Odkritje ob Ižici (Iščici)
V reki Ižici (Išiici). kateri izvid se nahaja v središču vasi Iga, rastejo alge, rmanec (Mvriophvllum), dristavec (Potamogeton natans), sita (Heieocharis) in druge vodne rastline.
Med obrežno goščavo pa odlično uspeva v večjem števiiu na nekaj kvadratnih metrih naša dolgolislna ostri-ca, ki ni edina mediteranka v bližnji okolici Iga. V družbi z njo rastejo: ostri šaš (Carex gracilis), togi šaš (Celata), sivo zeleni loček (Juneus glavcus), trst, krivenka (Ly-thrum salicaria), močvirski oslad (Filipendula ulmaria). gozdna srpica (Cirsium oleraceum), trtasta trava (Typho-ides arundinacca), navadna pijavčina (Lvsimachia vulga-ris), navadni regelj (Lycopus europaevs), navadna lakota (Galium mollugo), mete (Mentha aqvatice), njivna in barska preslica (Equisetum arvens) in plotni slak (Caly-stegia sepium), pa tudi vrbe in jelše.
Lansko poletje sem našel ob Ižici (Iščici) na enem samem mestu, med gostim obrežnim rastlinjem nenavad-no visoko rastlino: dolgolistno ostrico (Cypenis ongus).
KakJna pa je dolgolistna ostrica? (glej risbo 1). Iz močne, dolge, skoraj lesnate korenikc požene okrog meter visoko, navpično, vseskozi trorezno gladko steblo, ki ga spodaj pokrivajo podaljšane listne nožnicc. Listi so dolgočrtasti, priostreni, gredljati in krajši od stebla. Na vrhu stebla se dviga vebko, do 30 cm dolgo socvetje, njegove veje so močno podaljSane in nosijo v rahlih šopkih do 2 cm dolge, ozkočrtalaste klaske, ki imajo približno po 15 cvetov. Klaskove krovne pleve so Siroko-jajčaste, rdeče rjave in gredljate z zeleno progo po sredini in svetlim kožnatim robom, praSniki so trije, plod je približno 1 mm dolg, rdeče rjav in ostro trirob; vrat je podaljšan, brazde so tri. To socvetje (vihrec) podpira navadno 3-5 podpornih listov, od katerih je spodnji često 5—6 (mm) dm dold. Socvetje se nazadnje prevesi. Rastlina cveli od junija do septembra.
Imamo torej novo nahajališče, ki je daleč proč od doslej znanih. Pri razSirjanju te rastline imajo najbrl pomembno vlogo ptice selivke, ki so utegnile sodelovati tudi pri nastanku lžanskega nahajaliSča.
Ta zaoimiva trajnica je doma v Mediteranu. Lokacija najdišča na troustju rek Ižice - Želimlj&ice - DremavJ-čice.
DAVID  MAJNIK