UD K 911.2:551:44(075)(497.12) = 863 KRAS V SLOVENSKIH GEOGRAFSKIH UČBENIKIH 3€ Jurij Kunaver Prvi razlog, zaradi katerega se piscu tega članka zdi potrebno razpravljati o korektnem in čim bolj sprotnem prenosu znanstvenih izsledkov v šolsko geo-'" grafijo na področju krasa, je brez dvoma razvitost našega krasoslovja in njegov ugled tudi v mednarodnem znanstvenem svetu. Drugi je priložnost, da na 14. zborovanju slovenskih geografov v Postojni, sredi slovenskega kraške- ga sveta, spregovori o tej problematiki najširši krog naših učiteljev, zlasti pa tisti z najbogatejšimi izkušnjami skupaj s področnimi strokovnjaki. Tretji in najpomembnejši razlog in izhodišče za razpravo so naši učni načrti in učbeniki in način zastopanosti krasa v njih, od tistih učbenikov, ki uvajajo najmlajše učence v svet družbe in narave, do" tistih, ki pomenijo vrh srednje- šolske geografi je. Zagotovo so vprašanja o prenosu rezultatov znanosti v šolo vedno aktualna in ta proces ni nikoli povsem zaključen. Zalo tudi didaktično-metodična vprašanja o ustrezni zastopanosti in obravndi krasa v šolah ne morejo biti postranska stvar. Kras si je priboril ustrezno mesto v našem visokošolskem študijo, to pa pomeni, da si ga mora pridobiti, v kolikor ga še nima, tudi v šolski geografi j i . Pri tem gre le za tolikšno izjemnost položaja teh vsebin v primerjavi z drugimi geografskimi področji, kolikor gre za izjemnost kraške- ga fenomena v pogostosti in intenzivnosti nastopanja ter njegovega znanstve- nega pomena. To načelo pa, če ga priznavamo oziroma se zanj odločimo, v naših učnih načrtih in učbenikih ni vedno spoštovano, seveda tudi v primerih nekaterih drugih geografskih področij. So pa še nekateri drugi smotri, ki jih zasledujemo v šolski geografiji zaradi katerih bi bilo treba krasu dati pri pouku večji poudarek. Navajamo jih v nadaljevanju. Kot smo že poudarili, ima naš kras ne samo nacionalen, ampak tudi medna- roden pomen. S tem vnašamo v vzgojo zavest, da smo enakopraven del med- narodne kulturne in znanstvene skupnosti. S proglasitvijo Škocjanskih jam za svetovno znamenitost, ki je na seznamu UNESCO-a, ta vidik lahko še posebej poudarimo. Kras je pomemben in specifičen življenjski prostor človeka in ostalega živega sveta. To je postal že zgodaj, ko je v svoje jame, obrnjene z vhodi na prisojno d r . , i z r . pro f . , Oddelek za geografijo f i lozofska fakulteta, Univerza E. Kardelja v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 16 stran, sprejel prve prebivalce. Spoznanja o občutljivosti kraškega sveta za- radi nepremišljenega ravnanja z njim bi morala biti sestavni del vsebin o značilnostih te vrste pokrajin. Tu se kažejo lepe možnosti za vzgajanje čustveno razvitih osebnosti, ki bodo znale ceniti pomen navidez nekoristnih naravnih znamenitosti tudi v zrelih letih. S tem je povezan tudi zgodovinski vidik obravnavanja krasa. Kras omenjajo različno stari zgodovinski v i r i , iz česar je mogoče sklepati na različne vpli- ve, ki ga je imel na človeka in seveda tudi obratno. Kraški pojavi vzbujajo sami po sebi večjo pozornost zaradi svoje nenavadno- sti, pestrosti in pogostosti nastopanja. S tem vzpodbujajo mladostnika k razmišljanju in iskanju. Omogočajo tudi neposredno raziskovanje oziroma opazovanje v naravnem okolju na različni stopnji zahtevnosti. Že doživetje obiska turistične in še bolj ne turistične jame ima lahko značaj neke vrste raziskovanja, to pa lahko povežemo še z merjenjem jame in z drugimi opa- zovanji. Zaradi izjemnosti takega dogodka lahko z njim dosežemo velik vzgojno-izobraževalni učinek. Sem sodi tudi estetsko doživljanje naravne harmonije kraških oblik, tako površinskih kot tudi jamskih. S tem v zvezi pa se pojavljajo vprašanja o na- stajanju kapnikov, o njihovi barvi in starosti. Razpravljanje o star os d kraš- kih pojavov, zlasti sigovih tvorb pomeni za učenca oblikovanje zaves d o dolgotrajnem in večfaznem procesu, ki je potreben za njihov nastanek. V tej luči se kažejo kraški pojavi in njihova problematika še posebno primerni za akdviranje interesov mladega človeka in za njegovo razumevanje naravnega in družbenega okolja. Omenimo še eno dimenzijo estetskega doživljanja, ki jo vsebuje pojem umet- niškega upodabljanja pokrajine. Kras v tem pogledu ni nobena posebnost, pa vendar je bilo potrebno za umetniški izraz uporabiti posebna sredstva. Zato ne bi smeli med vzgojno-izobraževalnimi sredstvi zaremarjati, še zlasti za potrebe motivacije, tudi leposlovnih, glasbenih in slikarskih upo^dobitev krasa, še zlasti če predstavljajo kot na primer Kosovel, Perko, Srebotnjak in drugi pomembna umetniška imena in stvaritve. Med smotri, ki jih lahko dosegamo z obravnavanjem krasa, so razumljivo tudi tisti, ki imajo ekonomsko-geografski predznak. V mislih imamo najprej kraško kmetijstvo, nato gozdno gospodarstvo, industrijo v kraških območjih in na posebnem mestu kraški turizem. V učnem procesu ni mogoče izpušča- ti nobenega od teh vidikov, pa naj bo pomen kmetijstva v kraških globelih še tako zanemarljiv v primerjavi z ravninskim svetom. Toda ob tem laže kot ob drugih vsebinah razpravljamo o problemih erozi je prsti in o človekovem prilagajanju na specifične kraške razmere. Enako ne moremo in ne smemo mimo onesnaževanja kraških voda in posledic za oskrbo in zdravje ljudi. Sem sodi tudi energetsko izkoriščanje krasa, ki more zanimati učenca z vi- dika različnih pogledov na izrabo vode in različnih geografskih, hidroloških in geoloških pogojev ne samo v slovenskem temveč v celotnem Dinarskem krasu. Slovenske razmere zahtevajo seveda drugačen pristop kot drugod. 17 Opredeljevanje za ali proti izgradnji akumulacijskih jezer na naših kraških poljih je sicer lahko osebna zadeva, toda pri pouku zagotovo ne. Dovolj šte- vilni so razlogi, zaradi katerih se za te vrste gradenj na našem krasu ne moremo navduševati kljub temu, da to še ne pomeni zavračanje kakršnihkoli tehničnih posegov. Prizadevati si je treba za tak vzgojno-izobraževalni smo- ter, da bo učenec znal spoštovati in braniti naravno okolje in pojave pred nepremišljenimi posegi in si bo pri tem pridobil občutek za odgovornost pri pomembnih odločitvah. Tudi prometni pome'n slovenskega dinarskega območja ni majhen in se je kot lak pokazal v preteklosti v najrazličnejših oblikah. Pri tem "je obilo možnosti za doseganje smotrov kot naprimer spoznavanje pomena nizkih prehodov za potek in izbiro prometnih sredstev, za vojaško in politično strategijo, za usmerjanje prometnih tokov itd. Vprašanja ustrezne zastopanosti krasa v učbenikih Pregled večine učbenikov za osnovne in srednje šole, ki obravnavajo Slovenijo • in Jugoslavijo, je pokazal zelo različen pristop h krasu. Kras je prvič zelo temeljito obdelan v učbeniku Slovenija, moja ožja domovina, za 4. razred, kjer se učenci na okrog 13 straneh srečajo s 34 občimi pojmi s področja kra- sa, z 22 zemljepisnimi imeni, ki so povezani s tem in s 13 pojmi iz družbe- ne geografi je. Morda je snovi za prvič nekoliko preveč, vendar iz osnovnih šol poročajo, da učenci po 4. razredu dobro vedo, kaj je kras. Čeprav bodo potrebni nekateri terminološki popravki, pa učitelji menijo, da je la snov v učbeniku lepo obdelana (Kovačič, 1984, 30). V učbeniku za 5. razred, Naša domovina SFR Jugoslavija, nastopa kras v okviru poglavja o gorskem svetu Jugoslavije. Učni načrt sploh ne omenja krasa. Kritično se moramo zaustaviti ob očitnem izogibanju imenom velikih kraških polj, kajti tudi pod domnevno sliko Cerkniškega polja ni njegovega imena. Pa tudi novih kraških pojavov ali vsaj primerjave s slovenskimi praktično ni. Kot da so učenci v 4. razredu dojeli prav vse v zvezi s krasom. Nič ne izvedo o erozi j i prsti, tudi ni prave informacije, kako so nastale kraške goljave . ( s t r . 45). Učbenik Zemljepis za osmi razred osnovnih šol (mimogrede, ali ne bi kaza- lo dodati vsaj podnaslov, da vemo, za kakšno snov gre ) nudi dinarskemu gorskemu svetu komaj 53 vrstic, od katerih jih je precej namenjenih navodi- lom učencem. Česa posebnega o tem delu Jugoslavije učenci ne morejo izve- deti, kajti praktično gre le za ločevanje zunanjega in notranjega dinarskega sveta, za geološke razlike med njima, za pomanjkanje tekočih voda kljub obilnim padavinam, za ponikalnice, ki naj bi jih učenci sami poiskali (kje in kako jih lahko odkrijejo, ni jasno) , za globoke doline, za gospodarsko revnost, za kmetijstvo na ugodnejših kraških poljih, za gozdove, kraške ja- me s Postojnsko na čelu, in to je v glavnem vse! Med pokrajinami naj bi na zemljevidu poiskali le Liko, na gospodarski karti pa rude in premog. Na srednješolski stopnji se učenci s krasom ponovno srečajo v i . razredu v 18 okviru SVIO-a. Tudi tu z obravnavanjem krasa ne moremo bi d povsem zado- voljni, kljub manjšim popravkom slikovnega gradiva v novi izdaj i . V prvi vrsti manjka podrobnejša obravnava kemičnega procesa raztapljanja apnen- ca in ponovnega izločanja kalcita iz vode. Avtorj i smo morali pri opisu kraš- kih pojavov uporabiti najkrajše možne definicije. SVIO je sicer namenjen vsem učencem, vendar pri tem ne bi smeli pozabljati, da je treba zahtevnej- šim in boljšim učencem tudi v učbeniku nuditi nekaj več, naprimer vsaj na- potek za uporabo literature. Poglejmo še program za 3. razred. Učni načrt za Geografsko proučevanje domače pokrajine je prilagojen v glavnem možnostim, ki jih imajo srednje šole za organizacijo terenskega dela v svoji bližnji okolici. Zato se posebej., spoznavanju kraškega ozemlja vsebina bodočega učbenika ne posveča, čeprav ga omenja. Toda metode proučevanja so uporabno tudi za kraško ozemlje. Kraških vsebin je daleč največ v Geografiji Slovenije, kar je razumljiva posledica razširjenosti krasa pri nas, pa tudi strokovne orientacije avtorja. Tudi če bi, denimo, imel kdo pripombe na obseg snovi, bi precej težje našel strokovne pomanjkljivosti, ki žal niso redkost drugod. S tem ne želimo trdi- ti, da istega učbenika ne bi mogel napisati tudi nekdo, ki se poklicno ne ukvarja s krasom, a tudi ne tega, da bi pričujoči učbenik ne mogel biti še boljši. Učenec lahko iz njega dobi (in ne samo on) zares izčrpne informacije, ki mu lahko pomagajo do dobre predstave o slovenskih kraških pokrajinah. Ne more pa vedeti, kakšni so naprimer visokogorski podi, lašti, kotliči ali pa konte, če mu jih ne pokažemo na sliki, pri čemer si sicer lahko pomaga- mo z drugo literaturo. Brez škode bi lahko pri tem dodali še fotografijo ali sldco kraške mize, ki bi nadomestila besede in pokazala, kako hitro ali počasi se je zniževalo površje po ledeni dobi. Procesa površinske korozije in zniževanja površja še ni nihče poskušal razumljivo prikazati v šolskih knjigah. Ni čudno, da si tega ne moreta dobro predstavljati niti učitelj kaj šele učenec. V učbeniku Geografske značilnosti SFRJ za srednje šole je obravnavanje krasa reducirano na minimum. V primerjavi z učbenikom za Slovenijo je to prese- netljiv obrat, čeprav je do neke mere razumljiv zaradi drugačnega koncepta. Toda razumljivo pač ne more biti, da značilnosti dinarskega kraškega površja kot so kraška polja, velike korozijske uravnave, znane udornice in številni drugi pojavi, med drugim tudi ponori in izvir i ter ponikalnice (z izjemo okolice Livanjskega polja, vaja v Delovnem zvezku na str. 50) stopijo povsem in dokončno v ozadje pred drugimi naravnimi značilnostmi, tudi geologijo. Opozoriti moramo tudi na pavšalne ugotovitve kot je naprimer ta, da je površje Primorja povečini iz apnenca in je v glavnem golo, le v Istri . . . je pokrito z jerino ( s t r . 7 ) . Učitelji opozarjajo, da ne znamo v učbenikih bolj točno opisati, kako je s to goloto. Učenci si namreč ustvarijo napačno pred- stavo češ, da gre za popolno skalno goličavo, kar je le deloma res . Tudi v osnovni šoli ustvarjamo s slabimi opisi včasih izkrivljene predstave. 19 Manjkajoče vsebine o krasu v naših šolah V zgornjih vrsticah smo že nakazali nekatere primere manjkajočih vsebin o krasu, vendar ta problem zasluži še drugačno osvetlitev,-Zahteve po novih ali drugačnih vsebinah lahko povzročijo tudi nasprotno reakcijo češ, specia- lis ti-strokovnjaki posameznih področij imajo nerealne želje in ne poznajo zmogljivosti učencev ter zahtev vzgojno-izobraževalnega programa in procesa. Da bi se izognili takim nesporazumom, ki jih poznamo že iz nastajanja drugih, zlasti srednješolskih učbenikov, je treba vendarle poudariti nekatera neizpod- bitna dejstva in načela. Ne more biti dvoma o strokovni upravičenosti zahtev , kadar ugotovimo, - da vsebina učbenikov ne sledi dovolj hitro razvoju znanosti, - da se uporabljena terminologija razlikuje od splošno in mednarodno priznane, - da so bile uredniško spremenjene prvotno predlagane vsebine brez sodelo- vanja in odobritve strokovnjakov, - da se pojavljajo predlogi za spremembe na terenu, torej v svetovalnih slu- žbah in med učitelji, - da je snov v učbenikih bodisi preskromno ali preobsežno obdelana (bolj zaskrbljujoč je prvi pr imer ) , - da so v učbenikih obravnavane vsebine, ki jih učenec ne more osvojiti, ker so bodisi preveč abstraktne ali pa niso dovolj razložene in še zlasti, ker niso pojasnjene bodisi s skico, karto ali fotografijo. Kras še posebej za- hteva dovolj grafičnega pojasnila, je pa hkrati v tem pogledu hvaležna snov, - da so v učbenikih uporabljeni neustrezni grafični ali slikovni prikazi ali pa s spremnim tekstom niso dovolj pojasnjeni. Taki primeri so bili v zad- njem času v naših učbenikih žal zelo pogosti. Po našem mnenju si je treba prizadevati, da bi dosegli izboljšanje ravni zna- nja o krasu razen pri področjih, omenjenih zgoraj še z naslednjim: - proučiti je treba ali je vertikalna razporeditev kraške snovi na vseh ravneh šolanja ustrezna. Kraške vsebine lahko pri tem služijo kot preskusna snov tudi za druge geografske vsebine. Že sedaj je mogoče reč i , da bi bile ko- rekture v tem pogledu nujne in koristne. Ta ugotovitev se vsiljuje pred- vsem zaradi velikega nihanja obsega snovi po 4. razredu, zlasti v 5. raz- redu. Posebej preseneča zanemarjanje posebnosti kraškega sveta v Jugo- slaviji v učbeniku za 8. razred. Vendar ne mislimo, da bi bilo treba pred- staviti bolje samo Dinarskega krasa, temveč je značilnih kraških pokrajin še precej tudi izven tega območja. Da 'je naš gorski svet in z njim njegov kras preskromno predstavljen, ne dokazuje samo odsotnost številnih naravnih in družbenih značilnosti, da ne rečemo posebnosti in znamenitosti v obeh učbenikih, pač pa tudi razmer- je med številom strani, posvečenih posameznemu območju Jugoslavije. Na karti Jugoslavije v učbeniku za 5. razred ( s t r . 40) je razmerje med gorskim, nižinskim in primorskim svetom 58:28: 13 (po učbeniku za 8. razred je gor- skega sveta 68%, še več, 71,6% pa ga je po trditvi učbenika Geografske zna- čilnosti SFRJ, str. 34) . Med številom strani za ista območja pa je razmerje 20 v 5. razredu 28:20:20 (poleg zemljepisne je upoštevana tudi zgodovinska snov). V učbeniku za 8. razred je razmerje 19:9:18. Do podobnega spoznanja o nekakšni "nepomembnosti" gorskega sveta Jugosla- vije pridemo lahko tudi ob pregledovanju učbenika o Jugoslaviji za srednje šole. Zlasti je odsotno vsakršno obravnavanje rel iefa, razen ko gre za pro- met, kar smo že omenili. - V učbenikih mora biti proces kraške korozije in ponovnega izločanja CaCO 3 izčrpne je predstavljen ter na čim bolj sodoben metodični način (v učbeniku Spoznavanje narave za 5. razred je še vedno prisotna stara nestrokovna raz- laga o izločanju apnenca zaradi izhlapevanja, str. 14). V programih nekaterih naravoslovnih dni na srednješolski stopnji so nasprotno že našle prostor ana- lize trdot vode in karbonatnih kamnin (Veber , 1984, 56, Borštnar, 1984, 68). - Brez nevarnosti, da bi zašli v podrobnosti, bi bilo mogoče nekaj več spre- govoriti tudi o značilnostih apnenca in apnencih oziroma o karbonatnih kamni- nah sploh. Zakaj ne bi mogli učenci pogledati skozi sposojen mikroskop zbruske apnenca, da bi videli njegov sestav nekoliko pobliže in se prepričali o veliki pestrosti te kamnine, ko pa je ta metoda pri biologiji nekaj vsakda- njega! - Enako velja tudi za spoznavanje mineraloških značilnosti kalcita iz sige. O pomenu vedenja o starosti jamskih tvorb smo že govoril i . Danes je to precej bolj aktualno kot nekdaj zaradi množice novih spoznanj, tudi o razvo- ju paleoklime. - Na preprost, vendar razumljiv način je treba približati učencu skrivnosti vodnega pretakanja v krasu pa tudi metode za sledenje voda. - Pojavu in razlagi posameznih kraških oblik, naprimer kraškemu polju, je treba posvetiti več pozornosti. Učenci nimajo prave priložnosti tudi za pred- stavo o velikih uravnavah, ki so sicer ostanki pliocenskega razvoja rel iefa, pa so vendarle obsežni sestavni deli našega Dinarskega sveta. Med manj znanimi pa vendar zanimivimi objekti so tudi udornice, ki jih razen v prime- ru Škocjanskih jam sploh ne omenjamo pri pouku. Vendar pa marsikje opo- zarjajo na položaj neznanih podzemskih prostorov. - Velikega pomena za razumevanje značilnosti in funkcije kraških pojavov ter procesov je uporaba dobre grafične opreme. Fotografije ne morejo prikazati vsega, zlasti če niso bile izdelane posebej za obravnavano snov. Zato se je treba bolj pogosto posluževati posebej pripravljenih risb in blokdiagramov. - Kraškega površja in pojavov je po svetu toliko in so tako raznovrstni, da bi naši učenci prav zato, ker so iz domovine klasičnega in matičnega krasa, morali nekaj več vedeti o tem, že zaradi primerjav. Prostor za to snov, ki jo lahko omenimo tudi samo v nekaj stavkih, je seveda v učbenikih regional- ne geografi je. - Ugotovitve proučevanja človekovih vplivov in njegove prilagoditve na kras morajo čimprej zaid v šole. To zadeva tako stare načine izrabe kraških tal 21 kot sodobne in prav tako nekvarne kot kvarne vplive. Sem sodi tudi omemba paleolitskih postaj pri nas. - Pomenu in oblikam energetske in druge izrabe kraških voda je prav tako treba posvetiti več pozornosti. Pri tem ni vseeno, kako se bomo opredelili do izrabe energetskega potenciala kraških območij, katerih občutljivost za prehude spremembe je odvisna tudi od njihove lokacije. - Ne bi bili odveč tudi posamezni prikazi pomembnejših jam in omemba na- čina raziskovanja. O speleologiji je govora pravzaprav le v 4. razredu. - Učitelje geografije je treba bolj sproti seznanjati z novo literaturo o krasu, zlasti tako, ki jim je lahko najbolj v pomoč. Primer zelo uporabnega, a še ne dovolj razširjenega gradiva so vodniki po razstavah Inštituta za razisko- vanje krasa SAZU v Postojni. Zaključek Na zaključku lahko ugotovimo, da je novih vsebin, ki bi lahko ali celo morale v,bližnji bodočnosti obogatiti naše učbenike veliko, morda za koga celo pre- več. A to je lahko tudi snov za geografske krožke in za naravoslovne dneve. Povrhu vsega se zastavlja vprašanje ali so naši učitelji dovolj usposobljeni za nekatere predlagane dejavnosti. Sami večinoma ugotavljajo, da še vedno nimajo dovolj znanja in da je nujno treba bodisi izpolniti dodiplomski študij, tudi na metodičnem področju, ali pa organizirati ustrezno permanentno izobraževanje. S pomočjo strokovnjakov, ki delujejo na krasu in metodikov skorajšnja izvedba enega ali več seminarjev s kraško vsebino ne bi smel biti prevelik problem. Odpira se tudi vprašanje enakovrednega posvečanja problematiki krasa v vseh slovenskih okoljih. Da je kras lahko bolj v ospredju zanimanja učiteljev zem- ljepisa oziroma geografije v kraških pokrajinah, je razumljivo. Zato v teh okoljih lahko še posebej intenzivno spoznavajo kras in ga celo raziskujejo. Česa takega v ravninskem oziroma subpanonskem območju Slovenije verjetno ni mogoče, čeprav imamo nekaj manj izrazitega krasa tudi v naših terciar- nih goricah. Zato bosta učitelj ali šola odvisno od njene geografske lege odrejala stopnjo pozornosti posameznim geografskim vsebinam, pa tudi krasu. Šole, ki so močno oddaljene od klasičnih kraških pokrajin, si tudi časovno ne morejo privoščiti enakega posvečanja krasu kot v primerih, ko ga imajo takorekoč na dvorišču. Zato pa bi bilo možno sodelovanje med enimi in drugimi zlasti v primerih, ko imajo nekatere kraške šole lahko dostopno in dobro proučeno bližnje kraško območje, ki bi ga lahko pokazale gostom iz vzemimo, vzhodne Slovenije. Zgornji seznam pomanjkljivosti in potrebnih novosti pri obravnavi krasa zago- tovo ni povsem popoln, vendar se skorajšnjemu prenosu najpomembnejših no- vejših znanstvenih izsledkov v šolo ne bo mogoče upirati. To pa tudi ne bi 2 2 smelo bili enkratno dejanje, temveč permanenten proces, kot je stalnica pridobivanje novih spoznanj in zakonitosti v znanosti sploh. Du bi imeli pisci učbenikov lažje delo in da bi bili po izidu učbenika manj izpostavljeni kritiki, bi morali imeti bodisi bolj natančen učni načrt ali pa nasprotno še več svo- bode. Preveč ohlapen učni načrt ni v pomoč nikomur. Literatura in viri Borštnar M . , 1984. Naravoslovni dan - raziskovanje Dolžanove soteske, Geografski obzornik, XXXI, 2-3, 1984, Ljubljana Brčan T . , 1973. Spoznavanje narave za ped razred osnovne šole. DZS, Ljubljana Več avtorjev. 1983. Geografija. Geografske značilnosti SFRJ. Delovni zvezek. DZS. Ljubljana Gams I . , 1983. Geografske značilnosti Slovenije. Srednje usmerjeno izobra- ževanje, Geografija. MK. Ljubljana Gams 1., 1983. Geografske značilnosti Slovenije. Geografija. Delovni zvezek. MK. Ljubljana Več avtorjev, 1981. Geografija 3-1. Geografske značilnosti in sodobni problemi Slovenije in Jugoslavije. I . Spoznavanje in proučevanje domače reg i je . MK. Ljubljana Kovačič N . , 1984. Odnos med vsebino in metodo dela pri pouku geografi je. Geografski obzornik, XXXI, 2-3, 1984. Ljubljana Košak M . , T. Weber,1980. Slovenija, moja ožja domovina, Spoznavanje družbe za 4. razred osnovne šole. DZS. Ljubljana Košak M . , T. Weber. Naša domovina SFR Jugoslavija. Spoznavanje družbe za 5. razred. DZS. Ljubljana Košak M . , M. Vojvoda, 1987. Zemljepis za 8. razred osnovnih šol. MK. Ljubljana Več avtorjev, 1983. Geografija. Geografske značilnosti SFRJ. MK. Ljubljana Več avtorjev, 1981. Geografija. Srednje izobraževanje. Skupna vzgojnoizo- braževalna osnova. MK. Ljubljana Veber M . , 1984. Naravoslovni dan - onesnaženost Save v Kranju. Geografski obzornik, XXXI, 2-3, 1984. Ljubljana Zavod SRS za šolstvo: Predmetnik in učni načrt za osnovne šole. Ljubljana 1983 Zavod SRS za šolstvo: Učni načrti za minimalni standard splošnoizobraževalnih znanj v programih srednjega izobraževanja. Ljubljana 1987 23.