Uvestiia pišejo: »Sedanja gonja proti Slovencem, delo neofašistov" (stran 8) KULTURNO POLITIČNO GLASILO ^4tn! urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. t>„ b. ^TNIK XXIV / ŠTEVILKA 45 CELOVEC, DNE 9. NOVEMBRA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Zopet strašijo na Koroškem Querschnitte: Majhnega Hitlerja spet rabimo, čisto majhnega, pa bosta zavladala mir in tišina V ZADNJIH DNEH ZOPET STRAŠIJO PO ^ŽNEM KOROŠKEM HUJSKAČI IN PRO-*°KATERJI, KI POBIRAJO PODPISE ZA SPREJETJE zakona o ugotavljanju SLOVENSKE manjšine, to početje u-RADNO podpirata svobodnjaška STRANKA IN „HEIMATDIENST“, prikrito pa mnogi funkcionarji in odborniki TeR poslanci ovp, pa tudi posamez- 10DBORNIKI SOCIALISTOV. Zgleda, da se le bojijo, da podpisov ne bo °vo|j (vsaj ne v tej meri, kot si to gospodje e,iJ'o), zato so dobri tudi drugi „argumenti“. Pliberškem okraju na primer so si izmisii-' kar tri: pri zavednih slovenskih družinah, ,6r si mislijo, da bodo igro kar hitro spre-9ledali, pobirajo podpise za »dvojezične kra-evne napise" (npr. v Strpni vasi — in to v ®P< slovenščini), spet pri drugih si izmislijo aJko, da podpisno akcijo »podpira tudi Čr-ei“ (slovenski podžupan v Pliberku Mirko Kumer), pri tistih, kjer tudi ta zadnji argument ne bi privedel do zaželjenega uspeha, pa je še »ugotovitev" najbolj primerna, da se morajo ljudje odločiti med pripadnostjo k Avstriji ali Jugoslaviji. Pa tudi v drugih dvojezičnih krajih južne Koroške poskušajo ljudje, ki so nam znani že kot komisarji pri ljudskem štetju 1961, prisiliti naše slovensko prebivalstvo, naj podpira akcije, ki bi v dokončni fazi privedle do iztrebljenja manjšine. V Brnci, kjer so izselili številne koroške Slovence, odkrito govorijo, da drugič izselitve ne bo več: šlo bo na krajši način. Ob vseh teh grožnjah, pri vsem tem skritem in odkritem terorju pa si drzneta protestirati in pisati proti oddaji v televiziji (»Ouerschnitte"), ki jih je pripravil znani strokovnjak za manjšinske zadeve prof. Claus Gatterer koroška OVP in Volks-zeitung. Oddaja je bila ena prvih, če ne prva, ki je vsem gledalcem realistično kot to bolje ne bi mogla storiti, prikazala stvar- nost na Koroškem. »AN KLAN HITLER BRAUCH MA, AN GONZ AN KLAN...“ JE ZGOVOREN DOKAZ. POTEM BI SPET VLADALA TIŠINA NA KOROŠKEM, GROBNA TIŠINA. ZADNJA VEST: Nixon prepričljivo zmagal Pri predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike je dosedanji predsednik R i -chard N i x o n ponovno zmagal, tokrat z 61 odstotkov glasov. Njegov protikandidat demokrat George McGovern je dosegel le 38 odstotkov glasov. V 49 državah je Nixon dobil večino, McGovern le v eni. Kljub temu bo moral Nixon vladati ob večini demokratov v obeh domovih. v Škandalozno ravnanje avstrijskih oblasti Da se koroški Slovenci v sedanjih razme-a" ne moremo počutiti varne niti s strani lja^n°Str,ih or9anov> kaže naslednji pripet- ^ Kot je znano, je nastavljenec Slovenske •"osvetne zveze Marjan Srienc, snel v Veli-d0Vcu nekaj dni po Heimatdienstovi prire-1 vi vabilo le-te, da bi ga ohranil za svoj rniv. Množica, ki se je pri tem zbrala, je r|sili|a policijo, da je Srienca odpeljala. ^ Sedaj pa je Marjan Srienc dobil upravno azen v znesku 500.— šilingov „wegen Er-9ung dffentlichen Argernisses". Srienc ničesar ni poškodoval. Ko pa so Jane in nahujskane tolpe trgale napise, j v pohodih ljudi iz spanja, ko so pre-n pau nacionalisti zavedne Slovence, tedaj ' kilo nobenega »offentliches Argernis", I p®k je policija očivno bila vesela, se sme-a in ploskala. Tudi pristojni politiki, kot °sch, Broda in drugi, niso ničesar ukrenili. Nasprotno. S hujskaškim županom in organizacijami se bodo vsedli za isto mizo ter razpravljali o nadaljnem »plodnem sodelovanju". Ali smo ob takem ravnanju oblasti koroški Slovenci sploh še enakopravni? Kdo vlada na Koroškem in v Avstriji? Pravni red ali narodomorni dejavniki? Mera je polna! Resolucija FUENS Centralni odbor Federalistične unije narodnostnih skupnosti (FUENS) je na svoji seji 3. novembra 1972 z grozo vzel na znanje, da je delu koroškega večinskega naroda, ki popolnoma ignorira v državni pogodbi 1955 mednarodno zajamčene narodnostne pravice dvojezičnih napisov, ki so jih postavili kot delno izpolnitev državne pogodbe, le-to dalo povod, da odvzamejo slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine. FUENS izrecno podpira pravične zahteve slovenske narodne skupnosti na Koroškem, zlasti pa je centralni odbor mnenja, da bo od avstrijske vlade ustanovljena posebna komisija, sestoječa iz zastopnikov slovenske narodnostne skupnosti, političnih strank in zastopnikov oblasti, bistveno pripomogla k pravični rešitvi manjšinskega problema. Slovenska narodna skupnost je sklenila, da bi problem internacionalizirala. FUENS upa, da bi bilo možno najti rešitev na avstrijski ravni. Če to, na žalost, ne bi bilo mogoče, FUENS sodi, da bi se potem morali mednarodni organi lotiti tega problema z največjo odgovornostjo, ter da bi ga v sodelovanju z nacionalnimi organi pravično rešili. Centralni odbor FUENS podpira slovensko narodnostno skupnost v njenem boju za etnični obstoj ter ji nudi vso pomoč, ki ji je dana na temelju njenih dolgoletnih izkušenj pri reševanju problematike narodnih manjšin v Evropi. Povl SKADEGARD Sen. Dr. Friedl VOLGGER predsednik gen. tajnik Kreiskv sklical koroške župane na Dunaj Podžupan Stanko Vauti jasno zastopal slovenska stališča Jesse zahteva: »Dvojezične napise samo, če to zahteva 51 odstotkov prebivalstva na južnem Koroškem" • DUNAJ (W). PRED TEDNOM DNI JE SPREJEL ZVEZNI KANCLER DR. BRUNO zen županov tudi podžupan Stanko Vauti iz a KREISKV NA DUNAJU 34 ŽUPANOV IN 2 PODŽUPANA IZ DVOJEZIČNEGA občine Bistrice pri Pliberku. Ker je bil žu- OZEMLJA NA KOROŠKEM. POSVETOVAL SE JE Z NJIMI O SITUACIJI, KI JE NASTALA PO POSTAVITVI NEKATERIH DVOJEZIČNIH NAPISOV NA KOROŠKEM. (Dalje na 4. strani) Odprto pismo uredništvu celovške Volkszeitung An die Redaktion der Volkszeitung 9020 Klagenfurt Volkermarkter StralBe 25 Das MaB ist nun auch bei mir voli. Ich habe die Volkszeitung seit ihrer ersten Nummer 1945 bezogen, gelesen und bezahlt. Jetzt aber ist diese Lekture unverdaulich. Was sich die Zeitung in der Hetze gegen die Erfullung des Art. 7 des Osterreichi-schen Staatsvertrages leistet, ist ein Hohn gegen die Unterzeichner des Vertrages. Und dabei behauptet die Volkszeitung, nichts, schon gar nichts, gegen die Slovvenen im Lande zu wol-len. Wenn sich die Volkszeitung vom 7. 11. 1972 bemussigt fiihlt, ein Gster-reichbekenntnis zu verlangen, so muG ich die Herren der Redaktion beleh- ren, daB ich das Bekenntnis zu Oster-reich durch Talen abgelegt hatte zu einer Zeit, als gevvisse Leserbrief-schreiber in den Reihen der »Oster-reichischen Legion" in Sudbayern auf die Okkupation Osterreichs vvarteten. Ich vverde mich als osterreichischer Staatsburger solange fur die Erfiil-lung des Art. 7 einsetzen, bis Gster-reich seinen internationalen Verpflich-tungen nachkommt. Die Redaktion muB ich aber bitten, von der Zusendung der Volkszeitung an meine Adresse und meinen Namen ab heute Abstand zu nehmen. Mit Hochachtung Dr. Josef Tischler, e. h. 9020 Klagenfurt KarfreitstraBe 32 8. 11. 1972 Uvodoma sta naglasila kancler in pa koroški deželni glavar Sima potrebo po izvedbi člena 7 državne pogodbe, podčrtala sta predvsem mednarodne obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela po državni pogodbi. V svojem odgovoru je iznašal Bacher (OVP) svoja znana stališča, predvsem pa je izročil zveznemu kanclerju zahteve županov, ki so vključeni v Ljudski stranki. Tam OVP zahteva, naj vlada izvede uradno ugotavljanje manjšine, ali pa da pogreje nekdanji Klausov predlog; kot tretjo možnost pa predlaga OVP podpise 20 odst. prebivalcev v občini, ki bi potem morala dobiti dvojezičen napis. V istem memorandumu zahteva OVP ureditev komisije, v kateri bi bile zastopane v parlamentu zastopane stranke in »prizadeto prebivalstvo". Vrsta županov se je javila k besedi. Najbolj strupeno so zavzeli stališče proti zakonu o dvojezičnih napisih poleg OVP-jevske-ga župana in državnega poslanca Deutsch-manna župani Glantschnig (OVP) iz Vovbr, Burger (SPO) iz Škofič (zahteval je ugotavljanje manjšine) ter seveda Vitus Jesse (na vsak način ugotavljanje manjšine in dvojezične table samo tam, kjer to želi vsaj 51 odstotkov prebivalstva!). Slučajno je bil pri razgovorih navzoč ra- Oster protest Beograda Jugoslavija je včeraj v ostrih besedah naslovila Avstriji protest in skrb zaradi protijugoslovanske in protislovenske gonje na Koroškem. Le-ta predstavlja resno nevarnost za nadaljnje dobre jugoslovansko-avstrijske odnose. 17 let po podpisu državne pogodbe pravice slovenske in hrvaške narodnosti še sedaj niso izpolnjene. Če Avstrija ne bo izpolnila v avstrijski pogodbi zajamčenih pravic narodnostnih skupnosti, bo Jugoslavija vso zadevo internacionalizirala. Jugoslovanska nota zahteva tudi prepoved dejavnosti koroškega Heimatdiensta, ter nacionalističnih in šovinističnih organizacij, ki so sovražno razpoložene proti Jugoslaviji. Dalje je v noti rečeno, da se zakon o postavitvi dvojezičnih tabel na Koroškem, čeprav je po paragrafu 3, člen 7 državne pogodbe nezadovoljiv, mora izvesti. Vsaka sprememba tega zakona v škodo slovenske narodne skupnosti, bi vsemu, kar je doslej vlada Krei-skega storila za manjšino, vzela vrednost. „Querschnifte" Pod tem naslovom je prenašala avstrijska televizija ob koncu preteklega tedna v obeh programih oddajo o koroških Slovencih. Gre pri seriji televizijskih oddaj pod naslovom „Querschnitte“ za prerez najaktualnejših dogodkov. Dvajset minut trajajočo oddajo o življenju slovenske manjšine na Koroškem in njenem sedanjem položaju v zvezi z akcijami proti dvojezičnim napisom je pripravil prof. Klaus Gatterer, po rodu Južni Tirolec. Pred kratkim je imel v televiziji daljši pogovor z dr. Veiterjem, ki se je kot strokovnjak za manjšinska vprašanja in mednarodno pravo pred avstrijsko in svetovno javnostjo odločno zavzel za pravice koroških Slovencev. Prispevek za oddajo „Querschnitte“ je Klaus Gatterer zelo skrbno pripravil. Bival je dalj časa na Koroškem, prišel je v deželo že temeljito pripravljen ter je želel prikazati koroške Slovence javnosti nepristransko. Tako smo videli v televiziji ljudi, kot jih nam prikazuje v svojih slikah VVerner Berg. S tem je že povedano, da je želel Gatterer ujeti utrip duše našega človeka, utrip duše naroda ob Dravi in Karavankah. Peljal nas je v slovensko družino, kot jih najdemo vsepovsod na Južnem Koroškem, sodoživljali smo učno uro v dvojezični šoli pred avstrijskim državnim praznikom, s ponosom smo poslušali pogumne, a stvarne odgovore dijakov Slovenske gimnazije, predvsem pa izjave starejših ljudi, katerim je bila življenjska usoda v preteklosti bridka in trda. In danes? Franci Linhard iz Libuč je odgovoril na vprašanje, ali se čuti kot Slovenec ogroženega, z da. Bil je med vojno zaradi svojega narodnega prepričanja v koncentracijskem taborišču. Pred kratkim pa so mu narisali na vrata vislice s kljukastim križem. Dodana je bila še beseda „kacetler“, mišljena kot grožnja!? Da se Koroška nacističnega duha še ni znebila, je bilo v oddaji prepričevalno prikazano z osebo, ki je ob demonstraciji proti deželnemu glavarju klicala po Hitlerju, po malem Hitlerju sicer, pa vendar po Hitlerju, ki naj bi na Koroškem napravil red. Predobro nam je še v spominu „red“, ki so ga bili evropski narodi deležni pod Hitlerjem med drugo svetovno vojno. Na južnem Koroškem so pritisnili na Slovence z izselitvijo, pregnali so slovenske duhovnike ter napravili „red“ po šolah, cerkvah in v javnem življenju s tem, da je morala zginiti povsod slovenska beseda. Ne bi hoteli dramatizirati dogodkov. Vendar je srd, s katerim so trgali dvojezične napise, dosti povedal. Slike v televiziji so pokazale, da govori iz demonstrantov sovraštvo do slovenstva ter da akcije niso bile naperjene v prvi vrsti proti tablam, temveč proti slovenski manjšini. Tako te izgrede občutimo, pa naj jih kdo razlaga kakorkoli drugače. Zanimivo je bilo v oddaji tudi slišati, da so našteli v nacistični dobi 45.000 Slovencev. Po plebiscitu leta 1920 jih nobeno ljudsko štetje ne prikazuje več s tako visokim številom. Slišali smo, da se je tedaj izjavilo toliko oseb za Slovence zaradi tega, ker je bilo štetje povezano z visokimi kaznimi v slučaju, da bi nekdo podal neresnične podatke. Zajeti pa so hoteli čim večje število tudi zaradi tega, ker je bilo v načrtu, da izselijo približno 50.000 koroških Slovencev v kraje zapadne Rusije, za kar so bili pripravljeni baje tudi že načrti. Klaus Gatterer je hotel prikazati z oddajo manjšino, ki živi tudi še danes v strahu in pod pritiskom. Celo šolski sistem — tako je bilo povedano — je Slovencem nenaklonjen, saj morajo svoje otroke Slovenci k dvojezičnemu pouku celo prijavljati. To pa je proti državni pogodbi, ki predvideva za slovenske o-troke pouk pod enakimi pogoji kot za nemške otroke. Da je ob tako stvarni oddaji deževalo protestov z nemške strani, se ne čudimo. Da pa so bili protesti povezani s pod-tikavanji, sumničenji in napadi na slovensko duhovščino, češ da pridiga in vrši bogoslužje skoraj izključno samo v slovenskem jeziku, pa kaže, kako daleč je javno mnenje že zastrupljeno. Žalostno je, da podpirajo to gonjo tudi listi, ki se imajo za zagovornike ..krščanske demokracije". Znašli so se s svojim pisar- Naši bratje v Italiji POLOŽAJ MANJŠIN PRED MEŠANIM ODBOROM Pred kratkim se je v Rimu zaključilo redno zasedanje mešanega italijansko-jugoslo-vanskega odbora za vprašanja manjšin, to je italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, kakor to predvideva 8. člen posebnega statuta priloženega k londonski spomenici. Iz uradnega sporočila o zasedanju odbora — italijansko odposlanstvo je vodil poslanik Milesi Ferretti, jugoslovansko pa svetnik na zveznem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Perišič — je razvidno, da so bila predmet razgovorov med drugimi sledeča vprašanja: pravično zastopstvo manjšinskega naroda v javnem življenju, uporaba lastnega jezika s strani manjšinskih skupnosti, potreba po prostem gospodarsko-kulturnem razvoju slednjih in znani postopek, po katerem se je odvijal popis prebivalstva po Italiji. Glede zadnjega vprašanja je Z. Perišič na zasedanju naglasil, da ni bil ta postopek, ki je seveda oškodoval slovensko narodnostno skupnost, v skladu z določili italijanske ustave, oz. londonske spomenice o so- glasju. Jugoslovansko predstavništvo je o-menilo tudi nezakonito delovanje tržaškega patronata ACLI na Koprskem, a italijanski predstavniki so odvrnili, da nima rimska vlada ničesar pri tem. Govor je bil tudi še o poslovanju Tržaške kreditne banke, ki bi ga veljalo okrepiti z novimi pristojnostmi. DEŽELNA PODPORA ZA UVEDBO DVOJEZIČNOSTI Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je sprejel zakonski osnutek o delnem financiranju dvojezičnega poslovanja v občinah, kjer živijo Slovenci. Dežela bo za stroške, ki jih nalaga uvedba dvojezičnosti prispevala do največ 60 odstotkov. Slovenci živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Julija lanskega leta je podoben osnutek predložil deželnemu svetu svetovalec Dušan Lovriha; vendar je bil njegov osnutek širši in dosledneje formuliran. Dežela bo torej prispevala 60 odstotkov stroškov, ki jih bodo imele krajevne uprave za prevode ter tisk in lepljenje plakatov, sporočil in opozoril, za prevode raznih dokumentov za postavitev in oskrbo tabel v obeh jezikih. Doppelte Moral - offiziell! Wenn man den Menschen als Geistvve-sen verstehen will, dann ist auch ein Volk, eine Nation oder ein Staat und nicht zu-letzt eine Kirchengemeinschaft, ein geisti-ges Gebilde. Diese Gesellschaften von Menschen sind ja geistig nichts anderes als die Summe der mentalen Oualitaten ihrer Mitglieder. Eine der VVurzeln der Schvvierigkeiten im Leben von Staaten, Nationen oder Volke rn ist die Vorstellung, die auch in po-litischen und kirchlichen Lehrmeinungen enthalten ist, daS geselischaftliche Orga-nisationen von Menschen, etvvas ganz an-dersartiges seien als individuelle Perso-nen. Die MaBstabe, vvelche tur eine Ge-meinschaft angevvendet vvurden und noch angevvendet vverden, sind daher vielfach ganz andere, je konkrater zu jenen, vvelche fiir den privaten Gebrauch unter Menschen anerkannt und respektiert vverden. Es gelten daher zvveierlei Moral, Recht, Zivilisation und Kultur. Interessant und AufschluBreich ist aber, daB die individuellen ethischen Begriffe, Zivilisation und Kultur sich bereits auf eine hohere humane Ebene entvvickelt haben als jene von Gesellschaften. Betrug, Luge, Hinterhalt, Zvvang, Dro-hung, Streit- und Kampfeslust, Mord, sind durch-aus salonfahig, ja sogar diplomatisch-kluge Tu-genden, vvenn sie im Namen einer GeselIschaft, eines Vol kes oder einer Nation begangen vverden, vvahrend dieselben Verhaltensvveisen eines Individuums mit Abscheu betrachtet und als kri-minell verurteilt vverden. Gemeinschaftsgebete, offentliche Diskussionen und vvissenschaftlich-soziologische Untersuchun-gen vverden abgehalten und immer neue ver-langt und angeregt. Man spricht auch immer vvieder von der Ohnmacht der groBen histori-schen Bevvegungen, vvelche sich bemilhten, den Menschen und seine VVelt zu verbessern. Chri-stentum, Humanismus, Liberalismus und Kom-munismus hatten bereits versagt und nunmehr prophezeit man auch der modernen Soziologie unubersteigbare Schranken und schlieBliches Versagen. Man ubersieht aber bei allen diesen negativen Feststellungen zumindest eine Ursache und vvie ich meine, die naheliegendste, vvarum allen ge-nannten Bevvegungen der angestrebte Erfolg versagt blieb. Ohne Ausnahme vvaren diese nam-lich in sich selbst geteilt, gespalten, schizophren, da si d as Individuum und die Gesellschaft, die aus Individuen bestand, als zwei getrennte We-senheiten betrachteten und behandelten. VVarum alle menschlichen Gesellschaften diese geisti-ge Spaltung entvvickelten, vvare sicherlich interessant zu untersuchen. Wenn wir nunmehr die individuelle Person-lichkeit als das betrachten, vvas diese jemals fiir vvirklich gehalten, vvas sie geglaubt, getan, ge-fiihlt, gedacht und erfahren hat und vvas sie sich aneignen und respektieren konnte, dann konnen wir logischervveise dasselbe auch von jeder Art menschlicher Gesellschaft oder Gemeinschaft, Volk oder Staat festhalten. In der Tat prasentiert sich auch jede Nation und jeder Staat ausschlieB-lich als die Summe der Charakteristika seiner Angehorigen. Es ist nicht moglich, daB vvir Staaten und Volker anders betrachten, empfinden oder charakterisieren als vvie vvir es bei individuellen Personlichkeiten tun. Ganz folgerichtig und nach dem einfachen Ge-setz von Ursache und VVirkung muB gespaltenes BevvuBtsein eines Staatsvolkes entstehen, vvenn zum Beispiel: ■ Im privaten Personenbereich die menschli-che Gleichvvertigkeit aller Sprachen respektiert wird und im Gegensatz dazu, im staat-lichen Gesellschaftsbereich die staatsbiir-gerliche Gleichvvertigkeit, vvie z. B. der slo- vvenischen Sprache nicht anerkannnt und von Staatsvvegen deren Reduzierung ange-strebt und sanktioniert vvird. Oder vvenn zum Beispiel: ■ Im privaten Personenbereich die Angehorigen einer christlichen Gemeinschaft als gleich vor Gott deklariert vverden und im Gegensatz dazu, im gemeinschaftlichen Kir-chenbereich die gleichvvertige Mitgliedschaft nicht anerkannt vvird, vvenn z. B. die slovve-nischen Glaubigen mit mehr oder vveniger Bruck und Zwang dazu verhalten vverden, deutsch zu beten und zu singen. Man vveiB spatestens schon seit Plato um die psychologischen Gesetze, vvelche ein dominie-render oder egozentrisch-liebender Elternteil, in seinen Kindern manifestiert. DaB dieselbe Rolle auch ein dominierender und ethnozentrischer Staat und eine entsprechende Kirche uberneh-men konnen, vvurde offensichtlich bis heute noch nicht erkannt. VVenn vvir nun dem Staate — der staatsunge-bundenen Kirche sovvieso — eine Aufgabe zuer-kennen miissen, dann ist es seine vvichtigste, den Biirgern Selbst- und UmvveltbevvuBtsein bzvv. Selbst- und Umvveltverstandnis zu vermitteln. Je-doch gleich vvie ein dominierender und egozen- trisch-liebender Elternteil eine solche Aufgabe nicht zu erfullen vermag, so kan n auch ein dominierender und ethnozentrischer Staat und sein6 staatstragende Kirche, keine sittlichen und ge1' stig befreienden Funktionen ausuben. Nicht nur Eltern, sondern auch der Staat und die Kirche konnen daher Feinde der Evolution ihrer Kinder bzvv. ihrer Burger und Glaubig®" sein. In Osterreichs Geschichte und bis in unser® Tagen, haben in der Tat sovvohl der Staat als auch die Kirche ihre Burger bzvv. Glaubigen i" ihrer humanen und christlichen Evolution behln-dert. Beide gesellschaftlichen Institutionen haben sich einerseits dominierend und anderer-seits ethnozentrisch verhalten. Es kommt nicht von ungefShr, daB sich d®r abendlandisch-christlich erzogene Osterreich®r einzeln ganz anders zu benehmen vveiB, als i" einer Masse von Landsleuten. Einzeln kiiBt ®’ die Hand und ist bescheidener bis unterwiirflge' Natur, vvahrend er in der Masse iiberheblich und aggressiv vverden kann. Sein BevvuBsein ist oj' fensichtlich gespalten. Wahrend er als Privav person einen normalen VVillen entfalten kann> folgt er als Gesellschafts-Angehoriger dem hyP' notischen Befehl einer ethnozentrischen PrBesedo o pravljici«, knjigo samo pa je posvetil »svetlemu spominu pokojnega akademika dr. Ivana Grafenauerja, očeta znanstvenega narodopisa pri nas«. Ta zbirka obsega najbolj značilne in najbolj ustrezne pravljice z vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci. Nekatere beneško-slo-venske pravljice, ki so bile zapisane pred več kot sto leti v narečju, so pa v tej knjigi prvič objavljene v knjižni slovenščini. »Dandanašnjemu človeku se vse nekam mudi; živimo v času naglega tehničnega napredka, industrializacije, radia, televizije, osvajanja vsemirja itd. Zato je gotovo, da ta doba pravljicam ni ravno naklonjena, a jih kljub temu še vedno prištevamo med žive duševne dobrine slehernega naroda. Nenehno moramo torej gojiti željo, da ta lepi in bogati zaklad narodnega izročila ne zaide v pozabo. To že zaradi tega ne, ker je naš. V želji, da naša pravljica zopet zaživi in živi dalje, izročamo to knjigo vsem doma in v tujini, da jim utrdi, ljubezen do domačije,« je zapisal Alojzij Bolhar v uvodu. Dr. Erman Pertl — Prof. Miša Krašovec-Pertlova: Naše življenje Pred petimi leti je celjska Mohorjeva družba izdala knjigo, ki sta jo napisala mož in žena, oba strokovnjaka, on zdravnik, ona psihologinja, in ki sta ji dala naslov: »Naše življenje«. Iz svoje strokovne in življenjske izkušnje sta avtorja pripravila priročnik za pouk in vzgojne napotke staršem, vzgojiteljem in mladini sami, katerega smo na tem področju že dolgo pogrešali. Kako velika je bila potreba po knjigi spol-no-vzgojnega področja, dokazuje dejstvo, da je bila piva naklada v najkrajšem času razprodana. Povpraševanju po njej pa ni konca. Avtorja sta prvo izdajo pregledala, dopolnila in nanovo priredila, da zdaj »Naše življenje« v kar najbolj sodobni priredbi znova izide v knjižnem daru celovške Mohorjeve. Naj omenimo ob tej priliki še, da je Slovensko zdravniško društvo letos prvič podelilo dve nagradi dr. Marka Gerbca, moža, ki je v 17. stoletju pridobil sloves evropskega raziskovalca in odličnega zdravnika. Kot posameznik je Gerbčevo priznanje prejel prav naš avtor dr. Erman Pertl, primarij v Mariboru, in sicer za življenjsko delo, drugo, kolektivno priznanje pa je bilo podeljeno koprski podružnici Slovenskega zdravniškega društva. Milka Hartman: Lipov cvet Ljubiteljem domače zemlje in naših ljudi moramo letos ustreči s posebno primerno izdajo, namreč z jubilejno zbirko Milkinih pesmi. Meseca februarja je Milka Hartmanova, neutrudna koroška kulturna delavka, praznovala svojo sedemdesetletnico. Za jubilejno darilo ji je Mohorjeva napovedala izdajo izbranih pesmi, saj od izida Milkine prve knjižne zbirke »Moje grede« poteka že dvajseto leto. Ta zbirka vsebuje pesmi dveh desetletij v izboru, ki ga je v nekak enoletni venec uredil dr. France Vrbinc, uvod je zbirki napisal znani kulturni delavec Lovro Kašelj, župnik v Hodišah, opremila pa jo je Sonja Bavdaž. Družinska pratika za leto 1973 V običajni priročni žepni obliki je pratika izredno priljubljena naša izdaja in jo moramo vsako leto natisniti v visoki nakladi. Poleg koledarskega dela s tradicionalnimi risbami svetnikov in z napovedmi vremena m vsak dan prinaša pratika tudi najrazličnejše sestavke in napotke, da je nikdar ne vzameš v roke brez koristi. Mladinska knjiga - most zbliževanja med mladino treh obmejnih dežel V nedeljo, 5. novembra, so v prostorih ljudskega oddelka državne knjižnice v Gorici zaprli mednarodno razstavo mladinske knjige, pri kateri sodelujejo dežele: Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina. Ob otvoritvi (31. oktobra) je pozdravil go-riški župan De Simone, ki je poudaril važnost te pobude za sodelovanje treh dežel tudi na področju mladinske vzgojne literature. Dr. M a n z i n i je poudaril akcijo v o-kviru mednarodnega leta knjige pod okriljem UNESCO in dejal, da je v organizaciji ljudskih knjižnic Goriška na prvem mestu v Italiji. V imenu Goriške knjižnice iz Nove Gorice, ki je med organizatorji te razstave, je pozdravil Marjan Brecelj, ki je označil mladinsko knjigo kot most zbliževanja in spoznavanja mladine z obeh strani meje v duhu solidarnosti in izmenjavi kulturnih vrednot preko mladinskega čtiva. Tudi celovški predstavnik magistratni direktor dr. Platzer je pohvalil pobudo in izrazil prepričanje, da bo obrodila dobre sadove. Po teh govorih so si gostje ogledali razstavo, ki je razdeljena na štiri dele: Prvi je oddelek slovenske knjige, ki prikazuje 100 slovenskih knjig mladinskega slovstva od klasičnih pa do najnovejših Bevkovih, Pero-cijeve, Seliškarjevih itd. Dalje je prikazanih po 10 mladinskih prevodov v slovenščino iz nemščine in iz italijanščine. Sledi avstrijski de! prav tako s 100 originalnimi avstrijskimi izvodi ter po 10 prevodov iz slovenščine in italijanščine. Tretji del prikazuje italijansko mladinsko slovstvo ter po 10 prevodov iz slovenščine in nemščine. V četrtem manjšem delu pa prikazujejo nekaj originalnega mladinskega slovstva v furlanščini. V ponedeljek so razstavo prenesli v Novo Gorico, nato pa še v Koper, potem jo bodo 27. novembra razstavili tudi v Celovcu v Mestnem domu. Višina foatcev-' SLOVENSKA KULTURA ŽIVI! v Uspeli koncert v St. Lipšu NESTRPNOST »Kolikor znaš, toliko mož veljaš!" pravi ljudski pregovor. Prav nasprotno pa sem pred nekaj dnevi slišal na lastna ušesa v čakalnici pri nekem zdravniku. Poleg mene je sedelo 18 do 20-letno dekle, ki je tarnalo in se jezilo, bila sva namreč sama; vsa razburjena mi pravi: „Bila sem prva, in pridem zadnja na vrsto." Vprašal sem jo, odkod je doma? „Von Unterloibl (Podljubelj) bei Ferlach bin ich zu Hause," mi odgovori dečva. »Potem znate morda tudi slovensko?" sem jo vprašal. »Nein, Gott sei Dank, bei uns reden wir nur Deutsch." Glej, še z Bogom se norčuje. Ti si pa že prava trklja, lahko bi mi dala lepši odgovor," sem si mislil. To je dokaz, da naš najhujši sovražnik, nacistični duh ne deluje samo tajno, ampak tudi že javno in dela razdor med našim ljudstvom. Pred kratkim smo brali v našem listu, da je mera polna. Radovedni pa smo, ali se bo našel kak »usmiljeni Samarijan", da bi se zavzel za naše pravice. Ali smo Slovenci res ničvredno ljudstvo, da smo tako zasovraže-ni, ali bomo še naprej nosili naš križev pot? Ko je prišel pred leti Hruščov v Avstrijo, so dejali, naj molimo za mir. Vse lepo in prav! Za nas se pa nihče ne zmeni, ko smo pod težo križa, in nas hočejo obsoditi na smrt, da bi rekli: »Molimo za koroške Slovence, za njih pravice in za njihov obstoj." M. M. ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI: Neža Skrutl, Goriče/Žitara vas 50.— Jože Hočevar, Celovec 50.— Maks Mihor, Kotmara vas 50.— Rudolf Safran, Melviče 45.— Franc Zabavnik, Brdo/Šmohor 40.— Ciril Demšar, Dvor/Vrba 40.— Jože Urank, Encelna vas 30.— Maria Vera Volk, Dunaj 20.— Družina Gregom, Dule 10.— Ivanka Adlasnik, Novo selo 10.— Gustav Novak, Malniče 10.— Uršula Kulnik, Novo selo 5.— VSEM ISKRENA HVALA! VOGRČE (Veselje in žalost) Ob smrti Simona Dobrovnika, ki je tako tragično zasekala v našo vogrško skupnost, se ne smemo ustaviti, življenje teče naprej po družinah. Družina se prične in ustanovi s poroko. V nedeljo, 29. oktobra, nas je razveselila poroka Pepke Lubas, pd. Olipove in Folteja Rupica. Ali so vogrški pobje res tako »cagovi", ali pa prevzetni, da nihče ni upal osvojiti Pepčinega srca? Pepka je seveda v svoji pomladi ponižno, skrito cvetela kot vijolica, pa je to cvetko odkril puobič Foltej iz Pogrč tam v šentviški fari. Znal je vzbuditi v njenem srčku ljubezen, v njem je tudi močno zagorela, četudi je precej trd kot kamnosek. Pa tudi gospodinjo potrebujejo doma, starejši pešajo, kmetija zahteva. Pepka je hči našega organista in je seveda vedno rada prepevala iz čistega, veselega srca. Da bo dobra gospodinja, je šla v gospodinjsko šolo v Št. Rupertu. Doma je bila zelo delavna, pa si je šla še balo služit. Delala je v zimovaliških in letoviških obratih, kamor prihajajo tujci in so jo povsod radi imeli. Pa tudi mi! S težkim srcem jo spusti ne le družina, ampak tudi fara in ko ne bi vedeli, da je tudi ženin prave vrste, je ne bi pustili. Dokler je bila doma, je bila voditeljica dekliške farne mladine. Pri petju, kulturnih prireditvah in v fari je rada sodelovala. Poroka je bila v Vogrčah v cerkvi, kjer je veliko prepela, pa so ji sedaj pevci zapeli v srečo in slovo in ateju je šlo morda ob misli, da izgubi hčer in pevko, pri orglanju na jok. Ženinova priča je bil Franc Pegrin iz Mlinč, nevestina pa Maks Prutej, pd. Hirm iz Vogrč. Ojset pa tako lepa in vesela, da skoro ni take. Bila je v novi dvorani Stefitzove gostilne: „RoBlwirt“, rekli bi kar: »Pri konjičku". Ta ojset je bila praznik slovenske pesmi, saj so se je udeležili domači vogrški zbor, pli-berški moški zbor pod vodstvom g. Folteja Hartmana in pa šentviški zbor »Danica" pod vodstvom g. Hanzeja Kežarja, katerega član je tudi ženin. Tako so prepevali, da nismo imeli užitka le pri dobri postrežbi z jedačo in pijačo, ampak tudi kulturni užitek. Tako mehko, prisrčno zveni domača pesem, da Minulo nedeljo je SPD »Trta" iz Žitare vasi priredilo v farni dvorani v Št. Lipšu koncert v sodelovanju drugih podjunskih zborov. Razveseljivo je dejstvo, da je prav društvo »Trta", ki je po daljšem odmoru prav s tem koncertom pokazal svojo novo oživljeno aktivnost. Pozdravno besedo je spregovoril predsednik društva Andrej Ogris. Novoustanovljeni zbor društva je s svojo kvaliteto presenetil, če pomislimo, da nastopa šele nekaj mesecev. Sodeloval je tudi moški zbor »Zarja: iz Železne Kaple pod vodstvom mladega Jožka Wruli-c h a, ki je v zadnjem času čestokrat dokazal, da se ne ustraši tudi odgovornosti pevovodje. Pod vodstvom H a n z i j a Kežarja je popestril koncert še mešani zbor SPD »Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Le-ta je navdušil občinstvo s pesmijo »So ptički se ženili", ki je z neko posebno varianto petja bila za naše ljudi nekaj nenavadnega. Za posebno razvedrilo je poskrbel trio »Korotan" (Hanzi Kežar — harmonika, Daniela Kežar — kitara in Jože Starc — ber-da). Trio so s petjem spremljali Mojca Hribernik, Anica Polzer, Anica Škof ter Folti Hartman. Da je koncert dobro, če že ne manifestacijsko uspel, je pričalo množično občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano ter z močnim aplavdiranjem in teptanjem nog pokazalo svoje zadoščenje in zadovoljstvo. Ob koncu pa je spregovoril še Jože Golavčnik, katerega govor prinašamo dobesedno: Spoštovani ljubitelji slovenske pesmi! Dovolite mi, da vam spregovorim nekaj besed. Vsako ustvarjanje oz. delo potrebuje svojo razvojno dobo, da se izoblikuje in prinese svoj sad. Tako nekako je bilo tudi z moškim zborom SPD »Trta«, ki je letos spomladi pognal po daljšem molku zopet svoje brstje, in kot ste bili priča, dozorel do kulturne letve. Ze naš prvi slovenski pesnik Valentin Na praznik Vernih duš je bila iz celovške bolnice prepeljana v Železno Kaplo 28. oktobra umrla slepa Ana Rainer. Položili smo jo v gomilo pred leti umrle matere pri Mariji v Trnju. Rojena je bila v Vovbrah leta 1905. Prva otroška in dekliška leta je preživela ob svoji materi, ki je bila gospodinja v župnišču pri g. Ebnerju v Vovbrah. Leta 1918, v času »Volksvvehra", je 13-letno doletela nesreča. V župnišču so bili namreč v tistih bojih nastanjeni trije jugoslovanski ranjenci. Ko pa je „Volkswehr“ spravil tja tudi svoje ranjence, je zaradi jugoslovanskih ranjencev nastal krik in vik, zmerjanje in pretepanje. Domačini so seveda pri tem pomagali z vso vnemo. Župnika so takoj brutalno vzeli v svojo oblast in odpeljali v zapor. Mater in hčer Ano so pretepli. Dekle je dobila hud udarec z puškinim kopitom v zatilnik. Zaradi poškodovanih živcev je Ana izgubljala vid in po nekaj letih je popolnoma oslepela. Težko, trdo je bilo njeno življenje v slepoti 50 let. Bila je odvisna od tuje pomoči in usmiljene dobrote dobrih ljudi. Ko je mati ni mogla več preživljati, so jo prepeljali v Dom slepih v Celovcu. Tam in še drugod — smo jo poslušali s tihoto in zbranostjo in nas je osrečavala. Splošno mnenje vseh je bilo: »To je lepa ojset!" In: »Take prijetne ojseti še nisem doživel!" Kakšna razlika je med to in tisto ojsetjo, kjer privlečejo muziko z vsemi električnimi ojačevalci, da tolče, razbija, kriči in šumi po glavi, po ušesih, da misliš, da si v norišnici in ne moreš se ne pogovarjati, ne prepevati. Potem pridejo pa na ples podoknarji, tujci, ki nimajo nobene zveze z ojsetniki, zasedejo vse prostore, je nabasano, da se komaj premikaš in čim dalje traja, tem hujše je in polno dima, da glava boli in za vse to morajo potem ojsetniki še drago plačati, vso divjo muziko in kraval in bolečo glavo. Ta ojset je zgled, kakšna naj bi bila po želji svatov in ne le po želji tujih podoknarjev. Naj pride pri ojsetih na vrsto tudi naša domača pesem in prijeten pogovor! Hvala vsem, ki so nam pripravili lepo poroko in prijetno ojset! Novoporočencema pa naše čestitke! Veliko ljubezni, veliko u-speha in veliko naraščaja, da se bo naša pesem še dolgo glasila! Vodnik nam je pred 200 leti zapel oz. zlozil pesem, ki pravi: Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega je prava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. A danes, v tako imenovanem kulturnem prostoru naše domovine, nam hočejo gotovi »nadkulturni ljudje« osporavati našo pripadnost k slovenski pesmi in govorici. Radi bi nas zopet ugotavljali, koliko nas je in kam bi nas mogli še odsloviti, a trdim, da zato ne bodo imeli več priloinosti, našli so slovenske domove leta 1942 pri Šmohorju v Ziljski dolini in skozi južno Koroško do Labota. Tja pa naj danes tudi postavijo dvojezične topografske napise, ki so v tem obsegu zapisane v državni pogodbi iz leta 1955. Šele z izvedbo teh pogojev in priznanjem naše narodne skupnosti kot enakopraven član naše avstrijske domovine, se bodo uresničile besede našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je zapisal: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag — le sosed bo mejak! Prav razveseljivo je, da je ravno ob tem času fizičnega in psihičnega pritiska na koroške Slovence, koncert tako dobro uspel, kajti prav z močnim kulturnim delom moramo pokazati, da smo še Slovenci! Boriti se moramo za naše pravice, za obstoj in razvoj naše narodnosti, in to ne s puško v roki, temveč z ljubeznijo do slovenskega jezika in s pestrim kulturnim delovanjem. To je najboljše orožje za ohranitev našega obstoja. S. M. saj je bil g. župnik Ebner nato premeščen na Brdo, nazadnje pa v Apače — je Ana imela dobre prijatelje, ki so ji lajšali trpljenje in jo spremljali na potek težkega življenja. Njena najbolj znana vsakodnevna pot je bila v kapucinsko cerkev v Celovcu, kjer je odlagala težo dneva in muko teme in kjer je dobivala moči za nadaljni napor, in sončno luč za hrepenečo dušo. Ko ji je večni napor in kruti rak izpil moči, je po hudem, dolgem trpljenju zagledala luč večnosti. Bog ji daj v vsej svetlobi mir in blaženost, dobra roka pa še cvetja na grob pri Mariji v Trnju. V spomin nam ostaneš »naša Ana", po tuji zlobi bila si v temo zakovana, o, bila vzor si živa slika Korotana. Metod Turnšek: Črni Hanej V samostojni knjigi je izšla zgodovinska povest, ki je izhajala lani in letos v našem mesečniku »Družina in dom". Pisatelj je povezal narodno izročilo o zadnjih rebrških vitezih z romantično ljubezensko zgodbo o grofični Manici in vitezu Manfredu, ter ju obdal z vrsto zgodovinskih osebnosti — od vetrinjskega opata Gerarda do redovnikov vitezov svetega Jurija, ki so bili ustanovljeni za obrambo koroške dežele pred Turki. Zvest pomočnik ljubezenske dvojice in glavni junak povesti pa je grajski hlapec Črni Hanej. V povesti je več znanih krajev, kakor Dobrla vas, Apače, Šmarjeta, božja pot na Zihpoljah, Vetrinjski samostan in drugi. Povest je napeta, vredna, da bo kdaj posneta tudi na filmsko platno. Pripravlja se že nemški prevod. Knjigo dobite v Mohorjevi knjigarni! BOROVLJE (Kramarski in Martinov sejem) Letošnji Martinov živinski in kramarski sejem bo v soboto, 11. novembra, v Borovljah. V spomin slepi Ani Rainer Vabilo Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost“ v Pliberku bo priredilo v nedeljo, 12. novembra, ob 19.30 zvečer, v farni ( dvorani v Pliberku r pevski koncert na katerem se bo v Pliberku prvič < predstavil mešani pevski zbor Ja- j k o b Petelin Gallus iz Čelov- r ca, pod vodstvom prof. Jožka Kova- t čiča. Vabi odbor p ______________________ s Slovenska prosvetna zveza v Čelov-cu vabi na s OTVORITEV RAZSTAVE v LIKOVNIH UMETNIKOV c v sodelovanju z Umetnostnim paviljo- r nom Slovenj Gradec, v petek, 17. no- c vembra, ob 19.30 v Domu umetnikov v v Celovcu. Ob tej priložnosti bo tudi kulturni ( spored, pri katerem bodo sodelovali besedni umetniki ter vokalni oktet iz k Slovenj Gradca. * Razstava bo odprta do petka, 24. * novembra 1972. Odbor Dom v Tinjah vabi na a TEČAJ ZA SPRETNE ROKE I. za mlajše žene in dekleta Voditeljica: strokovna učiteljica Anica'., F u g g e r Začetek: v soboto, 11. nov. 1972, ob 15. uri, zaključek: v nedeljo, 12. nov. 1972, ob 16. uri. Kreiskv sklical... (Nadaljevanje s 1. strani) pan VVinkl bolan, je le-ta pooblastil podžU' * pana Vautija. Zgleda, da se koroška 0V° ni mogla in ni hotela sprijazniti z dejstvo^ § in zato je poslala na Dunaj še svojega p o0‘ župana. Ker pa je bil Vauti javljen, se je tud1 ji ,rl javil k besedi. Izjavil je, da so se občani v Bistrici P1, ■ Pliberku v večini sprijaznili z dvojezičnii"! tablami in da so prišli mazači tabel in motil6' J; nočnega miru izključno od zunaj. Zahtev^' ; je, naj Avstrija izpolni vse dolžnosti, ki j'*] je prevzela v zaščito slovenske narodr*1 ^ skupnosti. Podžupan Vauti je nadalje ^ , menil dejstvo, da je pred 70 leti imelo n* , zid’ 1 ne napise, sedaj pa naj bi jih bilo samo 2^ v iiiciiii uujoivu, Via jc picu # v iui iiiiciv ■ Koroškem celo 1131 vasi in mest dvojezi6' . in celo ti se zdijo nacionalističnim krog o"1 s preveč. Zgleda, da se je protislovenskim v gom posrečilo opraviti celo delo, kajti n*' ^ ravna asimilacija ne bi mogla imeti takeg* učinka. , j. Predlagal je kanclerju sledeče Šti*1 |. točke, ki bi bistveno pripomogle k P6- ^ miritvi na Koroškem? . l 1. VELIKODUŠNA RAZLAGA ČLEN'1 7, KAJTI NIMA SAMO VEČINA P&K r VICE DO UPOŠTEVANJA, TEMVE6 $ TUDI MANJŠINA. t 2. ZAHTEVE IN PROGRAMSKE TčC' , Cl^ KE ORGANIZACIJ, KATERIH JE PONEMČENJE SLOVENSKE N* $ RODNE SKUPNOSTI, NE MORE-K BIT! BAZA ZA RAZGOVORE, ZA^ TAKE ORGANIZACIJE TUDI NE REJO SODELOVATI PRI P 0<3? JANJIH. OMENIL JE PREDLOG BEH OSREDNJIH ORGANIZAc' KOROŠKIH SLOVENCEV, NAJ Vl>' DA USTANOVI STALNI ODBOR, Sl STAVLJEN IZ PREDSTAVNIK^ KOROŠKE DEŽELNE VLADE STRANK. 3. ZVEZNA VLADA NAJ GOSPODAR SKO PODPRE SLOVENSKO ^ RODNO SKUPNOST IN 4. ZVEZNA VLADA NAJ VARUJE GLED AVSTRIJE V INOZEMSTV^ TO PA SE JI BO POSREČILO & MO, ČE BO BREZ USMILJENJA ^ SLEDOVALA NOČNI TEROR. cl6f Kakor smo izvedeli, je sprejel kan ,, Kreisky nad 10 telegramov s strani slov®(j ^ skih odbornikov južne Koroške, kjer l0'j r protestirajo proti temu, da niso bili vabti6., ( k razgovorom na Dunaju. Tako kancler Kr® ^ sky prav gotovo ni mogel dobiti pravilne 1 j formacije. l Hanzi Ogris - Na zadnji seji deželnega zbora je k temi dvojezičnih napisov spregovoril tudi poslale Hanzi Ogris. V svojem govoru je sPrva pohvalil socialistično stranko, ki da je Napravila več ukrepov na poti k skupni Ev-r°Pi, nadaljnji korak pa zdaj z uresničitvijo člena 7 državne pogodbe. Glede zadnjih dogodkov je dejal, da so le-ti v nekaterih primerih prekosili pripetljaje iz leta 1938. Ugotovil je, da je ta borba proti dvojezičnim na-dtoom v prvi vrsti naperjena proti sloven-- skemu prebivalstvu. Na njenem hrbtu se , končno iznaša ves ta boj opozicije. Organi-Zatorji teh problematičnih akcij so Avstriji depravili slabo uslugo ter ji mnogo škodo-Vali na mednarodnem ugledu ter dosegli poslabšanje prijateljskih odnosov do Jugosla-viie. Slovenci na Koroškem so spričo teh dejstev bili prisiljeni poklicati na pomoč mednarodne forume. Spričo teh dejstev, je dejal Hanzi Ogris — je zahteva po prepo-Vedi hujskaških organizacij tudi razumljiva. Glede referenduma o izvršitvi člena 7 je ^9ris vprašal, kdo jamči, da se jutri — ne tovno glede manjšinske zaščite — napravi kek drug referendum, morda o trajni nevtralnosti, o prepovedi AusschluBa itd. O stodiju ureditve manjšinskega vprašanja v BLATO PRI PLIBERKU (Vas je postala večja) Sporočamo, da se je naša vas povečala zadnji svetovni vojni skoraj za 100 odstotkov. Prej smo imeli 27 hiš, sedaj jih j)mo pa že 48. In še vedno se zraven gra-Q|J0 nove hiše. So v glavnem domačini, ki s° dobili od staršev gradbeno zemljo in si z9radili svoje domove. Vsi ti ljudje živijo °d trgovine, zato je postala potreba po tr-9°vini na vasi. Skjasov sin R u d e j je to l^rabil in se poročil s trgovko Roziko, gradila sta si trgovsko hišo in odprla trgovino ADEG. Rudej je mizar, ki dela do-toaj pri očetu mojstru Skjasu, misli pa za-Ceti na svojo roko in si je že postavil zadaj to trgovino lepo moderno mizarsko delavnico. Stefanovo gospodarsko poslopje in gorniške prostore je kupil od Metnitza najstnik Ladislav Scheriau (Žerjav). I redi| si je tam moderno gostišče s disko-,* I * * * * 6ko. To zelo privlačuje mladino iz vse Podane in je vsako noč vse polno avtomobilov Pr®d gostiščem. Gostilničar namerava na- loviti še ogrevani plavalni bazen in sauno. (--Cel bo tudi s tujskimi sobami. '»Nove hiše in obrati potrebujejo vedno več .0(te. Saj mora imeti vsaka hiša, ja, vsaka Niška soba kopalnico in WC. V blaškem pa so le majhni vrelci pitne vode. Ribiču ‘to je na Blatu bilo dosedaj sedem vodo- tokov, ki pa so v času suše dajali le za ‘ ° vode. Pred par leti pa so v Pongrače- 6 to lesu v Spodnjem Blatu našli močan .Tleč, ki da na sekundo čez pol litra vode. a vrelec so letos spodnji Blačani zajeli in Pa napeljali v bazen, ki bo hranil 80 tisoč toov vode. Zgrajen je dovolj visoko v hri-|.U| da bo imela voda močan pritisk. Spe-jto' jo bodo do vasi po 100 milimeterskih rptostičnih ceveh. Delajo vaščani vse v lastni 6ziii in se na delo zelo zastopijo, saj so Larr*i samouki strokovnjaki. Pohvaliti je tre-^a njih složnost in uvidenost in to tembolj, ■6 se spomnimo nazaj na njih prednike, Zaradi razprtije nikoli niso mogli do česa I voii topnega priti. Ti pa bodo imeli kmalu do- 'i vode in še rezerve za nadaljnje novo-todnje precivideni so tudi gasilski hidranti, atere bo kupila občina. Drugače pa delajo re2 subvencije. ..^prnja vas se bo pa najbrž morala priučiti na bistriški vodovod, ki je dosegljiv a T-500 m oddaljeni Letini. Drugo leto bo-0 z Bistrico združeni v skupno občino in 0 tožje šlo. BLATO PRI PLIBERKU (Letina) ^ letino nismo nič prav zadovoljni. Jara , enica je bila drobna kot kumina, slabši ^ Jani sta bila tudi ječmen in oves. Saj u čUda, ko so plohe in nalivi dol sprali vsa ^etna gnojila v šoder. Nekateri so po dva-fjg! 9nojili z dušikom, pa še ni nič izdalo. *Pse upanje je ostala še koruza, a zdaj ob Dia ' se je izkazalo, da je le-te tudi dosti dg.ni kot drugekrati. Krompir bi morda še . Pridelek, a smo ga le malo sadili, ker )e hudo pobirat z roko. Sadja ni bilo nič. etJe so po vrhih dreves pogrizli spomladi moč in nemoč drugih državah je dejal Hanzi Ogris, da bi leto vsako rešitev položilo na dolgo klop. Na koncu je omenil še hvalevredno zadržanje Slovencev v zadnjih dneh ter zaključil z retorično željo, naj bi se našla v tej zadevi kljub vsemu še skupna pot. Ta govor Hanzija Ogrisa lahko smatramo za doslej najboljšega, ki ga je imel v deželnem zboru. V okviru strankine discipline je mogel razmeroma zelo konkretno orisati sedanjo situacijo. Z pretehtanimi besedami se Umrl dipl. inž. Nagrobni govor Mirka Kumra (v nemščini Kot podžupan rojstne občine pokojnega in kot predstavnik Južnokoroških kmetov, mi je dana žalostna naloga, da se ob odprtem grobu poslovim od našega dipl. inž. Naceta Nachbarja. Rodil se je v številni kmečki družini v Vidri vasi pri Pliberku. V družini ni bilo bogastva, pač pa mu je narava podarila inteligenco in pridnost do učenja. Po ljudski šoli so ga poslali njegovi starši v srednjo šolo, čeprav je bil njih gospodarski položaj težak. V tistih časih je divjala strašna druga svetovna vojna, ki je napravila predčasno konec študiju pokojnega Naceta: moral je v nemško vojsko. Bojeval se je na francoski fronti; tam je prišel tudi v ameriško ujetništvo, po vojni je bil izpuščen. Takrat so njemu in staršem manjkala denarna sredstva za visokošolski študij. Šele, ko je dobil štipendijo, se je posvetil študiju agrarnih znanosti v sosednji Sloveniji ter ga dokončal z diplomo. Pozneje se je vrnil nazaj na Koroško in postal učitelj na slovenski kmetijski šoli v Podravljah. Da bi mogel z znanjem rojakom in kmečkemu stanu še bolj pomagati, je odšel na novo službeno mesto kot gospodarski svetovalec pri okrajni kmečki zbornici v Beljaku. Zbornica je bila z njim zelo zadovoljna, zato je zanjo izguba dobrega kmečkega strokovnjaka še bolj boleča. Za rajnim žalujejo tudi njegovi slovenski rojaki, katerim je pomagal z besedo in de- je dotaknil marsikaterega vročega železa, tako tudi prepovedi hujskaških organizacij. Da so svobodnjaki slišali že več kot je H. Ogris povedal („zahteva po prepovedi je razumljiva"), je pikantni detajl ob robu, ki pa tudi prikaže meje ravnanja slovenskega socialista kot mandatarja. FPO pa je Ogri-sovo namigovanje razumela preveč direktno in vprašala, ali je Ogris frakcija v frakciji. Socialistični tovariši so svojega kolega pridno branili: ni zahteval prepovedi Hei-matdiensta i. dr. Ker tega nihče ne želi, nihče tudi ne reče, zato se tudi ne bo zgodilo ... fs Nace Nachbar in slovenščini) v Vrbi ob Vrbskem jezeru janjem. Naj se ti, dragi tovariš, za vse, kar si dobrega storil kmečkemu stanu in svojemu narodu, še poslednjič prisrčno zahvalim! Ker je med pogrebci tudi mnogo slovensko govorečega ljudstva, mi je dovoljeno, izreči tudi nekaj slovenskih besed. Spoštovani žalujoči, draga žena umrlega in sorodstvo! Rajni je bil zelo ljubezniv človek, preprost, za vsakega znanca zainteresiran. Bil je dobrega srca in je rad pomagal. Bil je velik idealist, ljubil je svoj poklic, kmečki stan in tudi svoj narod. Prav zaradi tega ni imel vedno lahko stališče, vendar je vse vdano prenašal, da bi mogel svojim čim več pomagati. Bila sva slučajno skupaj v bolnici. Že težko bolan, se je še brigal za pomoč onim, ki so ga prosili za nasvet. Pogreb dipl. inž. Naceta Nachbarja je bil 31. oktobra v Vrbi. Pogrebne svečanosti je opravil župnik Ciril Demšar z Dvora, kjer je imel rajni svojo hišo. Ob grobu so se od njega poslovili: načelnik kmet. zbornice v Beljaku, v imenu slovenskih kmetov in njihove organizacije pa Mirko Kumer. Na pogreb je prišel tudi njegov sošolec, ki je hkrati zastopal tudi agronomsko fakulteto iz Ljubljane; le-ta se je poslovil od rajnega z govorom. Na pogrebu je bilo mnogo Pod-junčanov in tudi gornjerožanskih kmetov, katerim je bil gospodarski svetovalec. Naj v domači zemlji počiva v miru! rjavi hrošči, kar je ostalo še na spodnjih vejah, je pa tako skremženo in drobno, da ne bo vredno preše zmočit. Tako ne bo ne mošta ne žganja in nič jabolk v shrambi. Edino česar je dovolj, je krma za živino. Dobili smo lepo seno in tudi otavo. Pa še tretja košnja, ki smo jo primešali koruzi v silo, je bila lepa in bi jo bilo škoda popasti. Tako bodo pač samo dohodki iz govejega hleva, ki bodo nas kmete držali pokonci do druge, upajmo, boljše letine. Ali pa postranski zaslužek pri gradbeništvu. Tam se zasluži vsak dan po 300 šil. Kdor bo le utegnil, bo šel pač na delo in tako ohranil kmetijo pred zadolženjem. PODKLOŠTER — SOVČE Na dan Vseh vernih duš smo v velikem številu pospremili Požlepovo mater Antonijo Galautz na pokopališče sovške cerkve. Pogrebci iz Marije na Zilji, Malošč, št. Lenarta pri.Sedmih studencih ter iz Podklo-štra so izkazali Požlepovi materi zadnjo čast. Leta 1933 je poročila Andreja Podlipnika, mladega Požlepa v Sovčah. V srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok, dva fanta in tri dekleta. V to družinsko srečo pa je septembra leta 1944 posegla roka nemškega Gestapa in odpeljala očeta v Dachau in od tam v druga koncentracijska taborišča, kjer je našel februarja 1945 smrt. Žena s petimi otroki je ostala sama, pomoč v tem težkem položaju pa sta ji nudila ded in babica. Otroci so rasli in pomagali opravljati hišo in gospodarstvo. Hčerki sta se na vasi poročili na kmetije, sin Lojzek, kateremu je bil namenjen dom, se je leta 1957 z motorjem smrtno ponesrečil in doma sta ostala Anderč in Marica. Leta 1951 se je drugič poročila s Honzom Galautzom, da bi dobila pomočnika za gospodarstvo, leta 1965 je drugega moža vzela smrt. V noči od 30. na 31. oktober je tudi Požlepovi materi nenadno poteklo zemeljsko življenje in tako so ji bile odvzete vse skrbi in vse muke življenja. Pogrebne obrede je opravil podkloštr-ski župnik g. Jobst in cerkveni pevci pod vodstvom dirigenta Hermana Fritza so pokojni na domu, v cerkvi in ob odprtem grobu lepo zapeli. Velika nevšečnost pa je nastala zaradi skromne želje brata pokojne, ki je pred pogrebom izrazil g. župniku željo, da bi vsaj pri pogrebu molil en slovenski očenaš. Bilo je na stotine slovenskih pogrebcev in povsem nerazumljivo je, da je g. župnik to skromno željo odklonil, češ to lahko zahtevate v št. Lenartu ali pa v št. Jakobu, tukaj pa se slovensko ne bo molilo, lahko pa sami tiho slovensko molite. Tukaj bi slovenska molitev izzvala rabuko. Za krsto so žene v sprevodu slovensko molile in ni bilo rabuke. V cerkvi so po maši zapele ženske slovenske Marijine pesmi. Na to je g. župnik tako reagiral: „Sie haben meine VVeisungen, die ich vor dem Begrabnis gegeben habe, nicht befolgt, das war sicherlich nicht im Sinne der Verstorbenen." Rajna pa je par tednov pred smrtjo to željo izrecno izrazila. Zadržanje g. župnika ne moremo odobravati, ker je vzbudilo veliko nejevoljo med pogrebci in tudi nikakor ne odgovarja nedavni sinodi krške škofije. IZLET NA KOMNICO Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet na 1739 metrov visoko Komnico nad planino Borovšči-co. Odhod v nedeljo, 12. novembra, ob 7. uri zjutraj od „Koče nad Arihovo pečjo". Koča bo odprta od sobote popoldne do nedelje zvečer, tako da planinci lahko prenočijo tudi v koči. Na Komnico se bomo povzpeli po navadni poti in pa po „bližnjici“ preko severnega pobočja. Razgled s Komnice je čudovit, zlasti sedaj v jeseni. Pridite in uživajte ga! S planinskimi pozdravi! Odbor Brdnikov oče na Komelnu 80-letnik Staranje na sebi sicer ni zasluga, a če kdo izmed sosedov ali iz okolice le doseže kak lep življenjski’ jubilej, nehote radi prelistamo njegovo življenjsko knjigo in se veselimo, če najdemo v njej pohvalne in vzgledne primere. Tako je tudi pred kratkim Brdnikov oče, še razmeroma zdrav in pri dobri volji, praznoval svoj osemdesetletni rojstni dan. Ko smo v radiu čuli hvaležne čestitke domačih, smo tudi mi z globokim spoštovanjem prelistali njegovo življenjsko knjigo. Trdi so ti stavki, kot bi bili vklesani v kamen; trdo, skromno življenje gorskega kmeta. Vsak kos kruha je moral odkupiti hriboviti zemlji s potom svojega obraza. Četudi na razmeroma mali kmetiji, je bilo pri hiši zmeraj vsega dovolj, kar potrebuje nerazvajeni kmečki človek. Težko ga je prizadela tragična smrt sina Jozeja in še žene. Vendar vdan v božjo voljo ni klonil in se zopet vzravnal. Rad je pomagal soseski, kadar je šlo za njeno blaginjo. Za njegov praznik je bil deležen prisrčnih čestitk. Celo gospod župan Kristan ga je počastil, gospod podžupan Kumer pa se mu je zahvalil za vse, kar je dobrega storil kot Slovenec. V soboto, na praznik sv. Martina, pa bo obhajal ta naš starosta svoj god. Tudi k temu lepemu dnevu mu želimo kolikor mogoče obilo sreče in vsega lepega in dobrega. Še na mnoga srečna leta! S SEJE DEŽELNEGA ZBORA: Število občinskih odbornikov se bo povečalo Celovec (W). V torek je obravnaval koroški deželni zbor dve bistveni materiji. Namestnik deželnega glavarja Erich Su-chanek je predstavil koroškim deželnim poslancem proračun za leto 1973. Predsednik deželnega zbora je dodelil nato osnutek, o katerem bomo v naslednjih tednih še poročali, posebnemu finančnemu odseku. Druga zelo važna točka tiskovnega zasedanja pa je bil sklep zakona, s katerim so spremenili do sedaj veljavni Obči občinski zakonik (Allgemeine Gemeindeordnung — AGO). S spremembo občinske strukture so postale občine v bistvu večje. Zato se bo od naslednjih občinskih volitev naprej povišalo po naših občinah število občinskih odbornikov. Občinski odbor bo štel v občinah: do 1000 prebivalcev 11 članov do 2000 prebivalcev 15 članov do 3000 prebivalcev 19 članov do 6000 prebivalcev 23 članov do 10000 prebivalcev 27 članov do 20000 prebivalcev 31 članov v občinah čez 20.000 prebivalcev pa 35 članov. Prav tako se bo povišalo število članov občinskega predstojništva. V občinah z 11 odborniki, bodo v predstojništvu trije člani: župan in dva podžupana. V občinah s 15 odborniki bodo v predstojništvu 4 odborniki in tako se stopnjuje naprej do številke 9 pri 35 občinskih svetnikih. Na novo so uredili tudi vprašanje odškodnin, ki jih dobivajo občinski mandatarji, prav tako pa so spremenili celovški in be-Ijaški mestni statut. Doppelte Moral - offiziell! (Nadaljevanje z 2. strani) anderer heimattreuer Verbande denken und han-deln letztlich Im antispirituellen, im antichrist-lichen und daher essentiell im human inadegua-ten Raum. Daran andern auch En/vagungen iiber deutsche Oberlegenheit auf noch so vielen Ge-bieten und auf vvindischer Seite auch der fana-tischeste Bruderkrieg und die sublimierteste Prostitution nichts. Das Postulat im Staatsvertrag, vvonach Organi-sationen gegen die Rechte der Minderheiten ver-boten sind, ist nicht nur positives internationales Recht, sondern auch fundamental menschliches Naturgesetz und ein allgemein sittllcher Imperativ. Osterreich kann dem Laufe der Ereignisse nur dann eine andere Richtung geben als bisher, wenn das Staatsvolk seinen BevvuBtseinszustand andert und damit seine Vorstellungsvveisen und daraus folgenden Handlungen nach geistigen und sittlichen Normen uberpriift. Letztlich zahlte In der Menschheitsgeschichte nur der sittlich den-kende und moralisch handelnde Mensch und Staat jedvvedem Fortschrltt. Zerfall und Unter-gang war immer das Werk anderer Menschen und Staaten. Die Alternativen bleiben sicher auch in aller Zukunft dieselben. Dr. Maria Rebernig Avstrijsko nogometno prvenstvo V 12. kolu avstrijskega nogometnega prvenstva je Admira/Wacker še zmerom na prvem mestu nacionalne lige. To mesto si je utrdila zadnjo soboto, ko je doma premagala lanskoletnega prvaka SW Innsbruck z 2:0 (2:0). Prvak Innsbruck je moral pred 10 tisoč gledalci položiti orožje odlično razpoloženim igralcem Admire. LASK, ki ima samo točko manj kot Admira, je v Železnem pripravil tamošnjemu nacionalnemu klubu grenko presenečenje, saj ga je odpravil kar s 3:0, in se nevarno približal Admiri. Z istim rezultatom 3:0 se je odrezal linški VOEST v igri s Sportklubom. Ostali klubi so že precej odmaknjeni od prvih treh, saj ima 4. na lestvici, in to je Rapid, šele 14 točk, ki je to soboto izgubil v Salzburgu proti salzburški Avstriji z 2:0, isto število točk (14) ima sedaj tudi salzburška Avstrija, ki polagoma napreduje navzgor. Dunajska Avstrija je z visoko zmago 5:1 proti VViener Neustadtu prehitela innsbruškega VVackra. Uspešna sta bila tudi graška kluba, ki sta oba zmagala, tako je GAK v Bregenzu spravil v žep dve točki: GAK — Bregenz 2:0, Sturm pa je porazil Vienno z 1:0. Avstrija iz Celovca je tudi to nedeljo zmagala proti močnemu Donavvitzu, ter tako pokazala svojo vizitko, da hoče ostati tudi v prihodnje v nacionalni ligi. AVSTRIJA CELOVEC — DONAVVITZ 4:1 (1:0) Razburljive scene so se pred 5000 gledalci odigravale v nedeljo na celovškem stadionu v tekmi Avstrija Celovec in štajerskim klubom Donavvitzem. Celovčani so igrali odlično kot v svojih najboljših časih, Štajerci pa so s svojo surovo igro poskušali doseči uspeh, a jim ni uspelo več kot zabiti Celov-čanom samo en gol. Seveda so se ob taki igri revanžirali tudi celovški igralci; sodnik je moral pokazati šestim igralcem rumeno Brundagea skrbi usoda olimpiade Avery Brundage, bivši predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, je še vedno v skrbeh za usodo olimpijskih iger. V pismu nekemu voditelju kolumbijskega športa, Edgarju A. Seniorju, je izrazil bojazen, da so bodoče olimpijske igre v nevarnosti. Brundage je zapisal med drugim: „Moram priznati, kajti tako mi narekujejo moje izkušnje in vest, da bodo olimpijske igre tem bolj podvržene vplivu trgovine, politike ter temnih interesov (in, da bi bila mera polna, tudi zločinskih dejanj), čim večji bo njihov odmev v svetu. Treba se bo boriti, da bi olimpijska tekmovanja ostala čista v svojem bistvu in obdana s poštenjem." O členu 26. olimpijske listine, ki obravnava amaterstvo, je Brundage zapisal, da bi moral biti stvarnejši ter bi ga treba uveljavljati nepristransko in brez popuščanja. Nekaj tega naj bi bili sklenili že v Munchnu, vendar je pred zadovoljivo rešitvijo tega vprašanja še dolga pot. Vse kaže, da Brundage svojega protiprofesio-nalnega olimpijskega meča, s katerim je tako krepko vihtel, dokler je bil „na vladi", še ne namerava odložiti, čeprav je že v ..olimpijskem pokoju". karto. Potem ko je sodnik Krautheim prisodil že drugo enajstmetrovko za Celovec, je na igrišče pritekel trener Donavvitza, Gerdi Springer (sam Celovčan in nekdanji trener celovških vijoličastih) in glasno protestiral proti sodnikovi odločitvi. Zmešnjavo je povzročil v 63. minuti še Binder (Donavvitz), ki ga je sodnik izključil, potem ko je grobo zrušil Jagodica (Avstrija). Avstrija Celovec je tokrat v celoti pokazala sijajno igro, kar priča tudi visoki rezultat štirih golov in samo enega dobljenega. Zlasti se je v igri izkazal najboljši strelec Celovčanov Emmerich, ki je tokrat sam zabil kar tri gole, četrtega pa je dal VVidmann. V 12. kolu je obiskalo nogometna igrišča 42.000 gledalcev (poprečno po 5200). Lestvi- JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Ljubljanska Olimpija, kot je znano, igra v prvi zvezni ligi z menjajočimi uspehi. Tako je pred dvajsetimi dnevi v Sarajevu premagala lanskega državnega prvaka Železničarja nepričakovano z 1:0, in pripravila s tem pravo senzacijo. Pred 12 dnevi pa je doma izgubila s Špartakom iz Subotice z 0:2. To je bil že tretji Olimpijin poraz na domačem igrišču. To nedeljo pa je Olimpija le razveselila svoje prijatelje in dosegla gladko zmago, ki pa bi bila lahko z več športne sreče tudi bolj prepričljiva. Ljubljančani imajo sedaj 11 točk in so na 12. mestu; za njimi je še šest klubov. ca strelcev: 1. Emmerich z devetimi goli (Avstrija Celovec), osem golov ima Gallos, Kovač; šest golov so dali: Brauer, Kogelber-ger in Nafziger. Lestvica nacionalne lige: 1. Admira (18 točk), 2. LASK (17), 3. VOEST (17), 4. Rapid (14 točk). ASKd Šmihel dosegel v jesenskem prvenstvu le 6. mesto V nedeljo, dne 5. 11., so igrali Šmihelča-ni zadnjič v jesenski sezoni proti Labotu in s precej sreče zmagali s 3:2 (1:1). Najbolj se za zmago lahko zahvalimo Močilniku in vratarju Kisselaku, ki sta izvrstno vršila svojo nalogo. Upajmo, da si bodo Šmihelčani v pomladni sezoni priborili boljše mesto med klubi 2. E-razreda. HOKEJ KAC — Riesersee 5:4 (1:0, 2:2, 2:2) Avstrijski hokejski prvak KAC je v prvi tekmi za alpski pokal v celovški mestni hali zasluženo premagal nemško zvezno moštvo (trenutno na petem mestu) SC Riesersee z rezultatom 5:4. V igri je KAC pokazal dobro igro, vendar je malo verjetno, da se bo celovško moštvo kvalificiralo naprej, kajti na tujem terenu bo šlo težje. KAC bo igral proti Kitajski 19. novembra bo v Celovcu gostovala kitajska hokejska reprezentanca, ki bo v Avstriji odigrala več tekem. Denarni pogoji so za avstrijskega prvaka ugodni. Končno so igralci celovške Avstrije le pokazali domačim gledalcem, da znajo še igrati dober nogomet. Pozabljene so žaljive besede, ki so jih morali slišati igralci in trener vijoličastih po nedavnem nepotrebnem porazu z dunajskim Sportklubom (0:1). Avstrija se je z zmago proti Do-nawitzu ustalila v sredini lestvice nacionalne lige, in upa, da bo le-to obdržala do konca prvenstva; možen je celo še boljši položaj. Neumno bi bilo tarnati za izgubljenimi točkami, sedaj Je važno, da celovški nogometaši ohranijo pridobljeno nogometno tehniko. Na sliki: Celovškega igralca Emmericha (v sredini) sta dva štajerska nogometaša grobo vzela v klešče. Zmaga in poraz avstrijskega prvaka KAC V torek, 31. oktobra, je avstrijski prvak v hokeju na ledu KAC na Dunaju premagal WAT Stadlau s 5:3 (0:1, 1:3, 2:1). Puschnifl in Rus Ciplakov sta bila najboljša igralca na terenu in sta imela vse niti v rokah. Par dni kasneje pa je prišlo, verjetno so bili celovški hokejisti preoholi, iztreznjenjSi ko so v soboto izgubili, in to celo na doma-čem igrišču v celovški Mestni hali proti Feld' J kirchu s 4:5 (2:2, 1:1, 1:2). To je bila prava prha za Celovčane in senzacija v zvezni hokejski ligi. Po zadnjih rezultatih so prišU Predarlčani iz Feldkircha kot gotovi prema-ganci v Celovec. Sobotna tekma pa je po; v kazala, da hokejistov iz Feldkircha le nj ^ podcenjevati, kajti čim bolj je šla igra prot' ^ koncu, tem bolje so igrali, medtem ko s° Celovčani popolnoma odpovedali in tako ie ^ moralo priti do poraza. z, 2500 gledalcev kratkomalo ni moglo razjJ' meti, zakaj tokrat njihovim ljubljencem ni; ne uspeva, izostala je celo ofenziva v treti1 tretjini. So pač nasprotnika podcenjeval; ^ Celovški hokejisti so tokrat igrali prepočasi! j-tudi tehnično mladi igralci še niso zreli z3 z prvenstveno tekmovanje v zvezni ligi. n Mnenja po igri: rr Trener Gluhov: „Težko je reči, če je moi' v no igrati še slabše. Spoštovati moraš vsake- ^ ga nasprotnika, kajti tudi tam igrajo možje' s ne pa punce." * VVaiter Konig: ..Nasprotnika smo podce- b njevali, in to se nam je strahovito mašče- L valo.“ p Trener Ladislav Steinbeck (Feldkirch): P| f čunali smo, da nas bodo Celovčani pač p« 1 cenjevali. Vsi moji igralci so se držali n*; vodil, ki sem jim jih dal pred tekmo. Dosiei ^ smo imeli malo sreče, tokrat je bila na nas s strani. 8 Ostali hokejski rezultati: IEV — ATSE Gradec 6:6 (2:2, 0:2, 4:4) Kitzbuhel — WAT Stadlau 2:4 (1:1, 0:2, 1;1' P WEV — HC Salzburg 10:4 (6:1, 0:0, 4:3) Hokejska lestvica zvezne lige: 1. ATS^ č Gradec (12 točk), 2. KAC (9 točk), 3. m (9 točk); KAC je drugi zato, ker ima bolpu razliko v golih (40:20, IEV pa 40:30) itd. NEPOZNAN V nekem, newyorškem hotelu je špans& likar Salvador Dali naletel na skupino linarjev in fotoreporterjev: »Kaj pomeni vse to? Tu sem inkognito ^ i! buril slavni slikar. „7oda oprostite, kdo pa ste vi,“ ga if vprašal eden izmed njih. Čudaški Dali j skoraj padel v nezavest. Niso čakali temveč na neko Nino Plant, ki je vmešaa v v afero o spominih Howarda Hughesa. ................................ j Zadnja pravda ( | Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybašek i ..........................................i.mmmiii Poleg veselih raste v hodskih vaseh tudi žalostna cvetlica; kakor divja trta se ovija vrtov, dvorcev in kočic in se imenuje — domača obrt. Bleščeče in lepo je to ime, toda v dobri češčini pomeni žalostno besedico — revščina. Iz revnega sveta, iz jalove, skalnate zemlje raste ta cvetlica, in čim revnejši je kraj, tem bujneje raste, tem bolj prijajo tla — domači obrti. Drugod po hribih izdelujejo igrače, brusijo drage kamne, pihajo bisere, delajo mrežice iz las, tko platno; kaj pa pri nas? Dolgo so se branili bleščeče bede domače obrti, gozd je živil male ljudi ne samo poleti, marveč tudi pozimi. Toda tisto leto jih ni. Jesti hoče vsak, boljši je majhen zaslužek kakor nič; revščina prihaja in seje seme domače obrti. Kakor povsod drugod, dela tudi tu obrt za bogatine, za druge, za tujino. Tako klekljajo tudi pri nas fine čipke, katerih ne nosijo sami, lepijo škatljice za sladkarije, da se drugi z njimi sladkajo, delajo biserne gumbe, katerih si ne prišijejo. Greš po Hodskem in zagledaš, kako vpregajo komaj dve leti stare junčke v voz, jih učijo voziti, in srce te zaboli. Toda ne zaboli javnosti, kadar čuje, da celo šestletni otroci sede pri mizici doma in ne v šoli in lepijo „škat-Ijice"! „Morajo se vaditi, ne smejo zastonj jesti," se opravičujejo starši. In ravno to je najstrašnejše prekletstvo do- mače obrti, da z gmotno revščino koraka skupno tudi naravna beda. Suha, pa kruta zima je pognala družino v najmanjšo sobo, ki se lažje ogreje. Pod nizkim stropom na rjavi žici visi nad mizo doslej neznana stvar — petrolejka. Smolnica, s katero so sicer svetili, je dišala, svetilka smrdi. Zato pa je njena luč mirna in jasna; petrolej za svetilko je seveda drag, a za smolnice mora biti les, ki se gladko cepi, smolnat in raven. Tak les pa morejo porabiti za druge namene. „Zbodi ali ureži" — bolečina je ista. Krog mize se je stisnila družina, morda sta se celo dve, da se po nepotrebnem ne zapravlja gorkota in luč. Moški izrezujejo kuhalnice in žvrklje, vežejo metle, stržejo toporišča, grablje, vile, cokle, z železnim in lesenim kladivom izbijajo majhna dna za škatljice in po vzorcu strižejo kakor papir lesene, tanke trske za stranice škatelj in škatljic. Na mizi stoji lonec mehkega, svežega sira, kateremu so primešali krompirja in apna. Krog lonca so žene in otroci; lonec ne stoji tam, da bi si z njim morda namazali grižljaj trdega kruha, pač pa da lepijo z njim škatljice, da mažejo z njim dna in stranice. Z malimi svorami stiskajo pokrovčke in dna škatljic, preden se sir posuši, in potem barvajo škatljice rdeče in modro ... Taka soba je obenem tudi kuhinja. Tu kuhajo preprosto, revno hodsko hrano: mlince, krompirjeve žgance, sok, krompir v oblicah in prežganko. Tukaj tudi spi družina, zdravi in bolni, mali in odrasli. Ded je bolan, petrolejev dim mu lega na nevajena pljuča, kašelj ga stresa, rad bi se pogovoril, pa ni časa; žagica škriplje venomer, oblič žvižga, stružnica ropota, udarci sekire in beta done, da se vrata in okenca tresejo in žvenketajo. Šele pozno v noč potihne ropot, ded začne kašljati in zdelani, utrujeni, čmerni sin ali hči toži: „Moj Bog, to je križ! Še ponoči ni ma človek miru, da bi se odpočil." Starega očeta bolij0 krute besede, duši kašelj in solze, kliče smrt in le ščina se zadovoljno krohota... Jutro vstane, šola kli^3 otroke. A šola krade zaslužek, zato jo je treba goljuf9 1 kjer je le mogoče. Starši rajši celo kazen odsede, samo d ne „lenarijo“ otroci v šoli. Domača obrt dela s preprost' orodjem in na roko, pa vendar mora biti kos tovarniškem tekmovanju, ki je preskrbljeno s parno silo in dobrimi str° ji. To je pa le mogoče, če je surovo blago zastonj. ljudje kradejo. Les kradejo v graščinskem gozdu, celi 0 , delki se junaško odpravljajo na debla in štore; orožnik' gozdarji in lovci so poostrili nadzorstvo; pride do spot0 hišnih preiskav, slednjič do tožba, glob in kazni. Gnojna greda bede plodi in rodi zločin ... jem, pa kaj pravim bajtarjem, huje kakor gostačem. davke, toda denar je požrla pravda in davki z dokladarT! so ostali neplačani. V jeseni so šli v mesto na sem v mlin so nosili skoraj sam opremek; zato je PoraZ' Lahko je kmetom. Kad zelja imajo v kleti, krompirja Pu no, prašička so zaklali, kravice molzejo; revščina ne z k njim. Vsem gospodarjem je dobro, samo bratoma P°r3 ziloma teče voda v grlo. Da, huje je njima kakor bajt9 M*r3 leži na njunih posestvih in jima pije kri. Nenasitno grlo pira in požre vse, kar pridelata s težkim trudom. Sod'5^ je ta mora. Par dvoletnih voličev sta prodala, da bo eni' Najboljšega žita so namerili v vreče, doma so pustil'^ ičeK kruh reven, črn in pust kakor ovsen. V kleti se krči kupc krompirja, vse drugo so odpeljali v mesto, da bi mogli V t plačati dolgove pri trgovcu, račune pri kovaču, čevlj9^ in krojaču. In vendar niso plačali ničesar, denar je p°z Z levico / I pod nosom > , Železnica! To je bila novica za mnoge va- - s' in za mnoge ljudi. Novost prve vrste, saj - j*° Poprej poznali samo konje in vozove. Kaj ! se potem čudili, da je hotel vsakdo poiz- - ^siti, kako se človek pelje z „lukamatijo“. I Stekla je železnica končno tudi v Belo - Kajino. Ko je bila prva vožnja, so se gostje - Psljali zastonj. O tem je slišal tudi neki kmet I v zakotni vasi pod Gorjanci. Stopil je v so-i Sednjo vas, kjer je bilo županstvo, in v go-i st'lni srečal župana. Pozdravil ga je, mu ! p|ačai kozarec cvička in mu povedal, da je s'išal, da se prvič lahko z Jukmatijo" pelješ - Zastonj v Ljubljano. S »Kaj je treba narediti?" je vprašal župana, i Župan je pomežiknil in rekel: , »O, nič lažjega kot tol" „V Kandijo pojdi, ; ^er je postaja. Tam pri blagajni zahtevaš i lstek za vožnjo v Ljubljano. A, da te spo-Znajo, potegni z levico pod nosom proti des-nici. Boš videl, da bo vse v redu." Kmetič si je mislil, da mu tak poizkus ne Piore škodovati, in je pritrdil. Zupan, ki je . ^el, da je „riba“ ugriznila, je pa koj stopil sosednji mizi, kjer je sedel kandijski po-stajenačelnik. Razložil mu je vso zadevo ter Za3otovil, da mu bo vse plačal, kar bo tre-’ | ?> da se bo mož lahko peljal zastonj v 4ubljano. božiček je res drugi dan prišel, napravil - 9red blagajnikom dogovorjeno znamenje. "^Vprašanje, koliko stane karta, mu je bla- IZREKI pohlep za čemerkoli je zmeraj oče niče-*ar- (Chapman) Pa Življenje je kratko In dolgočasno, mineva nam v željah. (La Bruyere) : . Stvari si ne bi želeli s tolikšnim žarom, i 6 bi natanko vedeli, kaj si želimo. , (La Rochefoucauld) * Kdor omejuje svoje želje, je zmeraj zelo °°gat. (Voltaire) * Mož, ki vstopi v toaletno sobico svoje že-e> ie ali filozof ali bedak. (Arnauld) ,i Vahlo diskretna žena ne bo zatajila svo-69a ljubimca, rajši bo zatajila soproga. (Asselin) Ko žena ni več ljubljena, poskuša vse dru-°’ samo da ne joče. (Du Barry) * v Povejte mi zrok: vem, da se za njim skri-a ženska. (Beaumont) gajnik odgovoril, da nič, češ da je že vse v redu. Pripeljal je vlak in možakar se je odpeljal v Ljubljano. Veselo je zabil zadnji krajcar v mestu in zvečer stopil na kolodvor. Napravil je pred blagajnikom znano kretnjo, ta pa ni razumel in ni hotel dati vozovnice brez denarja. Čim bolj je uradnik vztrajal pri svo- jem, tem bolj je oni ponavljal ono kretnjo pod nosom. Uradniku se je nazadnje pobli-skalo, da z možem nekaj ni v redu. Poklical je policaja in moža so kmalu odpeljali na opazovalni oddelek. Po treh dneh so ugotovili, da možu nič ne manjka; nazadnje so ga z uradnim spremstvom poslali na državne stroške nazaj domov. Ko je mož s spremstvom stopil v občinsko hišo, je zagledal za mizo župana. Ta je debelo pogledal, mož pa je hotel kar čez mizo skočiti vanj. Toda župan ni izgubil prisebnosti. Kmet mu je moral vse natanko povedati, kako in kaj. „A tako," se je nasmejal župan. „Seveda, seveda! Moral bi bil za nazaj grede potegniti z desnico proti levici. Saj je bilo vendar za nazaj!"--------- Prvič „kuharica“ Mama je odšla v službo že zgodaj zjutraj. A še preden se je poslovila od toplega doma, mi je naročila, kaj naj skuham za kosilo. Zaspano sem si mela oči in sploh se mi je ni ljubilo poslušati. Podzavestno sem odgovarjala: »Bom, bom.* Ko sem vstala, sploh nisem vedela, kaj mi je naročila. A s tem si tedaj nisem belila glave. Hitro sem se uredila in odhitela v šolo. Po šestih urah pouka sem se vrnila domov. Odložila sem torbo in šele takrat sem se spomnila na kuhanje. Čeprav sem še tako napenjala možgane, se maminih naročil nisem mogla spomniti. »Le kaj je nisem poslušala?« sem skesano dejala. Sklenila sem, da bom tokrat kuhala po svoji zamisli. Brž sem se odpravila v shrambo na raziskovanje. Vse police sem že premetala, a nič užitnega nisem našla. Slednjič sem se odločila za juho. Na štedilnik sem pristavila še krompir. V vrel krop sem stresla pet žlic dodatka maggija. Zakuhala sem tudi testenine. Ko je bila ta čudna juha skuhana, sem jo pokusila. Kar jezik me je zapekel, tako je bila slana. Brž sem jo porinila v pečico. V hladilniku sem našla še kos lepega govejega mesa. »To je pa treba speči,« sem naglo pomislila. Da pa je to meso za juho, mi seveda ni prišlo na um. Raje sem ga osolila, dodala peteršilj in korenje ter dala vse skupaj v posodo. Olja sem prilila toliko, da je meso kar plavalo v njem. Ker sem želela, da bi bilo meso čimprej pečeno, sem štedilnik naravnala na najvišjo grelno stopnjo. Še kompot sem pripravila, nato pa vzela v roke neko knjigo. Ker me je povest izredno zanimala, dolgo časa nisem opazila zasoparjene kuhinje in tudi ožganega mesa nisem zavonjala. Šele, ko je bilo ozračje v kuhinji res neznosno, sem odložila knjigo. Ob pogledu na črno gmoto, ki naj bi se imenovala meso, bi me skoraj zadela kap. In prav v tem trenutku je na vratih pozvonilo. Kolena so mi klecnila, ko sem se bližala vratom. »No, si skuhala kosilo?« me je pozdravila mama. »Jaz sem tako lačen,« je zavzdihnil bratec Primož. »Jaz . .. Ne vem,« sem jecljala. »Kar na mizo s kosilom!« je dodal oče. Sedaj sem bila še v hujši kaši. Nisem znala povedati staršem, kaj se mi je pripetilo. A to ni bilo potrebno. Mama je kar ostrmela, ko je stopila v kuhinjo. Od vsega je bil užiten le kompot. Krompir se je razkuhal. Vsi trije so me prav pošteno okregali. »Le kaj ne poslušaš!« je jezno dejala mama. Za kazen sem morala pojesti krožnik »odlične« juhe. VIDA MAČKA Mož in žena sta imela mačko. Mačka je bila zelo lepa, le nekaj ji je manjkalo: ni imela imena. Nekega dne sta se mož in žena takole pogovarjala: Mož: »Pridi, žena, da bova izbrala najini mački ime. Črna je in bela, kakor je črn in bel oblak na nebu, naj bo mački ime — Oblak!« Žena: »Da, oblaki so močni. Toda veter goni oblake. Veter je torej še močnejši ko oblaki. Imenujmo mačko raje Veter!« Mož: »Da, veter je močan, toda planine vetru kljubujejo in ga zaustavijo. Planine so močnejše od vetra. Naj se zato naša mačka imenuje Planina.« Žena: »Da, tudi planina je močnejša. Toda miš, mala miš gloda planino in jo ruši. Miš je močnejša od planine. Naj se mačka imenuje miš!« Mož: »Da, miš je močna, izpodjeda planino, da se ruši. Toda mačka je močnejša od miši. Ona poje miš. Zatorej naj se naša mačka imenuje — Mačka!« PODBLEGAŠKI: Obisk na grobu Če prideš kdaj na grob ti moj, ne jemlji rute mi s seboj; če solza le bi se utrnila, da ruta ne bi je popila! Na grudo nad menoj naj kane; ti šla boš — solza vsaj ostane, globoko v zemljo naj spolzi — do tja, kjer mi srce trohni. Kjer nekdaj bolečina je peklila, tam solza tvoja bo hladila; kar je bolečega usoda dala, vse to mi ona zopet bo izprala. Dva kmeta in sekira Dva kmeta sta se odpravila v gozd. Prvi zagleda sekiro in vesel reče drugemu: »Glej, našel sem sekiro!« In drugi kmet reče prvemu: »Skupaj sva odšla v gozd, zato ne smeš reči: JJašel sem sekiro’, ampak ,našla sva sekiro’.« Prvi ne odgovori in molče gresta dalje in kmalu zaslišita za seboj topot konjskih kopit in vpitje, ki je veljalo njima: »Alo, sekira je moja, vrnita mi jo!« »Hudimana — pravi prvi kmet — kaj bova storila? Sekiro sva našla in drvar nedvomno misli, da sva jo hotela ukrasti.« Drugi kmet pa se namrdne in reče: »Hm, sekiro si našel ti in ni mi mar, kaj misli drvar o tatovih.« ■, Dva orožnika V neki manj razviti državi hodita po cesti dva orožnika. Mimo gre Tone in šepne Jožetu: Jože, ali veš, zakaj hodita pri nas vedno dva orožnika skupaj?" Jože ugiba in ne vš. Oglasi se Tone in reče: „Zato, ker zna eden pisati, drugi pa brati." Čuden stroj Meščan, tovarnar, je razlagal kmetu: „Dandanašnji, ko je napredek znanosti tako velik in so za vse reči izumili stroje, ni več treba Boga. S pomočjo znanosti in strojev se lahko izvrše najčudovitejše stvari." „To tudi jaz mislim," odvrne kmet. „Pred nekaj dnevi sem videl na sejmu čudovit stroj. Na eni strani so metali vanj seno, na drugi pa je teklo mleko." „A, vidite!" reče meščan. ..Prepričan sem, da bomo videli še čudovitejše reči." „Da, da,“ pravi kmet in svetlo pogleda tovarnarja. „Ampak onega stroja ni iznašla znanost. To je bila žival. Pravijo ji — krava." p,ravda- Pravda je v svinjaku in hoče prašička, ki so ga Orazilovi vselej klali za Božič. Pravdanju meče gospodinja j Zrel° jajčka, maslo, lan, volno, perje, platno — vse; vse l^9ine. le pravda kipi, se debeli in postaja mogočna. Ka-k°r krvoses leži na gospodinjstvu in ga duši. Strehe so sla-1^’ skodlice so gnile, v skedenj in v podstrešje teče, mo-te°ta kazi krmo. Luknje maše s slamo, ker ni denarja za v Saria, da, niti skodlic ni, ker so vse prodali, ko je od-6tn'k zahteval novo plačilo. k življenje se je bratoma polagoma spremenilo v pe-se|' V svojih glavah sta premišljala o stroških, globah, razlikah in kaznih, zato nista mogla misliti na druge skrbi! ič^ikslo jima je potrebnega miru, ki ga mora imeti vsak Vr etovalec, ker mora v gospodarstvu računati z zemljo, 6nfienom, semenom, z gnojili in oranjem. Porazilovim je ^ rb za gospodarstvo postranska reč. Ne menijo se, kdaj Vr9la krava teleta, kako je krmiti, ali naj bo rezanica °kna ali debela, kako naj se napaja. — Vse to je Pora-deveta briga in se krvavo maščuje. Porazilova ži-najslabša v celi občini in od daleč boš spoznal ?i|ovim V'na je njih l °ve njive med drugimi. Polne so osata, kokolja, gra-rja’ Predenice in ljuljke. Tif' 0 b' Pa kmalu ne našel na vseh teh njivah in trav-' jh mesta, kjer se že ni vršil ogled; da, nekatere sporne ^ cke je obiskala komisija celo po dvakrat in trikrat. Teli obravnav so se pojavljale nove podrobnosti, ki so za-v evale oglede na mestu, stroške je bilo treba pokriti , aPrej ali pa so jih iztirjali z brezobzirno krutostjo z ekse-Secii°. in tu se je prodalo, kar je bilo pri rokah, če tudi za setev. Toda polje se ni dalo opehariti in tako so °razilovi spomladi kupovali drago in slabo žito; varčevali so, na redko so sejali in pri žetvi se jim je vse to maščevalo. Obleka se je trgala, čevlji so dobili luknje; da bi prihranili, so kupovali namesto drobnega domačega blaga v mestnih trgovinah, kar je bilo najbolj poceni, pa tudi najslabše. Ves plemeniti ponos stanu in rodu je ugasnil. Ni jih bilo sram, izposojevati si denar celo od gostačev, kakor hitro so slišali, da je ta ali oni prodal seženj drv, tele ali kozo. Šli so prosit na posodo in kar besni so postajali, kolikor bolj se je bližal čas, ko bodo morali plačati predujem ali globo. Zadovoljevali so se z desetakom, petakom, da, tudi z goldinarjem in petimi deseticami... Ljudje so slednjič jeli bežati pred njimi, se skrivati in zatajevati. „Reci, da me ni doma," je ukazal mož ženi in zbežal pod streho. „Adam gre k nam, groš čuti pri nas ...“ Adam vstopi, sede, začne pogovor o tem in onem, dokler ne pride slednjič po ovinkih do jedra: denarja bi rad. Gostačka taji, se izgovarja, laže, da nimajo, to in ono so že plačali, a Adam se je drži ko klop in se ne gane. Samo da se ga iznebijo, mu ponudijo slednjič dvajsetico. Tudi s tem je zadovoljen, zahvali se in obeta, da bo kmalu vrnil, naj si pošljejo po mleko; zastonj ga bo dal, za uslugo, ker ti dve desetici silno potrebuje: sela čaka iz mesta, poziv k sodniji mu bo prinesel in ne bi mu imel s čim plačati potnine. Sedaj ima. — Ali ne vedo morda, kje bi si mogel izposoditi vsaj dva desetaka, za odvetnika namreč, za delo in kolke? — Ne, ničesar ne vedo. — Škoda. In Adam slednjič odide. Ni druge pomoči, oglasiti se bo moral pri Roubičku, ta rad posodi, samo obresti zahteva visoke, ni zadovoljen z loncem mleka ali kosom sira. Dod-ličinega podpisa na menici noče, ker Dodla nima zapisane polovice. Huje je v tem oziru Martinu, temu ne posodi žid niti počenega groša več brez Mance, Manca se pa z vsemi štirimi brani. A če gre zares, zmaga Martin in — palica, in Manca nazadnje le podpiše od solz vlažno menično tiskovino. Ko bi se Martin ne držal toliko kozarca in ne posedal vrh vsega tega po gostilnah, bi bilo Spodnjim dobro. Zaslužili bi, sama Manca bi si upala dobiti za pravdanje potrebni denar; toda Martin se je polenil in pije. Leži na postelji ali na vrtu v travi, kadi in premišljuje in dostikrat se nenadoma dvagne in hiti tako, kakor je, četudi bos in brez suknje, v mesto k svojemu odvetniku, povedat, opozorit ga, česa se je še domislil, kaj mora še navesti v tožbi, koga še navesti za pričo. In Manca gospodari skoraj sama, krmi živino, orje, kosi; — niti Martinek ji ne pomaga — ta hodi že v mesto v gimnazijo. Celo vojsko je imela zaradi tega, pa ni odnehala. Tudi malemu dijaku se godi slabo. V zimskih mesecih je stanoval s polovično hrano pri pisarju v Domažlicah. Plačeval je namreč samo stanovanje in kosilo, za zajtrk in večerjo pa je imel črn kruh, tako črn, da ga je bilo sram pokazati ga javno; samo s pipcem si je odrezal vselej košček, dal ga v žep in ga počasi lomil. Dve uri daleč je v mesto, to pot prehoditi dvakrat na dan. Včasih se ga usmili poštni voznik, kadar se nihče ne pelje, in ga vzame na voz zastonj, toda kadar dežuje, je pošta zasedena in zaman gledajo proseč Martin-kove oči h kočijažu, ki pogleda v stran, ker se mu fant smili in mu ne more pomagati. Martinek sede utrujen v šoli v klop, odloži torbo s knjigami in že se mu zapirajo oči. Gospod profesor sprašuje latinske besede, razlaga števila, spol in sklanjatve, se jezi nad nepazljivim dijakom Porazilom, hud je tudi na brezčutne starše, a srce mu ne da, da bi mu zapisal dvojko. (Dalje prihodnjič) |TV| tedenski program RADIO CELOVEC NEDELJA, 12. 11.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji — PONEDELJEK, 13. 11.: 13.45 Informacije — Literarni studio (Lev Detela: Tržaška pesnica Irena Žerjel) — TOREK, 14. 11.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 informacije — Šport od tu in tam — Otroci, poslušajte! — SREDA, 15. 11.: 13.45 Informacije — Stavbni in umetnostni spomeniki v Pliberku — Za našo knjižno polico — ČETRTEK, 16. 11.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom — PETEK, 17. 11.: 13.45 Informacije — Prof. Ciril Cvetko: Razvoj slovenske glasbe (Najstarejši glasbeni spomeniki) — SOBOTA, 18. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 11. novembra: 15.00 Domači koncert — 15.55 Domovina te vabi: v spomin Maxa Mella — 16.25 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.50 Naš prijetni dom — 17.15 Magazin za žensko danes — 18.10 Smučarska gimnastika — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Vsi govorijo o ljubezni, šaloigra — 21.55 Šport — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Prekletstvo krvi. NEDELJA, 12. novembra: 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Daktari — 17.20 Čarobni vrtiljak — 17.25 Za mladino od 14. leta naprej: Brez nagobčnika — 18.30 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.35 Stoletje kirurgije — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Kraj dejanja: »Žametna past" — 21.45 Veliki glasbeniki — 22.55 Šport in čas v sliki — nočna izdaja. PONEDELJEK, 13. novembra: 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za otroke — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy — 18.55 Več vedeti o vrednostnem davku — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje s Shiloh-ranča — 21.20 Poštni predal 7000 — 21.36 V dirkalnem taboru — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 14. novembra: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za otroke — 18.30 To je moj svet — 18.55 Več vedeti o vrednostnem davku — 19.00 Avstrija v sliki in Južna Tirolska — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Lale Andersen — zgodba o Lili Marlen — 21.20 Mestni pogovori — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 15. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Resna knjiga ali listi z datumi — 10.30 Kibernetika — 11.00 Program za delavce: Traumulus — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Novo gledališče — 17.10 Čarobni vrtiljak — 17.15 Risati — slikati — oblikovati — 17.40 Veronika — 17.45 Za mladino od 11. leta dalje — antena — 18.00 Te- SLOVENCI! Kupujte pri slovenskem podjetju stroje, motorje, peči, štedilnike! Jožef Perne KLANCE 9132 GALLIZIEN — GALICIJA Od daleč prihajajo naši stalni odjemalci in pravijo: „Pri Vas se izplača kupiti!" N. pr. lepe moške puloverje in jopice, fantovske hlače, ki so zelo trpežne; moške hlače lepega kroja. — Vse to dobite ugodno pri: SATTLER, Kla-genfurt — Celovec, Heuplatz. Sedaj je čas pletenja! PASSAP pletilne aparate in zelo lepo volno dobite pri: VVOLLBAR, Kla-genfurt — Celovec, nasproti kapucinski cerkvi. čaj francoskega jezika — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija — slika — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 Glavna cesta — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 16. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Orientacijski tek — 10.30 Dekalog II — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Kaj lahko postanem? — 12.00 Komentar k časovnemu poteku dogodkov — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Dalli, Daili — 21.35 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.40 Rak In slanice (celice). PETEK, 17. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Ja, v moji dobi — Anton Pilgram — 10.40 Angleško življenje in literatura — 11.00 Program za delavce: Glavna cesta — 18.00 Ostani zdrav! — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Raji živali — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni — 21.20 Čas v sliki — nočna Izdaja — 22.25 Mednarodne jahalne dirke — 23.40 Uradni spisi XY-nerešeni — poročila in reakcije. SOBOTA, 18. novembra: 15.00 Hišni koncert — 15.55 žvižgalni dan v Salzkammergutu — 16.25 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 16.45 Hišica — 17.10 Čarobni vrtiljak — 17.15 Za otroke od 6. leta naprej: Jazbec Dominik in mačji gusarji — 17.40 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? — 18.10 Za družino: smučarska gimnastika — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Revija Ivana Re-brofa — 21.55 Šport — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 Veliki slepar. TELEVIZIJA LJUBLJANA NEDELJA, 12. 11.: 9.45 Po domače z ansamblom R. Vadnala — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 Mestece Peyton — 12.45 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 18.00 Poročila — 18.05 Lokls — barvni film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 B. Shaw: 0’Flaherty z viktorjanskim križcem, komedija — 21.10 Stih in pesmi — 21.25 Športni pregled — 22.55 Poročila. PONEDELJEK, 13. 11.: 9.05 Odprta univerza — ZAHVALA Prisrčna zahvala velja vsem, ki so mojega dragega moža, skrbnega očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda Dipl. inž. Ignaca Nacbbarja spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Prav iskrena zahvala velja preč. g. župniku Demšarju za tolažilne besede. Nadalje se posebno zahvaljujemo o-stali duhovščini, zastopnikom kmetijskih zbornic, njegovim študijskim kolegom iz Ljubljane ter podžupanu pli-berške občine, ekonomskemu svetniku Mirku Kumru za poslovilne besede ob odprtem grobu. Naša posebna zahvala pa velja zdravniku dr. Francu Krajgerju. Vrba, Pliberk, dne 1. novembra 1972. V imenu vseh sorodnikov SLOVENCI! Iz protesta proti fašističnim krogom, ki nas Slovence še zmeraj preganjajo tukaj na Koroškem, sedaj pa nas posebno črtijo, vam svetujem kot trgovec, da podpirate naša slovenska podjetja in kupujete pri slovenskih trgovcih. Poljedelske stroje, štedilnike, peči in motorje pa dobite po najboljših pogojih pri Jožefu Perne KLANCE 39, 9132 Galicija S tem dobičkom bom podpiral vaše študente in vse slovenske organizacije! 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 17.50 Gori, doli, naokoli: V spanju — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Kremenčkovi — 19.00 Mladinski klub — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mala antologija jugoslovanske drame — A. Cesarec: Tonkina edina ljubezen — 21.30 Diagonale — 22.10 Poročila. TOREK, 14. 11.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 — Ruščina ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 V. Albreht: Mala Lupinica — II. del — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.05 Regionalna arhitektura — 19.25 Dosežki medicine: Akupunktura — II. del — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 Lola Mon-tez — barvni film — 22.40 W. A. Mozart: Sonati št. 1 in št. 2 za čembalo in flavto — 22.45 Poročila. SREDA, 15. 11.: 8.20 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Vitez Vihar — 18.1$ Obzornik — 18.30 Folklorni ansambel Nagyk* nizse na Madžarskem — 19.05 Na sedmi stezi ^ 19.30 Naš ekran — 20.00 TV dnevnik — 20.30 FttV konferenca — 21.30 G. Eliott: Mlin na reki Flo*5 — 22.30 Poročila. ČETRTEK, 16. 11.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angl* ščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.1$ Vsi vse vemo — 18.15 Obzornik — 18.30 Vsi viski sveta — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 T' dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.25 A P. Čehov: Medved — 22.00 I. Otrin: E=MCž baletna oddaja — 22.40 Poročila. PETEK, 17. 11.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angl* ščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 16.1$ Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Pobegli f* bot, glasbena pravljica — 18.15 Obzornik — 18-3$ Taborništvo — 18.40 Ekonomsko izrazoslovj* Osebna poraba — 18.45 Glasba za oči — Ant°j' ne: Charpentier — 19.10 Profesor Balza tar — *$’ sanka — 19.20 Enotnost na dučanski način ''' 20.00 TV dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 & lovečerni film — Sedem morij — barvna oddal8 — ... Poročila. SOBOTA, 18. 11.: 9.35 TV v šoli — 15.15 B* komet Kvarner : Zagreb — 16.30 Košarka Bo&c : Lokomotiva — 18.05 Obzornik — 18.20 V dež*)1 klobukov — 18.45 Gospod Piper — 19.15 Hum^' stična oddaja — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zakaj bi veselo ne peli — zabavnoglasbena oddaja — 21.35 Zabavna barvna oddaja — 22.00 Medicinski center — 22.50 TV kažIP0' — 23.10 Poročila. ŽITARA VAS — SITTERSDORF Gostilna RUTAR v Žitari vasi vabi’ vse goste in odjemalce na veselico ki bo v soboto, 11. nov. 1972, ob 19.00. Vstopnina prosta! Prisrčno vabljeni! RUTAR Izvestila pišejo: »Sedanja gonja proti Slovencem, delo neofasistov" MOSKVA, 2. nov. „V početju avstrijskih nacionalistov se jasno odraža stališče njihovih nacionalističnih predhodnikov. To je razlog, zakaj javnost v Avstriji in Jugoslaviji ter drugih državah enotno zahteva, naj naredijo konec provokacijam na Koroškem in zagotovijo slovenskemu prebivalstvu njegove neodtujljive pravice," so zapisala „lz-vestja". V krajšem članku pod naslovom »Spletke ekstremistov" glasilo sovjetske vlade meni, da je sedanja kampanja proti pravicam slovenske manjšine na Koroškem »očitna in vnaprej premišljena provokacija neofašistov, ki skušajo razplamteti ogenj napetosti v neposredni bližini avstrijsko-jugoslovanske meje z namenom poslabšati odnose med državama". Razen krajšega in strogo informativnega napisa v zunanjepolitični reviji „ N ovoj e vremja", je prvi prispevek v sovjetskem tisku, v katerem se govori o položaju na Koroškem, nastalem z najnovejšimi šovinističnimi izpadi proti tamkaj živeči slovenski manjšini. »Izvestja" opozarjajo, da so pobudniki te nacionalistične in šovinistične akcije, ki je usmerjena „v prvi vrsti proti Slovencem in Hrvatom, ki živijo v tej pokrajini skupaj z Avstrijci že od davnih časov," zloglasni Heimatdienst in avstrijska nacionalistična stranka. V zvezi z njihovo raznarodovalno dejavnostjo vodilni sovjetski list o- pozarja na obveznost Avstrije do naciofl8 nih manjšin, ki so precizirane v državni P° godbi, podpisani po II. svetovni vojni h1® Avstrijo in silami protihitlerjevske koalicij6' »Izvestja" med drugim omenjajo tudi/" sanje avstrijskega lista Volksstimme, ki teva od avstrijske vlade, naj nujno in kat^ gorično prepove aktivnost šovinističnih 0 ganizacij, ki hoče omejiti pravice nacions ne manjšine. Prav tako izražajo razumel nje za »nemir" v Jugoslaviji, ki ga je povzP’ čilo sedanje stanje na Koroškem. M- (Delo, Ljubljana, 3. 11. 1972) POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE Rutar-Center A 9141 Dobrla vas — Eberndorf Telefon 0 42 36 — 281 Peči in štedilnike na olje, drva VAM NUDI PO UGODNIH CENAH Trgovina Adolf in Katarina KRIVOGRAD 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 34 1 97 OB BOŽIČNIH NAKUPIH - PRAVOČASNO IZVRŠENIH, boste deležni najboljših nasvetov in največje izbire! Haš tednik ,|K< Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.