izruvane cele skupine dreves. Razen tega smo imeli tudi po voden j, kekršne že dolgo ni bilo. Ker pri nas položaj ni ugoden za katastrofalne poplave, se je voda prav hitro odtekala, tako da povodenj sama ni napravila posebne škode. Če bi prišla takšna toča p te d dobrima dvema mesecema, ko je bil še hnielj na drogovih, bi bili naši kmetje sedaj siromaki, ker bi toča vse zbila v tla.
*	Beda železniških delavcev. Iz Maribora nam pišejo: Pisec teh vrst je od leta 1920. zaposlen pri železnici kot stalni skladiščni delavec. Plače imam na dan 35 dinarjev. S tem denarjem moram preživljati vso obitelj z ženo in tremi nedoraslimi otroki od 5 do 10 let. Ze itak imamo majhne plače, a k temu nas je doletela še redukcija znižanja števila delovnih dni. Predzadnji mesec so bili s to redukcijo oblago-darjeni predvsem tisti, ki Imajo kakšno hišo aH posestvo, viničarji in sploh kakšne postranske dohodke, zadnji mesec pa je prišla ta nesreča tudi na nas, ki živimo samo od tega zaslužka. Kakor pravijo, bo ta prisiljeni dopust trajal do aprila 1927. Kaj naj začnemo? Zima Je pred "durmi, treba bo obleke za obitelj, denarja za kurjavo Itd. Obračamo se na vse strani, a ni nobene pomoči. Odgovarjajo nam, da ni kredita. Za nas, delavce, ki imamo itak plačo samo za 25 dni v mesecu, ni kredita, tako da je morala [prit! redukcija delovnih dni. Sedaj smemo jesti 'satiro 15 dni v mesecu, ostale dni pa naj si pomagamo menda z zrakom. AH na odgovornih mestih nimajo nikakega socialnega čuta? Naša država je bogata po prirodi, malo Ima prebivalstva in niti za vse te prebivalstvo ni dela. Nesposobnost na odločilnih mestih zakrivlja, da ob vsem bogastvu Jugoslavije strada cela množica ljudi.
J' ~ Rekordna stavbna sezona. Pišejo nam: ^Občina Murska Sobota je to leto do sedaj izdata 478 stavbnih dovoljenj. Od tega je bilo 69 dovoljenj za zgradbo novih hiš in nekaj malega skladišč, 9 dovoljenj pa za prezidavo na že sto-ifečih novih hišah. Prav gotovo je to rekord za ftbčino, katera šteje komaj 3000 duš. Gradbeno gibinje sta pospešila predvsem dva činitelja: groskoletna povodenj, ko se je porušilo 11 hiš, §§jkaJ pa se jih je radi nevarnosti, da se same po-
derejo, moralo podreti in so se namesto teh hiš zgradile nove predvsem z veliko državno podporo, katero je občini oskrbel g. veliki župan; nadalje pa agrarna reforma, katera je dodelila onim, ki hočejo zidati, grofovsko zemljo za stav-bišča. Na spodnji strani gimnazije je zrasla kar čez noč nova naselbina agrarnih interesentov, med katerimi je tudi mnogo državnih nameščencev.
*	Beračenje za brežiški samostan. Fišfjo nam: Po Savinjski dolini pobira darove za brežiški samostan neki silno vsiljiv pater, ki se ne zadovolji samo z manjšo vsoto, nego v:si na svoji žrtvi tako dolgo, da se ta poda za večjo vsoto ter sc tako znebi nadležneža. Sa-vinjčani so dobili lep denar za hmelj iu imajo zato neprestano na hrbtu kakšne nabiral«« nepotrebnih darov. Omenjeni nadležni možak je iz številnih žrtev iztisnil na pr. v braslovški občini po 1000 dinarjev. Od neke ženice je dobil, kakor pravijo, celo 1200 dinarjev. Nedavno so pobirale v Savinjski doliui tudi neke ženske za neke ljubljanske zvonove. Ali je vse takšno beračenje dovoljeno? Mislimo, da tudi ni potrebno. Bog ni rekel, da je treba skrbeti za razkošnost kakšnih samostanov ali podobnega, ker se z denarjem ne dado kupili nebesa, pač pa bi Najvišjemu v nebesih ugajalo, če bi ves ta'pobrani denar šel ▼ prid onim neitevilnim siromakom, ki so jih gospodarsko uničile letošnje strahovite poplave.
*	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja na dejstvo, da se v zadnjem času pojavljajo sumljivi elementi pri delodajalcih in pod pretvezo, da so uradovi nameščenci, in-kasirajo zavarovalne prispevke. Delodajalci se ponovno obveščajo, da posedujejo vsi uradovi nameščenci, katerim je poverjeno pobiranje prispevkov, uradna pooblastila, veljavna za celo območje pristojne ekspoziture, in uradne legitimacije s fotografijami. V sumljivih primerih naj interesenti zahtevajo predložitev navedenih pooblastil, da se obvarujejo škode. Osebe, ki se ne morejo zadostno legitimirati, ie izročiti ob-lastvom.
*	Tri smrtne žrtve povodnjl. Pišejo nam: Ob povodnji v soboto so pri vasi Zmincu, dobre pol ure od Škofje Loke proti Poljanam, utonili,oče in dva sinova, oziroma pastorka. Nesreče so baje več ali manj sami krivi. Napravili so nekak čoln za primer še morebitne kake potrebe ter ga hoteli preizkusiti, pri tem pa so bili baje malo vinjeni in prepogumnl. V takem stanju so zavo-zlli v glavni tok, se prevrnili in utonili. Četrta oseba, ki je bila z njimi, se je rešila.
*	Nevihta poškodovala mariborski Narodni dom. Vihar, ki je razsajal v petek zvečer, je odnesel vrh stolpa mariborskega Narodnega doma. Le slučaju se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča.
*	Vihar odnesel podstrešje. Iz Velike Nedelje nam pišejo: Skozi vse leto imamo zaradi nalivov same nesreče na travnikih, njivah in vinogradih. V noči od sobote na nedeljo ob 2. uri pa smo imeli tako strašno burjo, kakor bi se bližal sodni dan. Burja je odnesla g. Karlu Rajhu iz Vini-čarije v Vlčanskem vrhu podstrešje in ga vrgla v tujo gorico, ki je precej oddaljena od viničarfje. Veter je podrl na dotični viničariji tudi dvoje svisel in dimnik, ki je zlomil deske in par tramov v sprednji sobi, v kateri je spala viničarka s svojo že priletno družino. Ta družina o vsem tem baje ni ničesar slišala, temveč je mirno spala do dneva. Res sladko spanje, ki bi si ga želel vsak zemeljski trpin.
*	Kap ga Je zadela. V Novem mestu je umrl zadet od kapi 27!etni Ivan, sin posestnika in gostilničarja gosp. Ivana Košaka. Pokojnik je bil miren in značajen fant ter od vseh spoštovan. Blag mu spomin!
*	Požar. V noči od prejšnjega petka na soboto jc nastal v Rigoncah pri Dobovi požar, ki je upepelii dve hiši in pet gospodarskih poslopij. Ogenj bi bil zahteval kmalu tudi človeško žrtev. Posestnica Marija Ciruška je dobila nevarne opekline in so jo morali prepeljati v brežiško
bolnico. Osem gasilnih društev je komaj mogla omejiti požar. Škoda znaša okroglo pol milijona) dinarjev.
*	Med dražbo pobegnil. Tomaž Planinšek, posestnik na Klenovem pri Trbovljah, je zašel v velike dolgove. Te dni se je vršila v Laškem sodna dražba njegovega posestva, katere bi se moral udeležiti tudi Planinšek. Posestvo z vsemi nepremičninami je kupil Ciril Skalič iz Belovega. Ko je ta prišel na posestvo, je ugotovil, da mu je v času, ko se je vršila dražba, odpeljal Planinšek konja in voz. Orožništvo je takoj stopilo v akcijo.
*	Roparski napad. Pred kratkim je bil napaden na Iočenski cesti pri Novem mestu davčni uradnik g. Franc Bele od dveh roparjev, ki sta govorila hrvatski in zahtevala od njega denar z besedami: »Daj novac, ti si trgovacN Ker nista pri g. Beletu našla nikakega denarja, sta mu vzela le uro.
*	Vlom. Iz Kladja nam pišejo: Pred kratkim je vlomil neznan storilec skozi okno v hišo tukajšnjega posestnika g. Josipa Brenka ter odnesel žensko žepno uro in vsoto denarja — birm-sko darilo domačega fanta. Drugega tat ni našel, ker je posestnikova žena slučajno vzela denai s seboj, ko je posetila neko sosedo. Kakor se sumi, je dotični vlomilec imel sivo obleko in bil bolj velike in slabotne postave.
*	Tatvina. Iz Ključarevcev pri Ormožu nam pišejo: V minulem tednu je neznana oseba okradla posestnico Cajnkovo za 300 Din gotovine. Kakor se sumi, je tatvino izvršila neka domača oseba.
*	Zlatnike so našli v terpentinovem ttnllu Zla« torog naslednji: Marija Postružnikova ([Sv. Primož na Pohorju), Sbiljna Reštanjeva (Rajhen-burg), Vincenc Drašo (Stojnici pri Ptuju), Marija Šalijeva (steklarna Hrastnik), Jožef Retaršak (upok. rudar, Hrastnik), Lojzka Varlova (Vranj-sko), Marija Kakaljeva (Predoslje pri Kranju) Vekoslava Med eotijeva (Omiš); Alojzij Borštnei (Bevško-Trbovlje); Marija Selenikova (Siv. Jakob v Slovenskih goricah); Terezija Gnilšakova (Loke pri Trbovljah); Marija Drobnetova (Šmarje pri Jelšah); Dinka Kolškova (notarjeva soproga \ Marenbergu); Silvan Bernobič (Maribor); Čila Ambrožičeva (Dovje 17); Marija Štibernikova (Zg. Brezovo, pošta Višnja gora); Marija Rupar-škova (Vrhnika); Tustt Brenčičeva (Gernice pri Ptuju); Franca Cudermanova (Trboje); Pepca Oparova (Grm pri Ponikvah); Marija Prinčeva (Petrovče pri Ptuju); Marija Javornikova (Mežica), Marija Leskovarjeva (Skrbeč, Majšperg) Geza Vinček, Strojnici pri Ptuju, Eva Korbarjeva (Marno, Dol pri Hrastniku), Roza Rebernikova (Krško), Ivana Koširjeva (PrezidK Neža Ličar-jeva (Trbovlje 2), Alojzija Mastenova (Verd) Anica Kenjevodova (Mostar), Marija Miletičeva (Pajlnora, žandarska stanica. Fužine), Rozika Bradačeva (Zagreb, Ciglana 8), Anka Troppova (Varaždin, Vrazova 23), Ankica Pavičičeva (Hrv Kostajnica), Cveta Halambakova (Kustošija 124) Urša Vlašičeva (Velaluka, Dalmacija), Roza Ribava (Karlovac), Gospodja popa Nike Vukajeviča (u Ceranjima kod Benkovca).
*	Zlatnike v milu «Gazela» so našli: Tončka Schweigerjeva (Vranoviče), Micika Kampoševa (Sv. Urban pri Ptuju). Marija Aberškova (Spodnje Dovže pri Slovenjgradcu), Slava Veričevs (Glina), Terezija Lipovčeva (Vratlšinec), Antot Eržen (Gorenja vas), Marija Breznikarjeva (Brej pri Št. Rupertu), Marija Kočevarjeva (Metlikj št. 29), Anka Jaringerjeva (Zagreb, Margaretsk; ul. 4), Avgust Slatkovič (Beretinec pri Varaž dinu), Marija Horvatova (Mačkovec pri Ca kovcu), EHzabeta Strelčeva (Bukovci pri Ptuju) Helena Nadujeva (Radeče), Terezija Nagllčev; (Ljubljana, Bohoričeva nI. 27), Milka Mlinarjevs (Motnik), Marija Petkovškova (Grčarevec pr Planini), Justi Šuštarjeva (LJubljana, Rimski cesta), Marija Vodopivčeva (Stična), Marija P© čaričeva (Curfle 5t. 2), Milan Cufič (Bos. Krapa) Drago Potkonjak (Bos. Krupa), Roza Kuncev; (Rovte št. 205 nad Logatcem).
Ka je treba znati prekmurskem! kmeti
V leti ma kmet na poli dosti dela. V zimi pa i njeni pole zapreto in lejko dela samo doma ni hiši. Ar pri hiši v zimi kmet dosta dela tema, ima on več prosfoga časa. Ka naj eden eden kmet v zimi dela? Na zabave nemre loditi, ar telko pejnez nema. Celo noč spati lemre, ar so noči preduge. Gnesden pa je svet ;e tak raztalani, ka si človek more vsakšo viiro ;a svoj hasek poniicati, či šče, ka si žitek po->ogša.
Vsakši kmet more znati, kak se svet gnesden , »brača. Kmet more znati, kak se virstvo naj-; >ogše pela. Vse takše dobre tanače on najde v . lovinah. Zaj pa se pitamo, štere novine so za , prekmurskega kmeta najbogše. Na to pitanje ejko odgovor damo. To je «Domovina», štero i t Prekmurji že vsakši pozna. Vsi prijatelje, šteri . *Domovino» že dnže časa čtete, ne mislite, ka jc . zadosta, ka Vi sami čtcte «Domovino». Vaša . dužnost je, da Vi kak pametnejši med našim i liidstvom idete k vsem svojim prijatelom in jihi ■ naročite na «Domovinc*. Vi bodite apostoli našega dobrega, pa gnesden ešče zapiiščenoga ludstva. Delajte na to, ka med našo Iudstvo svet-lošča pride. «Domovina» piše za mir in liibezen med liidstvom.
Pri vsakšoj hiši more bit1' «Domovina», štera piše od virstva, politike in od novic na celoni sveti «Domovina» našemi liidstvi oči odpira in zato jo naši nasprotniki tak sovražijo. Prvejši časi, gdr je gospoda mislila, ka je kmet samo mara, štera naj se celi svoj žitek za gospodo mantra, so minoli. Kmet, sirmaški delavec, je tudi človik ln ma tudi on pravico dc poštenoga žitka. Nažente vse od Vaše hiše, šteri Vam druge novine ponujajo, ar oni z Vami pošteno ne mislijo. Idite od prijatela do prijatela in jih na pravo pout spravte. Našo prekmursko liid-stvo naj ednok na pravo pout pride. Delajte vsi na to! Što doma ostane, tistemi bo sledkar žao, ar našo liidstvo že vkiiper ide.
Driigi tanač, šteroga dam kmetom okoli Pre-danovcev, Fokovcev in Križovcev. Vi vsi ste tak srečni, ka svoje kmečke posojilnice mate. Pasko mejte. ka Vam ta sreča ne vesne. Posojilnice v Fokovcih. Predanovcih in Križovcih so Vaše. Vi sami virtite pri njih. Vaši žmetno zasluženi pejnezi majo mesto le v Vaših posojilnicah. Za te Vaše posojilnice stojijo dobro Vaši najbogši kmetovje. Posojila iščite pri Vaših posojilnicah, ar jih tam dobite za najfalejše obresti. Včite se šparati, ka bote na stara lejta kaj meli. Vsakši pejnez, šteroga gnes ne niicate, neste v posojilnico, ar Vam an ednpk dobro pride.
Što pejneze ma, pa jih ne da v svojo domačo posojilnico, on ie ne pravi prijatel svojega ludstva. On nešče. ka si naj lOdstvo z njegovimi pejnezi pomaga. Brat proti brati nesmi več delati,
Samo tistih mao, gda se bomo mi vsi na edno močno vkiiperdržanie navčili, lejko bogši žitek (Čakamo. Zato vsi na delo, ka to naj sprle do-iscgnemo.	Prekmurski kmet.
V • f«	v v v
Ljudsko vseuciiisce
O PREMOGU.
Pri lesu smo uporabljali solnčno toploto, ki jo je bilo vsrkalo rastoče drevo v preteklih letih. Srečno naključje pa nam je ohranilo ogromne množine solnčne toplote tudi iz preteklih sto-tisocletij. Če gremo daleč nazaj v sivo minulost na?e zemlje, v dobo, ko še ni bilo človeka, ko so poleg nekaterih žuželk živele le ribe in raki, pridemo v tako zvano dobo premoga. Zemeljska t' plota je bila tedaj izdatno večja kot danes. Zrak je vseboval poleg kisika še veliko množino ogljikove kisline. V tej dobi so zeleneli in cveteli bujni gozdovi. Velikanska debla so stala drugo P' leg drugega, in kjer so se zrušila stara drevesa, so začela rasti nova. Tako je rastel gozd,
dokler se ni mlada zemlja še enkrat zganila v notranji vročini in se je gozd radi burnih sunkov divjega potresa sesul. Uničeni gozd je sto metrov visoko pokrilo kamenje in blato. Leta so minila in nad to plastjo je zopet zazelenelo. Na istem mestu, le sto metrov više, je v novi krasoti zrasel nov gozd. Cez kakih tisor let pa je moral tudi ta gozd občutiti minljivost vsega zemeljskega. Zopet se je zemlja zrušila in zagrnila vso to krasoto. A neizčrpna moč rasti je premagala tudi to pokončanje, premagala še tretje, četrto in peto. Katastrofe so postale redkejše. Gozdovi poznejših časov rastejo in minevajo, ne da bi jih zasulo kamenje. Zemlja pa se stara, na njej se pojavljajo nove rastline, nove živali in slednjič človek. V globočini pa počivajo stara drevesa. Z neznansko težo pritiska nanje kamenje, ki jih je že stlačilo v strnjeno plast. Od spodaj gor pa deluje zemeljska toplota in ko so tako ležala debla prvih petdeset tisoč let, se pokaže na njih globoka sprememba. Godi se jim kot polenu na ognju. Voda uide, od lesovine se odločijo ogljikovi vodiki, ostane temnorjav premog, ki seveda še vedno očituje strukturo lesa. Iz lesa je nastal rjavi premog. Pri najmlajših gozdovih, ki so bili zasuti šele pred petdeset ali sto tisoč leti in leže zato tudi precej tik pod zemeljsko površino, lahko še danes opazujemo to stanje rjavega premoga. Zasuti gozd leži tu tako tik pod površino, da se izplača odstraniti pokrivajočo plast in kopati premog v tako zvanem dnevnem kopu.
Pri gozdu premogovne dobe pa je stvar drugačna. Tu je bil postal les že zdavnaj premog, preden so se pojavili na zemlji prvi ljudje. Prvim petdesetim tisočim let slede drugi in stotisoč-lelja se vrste v milijone. Premog postaja vedno bolj črn in trši. Vsebuje vedno manj vodika. Ze je pri najprej zasutem gozdu nastopilo stanje, ki ne dopušča veliko več sprememb. Premog sestoji tu že iz 97 % čistega ogljika, je trd kot kamen ter ima kovinasti zvenk in svit. Najspodnejši gozd je postal antracit. Pa tudi v drugem gozdu so plini večinoma že ušli iz lesa. Ta premog daje enakomerno vročino, a ne več zubljastih plamenov. Šele v tretjem gozdu najdemo premog, ki gori s plamenom, in slednjič trčimo v četrtem skladu na premog, ki je bogat s plini.
Ko so minevala stotisočletja, se je zemlja gu-bančila, je dobivala gube. Zgubančila se je tudi površina nad skladi premoga ter postala valovita. Dež in sneg, mraz in led sta odbrusila višje ležeča mesta na površini in lepega dne je prišel na takem mestu gozd iz premogovne dobe zopet na dan. Sočen in zelen je bil legel pod zemljo. Kot črn kamen se je zopet pojavil. Nihče se ni zmenil zanj in stoletja, morda tisočletja je tako ležalo črno kamenje. Tupatam je z't šel kak kamen na pastirski ogenj in s čudom so zapazili, da gori. To se je hitro razzvedelo in že v šestnajstem stoletju so začeli tako gorljivo kamenje voziti v mesto na prodaj. 1619. je vpeljal Dud Dudley premog namesto oglja v plavže. Tega leta začne premog stalno izpodrivati les. Pridno so začeli znašati črno kamenje, kjerkoli so ga dobili, so ga pobi ali. Kmalu pa ni zadostoval navadni dnevni kop, ker so morali priti do skladov, ležečih globoko v zemlji. Tako so začeli s kopanjem globoko pod zemljo. Kaj to pomeni, po-
stane jasno, če si predočimo, da leže nekateri skladi angleških premogovnikov globoko pod višino morske gladine in da so nekateri skladi premoga na Vestfalskem 800 m pod zemeljskim površjem.
Velikanski stroji spravljajo danes iz raznih premogovnikov ogromne množine premoga, ki proizvajajo toliko toplote, da bi zanjo v enem samem letu porabili vse gozdove na svetu. Iz tega dejstva je razvidno, kako velike važnosti so za nas črni podzemeljski zakladi.
i7z POPOTNIKOVE TORBE
ZOPET STRAŠNA POVODENJ.
Poljanska dolina, 31.oktobra.
V začetku zadnjega tedna nismo videli snega samo na Blegašu in drugih višjih hribih, ampak je bil že tudi v dolini sami. Zapadel je skoro za ped visoko ter povzročil obilo škode po vrtovih. K vsem križem in težavam je prišla še ta. Vendar je sneg zaradi nastalega Južnega vremena kmalu skopnel.
Temu je sledila od petka na soboto silna nevihta z bliskanjem in grmenjem ter silnim vetrom in hudim dežjem. Vihar je bil tako močan, da je preobračal kozolce ter odkrival in odnašal strehe. Zaradi obilnega dežja smo imeli novo povodenj. Sicer ta ni bila tako katastrofalna kakor ona koncem septembra, vendar je voda preplavila vso dolino in odnesla, kar je še prejšnja pustila. Posebno deroč je bil potok Lo-čilnica, ki je naredil v Volski dolini proti Javor-jeku obilo škode. Odnesla je vse nanovo postavljene zasilne brvi in mostove razen onega Vi Poljanah. Odnašala je prst s polja, kjer je prva povodenj pričela trgati ter s tem napravila posameznikom ponovno občutno škodo. Sedanja poplava je pometla s še ostalimi jezovi. Tako je pretrgala in odnesla jez poljanskemu županu gg. Debeljaku na Visokem ter mu povzročila k prejšnji že tako veliki še novo občutno škodo. Veliko škodo so utrpeli tudi drugi, ki imajo ob vodi ali blizu te svoje naprave.
Vse polje, ki je bilo tu in tam kolikor toliko očiščeno kamenja in druge navlake, je zopet takšno, kakršno je bilo. Vsi napori so bili torej . ničevi.
Ako bi vsaj odslej hotela biti jesen lepa in zima ugodna, se bo že marsikaj naredilo in po^ pravilo do spomladi. Ljudje so se oprijeli z vsa vnemo dela. Kakor smo že pisali, brez znatne
pomoči od katerekoli strani ne bo šlo. Brez tuje podpore bo dolina ostala za dolgo dobo kljutf vsej marljivosti ljudstva puščava z velikim siromaštvom.
ZA PRAVICE NAŠIH OBČANOV.
S v. L o v r e n c na Dravskem polju, 2. novembra;
Občinski odbor naše velike občine je sestavljen iz članov naprednih strank in klerikalcev. Ker pa imajo klerikalci v odboru le en glas večine, ki ni vedno siguren, se sklepa večinoma le o onem, v kar pritrdijo napredni člani občinskega odbora. Do sedaj smo še dobro izhajali,
gospodarili sta pri sejah uvidevnost in pravičnost. Naučili so tega klerikalce napredni odborniki, ki so takoj v začetku poslovanja občinskega odbora nastopili enotno ter s par energičnimi nastopi pokazali klerikalcem, da se v naši občini že svita.
S prihodom novega župnika so pa začeli klerikalci živahneje delovati. Med drugim je kupil g. župnik semeniško hišo s polnim prepričanjem, da mora polovico kupnine plačati občina, a lastnik bi pa naj bila cerkev. Župan g. Beranič, ki je sicer uvideven in si da dopovedati, je hotel na zadnji seji doseči tozadeven občinski sklep, katerega mu je napisal g. župnik. To se mu je pa izjalovilo, ker so napredni člani občinskega odbora po danem protestu korporativno zapustili sejo, tako da je bila seja nesklepčna. Takih kupčij, kjer bo le občina plačnica, ne pa lastnica, ne bomo dopustili. Naša občina nima denarja za kupovanje kakih hiš g. župniku.
Red v našem gasilnem društvu, ki je pa popolnoma v klerikalnih rokah, se je jasno pokazal pri požaru 30. pr. m. Gorela je hiša sredi vasi Sv. Lovrenc in je bila velika nevarnost za so-
kmetskih potrebah, ki jim je korist davkoplačevalca deveta, strankarska korist pa prva briga. Ti ljudje naj bodo naši voditelji, pa bomo res daleč prišli.
narjem je privedel nravno propadlega morilci do strašnega zločina.	=
Drugič se bom oglasil z drugimi poročili.
Belokranjski popotnik.
PISMO IZ BELE KRAJINE.
Metlika, 2. novembra.
Gospod urednjk! Da ugodim splošni zahtevi naročnikov in bralcev priljubljene nam «Domo-' vine», sem se odločil, da Vam tu in tam kaj napišem, da ne bi ostali naročniki iz drugih krajev naše lepe Slovenije in Jugoslavije sploh morebiti mislili, da «Domovina» ne prihaja v Belo Krajino in da jo pri nas nikdo ne naroča. Obenem pa hočem tudi potom takih pismov obveščati bralce «Domovine», kako se pri nas godi.
Prvo, kar Vam moram napisati, je to, da se najbrže v nobenem kraju Slovenije «Domovina» toliko ne čita kakor prav v Beli Krajini. Naročniki in bralci jo prav težko pričakujejo vsak teden. Po vaseh tečejo pismonoši naproti, samo da bi jo prei dobili in jo z užitkom čitali. Po večerih
se zbirajo skupaj ter jo čitajo in se popolnoma sednje hiše, brizgalr.a našega pridnega gasilnega'strinjajo z njenimi poročili. Tudi oni, ki si je ne društva pa se je nahajala že več mesecev v J upajo javno citati, ker jo preganja duhovščina, Pleterjah, kjer je radi malomarnosti društvenih jo vendar naskrivaj prav radi vzamejo v Toke funkcijonarjev ostala ob priliki zadnjega požara. J in se povprašujejo, zakaj neki jo škof preganja, Le pridnosti vaščanov, ki so glasno zabavljali ko ni vendar taka. kakor pravijo. Tudi sosednji
nad tem redom v gasilnem društvu, se je za-| Hrvati jo radi bere.io ter po njej hvaliti, da je bil ogenj pogašen, preden so pri- kako jih je Radič potegnil s svojo peljali brizgalno. Ali naj takemu društvu občina še da kako podporo? Ne, tako dolgo, dokler ne napravite reda, občinskega prispevka ne dobite. Za to bodo skrbeli napredni občinski odborniki,
spoznavajo, r<republiko».
Naši ljudje, ki so zaupali Pucljevirn agitatorjem, so se prepričali, da nikakor ni značajno od teh ljudi, da gredo s klerikalci, kakor se je to godilo pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in in-
katerim je le blagostanje občanov glavni smoter, dustrijo. Najboljši dokaz za to so nam Črno
Tega smotra pri gasilnem društvu ni videti.
maljci, ki so ostali pravi naprednjaki ter se niso
«Domovina» in drugo napredno časopisje je (dali povleči za nos in niso hoteli glasovati za v naši fari kljub veliki protiagitaciji zelo razšir-, predloženo jim radičevsko-klerikalno.
spode, temveč zahteva tudi svoje "pravice. Te bodo pa zasigurali občanom edino napredni' občinski možje.
LAŠKI OKRAJNI ZASTOP.
Laško, novembra. Dne 30. oktobra t. 1. je tukajšnje srezko po-
jeno. Ljudstvo polagoma spoznava, da ni samo! Klerikalna stranka pri nas sploh ne pride več za to tu, da bi vedno le dajalo za cerkveni? go-(v poštev. kajti z njeno politiko se nihče več ne
strinja. Svoj ugled si-ie pri naših ljudeh popolnoma zapravila z zadnjimi barantanji za ministrske stolčke, ker mi ne plačujemo ministre za to, da bi izgubljali čas s tem, da ob kritični priliki zatajijo svoj program, ampak da ga izvajajo dosledno. Le v doslednosti je napredek. Stranke, ki slepomišijo, ne bodo imele in našle nikoli več zaslombe pri nas, ker so Belokranjci značajni
glavarstvo sklicalo vse župane in največje dav^ ljudje in ne marajo slepomišenja. Je nekaj ljudi koplačevalce našega okraja, da jih popraša, v tudi pri nas, ki si mislijo, da bodo pri nas kmetih koliko so upravičene pritožbe, ki venomer pri- nekaj vplivali in ki odobravajo to slepomišenje, hajajo v Ljubljano črez naš okrajni zastop. Nikdo Enkrat za vselej naj jim bo povedano, da zna izmed navzočih ni mogel navesti najmanjše na-j belokranjski kmet tndi misliti s svojo glavo, pake ali krivice, ki bi jo zakrivilo gerentstvo.l Drugo, kar nas silno boli, je to, da je žal naša Vsi največji davkoplačevalci, zastopniki raznih sicer lepa Belokrajina pokazala v nravnem oziru industrij in podjetij so soglasno izrekli zaupanje'v zadnjem času slabo lice. Zgodilo se jc pri nas
gerentu g. dr. Rošu, prav tako tudi občine Št. Lenart in Jurklošter, dočim občina Laško ni bila vabljena, občina Trbovlje se pa posvetovanja ni udeležila.
Pač so klerikalci tudi to pot pokazali svojo nestrpnost. G. Hrum, župan marijagraški in so-svetnik okrajnega zastopa, si ni upal priti osebno, ker mu vest le ni dopuščala, da bi nastopal proti svojemu prepričanju, ki mu pravi, da okrajni zastop še nikdar ni bil v tako dobrih rokah, kakor je sedaj. Zato je poslal svojega pooblaščenca, znanega g. Deželaka, po domače Flisa, ki je imel pri glavarstvu glavno besedo ter zahteval, da se gerent dr. Roš odstavi, na njegovo mesto pa imenuje g. Draksler ali g. Hrastnik ali pa njegov (Deželakov) brat, to je tisti, ki sedi v laškem klerikalnem konzumu.
Klerikalcem ni za to, da se trudi naš gerent za kmeta, da je ustanovil živinorejski odsek, da hoče povzdigniti sadjerejo, hmeljarstvo, da tiain je v tem težkem letu vzdrževal ceste kljub temu, 'da je znižal doklade od 80 na 60 odstotkov. Oni tudi nočejo upoštevati njegove nepristranosti in pravičnosti. proti vsem strankam in tudi proti klerikalcem. G. dr. Roš ni klerikalec, zato so vsa njegova dela za nič, vse njegove dobrote, ki jih je izkazoval v prvi vrsti kmetom, ne pridejo v poštev, treba ga je vreči, na njegovo mesto pa :j»aj pridejo ljudje, ki nimajo pojma o okrajnih in
v času par mesecev nekoliko zločinskih dejanj, ki vpijejo po nekem nravnem pripomočku v svrho poboljšanja in ozdravljenja teh nezdravih razmer, katerih pfej v Beli Krajini ni bilo. Krono vseh teh dosedanjih 'zločinov tvori zadnji roparski umor, tatvina in požig v Dobličah, o čemer je «Domovina» že pisala. V četrtek 21." pr. m. je namreč začela nenadoma goreti hiša posestnika Matije Berkopiča, ki leži na samem med Dobličami in Maverlenom. Ljudje so prihiteli namah h ooreči hiši na pomoč, da bi rešili, kar se še rešiti da,. Prišedši tamkaj so zapazili v hiši starčka ležečega in zaradi tega menili, da je 82 letni starček padel v nezavest od strahu. Izvlekli so ga iz hiše, toda takoj so opazili, da je bil umorjen. O tem je bilo obveščeno orožništvo, ki je prihitelo na lice mesta, da bi natančno po-izvedelo in moglo uspešno zasledovati morilca. In res ni bil njihov trud zaman. Ljudje so namreč videli v kritičnem času, ko je začelo goreti, bežati nekega moškega od hiše. Orožniki so našli pravo sled ter se napotili za morilcem, katerega so srečno prijeli, kakor je «Domovina» že pisala, in dobili pri njem tudi še denar. Morilec, ki se imenuje Mihič, je roparski umor priznal. Pri raz-telesenju trupla umorjenega starčka je bilo ugotovljeno, da je starček bil umorjen s sekiro, in sicer je imel šest smrtonosnih udarcev. Starček je bil samotar in dober gospodar. Pohlep za de-
VESTFALSKO PISMO.
Suderwich, v oktobru.
Danes prihaja cDomovina* že skoro v vsako : slovensko družino na Vestfalskem, čeprav ima- • mo tukaj dve vrsti rojakov, in sicer kalanovce in i pa Bolhove pristaše, ki se s strani kalanovcev označujejo za ničvredne in brezverske ljudi < Toda cDomovino* radi čitajo tudi kalanovci, dasi , po drugi strani govore, da nudi ta list grdo štivo in dajbi bilo mnogo bolje za vše in bi bili vsi bolj srečni, ako bi čitali <Naš Zvon>, glasilo vest-falskih Slovencev, katerega izdajatelj je g. Kalan,,.. v katerem pa ne moremo najti ničesar pametnega. Največ se ta list bavi z obrekovanjem poštenih ljudi.
V zadnji številki, ki je bila zelo obsežna, je g. Kalan zelo krepko udrihal po našem rojaku predsedniku Zveze jugoslovenskih delavskih, društev v Nemčiji g. Bolhi, ki mu je trn v peti. To, kar g. Kalan danes prežvekuje po časopisih,] smo omlatili že pred štirimi leti in je danes vse skupaj samo prazna slama.
Samo pri nas v Suderwichu je okrog 15 prič, ki povedo, kako je g. Kalan v Habinghorstu na zborovanju odgovarjal na vprašanja, ki so se tikala g. Bolhe. G. Kalan je takrat pred veliko množico Slovencev izjavil, da je g. Bolha poštenjak in da je njegovo delovanje za rojake iskreno. Ko pa g. Bolha ni hotel ua vsak mig tako plesati, kakor mu je žvižgal g. Kalan, je seveda postal g. Bolha pri g. Kalanu in njegovih pristaših laž-I uivec. G. Bolha je pomagal svojim rojakom z I vsemi sredstvi, ki so mu bila ua razpo>lago, ter i jim je priboril marsikatere ugodnosti v stoeialnem kakor tudi gospodarskem oziru in še nimogo več i bi bil dosegel za nas vestfalske Slovemce, da ni l g. Kalan s svojimi pristaši na vse načine podiral | in razdiral, kar je g. Bolha ustanavljal.
Dragi rojaki! Zavrzite list, ki je že napravil marsikateremu naših rojakov veliko krivico, ter si naročite <:Domovino», ki izrecno poudarja, da moraš spoštovati tudi svoje nasprotnike in ne samo svoje prijatelje.
H koncu Vam naznanjam žalostno vest, da je 5. t. m. preminul moj petletni sinček, za katerega sem iz Zvezne pogrebne blagajne prejel po poštni nakaznici 35 mark za podporo, za kar na tem mestu izrekam svojo iskreno zahvalo. Zahvaljujem se tudi tukajšnjemu društvu za venec, nadalje vsem znancem in prijateljem, ki so z nami žalovali ter ga spremili na zadnji poti.
Avgust Korošec.
I
ZANIMIVOSTI
X Umetno mleko. Danska ni znana samo po obilnih količinah mleka in sirovega masla, temveč tudi po svoji močno razviti industrfiji rastlinske masti, tako zvane margarine. V zadnjem času je zabeležila Danska novo stopinjo v razvoju svoje industrije v tej smeri. Neka pred kratkim ustanovljena družba namerava zgraditi tvornico za izdelovanje umetnega mleka. Mast, ki se bo pridajala temu mleku, se bo dobivala is rastlin, in neka nova iznajdba, ki v javnosti ni znana, bo omogočala, da se bosta umetnem« mleku lahko dajala značaj in okus maravnega mleka.
KOLINSKA CIKOR1JA*
5z sameva žita, m _ ,
ne morete kuhati kava.
Dober in Krepak okus dobile šefe,ako upohrebile
PrariFranckoD kavni pridal^k
Pijača s Pravim fVancKom Vas zamore sTaino zadovoljevali. K zrnati Kavi na vsak način spada Pravi Franck.
X Kot način pomlajevanja. Londonski zdravnik dr. Waters je predaval nedavno pred londonskim občinstvom o novem načinu pomlajevanja starih ljudi, ki ga je baje znašel. Zdravnik je Mišljenja, da poseben način lečenja petega hrbteničnega vretenca doseže prav tako trajne uspehe, kakor operacija po načinu Steinacha in Voro-nova. Razen tega je ta način brez vsake nevarnosti. Posebne lastnosti tega hrbteničnega vretenca doslej še niso bile znane. Kakor trdi angleški zdravnik, imajo te lastnosti poseben skrivnosten vpliv na stanje človeškega telesa.
ZA SMEH !N KRATEK ČAS\
Evlalija na potovanju.
Gospa Evlalija potuje v Gradec. Možek Fru-menčij jo je spremljal h kolodvoru in ee je vrnil s žalostnim srcem sam domov. Toda glej, ko je bil doma, je videl, da leži na mizi njena ročna torbica, ki jo je ljubljena ženičica seveda zopet enkrat pozabila. G in jen je odprl možek torbico in našel v njej poleg pudra in parfema tri popisane razglednice.
Besedilo prve je bilo: (Srečno prispela v Gradec. Pozdravlja Te Evlalija.* Besedilo droge: (Končno sem se enkrat pošteno najedla res dobre graške gnjati. Sedaj me tišči želodec. Prisrčne pozdrave Ti pošilja Tvoja ženka.> Besedilo tretje: <Včeraj sem doživela majhen roman. Neki gospod me je nagovoril ter me spremil prav do hotela. Pa se nI zgodilo nič hudega. Tisoč poljubov od Tvoje pridne ženice.>
Možek je vzel v roke pismo in papir ter napisal svoji ženici: (Kako se ti godi v Gradcu, sem čital že na tvojih treh pozabljenih razglednicah. Pozdravlja Te Tvoj Frumencij.>
Mrih.
Zuža: (Ali je tvoja žena v kopališču?! Maža: (BO je že skrajni čas.. .> Zuža: (Ali je tako zelo potrebovala razvedrila ?>
Maža: (Ona ne, pač pa jaz...»
Prebrisanost Vojak Gašper, ki ni znal Citati, je dobil pismo od svoje ljubice Njegov tovariš se mu je ponudil, da mu ga prebere, kar se je pa Gašperju videlo malo nerodno.
Po dolgem premišljevanju je Gašper slednjič dejal: (Dobro, ti boš prebral pismo, medtem ti bom pa jaz tiščal ušesa...»
Zagata.
Oče zaprošene hčerke snubcu: (Ako niste zadeve dobro premislili, Vam ne morem dati svoje hčerke, Če ste pa vso stvar proučili, poten je gotovo, da j« ne boste vzeli za ženo.»
Spremenil« sc je.
Marička: (Kaj Kolobarnikova Marjana še vedno vleče Cesnovega Gašperja za nos?>
Evlalija: »O, že dolgo ne več. Odkar sta mož in žena, jo vleče Gašper — za lasf.. j>
Amerika in prepoved uživanja alknhnln. Ožbovt: (Ali veš, Gašper, kako «e spozna Američan, kadar pride k nam?> Gašper: «Ne.> Ožbovt: (Vidiš, to je tako: Američan vselej, kadar si kupi alkoholno pijačo, išče ^skrivnega prostora, kjer jo bo izpil.»
Njegova in njena ljubezen.
Frumencij: (Mali prstan na tvoji ročici je znak moje ljubezni do tebe. Prstan je brez konca, kakor je moja ljubezen večna.>
Kresceneija: (Prstan je tudi znak moje ljubezni do tebe, ker nima nobenega začetka.. .>
Dvoumno.
Remigij: (Če bom opazil, da si mi postala nezvesta, bo vs»»ga konec.>
Rozalija: <Bodi brez skrbi, ti ne boš ničesar opazil.. .>
Protisredstvo.
Gašper: <Ali ti je pomagalo spalno sredstvo, ki si ga včeraj kupil v lekarni ?>
Melhijor: <Ne, ker so bila v postelji proti-sredstva.. .>
Ljubezen in ljubosumnost Pogostokrat ljubezen umrje, ljubosumnost pa še vedno živi.
Pravično razdeljeno.
Dva možaka sta se razgovarjala o pijačah. (Pri nas pijemo poleti in pozimi vino in vodo,> je dejal prvi.
(Mešano ?> je vprašal drugi. (Bog obvaruj,> je menil prvi. (Vodo pije moja žena, jaz pa vino.. •>
Opravičile.
Milostljiva (beraču): (Kaj vas ni sram, da beračite tako pijani ?>
Berač: (Veste, to ni tako. Sram bi me bilo beračiti, če bi bil trezen.>
Sedlarskega učenca
sprejme proti dogovora Hiuko Oop, sedlar, Mozirje.
266
Čitajte!	Važno!
Naznanjam slavnemu občinstva, da je dospela1 zaloga jesenskega in zimskega blaga za obleke, katerega prodajam radi prevelike zaloge pod cena Ne zamudite, pridite ln prepričan se boste. — Se priporoča za cenjeni obisk	Anten Savalk, 247 Skofia Loka. Glavni trg.
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno t zalogi. Knpujem tudi
surovi in stopljeni loj
in ga plačnjem po najvišji dnevni ceni. f
Listnica uredništva
Podvince pri Ptuju. Duhovščine nihče ne napada zato, ker je duhovščina, temveč se kritizira samo njihova politična gonja in se graja njihova zloraba vere. Mi ne napadamo duhovščine, ld je poštena in nas ne obreknje. Kaj je treba mešati na prižnlci vero v en žakelj s politiko? Res Je, vsak je svoje čast! vreden, toda vsakdo mora znati svojo čast varovati in je ne zapravljati. Pošteni duhovščini, ki ne maže svojega vzvišenega poklica z grdimi političnimi izpadi, vsa čast!
Loka pri Mengšu. Knjiga se seveda ne mdre poslati, kadar bi se komu zahotelo, ker še ni dotiskana.
Žužemberk. Rokopis je nečitljiv.
Gerlinci pri Cankovi. Hvala lepa za dopis, ki je, žal, prispel prekesno. Sicer pa smo o omenjeni zadevi že poročali. Prosimo, da nam še pišete.
Sejanci. Dotična dopisa smo že zavrgli.
Proti
revmi, trganju i kolkih, i bedrih in bolečinam i boMIh
Vam nudim gotov« učinkujoče, dobro pre-igkoieno sredstvo. Obiirn« brošure in vzore« pošljem vsakomur
brezplačno in brez stroškov,
ki mi po dopivia ■"«"■' iroj natančen nadev.
Gre a« M odlično domač« admvljeuje, ta taboren preparat, ld ob uporabi n« oteikaje želodca, niti n« napravlja slabega okusa, temveč deluj« m drin joče na noro tvorite* in pomnožil j oče na izločenje sečne kisline.
Zdravniki in profesorji ga priporočajo, bolnice in sanatoriji ga ospeSno uporabljajo. Od vseh delov sveta mnogo tisoč zahvalnih in prizn&lnih pisem.
August M&rzke
BtrI1n>Wllm«r«dorf
Braehsalentral« 6, AbtoHnug 33S.
//
Odvetnik in kazenski zagovornik
dr. DINKO PUC
V LJUBLJANI
naznanja, da jn svojo
odvetniško pisarno preselil
na Aleksandrovo cesto št. 5 {dontoj Zven MwslrJ}on«).
//

S I S A K
priporoča
boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasbila
Odlikovan na pariški izložbi
Ceniki franke
Urelufe Pffl«> OmladV
konzorcij »Domovine* Adoll Ribnika
V materijalu in izdelavi neprekosijivi šivalni
99
»e dobivajo
stroji 66
po
brezkojkurenčuih cenah edinole z 10 letnim
Jamstvom pri tvrilki
AUERHAMMER
Kolodvorska ulica štev. 3.
katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje,
krojače in čevliare na zalogi. 257	Ijf Predaja tudi na obroke. ^V
IV. LJUBLJANA,
JLsbsI«, Je
Bšasnikova 243"a
yELIKA BRATIKA
za navadno ieto 1927,
ki ima 365 dni.
„ VELIKA PRATI K A" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov naibolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini iu slikah. Opozar smo na davčue spise, boje mora vsak čitati, da bo vedel, ttaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BLASNIKA nasledniki
tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, BREG ŠTEV. 12
Prosimo mil«d»rov m rouisVV/nce!
Od zore do mraka
ob vsakem vremenu nosite lahko tlDOKO" obutev, pa Vam bo gotovo najdelj časa zdržala.
m~ Kupujte le „DOKO" obutev. "m
Trgovina je
v Prešernovi ulici štev. 9 (dvorišče).
EVMATIZEM
Izjava sahvalnosti
Gospodu dr. 1. Rahlejevu
domače živine
Beograd, Kosovska 43.
Obračam so do Vas, ker bi sam rad nrepričal onega izmed svojih znancev, da je »RADIO-BAL SA.\11KA» najbolje in najsiguruejše zdravilo proti revmatiKinu. — Poslali ste mojemu bratu od tetke. Drag. Mihajloviču, upravniku pošte v Prokuplju, zdravilo za mojo tetko, ki je ležala od bolečin v nogah. Imela je neko vrito revmatuma in od tega so ti od časa do časa noge otekle tako, da ni mogia obuti čevljev in vrhutega je morala zaradi bolečin ležati v postelji. Kakor hitro so dobili Vaše zdravilo, so ga takoj začeli uporabljati in že po 20 dnoh je odleglo moji tetki to i to, da sem jo našel popolnoma zdravo, ko sem jo šel obiskat. — Tu v Vranju je mati nekega mojega znauca istotako bolna, toda ue v toliki meri, kakor je bil Vaš bolnik v Prokupliu. Zategadelj Vas prosim, da vpošljete zdravilo /. navo dilom po povzetju na naslov : Ristič, trgovec v Vranju.
V naprej se zahvaljujem
Milan Popovič, blagajnik pošte. Vranje, 2. oktobra 1924.
Zdravilo „RADlO-BALZAMIKA" izdeluje, prodaja in pošilja ao povzetju laboratorij „RADIO-BALZAMIaA" drjev. 1. in M. Rahlejev v Beogradu, Kosovska ulica 43.
Za nogo neprikladni čevlji omejujejo Vašo sposobnost* preprečujejo uspeh pri delu in škodjo Vašemu zdravju.
Naš model 3967
Iz la boksa na rom šivani« črni ali rumen*
zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev, nai izbere samo ta model.

Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,
jo uie^uvuiijuu
„MASTIN"
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna /.ahvalna pisma. Cena: 5 škatljic 46 Din, 10 škatljic 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zraven rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.