286
Črtice za čebelarje.
I.
Kdor se poprime kakšnega podjetja, mora se poprej povprašati, če je kraj za dotično podjetje ugoden ali ne. Kdor se peča s čebelarstvom, mora tudi premisliti, če je kraj za čebelarstvo ugoden in na kakšen način bi se dalo ugodno čebelariti v dotičnem kraji. Sicer lahko rečemo, da na Slovenskem so vsi kraji kolikor toliko ugodni za čebelarstvo, ali vendar vsi kraji niso jednaki. Po gorah in dolinah je različno podnebje, rastejo različne rastline in torej imajo čebele tudi različno pašo, kar se tiče kakovosti in kolikosti.
Kraji blizu velikih tovarn, kjer premogov dim one-čistuje zrak, niso za čebelarstvo. Čebele zahtevajo čist zrak, kakor je na kmetih in v gozdih. Ker je čebela občutna za vremenske premembe, se mora v raznih krajih na različne načine gojiti. Čebelar mora najpoprej dobro se seznaniti s podnebjem svojega kraja in potem uravnati čebelorejo. Mogoče pa ni točno popisati podnebja kake dežele, ker je povsod toliko razlik.
Čebele letajo in nabirajo od srede aprila do konca septembra. V gorkejših krajih tudi na Slovenskem čebele že spuščajo v marci, v gorah, pa tudi semtertja še le začetkom maja. Čebele pa tudi v tem času ne morejo letati dan za dnevom. Semtertja pridejo hladni dnevi in deževje, ter morajo ostati doma. Za vspeh čebelarstva je torej velike važnosti, vedeti, koliko v kakem kraji dežuje. Med po gorjanskih rastlinah je boljši, nego po dolinskih, zatorej so tudi gorjanski kraji ugodni za čebe-
v
larstvo. Čebele tudi po gozdih veliko nabero, posebno pa na borovji. Najboljša paša za čebele pa seveda daje ajda.
Dreves, po katerih čebele nabirajo med, skoro nikjer ne manjka. Posebno po Slovenskem je malo vasi brez lip in javorjev. Posebno mesta nehote zadnji čas jako skrbe za čebelarja. Povsod nasajajo drevorede, posebno lipove, na katerih drevesih pridno čebele nabirajo med. Pa tudi razširjanje sadjarstva je v veliko korist za čebelarja in v tem oziru jako veliko stori kmetijska družba naša.
Semtertja se res slišijo pritožbe, da kmetovalci premalo pospešujejo čebelarstvo. Seveda kmet ne more gledati v prvi vrsti na čebele, temveč prideluje rastline, ki ugajajo njegovemu gospodarstvu. Nekaterniki celo trdijo, da umno kmetijstvo škoduje čebelarstvu. Temu pa ni tako, na dobro pognojenih njivah in travnikih tudi čebele več nabero. Plevela pa seveda na njivah ne bode nikdo puščal samo zaradi tega, da bi se po njem čebele pasle. Če se pa po travnikih naseje bele detelje, je pa kmetovalcu in čebelarju ustreženo.
Čebelarstvo je kmetski posel. Ž njim se pečajo le po vaseh, manjših mestih, vrtih in gozdih. S čebelarstvom se more pečati pred vsem manjši kmetovalec, vrtnar, rokodelec na kmetih, župnik, učitelj in gozdar.
Čebelarstvo bi se dalo povzdigniti s čebelarskimi društvi, katere bi tudi pri nas imele dovolj posla. Taka društva bi po svojih udih poizvedovala, koliko paše imajo čebele v kakem kraji in o kakem času. Paše za čebele navadno ne manjka, ali povsod se kaže, da ob kakem času v letu nimajo čebele paše. Temu bi se dalo od-pomoči, če bi se zasajale primerne gozdne rastline in vrtne cvetlice, ki ob tistem času cveto, ko sicer ni paše. Poleg tega bi čebelarska društva (zadruge) lahko posredovala kupčijo s čebelami in č^elnimi izdelki. Pred vsem bi morale gledati, da bi se dobival pošten med. Če čebelar v slabih letinah, ko je prisiljen kupovati med* dobi slabega medu, se pokaže v panjih rada gnjiloba. Čebelarska društva bi poizvedela, kje se dobi dober med, in bi v tem oziru čebelarjem dajala svete. Na ta način se bode čebelarstvo povzdignilo in Slovencem dajalo lepe dohodke.
Kmetijstvo.