Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Letna naročnina, Italija . . Ur 8.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna inozemstvo .... » 13.000 I PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo, USA dol. 15 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev . 24/12410 j3 UH k Leto XXIX. - Štev. 40 (1473) Gorica - četrtek, 13. oktobra 1977 - Trst Posamezna številka Lir 200 je m se..mi a um"? Korošci med domom in svetom Živimo v svetu, ki je poln protislovij. Eno najbolj vidnih takih protislovij je nasprotje med zelo visokim življenjskim standardom, ki nam daje občut, da smo že v zemeljskem raju, in mnogokrat silna duhovna revščina ter občutje brezprimer-ne notranje zapuščenosti in osamelosti. To protislovje je zavzelo dramatične poteze predvsem v rodovih po drugi svetovni vojni. Medtem ko ta generacija razpolaga z ene strani z vsemi od Boga danimi dobrinami, ne da bi količkaj storila za to, je na drugi strani notranje prazna, brez moralnih načel in verskih vrednot. Tako nekako označuje položaj v zahodnem svetu Battista Mondin, tajnik Tajništva za neverne pri Apostolskem sedežu v knjigi »Je vera še ”opij za ljudstvo”?«. In pravi: Vedno znova se sliši zaskrbljene starše, da ne morejo pripraviti svojih otrok do tega, da bi sprejeli moralna načela in verske resnice. Trdijo, da sta morala in vera ropotija iz drugih časov, da so to zastarele reči, ki spadajo k neki pred-znanstveni stopnji kulture, da je vse to nadstavba meščanske družbe, ki to uporablja kot opij, da bi držala ljudstvo v odvisnosti ali kot prisilo, da se ne bo razvil v nadčloveka. Mladi rod do naveličanosti navaja Nietzscheja, Freuda in Marxa, te »razkrinkovalce« religije. Mondin v odgovoru na te trditve mladih opozarja, da o nravnih in verskih zadevah ni mogoče govoriti tako kakor o stvareh, ki imajo popolno matematično razvidnost. Če kdo želi, da bi postale verske in moralne resnice za koga povsem razvidne, ta maha popolnoma mimo cilja, kajti religija in morala spadata v razsežnost, katere resničnosti ni mogoče dokazati matematično ali preveriti s poskusi. Da pa se opozoriti na polno pokazateljev, ki govorijo zanju. NEKA POMEBNA DEJSTVA V kulturni zavesti zadnjega desetletja obstoje pomembni tokovi, ki ne govorijo zoper religijo, temveč v njen prid. Dejstvo je, da živi samo v današnji Rusiji velik odstotek verujočih (računajo, da jih je okoli 50 milijonov), in to kljub sistematičnemu ateističnemu pouku ter propagandi, ki traja že več kot pol stoletja. Tudi v Sev. Ameriki in na Japonskem se kakor gobe po dežju širijo med mladino religiozna gibanja. Pa tudi mnogi filozofi in sociologi začenjajo religijo na novo ceniti. Ugledni nemški (Luckmann, Gelilen) in ameriški (Berger, McLuhan) sociologi so pokazali, da religija ni nikaka odvečna in drugovrstna nadstavba družbe, temveč njena podstav-ba in temelj vsake kulture. Še več vtisa napravlja dejstvo, da priznavajo pomen religiozne razsežnosti celo različni marksistični filozofi kot Nemec Bloch, Francoz Garaudy in Čeh Machovec. Po njihovem naziranju vera ni »opij ljudstva«, marveč pozitivni kvas in odločilno poživilo za uresničevanje idealne družbe. NEVZDR2NOST NEKIH ARGUMENTOV Nietzschejeve argumente zoper vero in moralo imajo danes splošno za zastarele, tudi Freudova analiza verskih pojavov ne pritegne več toliko kot pred desetletji. Pa tudi Marxova kritika religije postaja vedno bolj sporna. Zgodovinarji so namreč pokazali, da je imel Marx zelo površno in napačno poznanje krščanstva, poznanje, ki je temeljilo bolj na spisih kritikov krščanstva kakor pa na virih. B. Mondin posebej poudarja: »Niti eden od najbolj znanih prvih socialistov (vključno Marx) ni prišel v živ stik z resnično krščansko pobožnostjo. Oni so bili znanstveno zainteresirani in osredotočeni zgolj na vprašanja o zemeljski sreči in rastoči možnosti, da bi ta sreča postala vsem dostopna. Pri tem jih je odbijal fatalizem (predajanje usodi), s katerim so se ljudje v njih okolici podrejali vplivu religije in Prisili okoliščin. Niso jih zanimala verska vprašanja v strogem in polnem pomenu besede. Kritiko so usmerili na tiste ljudi Iz Cerkve, kakršni so žal bili okoli njih.« Kako drugače bi pa lahko bilo, če bi Marx v svojem okolju zadel na ljudi, ki resnično živijo iz evangelija, saj evangelij uči med drugim tudi to, da je treba s talenti, ki nam jih je Bog dal, vneto kupčevati. In da molitev, tudi prosilna, še daleč ni istovetna s fatalizmom. Načelo sv. Ignacija Lojolskega je brez dvoma evangeljsko načelo: »Delaj, kakor da bi bilo vse od tebe odvisno in moli, kakor da bi bilo vse odvisno od Boga.« Tako postane marksistična analiza človeka in družbe povsem nezadostna, polna predsodkov in enostranska. In prav zares: kako naj bi bilo mogoče vse nagibe človeškega delovanja, mišljenja in hotenja spremeniti v nagibe gospodarskega reda? Ali ni očividno nekaj nemogočega, da bi npr. Dantejevo »Divina kommedia« ali Shakespearov »Kralj Lear« ali Raffaelove mojstrovine kratko malo skrčili na ekonomske in politične vzroke? Nobenega dvoma seveda ni, da je v vseh človekovih stvaritvah navzoča tudi gospodarska in politična razsežnost; prav tako je resnično, da so te razsežnosti vedno važne in včasih odločilne; a ne smemo jih napihovati kot Marx, saj so še druge razsežnosti, ki prav tako bistveno spadajo k človeku. PRAVI TEMELJ VEROVANJA Ko gre za verovanje, pri nas za krščansko verovanje, je treba imeti pred očmi njegov temelj, ki je Jezus Kristus. Kdor se sreča z njim kakor sv. Pavel pred Damaskom, kogar Kristus osvoji, prevzame in pritegne nase, brez njega ne more več živeti. Prepričljivo piše Jacques Leclercq: »Vera temelji na osebni zavezanosti.« Tako danes kakor za časa prvega oznanila je kristjan tisti človek, ki je odkril Jezusa. Takšno pojmovanje vere povzroča celi vrsti naših sodobnikov presenečenje in jih nekako spravlja iz tira. Predvsem se ne zavedajo, da vera bistveno pomeni »oklepati se Kristusa«, biti zvezan z njim. Vsekakor moramo reči: vere ni mogoče utemeljiti z razlogi gospodarskega ali političnega reda, ampak le iz njenega v najvišji meri osebnostnega bistva. Subjektivni, osebnostni temelj verovanja je zaupljiva, velikodušna, ljubeča človekova predanost božjemu »Ti«; objektivni temelj verovanja pa je nadvse plemenita, nepojmljivo velikodušna podaritev božjega »Ti« (tj. Boga, Kristusa) človeku. Če bomo sedanjemu mlademu rodu verovanje prikazali in vero izpričali na ta način, bo odpadel največji del obtožb, ki jih postavlja zoper religijo. In seveda, enega se ne sme pozabiti: važno je zlasti iskreno pričevanje našega življenja. • Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik se je srečal s predsednikom komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi Avgustom Kolmanom. Ob tej priložnosti je Kolman obvestil nadškofa, da so številna vprašanja glede lokacij bogoslužnih stavb in izpraznjevanja župnišč blizu ugodni rešitvi. Istočasno je Kolman čestital dr. Pogačniku k njegovi 75-letnici in mu podaril sliko akad. slikarja Franca Godca Pogled na Krko pri vasi Krka. • Sean 0'SuIlivan ima sedaj 25 let. 2e pri dvajsetih letih je bil izvoljen za poslanca v kanadski parlament. Sedaj pa je sporočil javnosti, da je sklenil postati duhovnik, ker bo tako bolje služil Bogu in ljudstvu. Vatikan brani Monsignor Achille Silvestrini, ki zastopa Apostolski sedež na konferenci v Beogradu, je opozoril v svojem govoru na težave, s katerimi se soočujejo v komunističnih državah verniki zaradi svoje pripadnosti Cerkvi: »Verska svoboda — je dejal predstavnik Vatikana — je v nekaterih deželah daleč od tega, kakršna bi morala biti.« Ni sicer omenil nobene prizadetih držav po imenu, a iz besed je bilo videti, da je mislil zlasti na katoličane vzhodnega obreda (5 milijonov v Ukrajini in 2 milijona v Romuniji), ki so bili po letu 1947 nasilno priključeni uradni pravoslavni Cer- Ing. Ladislav Bevc, slovenski rojak v ameriški zvezni državi Kalifornija, je opozoril senatorja Alana Cranstona, enega najvplivnejših v senatu Združenih držav, da bi se morala njihova vlada kot podpisnica avstrijske državne pogodbe bolj zanimati za izpolnitev 7. člena te pogodbe, ki obvezuje Avstrijo, da koroškim Slovencem prizna ustrezne narodnostne pravice. Senator Cranston je terjal ustrezen odgovor od ameriškega zunanjega ministrstva (državnega tajništva) in prejel naslednje pojasnilo, ki ga povzemamo po zdomskem slovenskem tedniku »Svobodna Slovenija« DRŽAVNO TAJNIŠTVO Washington D. C., 20520 25. jan. 1977 Dragi senator Cranston! Veseli me, da Vam morem odgovoriti na Vaš dopis od 7. januarja, v katerem vprašujete v zadevi pojasnila g. Ladislavu Bevcu o pravicah slovenske manjšine v Avstriji in obveznosti Združenih držav kot podpisnici avstrijske državne pogodbe od 1955. Prilagam kopijo besedila 7. člena državne pogodbe, kateri navaja pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Razlaganje in izvajanje tega člena sta bila več let predmet mnogih polemik v Avstriji sami in nesoglasij med vladama Avstrije in Jugoslavije. Razpravljanje se je znova zaostrilo lani oktobra v zvezi Z avstrijsko zakonodajo o podpiranju manjšin in zaradi jezikovnega preštevanja.po avstrijskih oblasteh. Skladno z našimi informacijami, nadaljujeta avstrijska in jugoslovanska vlada posvetovanja in iščeta najprimernejši način za rešitev tega dolgo zastalega problema v obojestransko zadovoljstvo. 35. člen avstrijske državne pogodbe, kateri je tudi priložen, določa, naj se vsak spor glede razlaganja ali izvajanja pogodbe, ki ne bi bil urejen z neposrednimi di- Srednjeevropsko Prejšnji teden se je v Attemsovi palači zaključilo 12. srednjeevropsko kulturno srečanje (Incontri culturali mitteleuropei), ki jih prireja istoimenski inštitut v sodelovanju s študijskim centrom »Rizzati«. To srečanje je postalo v našem mestu že tradicija, ki spada v niz večjih mednarodnih kulturnih pobud v jesenski sezoni. V teku dosedanjih srečanj so obdelali že v glavnem vse teme kulturnega udejstvovanja. Tako so prejšnje izdaje »Mitteleurope« obravnavale poezijo, prozo, likovno umetnost, glasbo, filozofijo, zgodovino, urbanistiko ter problem srednjeevropske kulture kot take. Letos je bila na vrsti satira povezana s humorjem, tako v literaturi kot v karikaturi. Govor je bil seveda tudi o filmu, gledališču idr. Na govorniškem odru velike Attemsove palače se je pod znano Tominčevo sliko zvrstilo veliko število predavateljev iz Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Madžarske, Jugoslavije in Italije. Zborovanju je predsedoval prof. San-tarcangeli z univerze v Genovi. Morda so pretekle izdaje srednjeevropskih srečanj boljše uspele kot letošnja, posebno še zato, ker so imele bolj določeno svobodo vere kvi. Apostolski sedež je do sedaj vedno zelo delikatno obravnaval vprašanje ukrajinskih katoličanov vzhodnega obreda, da ne bi prišel v spor s pravoslavnim patriarhom v Moskvi. To zadržanje je nagnilo ukrajinskega nadškofa Slipyja, da je Vatikan obtožil, da je s svojim molkom o ukrajinski Cerkvi pozabil na »reko krvi in kupe trupel«, ki so posledica nenehnega preganjanja ukrajinske Cerkve. Na vprašanje kaj misli sovjetski zastopnik na konferenci v Beogradu o Silvestrinijevem go-goru, je le-ta dejal, da »besedilo preučuje«. plomatskimi pogajanji, predloži predstojnikom diplomatskih predstavništev Sovjetske zveze, Združenega kraljestva, Združenih držav in Francije na Dunaju. Do danes še ni bila predložena nobena taka vloga, ker nadaljujeta Avstrija in Jugoslavija s prizadevanji za rešitev problema. Upam, da Vam bo to koristilo pri odgovoru g. Bevcu. Iskreno pozdravljam. Kempton B. Jenkins tajniški asistent za javne odnose v Kongresu Senator Alan Cranston Senat Združenih držav Takšen odgovor ameriškega zunanjega ministrstva je v bistvu ponovitev stališča ameriške vlade do koroških Slovencev, ki ga je izrazila že pred kakim letom na podobno vlogo slovenskih društev v ZDA. Takrat je bilo celo rečeno, da ameriška vlada sodi, da je najbolje, če spor glede pravic Slovencev na Koroškem rešita v medsebojnih pogajanjih neposredno vladi Avstrije in Jugoslavije. Tokrat ta izrecna navedba manjka, kar bi bil lahko znak, da se ameriška vlada v koroškem sporu ne drži več povsem ob strani. Na vsak način, naši rojaki v zdomstvu, tako v ZDA kot tudi v drugih dveh zahodnih podpisnicah avstrijske državne pogodbe, Veliki Britaniji in Franciji, bi se morali znova in znova obračati na svoje vlade, jim predočati evropsko težo koroškega spora in terjati ustreznih pojasnil. Ing. Ladislavu Bevcu, ameriškemu rojaku, gre posebno priznanje za njegovo spodbudo. Zavzetost bi morali pokazati tudi slovenski rojaki v drugih zahodnih državah, članicah atlantskega zavezništva NATO. Preko izvoljenih poslancev bi mogli brez formalnosti nasloviti na svoje vlade vprašanja, kaj te vlade mislijo o koroškem sporu v zvezi z varnostjo članic NATO. Zakaj Avstrija s svojo neizpolnjeno državno pogodbo, da- srečanje v Gorici in morda bolj kulturno zanimivo tematiko. Res tudi letos ni manjkalo učenih in tehtnih predavanj, vendar menimo, da je bila sama tema nekoliko preširoka oz. vseobsegajoča in s tem ni mogla nuditi tistega enovitega razvoja v celotnem poteku in debati, kot bi ga morda lahko imela. Omeniti je treba, da je letos uradno slovensko prisotnost zastopal en sam predavatelj, režiser Žarko Petan iz Ljubljane, ki je v svojih izvajanjih v glavnem povezal slovenska satirično literaturo s tovrstnim svetovnim ustvarjanjem. Poleg njega je v debati ša nastopil pesnik Marko Kravos iz Trsta, ki pa je v svojem sintetičnem nastopu prikazal le enostransko plat slovenske zamejske poezije. Naj ob koncu še dodamo pripombo, ki lahko velja za vse dosedanje izdaje srednjeevropskih srečanj. Opaža se namreč, da si prireditelji prizadevajo v glavnem — tako po izbiri predavateljev kot po raznih mentorstvih — izoblikovati nekoliko vsaj za nas izkrivljeno podobo »Mitteleurope«. V vsem izstopa vedno težnja po italijan-sko-židovskem oz. nemško-madžarskem monopolu kulturnega ustvarjanja v tem prostranem zemljepisnem prostoru. Od slovanskega sveta kažejo več odprtosti le za češko kulturo. Jugoslovanski, posebej še slovenski doprinos (vsaj kot izgleda) ne more tu najti pravega mesta. Zakaj to? Resnici na ljubo moramo sicer poudariti, da si prireditelji občasno le prizadevajo vsaj v zamejskem prostoru za določeno sodelovanje, čeprav ne v zadostni meri. Vsekakor menimo, da se velja ob tem zamisliti. Žalostno je namreč, da na takem srečanju, kot je srednjeevropsko, prav ena od tu prisotnih srednjeevropskih kultur — slovenska — nima svojega ustreznega mesta! Verjetno bi morali tudi sami nekoliko bolj aktivno poseči v to stvarnost in tako odpomoči določeni staži. Bgsl Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% je Sovjetiji, eni od podpisnic pogodbe, možnost, da zaradi neizpolnjevanja vsak čas poseže na njeno ozemlje, ki se kakor klin zajeda v tkivo zahodne Evrope in atlantskega zavezništva NATO. Iz omenjenega odgovora ameriškega zunanjega ministrstva, nadalje, ni razvidno, kdo bi lahko predložil zadevo koroških Slovencev veleposlaništvom držav podpisnic na Dunaju, če spor ne bi bil rešen z diplomatskimi pogajanji. Sam ing. Bevc sodi v pismu, v katerem obvešča obe osrednji organizaciji koroških Slovencev o odgovoru, da bi bilo treba koroški spor državam podpisnicam »uradno« predložiti. In če gre za uradno predložitev, jo lahko izvršijo le Jugoslovani in ne osrednji organizaciji koroških Slovencev. Sicer pa bi ti dve lahko kljub temu poskusili, lahko da sta že. Več kot odkloniti vloge bi države podpisnice pač ne mogle. Vsekakor pa bi jo vzele na znanje, čeprav neuradno. Pri vsem tem gre seveda za ceneno izgovarjanje ameriške vlade, zakaj če bi bila za zadevo zavzeta, ne manjka uradnih poti, s katerimi bi upravičila svoj nastop. Kam pa bi prišla ameriška diplomacija v svetu, če bi vedno čakala na »uradno« obvestilo, preden bi kje posegla? Posebno kadar gre za nevarnost, da se v svetu spremeni ravnotežje sil. Ob takih hladnih odgovorih s strani ameriške in najbrž tudi drugih vlad, če bi bile vprašane o svojih stališčih do koroškega spora, ni povsem upravičeno kritiziranje dela zdomskega tiska, češ da se osrednji koroškoslovenski organizaciji naslanjata »samo« na Ljubljano in Beograd. Če so slovenski Korošci zavzeli do Jugoslavije kot matične domovine zmerna stališča in sprejeli njeno diplomasko in tvarno pomoč, je zanje gotovo življenjskega pomena. S tem so se vsaj deloma mogli rešiti popolne odvisnosti od avstronemškega tabora in si ustvarili začetno osnovo za samostojno nastopanje. Dokler so se zanašali samo na Avstrijo, sta jih deželna vlada v Celovcu in zvezna na Dunaju preprosto ignorirali. Sedaj odmeva njihov glas po vsem svetu. Usodno za obe koroškoslovenski osrednji organizaciji pa bi bilo, če bi se popolnoma predali ljubljanski politiki in postali čisto navadna jugoslovanska podružnica v Avstriji. Pravzaprav je socialistična stran koroških Slovencev to že napravila. Če bi temu sledil tudi Narodni svet, bi v avstrijski javnosti izgubil še zadnji ugled in priznanje. In to ne bi prizadelo samo Narodnega sveta, ampak bi škodovalo tudi ugledu same matične republike in države. Zato tudi ni nujno, da se morajo vsa mnenja in pogledi med koroškim zamejstvom in matico vedno in v celoti ujemati. To bi bilo prisiljeno in znamenje nesamostojnosti, neosebnosti zamejstva. Pomislimo pri tem na vsebino govora, ki ga je tajnik Narodnega sveta Filip Warasch podal nedavno na ljudskem prazniku v Nabrežini. V njem je bil spomnil, da koroški Slovenci pričakujejo, da se bo na bližnjem ponovnem zasedanju evropske konference v Beogradu govorilo tudi o nezaslišanih posilstvih etničnih manjšin v osrčju Evrope... Vprašanje etničnih manjšin naj bi seveda sprožila matična država Jugoslavija, saj se druge države za koroške Slovence ne zavzemajo. In prav to je, po nekaterih vesteh, povzročilo določeno nejevoljo v delu ljubljanskih krogov. Mogoče zato, ker je omenjene tajnikove besede prinesel tudi slovenski tisk v zdomstvu. V resnici pa je zadeva sama popolnoma naravna. Slovenski Korošci lahko tudi samostojno izražajo svoja stališča, med temi tudi to, kaj pričakujejo od matične države. S tem najbolj prepričljivo ovržejo natolcevanja v avstrijskem tisku, češ da so samo lutka v rokah Ljubljane oz. Beograda, odkoder prejemajo pomoč in samo izvršujejo navodila. Takšna sklepanja pa bi na vse slovensko zamejstvo vrgla kaj čudno luč. In ne nazadnje, sprožila tudi sumničenja držav, katerim zamejstvo pripada. - ul Iz Slovenije Pdičsi ietiiki - nota člivtštiii Nekdanje Marijine družbe po koncilu nasledujejo »Skupnosti krščanskega življenja« (SKZ). Kdor hoče o njih dobiti jasno predstavo, se mora seznaniti z »Glavnimi smernicami«, ki od leta 1971 veljajo za ves svet. Vrhovni in izvršni svet, ki obiskujeta razne dežele, skušata tam izbrane osebe predvsem vpeljati v popolno spoznanje glavnih smernic in v življenje po njih. Glavne smernice razlagajo najprej namen in bistvene lastnosti SKZ, potem način življenja in končno pravne določbe. NAMEN IN BISTVENE LASTNOSTI Pri SKŽ ne gre za kako vrsto pobožnosti in za kakšno določeno apostolsko delovanje, marveč za krščansko življenje v najširšem pomenu besede. Kristjan se mora prizadevati, da na yedno popolnejši način služi Bogu. Ta cilj pa dosega, če neprestano duhovno raste, apostolsko deluje in izpopolnjuje svojo krščansko osebnost. Središče duhovnosti SKZ je Kristus, ki je učil in z zgledom pokazal, kako je treba služiti Bogu in ljudem. Kdor pa se združuje s Kristusom, ostaja v tesni zvezi s Cerkvijo, v kateri na skrivnosten način prebiva v Evharistiji. Zato je za člane SKŽ naravno, da se pogosto, če mogoče vsak dan udeležujejo evharistične daritve. Kdor se vključi v to skupnost, z veseljem daruje svoje moči, svoj čas in svoje sposobnosti za apostolsko delovanje. Življenjska zveza s Kristusom je temelj apostolskega delovanja. Ljubezen do Cerkve je značilna lastnost članov SKZ. Ne more kdo reči, da ljubi Kristusa, če ne ljubi njegove Cerkve, ki nadaljuje njegovo delo odrešenja med ljudmi. Kdor čuti s Cerkvijo, ima smisel za edinost, za apostolsko delovanje, za misijone. Pri nekdanjih Marijinih družbah je bil duhovnik voditelj. Odbor je bil samo njegov posvetovalni organ. Pri prvi Marijini družbi, ki je bila ustanovljena v Rimu leta 1540, ni bilo tako. Tam so nosili odgovornost vsi člani. Šele pozneje so prenesli vso oblast na voditelja. Pri SKŽ so vsi ciani, ki odločajo o sprejemu kandidatov, o programu oblikovanja članov in o apostolskem delovanju. Vendar pa močno prihajajo do veljave tudi posamezniki, ker se morajo vzgajati v krščanske osebnosti. Skupnost več velja, če je v njej združenih več močnih osebnosti. Resnično krščansko življenje je nujno apostolsko. Svetost ni zasebna zadeva kristjana. Bog nas vabi, da v sedanjem svetu ljubimo ljudi in jim služimo. Laiki so v prvi vrsti poklicani, da delajo za prenovitev svetnega reda: družbenega, gospodarskega, političnega življenja. Na svojih sestankih se morajo člani neprestano oblikovati, da spoznajo svoje odgovornosti v družbi in jih vestno opravljajo. Naše življenje je v toliko krščansko, v kolikor smo združeni s Kristusom in smo deležni njegovega življenja. Z njim pa je tesno združena Marija, njegova mati. Ona je s svojim pristankom »Zgodi se« sprejela božje povabilo in ga zvesto izpolnjevala vse življenje. Zato se njej darujemo, da nas kot duhovna mati vodi po poti vere, službe in ljubezni k svojemu Sinu in z njim po Sv. Duhu k nebeškemu Očetu. Marija je vedno prisotna v naši pobožnosti. Ni važna oblika pobožnosti, važno je, da Marijo vsi ljubimo, vsakdo na svoj oseben način. Zlasti laiki, ki so sodelovali pri sestavi glavnih smernic, so vztrajali v zahtevi, da se vključijo duhovne vaje med dolžnosti članov. Prepričani so bili, da se kristjan zlasti pri duhovnih vajah oprosti navezanosti na svetne dobrine in postane duhovno svoboden. Tako laže spozna svojo nalogo in odgovornost v sedanjem svetu in je pripravljen sodelovati pri delu odrešenja. Zato se duhovne vaje močno priporočajo vsem članom, da jih delajo vsako leto. NAČIN ŽIVLJENJA Včasih so vpisovali v verske organizacije kandidate, ki so na splošno živeli kot kristjani. Za vstop v SKZ se zahteva večja pripravljenost. Kandidati morajo prestati vstaj enoletno preizkušnjo. Navadno začnejo z obveznostjo nekaj mesecev. Preizkusna doba se potem podaljšuje. Priporoča se, da kandidat (kandidatinja) naredi duhovne vaje, preden se odloči za vstop. Sprejet pa je, ko ga potrdi skupina, v kateri je bil na preizkušnji. Novi način življenja v SKZ kandidate obvezuje, da s pomočjo skupine skrbijo za neprestano duhovno rast, da vedno bolj apostolsko delujejo in da se prizadevajo za izpolnjevanje svoje osebnosti. Za duhovno rast je potrebna pogostna, če mogoče vsakodnevna udeležba pri evharistični daritvi, se zahteva močno zakramental- no življenje, vsakdanja osebna molitev, dnevno pregledovanje življenja, duhovno vodstvo, letne duhovne vaje, češčenje Matere božje. Vsakdo naj tudi apostolsko deluje. Vsi naj bi se prav tako trudili za izpopolnjevanje v krepostih in poklicnih sposobnostih. Potem šele bodo mogli druge pridobivati za dobro. Razume se, da vsakdo sprejme obveznost, da se bo redno udeleževal sestankov, ki se vrše tedensko ali štirinajstdnevno. Za nergače v skupinah ni mesta. Z besedo in zgledom morajo člani dajati drug drugemu oporo in spodbudo. Skupine imajo svoje voditelje, ki jih člani izvolijo. Mednje spada tudi cerkveni asistent, ki ga imenuje škof. Število voditeljev se izvoli po potrebi. Cerkveni asistent, odbor in člani skupaj določajo program za svoje oblikovanje in apostolsko delovanje. Cerkveni asistent ima posebej nalogo, da skrbi za duhovno življenje članov in za medsebojno slogo. Prenehajo biti člani skupine tisti, ki prostovoljno odstopijo. Kdor nima lastnosti, ki se zahtevajo za člane SKZ in se ne udeležuje sestankov in delovanja skupine, ta se pozove, naj odstopi. JP im oo uom ■ Nobelovo nagrado za mir je za leto 1977 prejela ustanova »Amnesty International«, ki jo je ustanovil 1961 odvetnik Peter Benenson ter se zavzema za politične jetnike po vsem svetu. V času svojega obstoja je intervenirala že za 15.000 oseb. Nagrada znaša 128 milijonov lir. ■ Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je španski pesnik Vicente Alei-xandre. Prvo pesniško zbirko »Omejeni prostor« je objavil 1928, zadnjo »Notranji dialogi« pa 1974. Od 1949 je član španske akademije. Komisija, ki podeljuje Nobelove nagrade, je svojo odločitev utemeljila takole: »Pesniško ustvarjanje Aleixandra globoko ponazoruje človekovo bivanje v vesolju in današnji družbi.« ■ Odslej bo 7. oktober v Sovjetski zvezi državni praznik, ker ta dan, prejšnji petek, je vrhovni sovjet sprejel novo ustavo, ki bo zamenjala dosedanjo iz leta 1936. Novo ustavo, ki šteje 174 členov, je 1500 poslancev z javnim glasovanjem soglasno (le kdo bi si upal biti proti?) potrdilo, nakar so vsi navzoči zapeli, prvikrat javno, tudi novo državno himno. Obenem je bil v soglasju z novo ustavo izvoljen za prvega podpredsednika SZ 76-letni Vasilij Kuzne-cov. Kot znano, je predsednik države Leonid Brežnjev, ki je obenem glavni tajnik stranke. ■ V zvezi z dvajseto obletnico prvega »sputnika« in ob 60-letnici oktobrske revolucije ter razglasitvi nove ustave je Sovjetska zveza hotela te jubileje proslaviti tako, da je poslala v nedeljo 9. oktobra v ozračje vesoljsko ladjo »Sojuz 25«, ki naj bi se spojila z vesoljsko ladjo »Saljut 6«. Priključitev pa ni uspela in oba vesoljca, 35-letni podpolkovnik letalstva Vladimir Kovaljonok in 38-letni ladijski inženir Valerij Rjumin sta bila prisiljena vrniti se na Zemljo. To je že tretji ponesrečen poizkus priključitve v zgodovini sovjetske ko-zmonavtike. Najbolj tragično se je končal polet 30. junija 1971, ko so trije sovjetski kozmonavti ob povratku na naš planet našli grozno smrt v vesoljski ladjici. ■ V Zah. Nemčiji je ponovno strmoglavilo vojaško letalo tipa Starfighter. Obema članoma posadke je uspelo pravočasno odskočiti in se rešiti. Od leta 1960 se je zrušilo že nad 190 letal tega tipa, pri čemer je izgubilo življenje 89 letalcev. ■ Prvič v povojni zgodovini komunistične Romunije je prišlo do stavke rudarjev v premogovnem središču Petroseni. Rudarji zahtevajo zvišanje plač in boljše delovne pogoje. Sam vodja romunske partije Ceausescu je svetoval silam javne varnosti, naj na stavko ne odgovorijo z nasiljem, temveč s prepričevanjem. ■ Med uporom nižjih častnikov v Daki (Bangladeš) je v komaj nekaj urah izgubilo življenje več kot 230 ljudi. Vendar upornikom ni uspelo zrušiti sedanjega vojaškega režima. Več kot 80 upornikov so oblasti zaprle in bodo strogo sojeni. ■ V Pekingu je bil na uradnem obisku Pol Pot, ki se je predstavil kot eden ključnih osebnosti komunističnega režima v Kampučiji (Kambodži). Dejal je, da je sličnost med kamboško in kitajsko komunistično revolucijo. Obe sta se opirali v prvi vrsti na kmete, saj delavskega sloja skoraj ni bilo. Novi monsignorji Sv. oče je na predlog škofa Janeza Jenka imenoval naslednje duhovnike za svoje kaplane z naslovom monsignor: msgr. Franc Krapež, komenski dekan in župnik v Velikem Dolu; msgr. Vladimir Pirih, dekan v Postojni; msgr. Alojzij Vetrih, bivši župnik v Črničah in sedaj rektor semenišča v Vipavi. Novim monsignorjem naše čestitke! Italijanski konzul v Kopru gre v pokoj Dr. Gennaro Onorio Messina, ki je pred sedmimi leti prevzel italijanski generalni konzulat v Kopru, se pripravlja na upokojitev po 45 letih diplomatskega službovanja. Nadomestil naj bi ga sedanji trgovinski svetnik na veleposlaništvu v Alžiru dr. Labruzzo. Konzul Messina se je v preteklih dneh poslovil od predstavnikov mestnih oblasti na Reki in od zastopnikov raznih italijanskih manjšinskih organov. Zastopniki javnega življenja na Reki so v svojih pozdravnih nagovorih izrazili hvaležnost za koristno sodelovanje v sedmih letih diplomatske službe dr. Messine v Kopru. Vsi so tudi podčrtali dobre prijateljske odnose, ki vežejo Italijo in Jugoslavijo. Tovarna v Dolenji Trebuši Pred kratkim so v tem kraju odprli tovarno lesenih igrač in sicer kot obrat tovarne obutve in otroških potrebščin iz Mirna pri Gorici. Mirenska tovarna je doslej odprla obrate že v Kalu nad Kanalom in v Cerovem v Brdih. Nova tovarna v Dolenji Trebuši bo zaposlovala 38 delavcev, večinoma žensk. Kasneje pa predvidevajo zaposlitev še za 40 delavcev in delavk. Tovarna je edina te vrste v Jugoslaviji. Industrijska cona v Tolminu Iz nekdanjih vojašnic na Poljubinskem polju vzhodno od Tolmina raste industrijska cona na 170.000 kv. metrov zazidalne površine. Danes imata v tej coni svoje prostore podjetji Avtoprevoz in Iskra-Avto-elektro. Kmalu pa bodo postavila svoje obrate tudi druga podjetja, Metal£lex, gradbeno podjetje Posočje, gradbeno podjetje Gorica svoje skladišče, Soško gozdno gospodarstvo obrat za popravilo gozdne mehanizacije, tekstilna tovarna Bača iz Podbrda tovarno za mikano prejo. Industrializacija prodira vse bolj tudi na severno Primorsko in hitro spreminja tamkajšnje naravno in družbeno okolje. UTRIP CERKVE • Med raznimi državniki je sv. očetu Pavlu VI. ob njegovi 80-letnici čestital brzojavno tudi predsednik Jugoslavije Tito. V brzojavki je rečeno: »Ob rojstnem dnevu Vaše svetosti Vam z zadovoljstvom pošiljam svoje iskrene čestitke in najboljše želje za dobro zdravje, dolgo življenje in uspeh pri opravljanju Vašega visokega poslanstva, ki je posebej namenjeno prizadevanju za pravičnost, mednarodno sodelovanje in mir v svetu.« • 35 slovenskih duhovnikov in 8 bogoslovcev s Koroške je na svojem prvem skupnem izletu obiskalo benediktinski samostan »Št. Lambert v gozdu«. Ta samostan, ki leži v višini 1000 m na štajersko-koroški meji blizu trga Neumarkt, se omenja že leta 1066. V dolgi vrsti opatov in menihov najdemo tudi Slovence. Leta 1157 so se menihi iz Št. Lamberta naselili tudi na Marijinem Celju (Mariazell) ter tako dali temelje eni najbolj obiskanih božjih poti v Evropi. • Na Poljskem so v septembru po vseh cerkvah prebrali pismo škofov, ki obsojajo oddaje, članke in filme, ki mlade spodbujajo k slabemu, škofje tudi prosijo oblasti, naj ne dovoljujejo predvajanja takih del, ki žalijo verska čustva katoličanov. Zavzemajo se še za verske oddaje na radiu in televiziji ter za predvajanje nedeljskih in prazničnih maš. • Zelo pomembna misijonska družba so misijonarji Božje besede. Trenutno šteje 2.209 duhovnikov, 779 sobratov in 2.113 redovnih sester. Iz njenih vrst je 25 škofov. Delujejo v 20 misijonskih deželah. Vodijo 4 univerze, 12 visokošolskih kolegijev, 369 srednjih in 2.042 osnovnih šol. • V škofiji Fairbanks na Aljaski živi okoli 20.000 Eskimov. Duhovnikov med Eskimi ni veliko in jih obiskujejo le občasno. V zadnjih dveh letih so posvetili zato 15 Eskimov za stalne diakone. V juniju je organizacija Amnesty International napovedala akcijo za osvoboditev naslednjih jetnikov: DUŠAN BRKIČ (Jugoslavija), aretiran 16. julija 1975 ob čistki med filosovjetskimi komunisti. Obtožili so ga protirevolucionarne dejavnosti, propagande, ki neti sovraštvo in razkole ter delovanja v škodo ljudstva in države. V obtožbi je govora o neki pismeni izjavi, v kateri se Brkič in trije njegovi tovariši proglašajo za komuniste, ki ne sprejemajo možnosti kake samostojne poti v socializem. Obtožba tudi trdi, da sta se dva od njih obrnila na neke jugoslovanske »staliniste«, ki žive kot begunci na Madžarskem in v Sovjetski zvezi, da bi zvedela, ali je Rdeča armada pripravljena ob Titovi smrti zasesti Jugoslavijo. Očitno pa je, da se obtožbe proti Brkiču naslanjajo na zelo trhle dokaze, v glavnem obrekovanja in podmene. Na sodni razpra- vi v Beogradu 9. februarja 1976 je bil Brkič obsojen na osem let strogega zapora. Po zanesljivih podatkih, do katerih je prišla A. I., drže Brkiča v zelo strogih pogojih v niški kaznilnici. Nahaja se popolnoma izoliran in ne sme ničesar brati. Jetnik ima zdaj 64 let. Med zadnjo vojno je bil partizanski poveljnik na Hrvatskem in v Sloveniji. Bil je prvi minister za Hrvat-sko do leta 1950, ko je bil obtožen udeležbe pri organiziranju upora kmečkega prebivalstva v nekaterih predelih Hrvatske proti nasilnemu podržavljanju in zadružništvu. Takrat je bil zaprt in ostal do leta 1956 v kaznilnici na Golem otoku. Po izpustitvi je živel v Beogradu in se posvetil študiju. MOHAMED ŠALAH FUSS (Tunizija), univerzitetni študent v Tunisu, je bil aktiven član študentskega gibanja do prve aretacije in procesa leta 1968. Takrat je bilo 134 študentov in intelektualcev obsojenih zaradi prevratništva, levičarske usmerjenosti in odprte kritike na račun nasilne vlade. Med zasliševanji je prišlo tudi do mučenja, med procesom pa je bila odvetnikom praktično onemogočena primerna obramba. Fliss je bil obsojen na dve leti zapora. Bil je zopet za nekaj mesecev zaprt leta 1973 ob nekih javnih shodih in stavkah. Bil je potem izpuščen na začasno svobodo. Na velikem političnem procesu leta 1974, ko so sodili 202 obtožencema, je bil Fliss obsojen v odsotnosti na drugi dve leti zapora. Zaprli so ga leta 1975 in pri A. I. so zvedeli, da je bil večkrat hudo mučen. Nihče mu ni mogel dokazati kakega nasilja. Obtožnica govori o nevarnih idejah, ki naj bi imele za cilj padec predsednika Burgibe. Odkar je bil zaprt, je prestal še dva procesa, na katerih se mu je kazen zvišala na osem let zapora. Na prvem teh procesov ni bil prisoten, ker je ležal zaradi posledic mučenja. Na drugem procesu je bil prisoten in je tudi z vso jasnostjo razložil cilje svoje skupine. Danes ima 29 let. Zaprt je v kaznilnici Nador v Bizerti Čeprav mu vid peša in boleha na ledvicah, ni deležen zdravniške oskrbe. Prošnje za njegovo osvoboditev (po možnosti v francoščini) je treba poslati na naslov: Son Excellence Habib Bourguiba, Tunis, Tunisia; ali tudi na naslov: M. Ta-har Belkhodja, ministre de 1’Interieur, Tunis, Tunisia. DOROTEO GRANDEL (Paraguay), kmet, gi so ga vojaki odpeljali z doma v Tobati. Zaprli so ga v vojašnico v kraju Caaguazu. Paragvajsko vrhovno sodišče je zahtevalo od vojaškega poveljstva pojasnila o dogodku, a general Otello Carpinelli Yegros, poveljnik divizije, ki je imela opraviti z Gran-delom, je zatrdil, da mu je zadeva neznana. V pokrajini Yhu, kjer je Grandel živel, so vojaki s silo in terorjem pregnali kakih 30 kmečkih družin in jim požgali hiše. Baje so vojaki to počeli zato, da bi šli na roko neki finančin družbi, ki je kupcu zemljišča, kjer so živeli tudi omenjeni kmetje, zajamčila, da ga bo izročila nenaseljeno. Paragvajski časnik El Radical je objavil novico o dogodku in jo dokumentiral s fotografijami in pričevanjem kakih dve sto oseb. Urednik časnika je bil takoj aretiran. Sodišče, ki je preiskovalo zadevo, pa ni potrdilo teh pričevanj. Ko je Grandel to zvedel, se je sam odpravil v prestolnico, da bi pričeval o dogodkih v svoji vasi. Predložil je sodišču podpisano izjavo, deset dni zatem pa je izginil. Gran-delova aretacija in ujetništvo nista bila nikoli uradno potrjena, čeprav ima A. 1. v rokah neizpodbitne dokaze, da je bil Grandel res aretiran in zaprt. Prošnje za njegovo osvoboditev naj bodo naslovljene: Exmo Senor Ministro del In-terior, Dr. Sabino Montanaro, Ministerio del lnterior, Estrella y Montevideo, Asun-cion, Paraguay; ali tudi na naslov: Exmo Ministro de Agricultura y Ganaderia, Senor Hernando Bertoni, Ministerio de Agricultura y Ganaderia, Pte. Franco Calle 14 de Mayo, Asuncion, Paraguay. Nikoli ne pišite naravnost jetnikom, ampak samo na naslove, ki jih svetuje vodstvo A. I. Prošnje so lahko napisane na aerograme, ki jih v Italiji dobite na glavnih poštah in so veljavni za ves svet. Besedilo prošnje se lahko glasi približno takole (seveda v jeziku, ki je primeren za tisto državo): »Pišem se... živim v... in podpiram delo organizacije A. I. Zelo me je prizadela novica, da je bil aretiran (zaprt, mučen)... Mislim, da je njegovo jet-ništvo v nasprotju z deklaracijo o človečanskih pravicah. Gotov sem, da so načela te deklaracije prav tako važna za vas, kakor za ves ostali svet in zatrdno upam, da boste prizanesljivi v tej zadevi.« Drugi primer pisma lahko najdete v Katoliškem glasu št. 23 (9.6.1977). Podrobnejše novice o organizaciji A. I. lahko berete tudi v št. 40 (7.10.1976) našega lista. Vsa pojasnila pa lahko dobite, če se obrnete na sedež italijanske sekcije A. I., via della Penna 51, Roma. Tja se lahko obrnete tudi, če bi želeli postati člani te organizacije. Slomik v mtm lelu Zavod Slovenik v Rimu je izdal brošuro, v kateri daje obračun, kako je bilo v Sloveniku med svetim letom 1975. Najprej govorijo številke. Obisk Rima v svetem letu je začel zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. Za njim se je v Sloveniku zvrstilo še 6 skupin iz Slovenije in iz raznih delov sveta, ki so našli prenočišče v Sloveniku. Med temi so bili tudi Tržačani in Goričani. Vseh romarjev v Sloveniku je bilo 4.387. Poleg številčnih podatkov so v brošuri še razni članki, ki povedo, kako smo Slovenci obhajali sveto leto v Rimu. Vse je bilo točno organizirano, posebno še romanja iz Slovenije. Takole pravi brošura: »Slovenski romarji so prišli v Rim po skupinah. Slovenski svetoletni odbor s sedežem v Sloveniku je pravočasno obvestil slovenske škofe in župnike, kako naj organizirajo skupine. Sestavil je dvodnevni program za skupine, da so v kratkem času poromali razen v cerkev sv. Petra še na grob sv. Cirila in v katakombe, obenem pa si bežno ogledali še glavne rimske znamenitosti. Romanja so dosegla višek na koncu maja in v začetku junija, ko je bil vzpostavljen zračni most med Brnikom in Ciampinom, med Ljubljano in Rimom. Vsak drugi večer je pristalo letalo Inex Adria Avioprometa na rimskem letališču, pripeljalo novo in odpeljalo prejšnjo skupino domov. Na letališču pa sta že čakala dva avtobusa, ki sta odpeljala romarje v Slovenik in v Casa Emmaus.« Brošuro krasijo tudi barvne in črnobele fotografije. Vsekakor gre za dostojno publikacijo, ki bo trajen spomin na sveto leto 1975 in kako so ga doživljali slovenski romarji. VLADIMIR TRUHLAR Doživljanje Absolutnega v slovenskem leposlovju V izdaji župnijskega urada Dravlje v Ljubljani je pred kratkim izšlo v 2000 izvodih omenjeno delo p. Vladimirja Truhlarja, bivšega profesorja na rimski jezuitski univerzi Gregoriana. Gre, po lastnih besedah, za njegov najboljši slovenski spis, kot se je bil izrazil nekaj dni pred smrtjo. V knjigi se sooča z duhovnostjo v delih Prešerna, Jenka, Mencingerja, Ketteja, Murna, Tavčarja, Cankarja, Zupančiča, Preglja, Kosovela, Jarca, Gradnika, Antona Vodnika, Voduška, Balantiča, Kocbeka, Ceneta Vipotnika, Udoviča, Hribovška in Strniša. Torej za širok časovni razpon v slovenski besedni umetnosti, od romantike, prek realizma, moderne do sodobne književnosti. Prikaz je mojstrski, jedrnat, tako da vse delo obsega samo 250 strani. Kot znano je bilo delo predloženo celjski Mohorjevi družbi, da bi ga izdala, toda la je terjala, da bi tedaj še živeči pater Truhlar pristal na črtanje enega ali tudi več poglavij. Nekaterim slovenskim krogom namreč ni bilo pogodu, da se govori o duhovnosti Cankarja ali Kosovela in še koga, ki so sicer veljali za socialistično ali vsaj napredno usmerjene, toda niso bili zaradi tega že brez vere, kot si jih prizadevajo prikazati. Sedaj je delo izšlo v neokrnjenem obsegu. Cena izvodu 6.000 lir. Na vsak način pa je zadnje Truhlarjcvo delo edino in edinstveno na polju slovstvene kritike in ga ne bo mogel prezreti noben količkaj resen slovenski književni zgodovinar. Ob Izjavi prirediteljev manifestacije v Bazovici Prireditelji protestne manifestacije na Bazovici in SKGZ so izdali skupno Izjavo. Iz Izjave objavljamo drugo polovico: Prireditelji množičnega protestnega zborovanja so v svojem takojšnjem reagiranju na oskrumbo spomenikov v Bazovici in na Opčinah izhajali iz iskrene želje po enotnem, izvenstrankarskem nastopu vseh komponent slovenskega družbenega in političnega življa in vse demokratične javnosti. Polemični posegi s tiskovnimi sporočili, ki so preslišali iskrenost prizadevanj, so vzbudili med prireditelji veliko nezadovoljstvo, še posebej pa pisanje katoliškega glasila v Gorici, ki je s svojimi nesprejemljivimi, žaljivimi in lažnimi trditvami ponovno poskušalo vnesti med Slovence razdiralne elemente politike, ki je toliko gorja povzročila slovenskemu narodu med njegovim bojem za svobodo. Slovenska kulturno gospodarska zveza je na sestanku s prireditelji množičnega protestnega zborovanja utemeljila svoje pripombe izhajajoč iz načela, da je za obrambo življenjskih interesov celokupne narodnostne skupnosti nujno potrebna enotnost vseh Slovencev ob podpori vseh demokratičnih sil. Ob ugotovitvi, da je želja prisotnih na sestanku izhajala prav iz teh predpostavk, je bilo na tem skupnem sestanku sprejeto priporočilo o metodi dogovarjanja za nadaljnje manifestacije najširšega interesa na osnovi predstavništva, kot je bilo že utrjeno s sestavo slovenske delegacije za obisk v Rimu. * * * Jemljemo na znanje Izjavo, toda pri tem vprašujemo: 1. Če je protestna manifestacija izhajala »iz iskrene želje po enotnem, izvenstrankarskem nastopu vseh komponent slovenskega družbenega in političnega življa in vse demokratične javnosti«, zakaj na proslavi ni smel govoriti zastopnik edine slovenske stranke v Italiji? Ali ta stranka ni »komponenta slovenskega političnega življa«? 2. Če smo poudarili, da je na proslavi smel govoriti zastopnik »italijanske demokratične javnosti«, ni pa smel govoriti zastopnik slovenske demokratične in antifašistične javnosti, ki se zbira okrog lipove vejice, smo pokazali na dejstvo. Če so dej- stva žaljiva, so žaljiva za tiste, ki jih zakrivijo, ne za tiste, ki nanje opozorijo. Dejstva tudi niso laž; laž je dejstva tajiti. 3. Enotno obsojanje napada na bazoviški spomenik, ki je našlo izraz v vseh slovenskih slovenskih zamejskih časopisih, tudi v našem, je dokaz, da smo vsi enotni »v obrambi življenjskih interesov celokupne narodnostne skupnosti«, nismo pa bili enotni na manifestaciji v Bazovici. Kdo je vnesel v manifestacijo »razdiralne elemente politike«? Mi gotovo ne. Zato ponavljamo: Izjave bomo presojali po njih sadovih in ne po njih besedah. Zaradi tega pozdravljamo zaključek Izjave, »da je bilo sprejeto priporočilo o metodi dogovarjanja za nadaljnje manifestacije najširšega interesa na osnovi predstavništva«, v upanju, da bo to držalo za naprej. Kadar so se SKGZ in drugi levičarji tega držali, smo namreč povsod dosegli enotnost, ne samo pri delegaciji v Rimu. Ne dvomimo, da bi tudi pri manifestaciji na Bazovici lahko bilo tako. Potem bi tudi »polemik« in »Izjav« ne bilo. Vsled tega odločno zavračamo krivične obtožbe na račun »pisanja katoliškega glasila v Gorici«. RAZNO H V noči od 6. na 7. oktober je silno neurje katastrofalno zadelo Ligurijo, zlasti mesti Genovo in Alessandrio ter njuno podeželje. Pretrgane so bile telefonske zveze, zmanjkal je električni tok, več cest in železniških prog je bilo prekinjenih, med njimi mednarodna proga skozi predor Sim-plon. Smrtnih žrtev je bilo 11. H Član predsedstva Jugoslavije Edvard Kardelj se je vrnil v Beograd s svojega sedemdnevnega obiska v Severni Ameriki. Tam se je sestal s predsednikom Carterjem, s podpredsednikom Mondalem in raznimi političnimi osebnostmi. Vlada ZDA se je obvezala, da bo dala Jugoslaviji več orožja. V ta namen bo kmalu prišel v Jugoslavijo ameriški obrambni minister Ha-rold Brown. Sklenjeno je tudi bilo, da bo Tito obiskal ZDA v prvi polovici prihodnjega leta. iiiiiiiiiiiiniMiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiniiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiii Več študija in boljši uspehi Kar za 10 dni skrajšanih počitnic ni menda nihče, ki ima kaj opravka s šolo, sprejel z navdušenjem. Zakon št. 517 določa 215 dejanskih šolskih dni, začenši z 20. septembrom, brez vmesnih praznikov. Lansko šolsko leto smo našteli največ 186 do 192 šolskih dni, ne vštevši stavk, zasedb, zborovanj itd. O novem šolskem koledarju mora še reči svojo dokončno sodbo vsedržavni svet za javno šolstvo. Vendar je predviden konec pouka okoli 15. junija. Od 20. septembra do 15. junija je 269 dni, od tega 38 nedelj skupaj z božičem in novim letom in šestimi prazniki, ki so nam še ostali (Vsi sveti, Brezmadežna, sv. Štefan, velikonočni ponedeljek, 25. april in 1. maj). Ostane še deset dni za šolske počitnice. Od tega božične počitnice (od 24. dec. do 2. jan.) in velikonočne (od 23. do 27. marca). Ne bo pa več dveh prostih dni, o katerih so odločali zavodni sveti. Prihodnje šolsko leto bomo začeli že 10. septembra, seveda kot bodo narekovale zahteve in potrebe posameznih dežel. Pred- Deželno tajništvo SSk o odloženih volitvah Na svojem prvem jesenskem zasedanju 5. oktobra je deželno tajništvo Slovenske skupnosti pod vodstvom prof. Andreja Bratuža obravnavalo predvsem odložitev volitev na pomlad ter problem celovite zaščite Slovencev v Italiji. Po uvodnem tajniškem poročilu dr. D. Štoke se je o nakazanih problemih razvila diskusija, v katero so posegli Rafko Dolhar, Marjan Terpin, Salvatore Venosi, Marij Maver, Damjan Paulin, Antek Terčon in drugi. Glede odložitve volitev je deželno tajništvo ugotovilo, da se nekatere stranke zaradi notranjih in splošnih političnih problemov volitev dejansko bojijo. To pa ne velja za Slovensko skupnost, ki se je na volitve že dobro pripravila in začela s temeljitim delom prek raznih komisij vo-livnega značaja. Deželno tajništvo je poudarilo predvsem važnost deželnih volitev, ki bodo prav tako v prvi polovici prihodnjega leta in ki bodo za Slovence v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini nedvomno pomenile velik preizkusni kamen. Glede celovite zaščite Slovencev v Italiji deželno vodstvo SSk ugotavlja, da je zagotovitev vlade Andreottija, da bo še v septembru imenovana posebna komisija za izdelavo zakonskega predloga v korist Slovencev v Italiji, žal ostala neizpolnjena. Zato poziva vodstvo SSk vse Slovence, da prek enotne delegacije, ki je bila avgusta letos v Rimu, ponovno sprožijo zahtevo po takojšnji ustanovitvi posebne komisije pri predsedstvu rimske vlade. V ta namen je vodstvo SSk že interveniralo v preteklih dneh pri vladnem komisarju dr. Molinariju v Trstu in je zdaj sklenilo, da takoj naveže stike s strankami in organi- zacijami, ki so bile v enotni delegaciji, katero je letos poleti sprejel predsednik vlade Andreotti. Sprejem pri tržaškem prefektu Tržaški prefekt dr. Molinari je 27. septembra letos sprejel in se dalj časa zadržal v pogovoru s predstavnikoma Slovenske skupnosti dr. Dragom Štoko in dr. Rafkom Dolharjem. V ospredju razgovorov je bil problem celovite zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji ter ustanovitev posebne komisije za izdelavo zakonskega osnutka, katero je zagotovil enotni slovenski delegaciji predsednik vlade Andreotti. Predstavnika SSk sta vladnega komisarja opozorila na zagotovilo predsednika vlade, da bo še v teku meseca septembra V nedeljo 16. oktobra, ko se obhaja v župni cerkvi na Katinari hvaležnica, bo ob 15,30 KONCERT mešanega zbora »Marij Kogoj« iz Trsta. ustoličena komisija za izdelavo zakonskega osnutka v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. V nadaljevanju razgovora sta zastopnika SSk obrazložila vladnemu komisarju tudi nekatere druge pereče probleme, predvsem na šolskem področju: konkretno je bil govor o težavah na katinarski srednji šoli, o tolmačenju šolskega zakona iz leta 1961 glede vpisa otrok v slovensko šolo, o problemu učnega osebja ONAIRC ter o ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Vladni komisar Molinari je pokazal razumevanje za vsa nanizana vprašanja in je predstavnikom SSk zagotovil svoje posredovanje na pristojnih mestih. V nedeljo 23. oktobra ob 17. uri vabimo v Marijin dom v ul. Risorta 3 na MISIJONSKO PRIREDITEV 1. Moški zbor od Novega sv. Antona zapoje nekaj pesmi 2. Srečolov za slovenske misijonarje 3. Igra »POSTALA BOM SLAVNA« v treh dejanjih. videne pa so poleg tega tudi najrazličnejše volitve, ki bodo prav tako vzele kak šolski dan. Eno pa je gotovo. Preveč je sprememb in poskusov, kar vse moti. Kot v industriji ni proizvodnje, če se vrste stavka za stavko, tako tudi ne bo šolskih uspehov, če se mladina ne uči. Programi niso ne predelani ne utrjeni. Ob vseh lepih načrtih pa se nam vsiljuje eno: povsod je čutiti premalo resnosti. Učno osebje je naveličano obljub, birokracije, volitev, posvetov in konferenc. Starše skrbe otroci z vedno večjimi zahtevami. Šolarji pa se hočejo otresti vsakega vpliva staršev in učiteljev: vi starši ničesar ne veste, mladina je na pohodu, v njenih rokah je svet in bodočnost. To je res, a je relativno. Veličastnih stvaritev ni ustvarila lahkoživa mladost, temveč delavni duhovi, ki so polagali kamen na kamen k duhovnim in materialnim stvaritvam, ki jih še danes občudujemo. Folklorna albanska skupina v Castrovillari Škofovska sinoda Škofovska sinoda v Rimu je v polnem teku. Pregled stanja katehiziranja v svetu je podal brazilski kardinal Lorscheider. Ves teden so se potem vrstili posegi sinodalnih očetov, ki so osvetljevali ta problem z raznih vidikov. K besedi se je že v torek 4. oktobra oglasil tudi koprski škof dr. Janez Jenko. Poudaril je, da je vzgoja izredno težka naloga in da mora imeti katehet dobre pedagoške lastnosti. Gojencem se mora posvetiti z ljubeznijo in potrpljenjem. Ugotovljeno je, da današnji človek skoraj ni sposoben, da bi občudoval lepote stvarstva, ki jih srečuje vsak dan. Največja ovira za uspešno katehezo je brezbrižnost staršev. Če starši svojim otrokom ne dajejo dobrega zgleda, če ne skrbijo za njihovo duhovno rast, je vse katehetovo delo zaman. Ta miselnost ima svoje zgodovinsko ozadje, ker je bil dolgo časa verouk šolski predmet, za katerega so skrbeli duhovniki. Še danes mnogi duhovniki ne morejo razumeti, da laiki nastopajo v življenju Cerkve, tudi v katehiziranju. Svoj delež ima tudi industrijska družba, ki je razbila družino. Šport 9. občni zbor ŠZ 01ympia V nedeljo 9. oktobra zjutraj se je v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici zbrala lepa skupina mladih in starejših ljudi, ki predstavljajo nedvomno najbolj aktivni del našega športnega društva, tj. njegovo jedro, tako na organizacijskem kot na samem tekmovalnem področju. Po drugem sklicanju je dosedanji predsednik dr. Karel Brešan pozdravil prisotne m odprl razpravo, dr. Damjan Paulin je v imenu Sveta slovenskih organizacij (SSO) voščil uspešno delo, prav tako pa tudi Marjan Terpin kot predstavnik Slovenske skupnosti. Posamezni referenti za razne sekcije (smučarska, moška in ženska odbojka, rokomet in lahka atletika) so v telegrafskih stavkih skušali podati obračun več kot enoletnega delovanja, uspehe in težave. Prišlo je do ugotovitve, da se 01ympia po razvejanosti v svoji dejavnosti lahko kosa z najuglednejšimi italijanskimi društvi, v goriškem merilu pa jo prekaša le eno društvo, italijanska UGG, ki pa je med drugim deležna vsestranske podpore v mestu. Na odbojkarskem pa je 01ympia že več let vodilna sila v Gorici, tako po uspešnosti kot po dolgoletni tradiciji resnosti. To je neizpodbitno dejstvo, ki nam ga priznava sama italijanska javnost hote ali nehote. Pri vsem tem je društvo ostalo neoporečno slovensko in v službi slovenske mladine. Zanimivo je bilo blagajnikovo poročilo, iz katerega je sklepati, da je društvo v finančnem pogledu zdravo in to po zaslugi podpornikov, raznih znanih goriških podjetij in posameznikov, ki s svojimi samoprispevki krijejo kar dve tretjini vseh izdatkov. Omembe vredne so tudi žrtve igralcev samih, ki za razne potrebščine in pogosto tudi za prevoz poskrbijo kar sami. Slišati je bilo tudi kritično stališče mlajših članov 01ympije, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z večnimi težavami, ki jih društvo ima v glavnem zaradi pomanjkanja primernih kadrov. Razgibani diskusiji so sledile volitve novega odbora. Predloženi sta bili dve listi. Večino glasov je prejela lista z naslednjimi odborniki: Devetak T., Primožič M., dr. Vrtovec J., Černič M., dr. Brešan K., prof. Kraner M., Bertolini R., Soban B., Cotič Š., Vižintin M. - P. T. 11(1 Illllllllllll ................................................. Illlllllllllllllllllllll........Illlllllllllllllllllll.....IIINIIIIIIIIIIIIIIMII .........................................................................................................................Hill11IIlil!IIIIIIIlili!I1IIIIIIIHM1111111111IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII[IIIIIII1111111IIIIIIIIIIIIIII!IIIItiII11IIIIII[IIIIIIIItiI[IIIIIIIIIIIIIIf11IIIIIII11IIIilIIIIIIIIIIIII[IIIIIIIDlItlIII11MU111M11