@ v mesecu. To pa preprosto zato, da ; bik vu° sindikat lažje vključuje v eventuelna razreševanja likvidnost-žPan'e^aV’ bi morebiti lahko nastopile ob izplačilu OD, takrat pa so bndi podatki poslovanja v preteklem mesecu. Sicer pa je bila to i ' Praksa v lanskem letu. Z, - ni prerazporditve dosedanjega predsednika odbora SDK DO tov koia^. Poi^l^8 v DSSS mu je prenehal mandat islega-tska mesta. 10 sindik;--u------------— —y ------------— u- Pika SDK prevzame do izteka mandata dosedanji namestnik predsed- is*^ Ivan Kelenc iz TOZD Vzme tarna. Njegovega namestnika pa bodo ili na seji odbora samoupravne delavske kontrole. , Ivana v odboru SDK, ker ima DSSS že po- Ker se je februar že skoraj prevesil v dru^o palovico, je bilo treba razmisliti o 8. marcu, dnevu ženga. Izmed predlogov je dobil največ pod«-pore^predlog, da^se sredstva, namenjena za obdaritev žena ob 8. marcu, združijo in nakažejo za nakup prepotrebne diagnostične naprave za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj na dojkah - Mamograf. Združili bi 50 din po zaposlenem, kar bi znašalo približno 85„000 din. Najbrž je znano, da r je lanska akcija sicer obrodila bogate sadove, res pa je, da ta sdredst^ niso zadostovala za nakup naprave„ Prepričani smo, da bodo ženske pozdravile takšen predlog, saj je MAMOGRAF namenjen resnično samo njim. Resnici na ljubo pa se tako izognemo kritikam o neustrezni izbiri darili ki jih je bilo vsako leto doolj„ Letos pa še toliko bolj, ker bi denar, katerega bi lahko uporabili za nakup daril, ne zagotavljal preveli-,ke izbire. Za tovariško samopomoč združujemo 40 din OB za pomoč ob smrti svojcev. Ker se je letos pojavil ostanek teh sredstev, je 10 sindikata sprejel sklep, da poviša postavke izplačil, in sicer: - v primeru smrti člana kolektiva 10.000 din (prej 7„000) - v primeru smrti zakonca člana kolektiva, njegovega otroka in staršev 10.000 din - v primeru smrti otroka, ki ga vzdržuje član kolektiva (posvojenec, jenec) 10.000 din - v primeru smrti tasta, tašče 3»000 din (prej 2.000). Sklep začne veljati s 15.2.1985. Razprava je tekla o pripravah na pohod po poteh revolucije ter pripravi proslave ob 1. maju. Sprejet je bil sklep, da letos ti dve akciji izpelje mladina. Prisoten je bil tudi predsednik SAK ZSMS tov^. Boris Kosednar, ki se je s sklep?# strinjal. Proslavo ob prazniku DO in dnevu republike pa pripravi sindikat „ 10 sindikata opozarja vse zaposlene na javno razpravo o dveh pomembnik samoupravnih aktih, in sicer SaS o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tef SaS o združitvi v DO Agis. Javna razprava traja do vključno 19.2.1985 in prav bi bilo, da bi se V0?' vprašanja in pripombe v času trajanja javne razprave razrešile oziroma da se pravočasno posredujejo pripombe. To je pravica in dolžnost zaposlenih. Ker si iz leta v leto vse težje zagotavljamo kurjavo, je bil podan Prelx log, da bi akcija stekla preko sindikata. To pa je vse prej kot enosta ^ no, ker trgovske organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo kurjave, ne K? žejo za to nobenega interesa. V nobenem primeru pa akcija ne more steo^ za to kurilno sezono, ampak obstaja možnost za organizirano nabavo kat" jave za sezono 1935/86. 0 poteku dosedanjih razgovorov s trgovinami S kurivom bo poročal tov. Murko na naslednji seji 10 sindikata. 10 konference predlaga delavskemu svetu DO, da sprej-me sklep, da naša DO avtomatsko, torej rbrez dodatnega sklepanja sledi spremembam (dvigal najnižjega OD, ko je le-to sprejeto na republiški ravni. V letu 1985 se predvideva povišanje najnižjega OD na 22.000 din. M. J POSVETA POSLOVODNIH ORGANOV (11„2.1985) ' »2 „ 1985) Pazpr^a _ je tekla o masi OD za mesec januar. Poslovodni organi so se '.j0Soyorili, da masa OD za mesec januar ostane po TOZD in DSSS enaka kot J® bila v decembru 34-, ob upoštevanju internih prerazporeditev. Ker pa - oizvodne TOZD v januarju niso dosegle planov približno za 16 %, je I dogovorjen tudi sklep, da je treba razliko odstopanja od plana po-iti v prvem kvartalu. (13.2.1985) s-j 1^sem glasilu smo že pisali o težavah, ki jih povzročajo nekatere omU2^e ® svojim nestrokovnim, malomanim in neodgovornim delom. Tu smo v TOZD Komercialo. Danes lahko k temu dodam še eno ugotovitev In sicer gre za likvidnostne težave TOZD Kovinska obdelava, ki r-p k sreči dobro iztekle. Gre pa za to, da bi lahko bil finančni s Jj^lbat te TOZD veliko boljši, če bi v Komerciali sledili rasti cen 3 OnV^U Za °ljne hladilnike. Zaradi tega lahko danes ugotovimo "’u00.000 din izpada dohodka, kar pa nikakor ni malo. Napadi neobvladovanja situacije se je dogajalo, da smo nekatere fak-^ Plačevali dvakrat, kar seveda pomeni dodatno (nepotrebno) fi-^fhcno 'breme. Resnici .na ljubo moramo zapisati, da je del krivde tu-v računovodstvu, posebni finančni službi in še kje? r’ ^co vemo za krivce za nastale težave, bomo morali najbrž tudi 1 Smerno ukrepati? gre za hudo malomarnost, ki ima za posledico precejšnjo škodo, uvodba disciplinskega postopka najbrž nujna. Naj bo tako ali dru-^ napake, ki jih delamo in malomarnosti nas dosti stanejo in mo-11 bomo začeti drugače .„.! de'L razPrave na posvetu je tekel o poslovnih rezultatih TOZD Po ter o skladu skupne porabe. Bralce ob tem opozarjamo, da bo- ^mu posvetili posebno številko našega glasila, ki bo izšla v po----■^gjjek, 18.2.1985 M. ^^SNIČEVANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC PO NOVEM Sam ^gmoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva v Slove-bo-?1 30 ^•e"*:a 1934 sprejele samoupravni sporazum o uresničevanju social-j^^fstvenih prav~ic. Z njim so določile enotne osnove in merila za u-^^ioovanje vseh vrst socialnovarstvenih pravic in enotne postopke za ■pj,. ■‘-davi jan j e pomoči. Ta samoupravni sporazum pomeni velik napredek Uresničevanju socialne politike, še zlasti zato, ker izhaja iz na-<>0 . ’ da je socialno varnost potrebno zagotavljati predvsem z delom, dej1"8'"*"116 Pom°ši pa dodeliti le tistim, ki jih v resnici nujno potrebu- obr.ei:u i985 bodo občani uveljavljali so c i alno var at vene pravice z novim 5pvrazcam "Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic" z oznako v p, 'i in z oznako Državne založbe Slovenije Obr. 8,4C. Naprodaj je v knjigarnah v Sloveniji. Z njim se uveljavljajo vse socialnovar-stne pravice: vai - družbene pomoči otrokom (otroški dodatek), - delna nadomestitev stanarine, - denarna pomoč na brezposelnost, - štipendija iz združenih sredstev in razlika h kadrovski štipendiji) - enkratna in začasna denarna pomoč, - denarna pomoč, kot edini ali dopolnilni vir preživljanja, - plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v zavodu ali na domu, - rejnina, - oprostitev prispevka k ceni zdravstvenih storitev, - in pravica do uvrstitev na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Ko zac kor ko Prj 4i kot ho c Ste do Občan z enim obrazcem SP1T-1 uveljavlja sočasno pravico do ene ali veČi naštetih socialnovarstvenih pomoči. Za uveljavitev pravice do štipendi' je izpolni učenec ali študent isti obrazec posebej samo za to pomoč. 4e] 3te Varstveni dodatek k pokojnini se uveljavlja na dosedanji način v Skup*10' sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za doplačilo oskrbe v vzgojnovarstveni organizaciji pa bo na voljo drug obrazec. Delavci vložijo obrazec SPN-1 v svoji organizaciji združenega dela, dr11' gi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer živijo. zec se lahko vloži tudi v Centru za socialno delo ali v strokovni slu^ samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega in socialnega varstva v občini, v kateri občan prebiva. 0 g Ust oze Pa Ue; de1" ••-de Zahtevke za družbene pomoči otrokom občani vložijo na novih obrazcih_ najkasneje do 28. februarja. Obrazcu so priložena navodila za izpolnjf^ vanje, strokovne sluzBe pa so dolžne občanom po potrebi pomagati pri ^ p olnjevanju vloge. RS ZSS za obveščanje v združenem delu Sag ta Veg Pa ko Ua-v 3-u tiai PRESENEČENJA V ponedeljek zjutraj gotovo ni bilo nikogar, ki ne bi bil presenečen-Zima nas je vnovič "obdarila" z debelo snežno odejo. Enim je seveda to prineslo veliko veselja. Seveda pa je več tistih, ki jim je to prinesi ___1 • 1 j ’ -r v o r-iTrz"«/-) Ir-n r-t Ir--vVVn-4 /-« <7. Vaz vat Sag ski •dUd Sle Ua"v veliko težav in dela. Prav slednje pa velja za delavce, ki skrbijo za urejanje transportnih poti. Gotovo je, da je imela tudi naša čistilnai skupina s snegom obilico dela. Trditi bi upal, da jim je v veliki meri čiščenje tudi uspelo. Veliko več težav so imeli v TOZD Servisi, kjer 3 treba vozila premikati, to pa pomeni, da rabijo več očiščenega prostor Z usklajeno akcijo, v katero so bili vključeni tudi zaposleni v TOZD, jim je to tudi uspelo. Upajmo le, da je bila letos to zadnja večja "pošiljka" snega Oet in 'Ue sPi Pt; Pki n. varstvu pri delu tudi v sindikatu datu več pozornosti L" Tf 2° Storimo o varstvu pri delu, ponavadi mislimo na organizirana pri-^devanja za varovanje zdravja in počutja ljudi, vzdrževanje delovne l^ndiGij6^ skratka skrb za čimboljse delovne razmere. Pri tem gre ta-za vplive okolja, delovnih naprav, ter tudi za samo ravnanje ljudi L1 delu - vse to z vidika, da bo le-to kar najbolj varno in s tem ru-u , b<3j produktivno. Seveda pa varstva pri delu ne moremo obravnavati ivinn So?dalno-varstvenega problema, pač pa kot problem gospodarjenja, dernizacije tehnologije in zaščite okolja. ^g-anje na tem področju pa je zaskrbljujoče. Kljub uspehom, ki se kaže-padanju števila poškodb pri delu, pri večjem številu zaposlenih ; -‘-ovnih invalidov, pa podatki kažejo, da se varnost pri delu slabša. q poklicnih bolezni in delovnih invalidov namreč narašča. Zavest ^ekonomski nujnosti humanizacije delovnih razmer očitno še ni na taki Ugyn:L> da bi vsi pristojni organi in službe, pa tudi večina delavcev o^ezno skrbeli za varnost pri delu. Kljub temu, da so v nekaterih na- uspeli natančno izračunati, koliko jih stane varstvo pri delu, J/ Dim očitno ni uspelo izračunati, koliko njih in širšo družbo stale ? p0sledice neupoštevanja predpisov s področja varstva pri delu. Da x le-to res zanemarjeno, kažejo tudi podatki, da 80 % ozdov ne oprav-predpisanih periodičnih preiskav delovnega okolja. Qt Samoupravni organi v ozdih tega niso kaj dosti obravnavali. Sindikal-ven^ališča so predvidevala ustanovitev odborov za varstvo pri delu, Pa ?ar.so le-ti) tum kjer so jih ustanovili, ostali bolj na papirju, vQ ^udi sindikalne podpore niso imeli ravno v izobilju. Ti odbori lah-jT na razv"ijanje zavesti o pomenu varstvenih ukrepov, obrav- Xu .d° stopnjo škodljivosti delovnih razmer ter vzroke poškodb pri deli1 poklicnih bolezni. Strokovna služba za varstvo pri delu pa lahko rti' a", gpi v i H p u e v odborih močno samoupravno oporo. V^vcvo pri delu, kot pomemben del humanizacije dela, je treba upošte-sain1 26 -P1*! načrtovanju in izbiri tehnologije. Poleg tega pa morajo sv^°aPravni organi pretehtati tudi učinke ukrepov, kot na primer: Ceva^Sevanje delovnega časa, začasno ali trajno prerazporejanje delavci, aa lažja dela in naloge, dodatni odmori in počitki med delom (po-ipodsi-v0 z uspehom uvedli aktivni odmor med delom), ustrezna prehrana, letni dopust ipd. o 10 '3. 3e -leii re(^-ne nadzore ekoloških razmer in preventivne zdravstvene pne-d-elavcev je treba analizirati, da bi lahko ugotovili vse možne annosti za zdravje delavcev in na tej podlagi preventivno ukrepali. v ^vilo poškodb pri delu pa v veliki meri vplivata tudi delovna jo-^Plina in alkoholizem. Zato morajo strokovne službe izvajati spre-- It aJ?roSrame varstva pri delu, delavci pa dosledno uporabljati opremo ^e-Lred-Stva za osebno zaščito pri delu. Nespoštvanje teh predpisov je >at.a tudi ustrezno disciplinsko preganjati ter organizirano prepreče-alkoholizem= Letos bo v slovenski skupščini tekla tudi beseda o ^aa5einbah in dopolnitvah zakona o varstvu"pri delu, o čemer naj raz-Akpg daj° tudi sir-ndikalne organizacije ter ob tem dajo tudi pobude za P^je v lastni delovni organizaciji. RS ZSS za obveščanje v združenem delu IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI Na podlagi določil 181„ člena pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo ukrepe, katere je skupna disciplinska komisija izrekla na obravnavah . TOZD ORODJARNA 1. 2. 5. HREPEVNIK Albin: zaposlen na delih in nalogah transportiranja, ja odgovoren, ker. je: - dne 4.6o 1984 ob 14. uri samovoljno zapustil svoje delovno mesto in se ni vrnil do 16. ure. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 45. tocK1 165. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN. LAČEN Janez: zaposlen na delih in nalogah rezkalec, je odgovoren, ker je: - dne 7-6.1984 na nedovoljen način zapustil delovno mesto. KA, Vg< S < Poj iz