lfj/grJir,Af, //ž i bejmjški mm KOPITNEM PODKOVSTVU S PODOBAMI. angličanskem jeziku spisal WILLIAM MILES, ESQ. V slovenskem jeziku z nov£no podporo c. k. poljedelskega minister siva na svet dala kranjska deželna komisija za konjstvo. r Dejanjski nauki o kopitnem podkovstvu V slovenskem jeziku z novčno podporo ces. kr. poljedelskega ministerstva na Bvet dala kranjska deželna komisija za konjstvo. ------------------—^----------------------- V Ljubljani. Založila kranjska deželna komisija za konjstvo. Tiskala Klein in Kovač (Egrova tiskarna). 1874. Cfrx>A9658 ffift I ll le more se ^aJ^» ^a je ste1 ti mej največje kvare, Sgg^kar jih utegne konja zadati, če ima podkovstvo 1yi v rokah tak človek, kateri je brez trdne de-janjske izkušnje. Še zdaj se dosti krat po nevednosti zdrava kopita mej podkovilom tako brezumno porečejo, da konji potem dobodo stisnena, ploska, polnor6ga kopita, žmiile, ki iz kopit rast6, ot6k in odrevenele noge, ter da živali, zdrave in ravne od narave (nature), izbole" in oščpajo. Da bi se prihodnjič ta neugoda odvrnila, zato je c. kr. trgovinsko ministerstvo in z njim vred c. kr. ministerstvo notranjih stvarij razpisalo ukaz, 1* IV katerega smo semkaj postavili od besede do besede.*) in kateri zapoveduje, daje po sedaj vsak dolžan, dobiti si posebno privolitev, predno bode smel konje podkavati. A ker se ta ukaz nič ne dotika tistih podkovuih kovačev, kateri so si uže do zdaj obrt po zakonitem potu pridobili ter s to pravico zdaj konje podkavajo, zatorej bode zel6 ustreženo dejanjskim pod-kovnim kovačem in posebno takim kmetovalcem, ki imajo konje, ako dobodo v roko praktičen uk samo o kopitnem podkovstvu brez kakih drugih pristavkov o zdravji konjskega kopita itd. *) Ukaz ministrov za trgovino in za notranje stvari z 21. junija 1874. leta, št. 100 v drž. zak. o tem, da se podkovuih kovačev obrt uvrsti mej tiste obrte, katerim jo treba posebne privolitve. Obrt podkovuega koviištva se na posebno privolitev navezuje po §. 30 obrtnega redii z 20. decembra 1859. leta. Kdor si tega obrta prosi, naj izpolni vse uvžte, kar jih §. 18 obrtnega redu zahteva od takih, kateri žele dobiti posebno privoljen obrt, ter- poleg tega je dolžan tudi svojo sposobnost dokazati, in to ali s tisto svedočbo, ki priča, da je z uspehom hodil v polletni uk o kopitnem podkovstvu, ali s tako svedočbo, ki potrjuje, da je preskušnjo o kopitnem podkovstvu pred pre-sknševalno komisijo z uspehom prebil po zmislu ministerskega ukaza s 17. avgusta 1873. 1. (Drž. zak. št. 140.) Ta ukaz se nič ne dotika tistih podkovuih kovačev, kateri so si uže do zdaj obrt po zakonitem potu pridobili ter s to pravico zdaj konje podkavajo. v Zato je kranjska deželna komisija za konjstvo slavnega c. kr. poljedelskega ministerstva prosila novčne podpore, da bi se poslovenila ter dala na svdt knjižica, katero je v angličanskem jeziku spisal William Miles Esq., namreč: „dejanjski nauki o kopitnem podkovstvu," ker bas (ravno) ta knjižica zel6 prosto, razumno in s podobami govori o tej stvari. Ne samo Angličani, — tudi mnogi iz Nemcev uže več let tako delajo, kakor uči "VVilliam Miles, in vsacemu teh se je pokazalo, da je njegov uk res dober in pripraven, prvič kar se tiče tega, kako se kopitu zdravje ohrani, drugič tudi, kako se podk6ve dobro in trdno pribijajo. Te vrste podkovilo je ugodno delalo tudi v snegu in v žledici (požlčpici); kajti podkčve, ka-koršne rabi Miles, dadč se tako „o s t r i t i," kakor vsake druge, in žrebljev, kolikor jih on priporoča, nikakor nij premalo, da s trdnobo na kopitu drže" tudi „poostreno" podkovo. Tri zime zaporedoma je nekdo v Nemcih svojim voznim konjem za poskušnjo dajal zmirom „po-o s t r e n e" podk6ve in tudi podk6ve s privitimi ozobci VI (štolami) — podk6ve s privitimi ozobci so boljše, ker se ostri ozobci iznčmljejo, da se z njimi ne morejo konji raniti, kadar so doma pri jaslih — katere so bile vse narejene, kakor uči Miles, ter so na prednjih nogah imele samo po pet žrebljev, a nikoli nij bilo nikakoršne kvare ali neugode, naj si je konj hitro ali težko delal. Gospod poljedelski minister vitez pl. Chlumeckv, kateri vse r^izne vrste kmetovalstva tako krepko podpira, da smo mu hvalo dolžni, nam je prošeno podporo dovolil ter s tem kranjskej deželnej komisiji za konjstvo odprl pot, da je mogla to koristno knjižico podati slovenskemu narodu. V IJubljmii avgusta meseca 1874. leta. Kranjska deželna komisija za konjstvo. KAZALO. m ttrinl Predgovor................. III. Kopitno podkovstvo............, . 1 Kako se kopito porezuje............3 Podkova .................. 7 Kako je podkovo izbirati......,.....8 Kako je podkovana petne konce odbijati...... . 9 Podkovske luknjice.............. 11 Kako se podkova primerja Vi kopitu........ 14 Kako je podkovo opiliti............ 22 Žreblji................... 23 Kako se podk6va pribija............ 26 Podkovilo z usnijem.............. 28 Zadnja podkova............... 31 Kresanje.................. 35 Kdaj je treba konja prekovati.......... 36 Splošne opomnje............... 38 ---------K--------- Kopitno podkovstvo. i redno bode na vrsti sam nauk, o katerem je ta knjižica spisana, namreč kopitno podk6vstvo, naj v misel vzamem še dvoje, kar nam je oboje treba verjeti in tudi po tem obojem delati, ako hočemo upati, da bodemo kedaj res mogli konja dobro podkovati. Prvo je to, da narava (natura) tistej stvdri, kar taki možje, kateri poznajo konje, imenujejo dobro ustv&rjeno kopito, daje tudi takšno obliko, kakoršna najbolj ustreza konjevim potrebam; drugo je, da se konjsko kopito razteza in širi, kadar je nd-nje oprta teža konjskega telesa, ter da se zopet krči ali stiska, če se z njega konjska teža umakne. Ali vse nič ne bode pomagalo, če to dvoje samo verujemo, a podkdve h kopitu vendar na t&nko ne primerimo in tako ne pribijemo, da se more potem kopito še zmirom lehko raztezati in krčiti; kajti bolje bi nam bilo, vso to stvar tajiti, nego li samo verovati jo, a po njej vendar ne delati. l 2 Samo ob sebi nenaravno (nenaturno) je, podktfvo pribijati na kopito živega konja, a ker smo vendar v to opravilo prisiljeni, zatorej nam je dolžnost, vestno paziti in gledati, da takšno pribijanje živali dela samo toliko kvare (škode), kolikor je najmenj more. Ko bodem tukaj vse to na tanko razlagal, misliti si bočem, da učim mladega kovača, kateri se pripravlja, prvega konja podkovati. s Kako se kopito porezuje. Majpoprej začni s tem delom, da snameš samo jedno starih podk6v; rekel sem samo jed no, ker naj vse druge zdaj še ostanejo, kakor so, da konj more na njih stati. Gotovo je, da bode na podkovanej nogi mirneje stal nego li na nepodkovanej; tudi se s takim početjem kvara (škoda) ne godi roženej steni. V tem delu naj-prvo stdri to, da zaklepke (nete) starih žrebljev s kovalno sekirico pazljivo k višku priganeš, ter če podkdva še potem rada ne gre s kopita, da nekoliko žrebljev s kleščami iz kopita izdereš. Nikoli se podkdva ne sme šiloma odtrgati, ker to razlušči steno ter podkdvske luknjice razširi. Kadar je podkdva sneta, potem okrog in okrog na kopitu opili rob in skrbljivo iz kopita poberi vse žre-beljske konice (špice), kar jih je morebiti še v njem ostalo. Zdaj se kopito poreže. To delo opravljaj s tolikšno skrbjo, s kolikoršno premišljenostjo. Če ima konj močno ter po konci stoječe kopito z obilim rogom, tedaj mu je treba prst izkrajšati, steno in obe" peti porezati ter mrtvi rog iz podplata izrezati; takisto tudi iz občh kotov mej petama in mej kdtnima zagvdzdama, kar se najlaže stori, ako poprej k<5tni zagvdzdi malo ne doli do podplata porežeš. Odbrusil ali tudi odkršil bi se tist del kdtnih zagvdzd, kar ga moli iz podplata, ako bi ne bilo podkdve mej kopitom in mej tlčmi; zato se kdtni zagvdzdi brez vse skrbi porežeta; a nikakor se na obeh straneh kdtnih zagvdzd ne sme nič porezati ali „kopitu dušek dati," kakor sploh govori. Tudi strel« se nož nikoli ne sme dotekniti. 1» 4 Zatorej so tri stvari, katere se rnej kopitnim po-rezovanjem ne smejo nikoli zgoditi, namreč: 1) nič se ne sme porezati na občh straneh ktftnih za-gvdzd; 2) ne sme se „kopitu dušek dajati", in 3) strela se nič ne sme porezati. — Zdaj hočem povedati, zakaj to troje ne sme biti. Kdtni zagvčzdi sta tako postavljeni, da odrivata stiskanje pet k streli; če se z porezovanjem ob straneh iztanjšata, potem tudi menj stojita v bran ter noga se zadaj začenja stiskati ali voziti. Ako se kopitni peti odpreta, ali, kakor se govori, kopitu dušek da, potem se iztanjšajo baš (ravno) tisti deli, katere je narava (natura) odmenila, obe kopitni peti razrivati. Res nekaj časa mine, predno se kopito tako zvozi, da konj ošepa, in samo zato, ker se kopito vozi tako pol&goma, nihče tega ne pazi, dokler konj nij šepast, a potem se vsak čudi, od kod bolezen, — malo jih je, kateri se domislijo pravega uzroka. Strela je debel, pr6žen povišek, največ v to namenjen, da obrambo daje člčnu zakopitne kosti, kateri člen se šteje mej najvažnejše. Strela ima ten&k rožen sklad po sebi, da more potrebna vlaga do nje priti. Kadar od strele kaj odrežeš, vselej ogoliš take dele, kateri nikdar nij so bili ustvarjeni, da bi se jih zrak dotikal. Zato strela naj-prvo us&hne, potlej se razcepi in hitro dobode po sebi krpaste kosce. Ti kosci se potem zopet porezujejo, kadar je koli treba konja prekovati, a naposled je strela tako trda in suha, kakor deska, in konec vsega tega je, da konja primeneozdravna hromota na členu zakopitne kosti. Zatorej ponavljam: ne dotikaj se strele, ker nikoli prevelika ne vzraste; kajti vnšnji roženi sklad 5 mnogo poprej sam odpade, ter nov se pod njim rodi, in kar se tiče krpastih kosov, ne skrbi za-nje, ker se sami odvale. Mehko, plčsko kopito se sme le malo porezovati ali piliti, ker po navadi je te vrste noga tenka na prstu, nizka na petah in ima zelo" ten&k, zelo" mekek podplat. Najbolje bode, s tako nogo imeti opravka, kolikor naj-menj moreš; le tisto mrvico mrtvega rogd, kar ga je, posnemi, in rob dobro izravnaj tam, kjer podkdva nanj pride. To je treba storiti na vsacem kopitu, in ker je pri ndtranjej peti, kodar nij žrebljev, porezovanje nekoliko težje nego li pri vnčnjej, naj se kovalna pila dene vprek čez oba kopitna robova, in pogledaj, ali sta oba po jednd-liko visoka ali ne. Izkušnja me uči, da so se podkdve izgubljale samo zato, ker je notranja stran bila višja od vnenje ter noga zatorej nij povsod jednako pritiskala podk6ve. Predno začneš kopito porezovati, ne smeš pozabiti, kakšne so tedaj ceste inpotje. Kadar so ceste suhe in pokrite z raztresenim kamenjem, ali ako nij še dolgo, kar so bile posute, le malo izrezi iz podplata; kajti če ga preveč iztanjšaš, potem bi mu kamenje lehko ognjete delalo. Kadar je mokroten letni čas ter po cestah nij kamenja, utegneš dobremu kopitu toliko podplata porezati, da se ud&je, ako ga s palcem krepko pritisneš, a nikoli ne toliko, da bi se tudi mečjemu pritiskanju udajal. I. obraz kaže dobro ustvarjeno prednjo levico, uže vso porezano v podkovilo. Te noge razni deli so zazna-mensini s pismeni (črkami). Od A do A je prsta. B kaže sredo notranje in vnenje stranske stene ter C obe pšti. Vidimo, da je rožena stena debelejša na vnenjej pMti, kamor se žreblji zabijajo, a tanjša na ndtranjej, kamor bi žrebelj nikoli ne smel priti. Tudi vidimo, da B I. obran. 1- kopito nij krog ali kolobdr, kakor mnogo Ijudfj misli, kajti na ndtranjej strani je menj napelo a na vn^njej bolj. D zaznamenava podplat, E površje kdtnih zagvdzd, kateri sta malo ne doli do podplata porezani. F je tisto mesto k6tnih zagvdzd, kjer ne smeš nikdar nič porezati. G kaže strelo; pisme (črka) stoji tenko na tistem mestu, nad katerim je Člen zakopitne kosti. Priporččam, to strelo si dobro ogledati. Na vsacem kopitu bi strela po naravi (naturi) bila vsa in zmirom taka, namreč polna, debela in gladka, z odprto, široko strelno kotanjo, katera na zadnjem konci nij preklana, ter če konja prav podkavaš in strele nikoli ne porežeš, ona polagoma dobode res to podobo, kakoršno pred soboj vidiš. P o d k 6 v a. Izredno izpregovorim o samej podk6vi, treba znati, katera imena mi bodo služila za zgdrnjo in katera za spddnjo podkdvsko plčskev. Da me kdo ne bi krivo razumel, uže zdaj pripovedujem, da bodem „spddnjo p 16 s k e v" imenoval tisto, ki se tal dotiče, a„pddplatno pl6skev" tisto, ki je k podplatu obrnena. To je treba dobro pdmneti, da ne bode kake pomote. Kadar se podkdve „iz debelega" kujejo, ne bode napak, če se petni konci store- daljši, nego li je v ko-vačnicah navada (zakaj to, povčm pozneje, kadar bodemo podktfvo primerjali). Podkdva bodi okrog in okrog povsod po jednoliko široka in močna, ter žleb teci po vsej pod-kdvi nazaj do petnih koncev. s Kadar žleb delaš, rajši vze mi orodje od obeh stranij brušeno, a ne brušenega samo od j edne strani, kakoršno kovačem po navadi rabi, ker to je sploh tako vozko in ostro, da žre-beljskim glavam ne stori dovolj širocega žlebu, in od njega tudi večkrat podk6va p6či. Vozek žleb utegne biti lepši a širok je boljši. Kako je podkovo izbirati. Stiajprvo pogledi nogo, katero meniš podkovati, in potlej izberi podktfvo. Ako je noga trdna in dobro ustvarjena, nij težko, primerno podk6vo najti; samo paziti je treba, da ne bosta krivini prev6zki in podkdva ne prelahka. Lehka podk6va se upogne, predno je do polovice obnošena, ter bolečina, katero na mečjih kopitnih delih nareja pritiskanje podkdvskih žrebljev, nij redko kriva pobitih kolen. A kadar je noga ploska s krhko steno, tedaj vzemi krepko podktfvo; kajti konj s te vrste kopitom nikakor ne more hoditi po takej podkdvi, ki se upogiblj e, — in ker ima gotovo tudi tenek podplat, naj bosta krivini zelo" široki, da mu dajeta dovolj obrambe. Še na to je treba paziti, kako bodi podktfva položna. Kadar je noga mehka in ploska, pribij zel<5 položno pod- 9 kdvo, da ne bode podplata pritiskala ali ugnjetala; a kadar je noga močna z napetim podplatom, dovolj je toliko položnosti, da konica (špica) podkdvnega kladiva more z lahka iti povsod okrog mej podplatom in pod-k6vo. Ako se da pol6žnejša, nabiralo se bode blato in drobno kamenje mej podkdvo, kar dela tolike bolečine, kakor bi sama podkdva pritiskala podplat. Kako je podkovam petne konce odbijati. UbO si podkdvo izbral, potem je najprvo treba, da jej odbiješ oba petna konca. V to delo bode na pol okroglo dleto mnogo boljše nego li premo (na ravnost stegneno) orodje te vrste, ker pod-kdvam se ne bi konci nikdar smeli na vogal odbijati. Ako si pštna konca na vogal odsekal, imel bodeš preglavico, predno oba k peti prav primeriš in vendar tudi obema pod-kdvskima krivinama daš toliko šir-jave zadaj, kolikor na prstu; kajti jeden vogal konjske podkdve, ki je tako odsekana, pride na strelo, a drugi seza ven izpod kopita, kadar podkovo primeriš. A če petna konca tako odbiješ, kakor te uči 1. podoba na II. obrazu, ne bodeš imel nič truda, vsak del podkdve spraviti na nogo tja, kjer ga je treba. 10 1. podoba je iz debelega dodelana pod-k6va; sroke (pike), katere po vrsti gredd druga ža drugo, kažejo pot, kako naj se podk6-vi konca odsekata. Notranja stran se tako odbije, da od-sekavaš od C na B, a vne-nja od A na B. Potem je pod-k6va taka, ka-koršno ima 2. podoba. Potolči jo zdaj nekoliko s kladivom na roglji nakovala, in hitro se tako izpre-meni, kakor jo vidiš na 3. podobi. Izginile so vse sroke (pike) A, ki so 11 bile na 2. podobi, ter prostor mej A in B se je izpre-k menil v nekoliko h vnenjega podkdv-H skega robii, kateri l|| je zdaj podaljšan IIS a notranji rob iz-lfl krajšan. Vogldv f uže nikjer nij, da bi ti napotje delali, kadar podkd-vo primerjaš h okroglini kopitnih pet, in zdaj more podkdva dobiti na petah toliko šir-ja>e, kolikor na prstu. — 3. podobo sem zato semkaj postavil, ker mi daje priliko, povedati, zakaj hočem, da se petna konca tako odsekata. A v tem hipci, v katerem je naše opravilo zdaj, bolj kaže, da stranski polovici in obe peti še ostaneta premi (na ravnost stegneni) ter na-razno stoječi, dokler podkdva nij k prstu dobro primerjena; kajti lehko je, podko>o v notranjo plat zakriviti, a težko je, zopet jo napremiti (na ravnost stegniti), kadar je njen prstni kos uže primerjen h kopitu. Podkovske luknjice. Itajprvo je zdaj podkdvske luknjice dodelati; vendar še poprej ti je treba vedeti, ali vse gredd res pre"mo (na ravnost doli) skozi podkdvo tako, da zgoraj na plds- * 12 kem prostoru podktfvskih krivin pridejo na dan, a ne morebiti samo nekatere na ploskem, druge na pol6žnosti. Preneukretno je, po šujci na notranjo plat jih obračati, kakor dela mnogo kovačev, ker to te sili, ko žrebelj zabijaš, konico (špico) najpoprej k ntftranjej strani nagneno vtekniti in jo potlej zopet ven naganjati. Tako podkovilo je zato neugodno, ker žrebelj ide gori ob steni za rogom ter pride visoko na plitvem kosu kopita zopet na dan, in tudi jedino konico (špico), namreč svoj najšibkejši del, podaje v zaklepek (n6t). A če so luknje v podktfvi prebite prčmo (na ravnost doli), tedaj se tudi žrebelj od začetka do konca premo zabija, da potem gre v steni preko roga ter na dan pride nizko, zatorej v krepkem r6gu, a njegov klin se zakriviti da v trden zaklepek (net). Korist podktfvskih, premo gredočih luknjic je zatorej ta, ker vemo, da konja nikoli ne moremo zakovati in ker podktfva mnogo trdneje drži; kajti očitno je, da žrebelj, kateri preko roženine, če tudi malo časa, ide, drži trdneje nego li tak žrebelj, kateri ide res dalje časa a vedno samo za rtfgom. Dobro kopito zdravo ohraniti, kolikor se ta stvar podkovila tiče, najbolj pomaga število podktfvskih žrebljev in mesto, kamor so zabiti; vse drugo je menj važno. Najneukretnejša podktfva, v katerej so vendar luknjice prav storjene, kopitu nareja le vrlo malo neugodnosti; samo izgubi se laže. A najboljša podktfva ter najpravilneje primerjena h kopitu, ako žreblji nijso tako zabiti, da mu ne branijo raztezanja, nič ne koristi; kopito bode naptfsled vendar okvarjeno. Ntftranja stranska stena in peta se na vsem kopitu najbolj raztezata, zatorej ne smeta dobiti nobednega 13 žreblja; notranja stran podkdve ima samo dve luknji: jedno nekako palec in Četrtino od prstovega središča, a drugo do tri četrtine palca za prvo. Lehko je razumeti, da podkčva, katera je na obeh straneh kopita jednako trdno pribita, potem stanovito drži, ali da tudi kopitu raztezanje ovira; a kadar konjeva teža, ko žival stopa na nogo, kosti v kopitu nizdolu pritiska, tedaj se mečji kopitni deli odrivajo k žrebeljskim klinom, kar konja vselej zelo" zaboli, kolikorkrat prestopi. Nikoli nij treba nad pčt žrebljev. Uže večkrat sem poskušal in kar dlje tem bolj razumel, da je samo pet žrebljev, s katerimi se pritrdi prednja podk6va, zadosti vselej in ob vsakih razmerah, ob vsacem delu, na vsakih tleh, naj konjska noga ima hojo, ka-koršno koli. Jedine kovaške klešče morejo takšno dobro primerjeno in s petemi prav razpostavljenimi žreblji pribito podkovo odtrgati. Kadar sta petna konca odbita in podk6vske luknjice razširjene, tedaj je narediti k&čko na prstu. Ta k&čka, ^M^l ki bi je bilo treba na vsakej podkčvi, ker jo ustavlja, da ne more nazaj siliti, in jo drži, kakor in kamor je pritrjena, vendar nikoli ne sme priti na stran; kajti na n6tranjej strani bi samo branila, da bi se kopito ne raztezalo, a vnenja uže ima dovolj žrebljev, da se podk<5va ne more sem ter tja prerivati. Utegnila bi tudi kačka priti prav tja, kjer je treba žrebelj zabiti, in potem bi steno tako okvarila, kakor je morebiti dva žreblja ne moreta. 14 Kako se podkova primerja h kopitu. Hfajpoprej naj' se nikoli ne pozabi, da „podk6vo primerjati" je to, kar podkdvo tako uravnati, da je potem kopitu primerna; a nikdar ne smeš „kopita uravnavati po podk6vi," kakor kovači toliko kratov delajo. Ne svetujem ti, vso podkovo ob enem primerjati; boljše bode in tudi obilo truda ti odvrne, če najprvo primeriš prst in potlej oba stranska dela ter naposled obe podkdvski peti. A predno prst jameš primerjati, ozri se na staro podktfvo, ter pogledi, koliko je na prstu obn6šene; kajti kolikor je obnSšene, toliko je treba novo spredaj k višku privegniti, namreč tako jo narediti, da bode spredaj od tal gori h kopitu nagnena. Znano je, da konji ob starih podk6vah bolje hodijo ter se menj spotikajo nego li ob novih, ker je starim podk6vam prst uže obnošen ter zatorej noge ne ovira, kadar hiti preko trdih potov. Nova, dobro privegnena podk6va konju tudi vse to daje; samo v tem je velik razloček, da ob njej prijetno hodi takčj od tistega hipa, ko se mu pribije, a stara mu je prijetna bila stdprv (še le) potem, kadar je nje prst uže bil obnčišen. Mnogo kovačev je navajenih, podk<5vam takih konj, kateri jih spredaj zelo" izbriišajo, prst z jeklom podstaviti, namreč dati mu oprimnico (grif), da bi železo dalje trpelo; ali to dela, da se konj potem še bolj spotika. A če podk6vo samo k višku privegneš, tudi jednako ubraniš, da se železo ne izbruša, in poleg tega konju odvrneš obilo nepotrebnih bolečin. Na podkovi krepke noge se prst sme zeld privčgniti; plOska noga, ki je na 15 prstu po navadi slaba, ne trpi velike vege; vendar pod-kdva bodi vselej toliko vegasta, da stoji nekoliko od tal, ker potlej konj bolje in trdneje hodi. Če k obema koncema navadnih kovaških klešč vprek privariš dve železni ploči, nekako po pet palcev dolgi in po palci široki, z lahka dobodeš orodje, katero zelo- dobro služi, kadar na podkdvi delaš vego; s to pripravo namreč moreš obe podkdvski krivini prijeti ob enem, da potlej na r6bu nakovala prst lehko dobro privegneš in tudi spet položnost popraviš na prstu, ne da bi podk6vo bilo treba izvihrati ali jej kako drugače pokaziti poprejšnjo podobo. Vse to se da samo z veliko pazljivostjo in z obilim trudom opraviti, če podk6vo z navadnimi kleščami le za jedno krivino deržiš. — III. obraz kaže te vrste klešče, ki so podkdvo tako prijele, da je spddnja pl6skev obrnena k višku ter se na njenem prstu zdaj vega kuje. Podkdvo , ne da bi jo trebalo iz klešč jemati, lehko obrneš tako, da, kadar položnost popravljaš, p6dplatna plSskev pride k višku. Recimo, da na kopitu je prst uže izkrajšan ter stena tako popiljena, da se nanjo more položiti privegnena podkdva. Stdprv (še le) zdaj za kačko stdri zardzo v steni ter narejaj vego na podkdvskem prstnem delu. Dobro bode, ako v tem hipu krivini še nekoliko stojita k višku, da ne opalita zadnjih delov stene', vendar naj uže bosta poravnani, kadar stranske in petne dele primerjaš; a nikoli ne sme biti nič presledka mej podplatom in železom, ko je podkdva uže pribita. Zdaj podkdvski prst deni v ogenj, kjer naj se tako odgreje, da bodeš mogel z njim zaznamenati mesta, kodar še rog nij ves ravan. Te hribce potem s pilo odpravljaj, 111. obraz 17 dokler pl6skev nij tako gladka, da se je podktfva tesno prime. Prsta na zdravem kopitu se ne boj dotikati z vročim železom, ker mu ne bode nič zalega; a če je konjska noga slabotnejsa, imej več pazljivosti, ker taka ne trpi mnogo ožiganja; vendar železo vselej dovolj segrej, da se rog od njega nekaj malega osmodi ter da zazna-mena, kod je treba še piliti, da bi se podkčva dobro kopita prijela. Kadar je podkdvski prst uže primeVjen, potlej nij mnogo truda, oba stranska in oba petna dčla primeriti. Stranska dela zdaj vrhu nakovalnega roglja v notranjo stran samo toliko zakriviš, da podk6vski rob občh stranij s kopitnim robom na tanko strneš do zadnjih koncev kopitnih pet, in da v takšen lok, kakoršnega ima kopito, zasukneš tudi podk<5vski rob, dokler se začenja malo ne strele dotikati. Zatorej nikjer, niti zadaj niti na petah, ne sme nič podkdve izpod kopita moleti. Vem, da je mnogo kovačev, ki zelo" čislajo „od-prte podkčve," katere imajo prčme (na ravnost std-gnene), daleč narazno razširjene petne konce, zadaj in ob straneh izpod kopita molčče; a nikoli nijsem zvedeti mogel druzega uzroka, razven da konj potrebuje na petah toliko podpore, kolikor mu je kopito samo ob sebi ne more dati. — K temu odgovarjam: vselej si bodimo v svčsti, da v takih stvareh narava (natura) nikoli ničesa ne pozabi in da bi zatorej konju bila večjo podporo tudi res dala, ako bi je bil kolikaj potreben. Nadejem se, da vsacega k malu preverim, kako te vrste podkdve konju kar le težavo delajo, ne da bi kopitom bile morebiti ugodne, ker prvič nogo ovirajo v hoji, in drugič podplat in strelo obnaže" ter jima utegnejo s tega nakopati res- 2 18 1. golčn, 2. kdtna kost, 3. nadkopitna kost, 4. podgolenja kost; A je sr6ka (pika), ob katero se kdnjeva teža opira na gornjem konci k<5tne kosti; B je sroka, na katero naopična črta od sr6ke A pada k tlom; C je kopitna peta desne strani. 19 nega pomisleka vredne pokvarbe od kamenja itd.; kajti izpod kopita molečih podkdv se trdno prijemlje težka prst in gosto blato, ki jih vleče z nog, da se konj potem izbosf. Te neukretno izpod kopita moleče podkdve izbose" več konjskih nog nego li vse drugo skupaj. Zdaj preiščimo, zakaj ti raztčgneni petni konci konja tudi v hoji motijo. Ne boj se mi, da bi te jaz tukaj hotel muditi z anatomijo konjske noge; na podobi, katero vidiš, hočem le pokazati, kako so vsi deli konjske noge na tanko stakneni, kakor katera velika zm6t. Noga namreč, ki jo nadkopitna in k6tna kost veže z golenijo, po šujci stoji naprej nagneua; zatorej kopito na tleh vidimo malo bolj naprej nego je golen, in kopitni peti sta pred tisto črto, katera od središča kdtnega členka naopik ide k tlom. Na našej podobi konjske noge so te kosti: 1. golen, 2. k6tna kost, 3. nadkopitna kost, 4. podgolenja kost; A je sroka (pika), ob katero se kcmjeva teža opira na gornjem konci kotne kosti; i? je sroka, na katero naopična črta od srčke A pada k tlom; C je kopitna peta desne strani. Kadar konj stopi na nogo, vselej se s težo njegovega telesa k tlom pritisne gornji konec kdtne kosti, katera je po šujci nagnena ter ima na vsacem konci svoj poseben člen. Ta dva člena delata, da se kdtna kost uda, kadar teža nanjo pade, in s tem se pritiskaltia moč izgubi na ob6 strani, namreč v nogo in v golčn. A če je podkdva 2* 20 daljSa od kopita, ondaj podkdvska konca, ker izpod roga nazaj ven molita, zadaj poprej do tal prideta nego bi mogli priti nepodkovani kopitni peti, in tako se udajanje k6tne kosti prehitro ustavi, ker zdaj obe" pčti prideta preveč pr^mo (na ravnost) pod zrno vse teže, kakor je to pri tacern konji, kateri sam ob sebi strmo stoji na kotnih kosteh; zatorej konj potlej s kratkim korakom in tdgo (okorno) hodi. Ako hočeš te neugode odvrniti in ob enem tudi ubraniti, da se ne bi konj izbdsil, zatorej ptitna konca zakrivi v ndtranjo plat in podkdvam daj na tanko tako podobo, kakor jo ima kopito, bodi si ta podoba kakoršna koli. Člen zakopitne kosti je tist kopitni del, kateri potrebuje toliko obrambe, kolikor nobeden drug. Ta člen je nad strelo, in stoji nekako 1 palec, tudi časi 1 palec in četrt za strelno konico (špico); ali obrambe mu ne moreš drugače dati, razven če podkdva okrog in okrog dobode toliko širjave, kolikor na prstu, in če vrhu tega še tudi oba petna konca tako zakriviš v notranjo plat, da se do malega začenjata strele dotikati. S tem se prazni presledek mej zadnjima koncema podkdve izmanjša, in ta ali dna podkdvska krivina bode strele branila kamenja, po cesti Ieždčega. Ako podkdva nij taka, tedaj strela z največjo silo bije ob kamenje. Odprte podkdve premalo od strele odvračajo debelo kamenje, in s tega so le preveč kratov ognjeti na členu zakopitne kosti, ki dad6" začetek ta-cemu konjskemu ščpanju, katero se potlej nikoli ne ozdrdvi. Koliko krat sem videl podkdve, katere so bile zadaj tako narazno raztegnene, da je v raztezo šla moja stisnena pest, ne da bi se bila kje na strdni zadela ob železo; 21 a kamor se more vtekniti pest, tja tudi more priti tolikšen kamen, kolikoršna je pest. Ako oba podkdvska konca zakriviš v notranjo plat in podkdvo tenko primeriš h kopitu, imaš tudi še to veliko korist, ker se ti potem nij bati, da bi se konj izbdsil. Okrog noge nij ostalo nič, kamor bi se težka prst mogla prijemati, ter če podkdvo še na ndtranjej steni in peti tako narediš, da stoji od zgoraj doli nekoliko po šujci, potlej je nikakoršna tla ne morejo odtrgati; kajti ker je kopito širokejše od podkdve, zato se na tldh še bolj razširi tista jama, ki jo je naredila uže sama podkdva, katera zatorej, kadar se iz stopinje zopet k višku vzdi-guje, najde okrog sebe toliko razm&knenega prostora, kolikor bi ga sama ne bila mogla razmekniti, ko je na tla stopala. A če podkdva moli izpod kopita, zlasti na petah, tedaj konjska noga ne more zapreti vse jame, kar je naredi podkdva, katere se potem blato na debelo prijemlje okolo in okolo, kodar izpod kopita moli. Umeješ li zdaj, da jo to blato res trga od kopita? Kadar je podkdva toliko dodelana, deni jo na kovaško nakovalo, na katerem naj nje prst seza na strani čez rob, da moreš videti, ali je pddplatna ploskev na krivinah, in petah vsa jednaka in ravna ali ne. Potem jo toliko odgrej, da rog z njo okolo in okolo nekaj malega osmodiš, ter da podkdva tako sama sebi pripravi posteljo; kajti drugače jo težko na tanko primeriš. Ako si tudi kopito poravnal, kar ga pila koli more, in ako si podkdvo naredil takd povsod jednako, kolikor se koli da na kovaškem nakovalu, vendar še ne upaj, da bi se noge tako prijela, kakor se sprimeta dve gladko poskdb-lani deski; nekoliko bode treba še zdaj popravka, če 22 tudi morebiti samo tdličko, da niti pila niti nož ne bi mogel dela dovršiti. Zmota je, misliti, da to majheno smodilo kopitu morebiti kakšno kvaro naredi; nič mu ne de\ in brez njega ne moreš podkdve do dobrega primeriti. A nij mi treba še posebe pripovedovati, da ne smeš nikoli smoditi, predno podkdve in kopita nij si skrb-ljivo poravnal; kadar je to storjeno, kolikor koli se je dalo, potem ne stori nič kvare ta mrvica smodila, kar ga je treba, da se podkdva na tesnoma h kopitu prileze. Poprej sem uže rekel, da šibka in plitva noga ne more prebiti toliko vročine, kolikor dobra in trdna; zatorej k njej primerjaj rnenj vročo podkovo, a zasmoditi je treba vendar tudi te vrste kopito, da ti pokaže, ali se ga železo dobro in jednakomerno prijemlje ali ne. Kadar je podkdva zopet uhlajena, potem je treba skozi pddplatno pldskev razprostoriti nje luknjice, da bodo žreblji v njih imeli dovolj ohlapnosti; a paziti je, da na ndtranjej strani ne odvzameš več luknjic nego li na vnenjej, ker s tem bi jih v ndtranjo plat nagnil. Predno podkdvo „opiliš", deni jo zopet na nogo tja, kjer bode pribita, in skrbljivo pazi, če se kje mej kopitom in mej podkdvo luč ne svčti; ako vidiš luč, treba podkdvo takoj popraviti; kajti kopito naj se noge okrog in okrog prime povsod na tčsnoma, in kadar je to, stdprv (še le) potlej moremo reči, da je nogi vsa primarna. Kako je podkovo opiliti. Udekateri kovači potratijo obilo časa, ko podkdvo s pilo gladijo in svitle, predno jo pribijejo. Tega opra- 28 vila je v resnici treba samo toliko, da odpiliš, kar je ob luknjicah raskavega železa, da luknjicam ostre robdve ogladiš, ter da zaceliš ali okrdžiš petne konce. Na teb konceh posebno tist del, kateri bode najbliže strele, dobro opili, in to tako, da pojde od strele in da bode gori od tal nekoliko po šujci. A sp6dnja pl6skev na podkdvi naj po tacem piljenji ostane še vsa tako široka na petah, kakor je bila poprej. IV. obraz ti kaže obe krivini leve podkdve na prednjej nogi. Na 1. podobi je pddplatna plčskev k tebi obrnena, a na 2. podobi je spddnja plSskev obrnena k tebi. Na 1. podobi je A kačka na prstu, BI vnenja krivina, B2 ndtranja krivina, Cl vnčnja peta, C2 nd-tranja peta, D je polčžnost, E ravna plčskev, na katero pride pddplatna stena, ter F sta petna konca, od strele po šujci obrnena. Na 2. podobi je A prst, kateri je k višku privčg-nen tam, kjer se podkdva najbolj obnosi, BI je vndnja krivina, B2 ndtranja krivina, Cl vnenja pšta, C2 nd-tranja peta, D je spddnja podkdvska ploskev, okrog in okrog povsod jedndliko široka, in E je žleb, kateri teče po vsej podkdvi okolo in okolo. Ž r e b I j i. Sf ajprvo treba nekoliko izpregovoriti o samih žre-bljeli, predno povžmo, kako jih je pribijati; kajti zeld nepripravni so žreblji, s kakoršnimi podkdve navadno pribijajo. Njih zagvdzdam podobne glavice, iz katerih gredd klini kar brez nobenih pleč ter imajo na spodnjem kraji tenko, dolgo konico (špico), ne dajd podkdvam nič IV. ohraa, 26 posebne trdnobe. Glava tacega žreblja ne more luknjice nikdar tesno zapreti; kajti nje debeli konec se mnogo poprej ustavi v žlebu ali zgoraj v luknjici, predno t&nki konec spodnjo stran luknje doseže, in kadar se obnosi najdebelejši del glave, namreč gornja polovica, potem samo še spodnja polovica ohlapno ostane v podkdvi, katera ne verujem da bi s tem bila dovolj pritrjena. A žreblji, kakoršne jaz priporočam v podkovilo — dobro bode, če jih daš nalašč narediti — naj imajo kostkam (TViirfel) podobne glave, ki so nizdolu kar dlje tem vdžje, kakor se bolj približujejo klinu. Takšni imajo pravo pleče, kakoršno zapre ves prazni prostor podkdvske luknjice, in podkdvo zmirom trdno drže, dokler se vsa ne obnosi. Če ta dva žreblja, katerih podoba je tukaj, mej goboj primeriš, mahoma sam vidiš, kateri izmej njiju obeta, železo trdneje držati. Žreblji treba da so od najboljšega žrebeljskega železa; a naglo izgasiti jih ne smeš; rajši naj se polagoma uhlade", vsak posebej ležeč. Kar dlje jih gasiš, tem večjo ugi-bičnost in vlecnost jim daš. Ako se na kupu hlad4, ostanejo predolgo gorki, ker so drug vrhu druzega, in zato so potlej malo f ne tako krhki, kakor da si jih prenaglo izgasil. m Kako se podkova pribija. Hladar so žreblji dobri in htknjice gredo- premo (na ravnost doli) skozi podktfvo ter podkdva na tesnoma služi k nogi, potem uže nij treba velike umeteljnosti, da se pribije. Ako žrebelj samo postaviš v sredino luknjice, ter ga naopik držiš in premo zabijaš, prisiljen ti je, v pravem mestu, nizko na steni, na dan priti; občutljivih kopitnih delov nikakor ne more pokvariti. Klin zdaj teče pržmo skozi rog, v katerega se trdno zarije. Kadar se na dan pokaže, dovolj je še močan ter širok, da mu napraviš krepak zaklepek (nefc). Zaklopki naj bodo kratki a široki, ter nič jih s pilo ne tanjšaj. Pod vsakim zaklepkom se v kopito nalašč naredi jamica, v katero naj sezaklepki nazaj prigdnejo; a potem jih nij treba dalje nič piliti, kajti ostri pilni rob jako lehko žrebelj prestriže tam, kjer je preganen; potem res na videz ostane še zaklepek, kateri se vendar le samo kopita drži, a od žreblja ga je pila uže odrezala. Zatorej svetujem, vselej piliti samo z dol a j pod zaklopki a nikoli ne nad njimi, ako gladiš morebiti steno, ki je p6čila od poprejšnjih žrebljev. Če zgoraj piliš, posnameš poleg tega od kopita še tudi tenki površni rog, kateri je namenjen, dajati mu naravno (naturno) vlažnost in voljnost. Na kopitu, katero nema tega površja, zrak sneda roženino, da je naglo suha in krhka, ter podkovilo bode potem še težje. Ta površni tenki rog je to, kar svetloba na človeških nohteh; a vsi vemo, kako so nohtje krhki ter kako radi se drobe, kadar po naključji izgube to svetlo odejo. V. obraz. 1. Pod 2. Paul. 28 V. obraz ti kaže spddnjo ploskev ldve prednje pod-k6ve, pribite s peterni žreblji. Na 1. podobi je pribita podkdva tja, kamor je treba. Na 2. podobi je še zmirom tista podk6va, a zdi se proz6rna (kakor bi se skdzi-njo videlo), da zatorej kaže vse kopitne d6Ie, kar jih pokriva: namreč A je rožžna stena, B sta obe kdtni zagvdzdi in C obe" peti; vse to podkdva pokriva in podpira. Izkušnja mi je pokazala, da pddplatne otiske vselej izginejo, če konja na ta način jedenkrat ali dvakrat podkuješ, ter da se potem otiske nikoli ne povrnejo, dokler ima žival tako podkovilo. Podkovilo z usnijem. minogo konj je tako mehkondžnih, da najl&že hodijo, ako se jim pokrije ves pddplat s posebnim pod-ldžkom, predno se nanj dene podkdva. V to rabo navadno jemlj6 usnije; vendar se meni pripravnejši zdi drevesni klej (guttapercha), do '/4 palca debel, ali tudi jedndliko debela, vodo držeča polst (klobucina), ker to dvoje ne da mokroti v se priti in kopitu oblike ne izpre-meni. Od usnija se tega ne moremo nadejati: kadar je mokro, vselej se omeci, vode napije in potlej udaje; a ko zopet osahne, takdj se skrči ter strdi, in zatorej strelo zdaj bolj, zdaj menj pritiska, česar polst in drevesni klej ne delata. Meni v ta podldžek uže tri ali štiri leta služi polst, katera dobro ugaja. A vzemi v ta namen kar koli izmej tega trojega, vselej bodi skrben, da samo tako položiš na pddplat, kakor hočem zdaj povedati. 29 Podktfvo je treba vse tako primerjati, kakor bi jo na bos podplat pribijal, in kadar je opiljena ter gotova v pribijanje, postavi njeno ptfdplatno ploskev na podltfžek, ter na njem obliko (furem) podktfve na tanko občrtaj z noževo konico (špico). Po tej črti podldžek odstrizi in deni ga na podkčvo ter oboje privij v kovaški primož, da je tamkaj stisneno, dokler na podltfžku tako ne obre-žeš robvi, da se na tenko strne s podkdvskim robom. Zdaj se v primoži petna konca konjske podkoVe k višku obrneta, in iz podL5žka se od pete do pete iztrdži košček, da ne bode izpod železa molelo nič, kamor bi se mogla nabirati prst itd. Potlej ves podplat namazi se zemeljsko smolo, ki ima nekoliko masti primešane; ali paziti je, da ne vzameš plinove smole, katera konjski rog tako posuši, da je trd, kakor kost, — zemeljska smola mu nikoli ne vzame vlažnosti in voljnosti. Zdaj se dolina mej strelo in mej rožčno steno po obeh straneh podplata zatlači s pazdčrjem*), ki ga je poprej skrbno otrebiti ter se zemeljsko smolo napojiti. Zatlači naj se tako, da bode pazderje ob streli malo k višku napeto. — Strele same ne pokrivaj s paz-dčrjern; le v strelno kotanjo ga deni, da se ne bi va-njo nabiralo blato in pesek; na p6dplat naj ga tudi pride zelo" malo, in to bas (ravno) pred strelo. Pazderje ima namčn, braniti noge in posebno člena zakopitne kosti, kateri je nad strelo, da ne dobode rane od kamenja itd. Temu namenu se najbolj ustreže, ako dolino ob streli po obeh straneh tako zatlačiš, da cestna tla povsod jed- *) Angličanski pisatelj v svojej knjigi priporoča „oakum", namreč razpleteno in razs ukano vrv, ki se da tako udelati, da je, kakor najtanjše otrebljeno pazderje; 8 tem pazijo in zasmaljajo morske ladije. VI. obraz. 31 nako ugnjdtajo podplat, namreč kolikor obe- dolini ob straneh rožene stene, samo toliko tudi strelo, ter da tako vsa moč, kadar kaka stvar po naključji v kopito od tal udari, ne more zadeti jedinega člena-zakopitne (strelne) kosti. Ob takej priliki navadno razgrnejo samo debelo plast pazdžrja po vsej nogi, namreč vrhu podplata in strele. A to napravlja še večjo neugodnost, ne da bi jo odvrnilo; kajti k višku moleča strela se s to naredbo ne izravna s podplatom, ker je zdaj še više vzdignena, in zatorej se tal najprva dotakne, ter tako na-njo pride vse ugnjetanje. Kadar je noga zatlačena, kakor sem zdaj povedal, tedaj se pribije podkdva in podldžek, oboje vkupej, s petemi zreblji tako, kakor na bos p<5dplat. Ako si jo poprej skrbljivo primeril, ne bode se mogla niti premikati niti odtrgati. VI. obraz na 1. podobi kaže s paz-derjem do gotovega zatlačeno kopito. Končiue pazderjav strelnej kotanji so nazaj zavihnene ter vtaknene v pazderje te ali dne strani ob streli, da pazderje trdneje leži v strelnej kotanji, iz katere se potem nikakor ne more zadaj izruvati. Na 2. podobi vidimo z lisnijern podkovano kopito in tudi obliko, kakoršno je usniju treba dati mej obema petnima koncema. Zadnja podkdva. zadnja podkdva naj se na petah v n6tranjo plat zakrivi tako, kakor prednja; tudi h kopitu naj povsod na tesnoma služi. A ker teža konjskega telesa na zadnjih nogah drugače leži nego li na prednjih, in ker je dosti 32 krat konja mahoma ustaviti, ko se najmenj more nadejati, poskrbeti je treba, da se mu ne pokvarijo sk6čni členi in zadnje kite. Zato naj petna konca na podkdvi dobodeta nekoliko napušča, kateri se naredi tako, da obe peti jednako na tleh stojita. Ozobci (stole) utegnejo koristni biti težkim voznim konjem, a za hitro delo nijso. Nekateri deno" majhen oz<5bec samo na vnenjo stran, kar zato nič ne velj&, ker se potlej vsa konjeva teža opira samo ob notranjo stran kopita, katera je najmenj pripravna, da bi jo mogla nositi, in s tem tudi k<5tni člen preveč trpi. — Jaz uže več let zadnjim nogam dajem take podkdve: poldrugi palec dolgosti na petnih konceh rečem tako skovati, da je podkdva tu nekaj debelejša nego li drugod. Potem se petna konca do rdečega razbžlta in podkoVa kovaški primož privije tako, da iz njega žareča konca k višku molita, kjer se s kladivom nabijata, da sta potem debelejša nekako palec na dolgo. Potlej železo kovač na krivinah poravnd, kolikor je treba; a skrbljivo naj pazi, da se spodnja in p6dplatna ploskev povsod jednako in po ravnem dotikata nakovala, kadar sta na-nje položeni. S takim podkovilom so moji konji prijetneje hodili ter menj se je bilo bati, da si ne bi okvarili skočnih in kdtnih členov nego li s kakoršnimi koli drugačnimi pod-ktfvami, kar sem jih izkusil. Prstni del zadnje podk<5ve se zelo" obnosi, zatorej bodi krepek in debel, k sredi rajši malo vdžji, ter d£ naj mu se nekaj malega kačke, da podkdva nazaj ne sili. K streli obrneni rob na prstu je okrožiti, da se ne more konj s „presčzanjem" raniti. — Prst ves na tleh ostane, da ima živinče trdnobo, kadar zadnji nogi premice za prednjima. 3;s Neukretno se mi zdi, podkdve na prstu delati široke, ter kačko, ali morebiti še več kaček, napravljati na strančh, ker vse to kar pospešuje tisto neugodnost, katero si prizadevamo odvrniti, namreč „tolk zadnje podkčve ob prednjo" ter njegov neprijetni klepet. Mnogo ljudij meni, da ,,tolk" je s tega, ker se prst zadnje podktfve zadeva ob petna konca prednje pod-kdve; a to nij res. Klepet se tako godi: kadar konj vzdigne prednjo nogo ter je ne požene hitro naprej, tedaj zadnja noga, ki je nagleje prestopila, doseže vzdig-neno prednjo pOdkdvo, dokler se ta še nij mogla od-mekniti, in obe strani širocega zadnjega prsta (kateri je še nekoliko širokejši, ako ima kačko na desnem in levem) bijeta ob notranji rob prednje podk<5ve baš (ravno) za njenima stranskima deloma, kar napravlja znani, tako neprijetni klepet. Odvrniti se da samo s tem, ako prst zadnje podkdve narediš vO"zek, tudi še kar koničast (špi-čast), in kačko na tanko v sredo postaviš; potem bode v prednjej podk6vi imelo vse prostor in se zadevalo ob strelo ali podplat, ne da bi tolklo ob podk6vski rob, ter konec bode neprijetnega ropota. Rekel sem uže, kako je na zadnjej podko"vi treba okrožiti tudi notranji rob na prstu, da ne bode „presč-zanje" sekalo ran. Mnogo jih misli, da te rane dela prednja stran prsta; a po resnici jih dela zadnja stran. Vsaka obndšena podb5va ti zadnji rob kaže tako oster, kakor je nož. Kadar namreč konj, skokoma dir-jaje, prednje noge od tal ne vzdiguje dovolj naglo, da bi zadnja dobivala prostora, tedaj zadnja noga „presčza" ter si s tem ostrim robom cele kosove reže od mehkih delov zunaj nad petama, kar zadaje zelo" boleče rane. 3 VIL obraz. /.Pod. 35 Akotudi se zadnja noga toliko ne razteza, kolikor prednja, vendar naj žreblji v&njo pridejo tako, da kopita ne bodo stiskali. Izkušnja me uči, da k vsakej zadnjej podkdvi so dovolj štirje žreblji na vnenjo a trije na notranjo plat. Luknjice notranje plati naj se naredi nekaj gostejše ter bliže k prstu pomakneue, da prostor dobode notranja stranska stena in peta. Mala noga ima dovolj tudi samo po tri žreblje na vsako stran; a nad sedem jih vseh vkupaj ne potrebuje nobedna. VII. obraz kaže levo zadnjo podkdvo. Na 1. podobi je k višku obrnena ravna ploskev, na katero pride konjska noga, potem oba petna konca, ki imata spodaj vsak svoj napušč, ter debelejši prst s kačko v srčdi. Na 2. podobi vidiš precej koničast (špičast) prst z njegovim okroženim zadnjim robom in pripravno razpostavljene luknjice. Kresanje. 1foliko različnih vrst je, kako se konji krešd s prednjima in zadnjima nogama, da se ne more povedati, kakšne oblike bodi podkdva, katera bi odvrnila vsako kresanje. Zatorej svetujem, ako imaš konja, ki se krese, da mu obežeš rano z lisnijem ali s tkanino, katero poprej namazi z mokro belo glino, ter konja spusti, naj dirja nekaj časa. Skoraj se jamekresati in podkdva druge noge bode od gline bela na tistem mestu, s katerim je kresala. Lehko ti je zdaj, podkovo tako predrugačiti, da kresanje mine, če je vse ne včm kaj. Dostikrat se bodeš jako čudil, kako malega je treba, da se to odpravi. 3» 36 Kdaj je treba konja prekovati. HUkoršne so razmere, tako tudi sploh morejo pod-kdve menj ali delj časa neizpremenjene ostati na kopitu. Če je konj tak, da jih do dobrega obn6si, pralno obteče mesec dnij, tedaj mu jih v tem času nij sile s kopita snemati, kar velja tudi o konjih plitvega in mehkega roga, kateri kesno raste, ako se ga nijso morebiti pod-kdve uže šest do sedem tednov držale; kajti če je to, res je konja mej tem časom treba jedenkrat razkovati in mu poprejšnje podkoVe z nova pribiti. A konji krepkih in zdravih nog, ki jim rog naglo raste, naj bi se preko-vali, kadar mine prvih štirinajst dnij, tako tudi vsi konji, kateri mnogo ne delajo ali podk6v samo toliko obndsijo, da ostanejo dva meseca dobre, naj se prekujejo vsakih štirinajst dnij, da rog ne preraste podkdv, in ob druzem prekavanji železo deni zopet v ogenj ter podkdvo novic primeri. Nij misliti, če konj malo dela, da je zato pre-kovilo dlje časa nepotrebno, ker te vrste konjem rog še mnogo hitreje raste nego li takim, kateri vsak dan pridno delajo. Skrbljivo in po vrsti smo premišljali vse, česar je treba, da se konj dobro podkuje, in tudi smo pretehtovali uzroke, zakaj naj se nekatere stvari „vselej" store a druge „nikoli ne." Zdaj hočem ob kratkem povzeti zopet vse tisto, ,,kar je treba storiti," in držal se bo dem redii, v kakoršnem se ti opravki vrste mej pod-kovilom. Pokaže nam se, da je vsega tega zel6 malo, ako se pripoveduje tako, da se iz misli puste vsi uzroki in vse razlaganje. 87 Zaklepke (nete) starih žrebljev je treba k višku prigeniti s kovalno sekirico. Mej podkovilom naj ostane konj samo na jednej nogi bos. Kopito poreži, — a strele se nož nikoli ne sme dotekniti. Podkdvam petne konce odbijaj, kakor sem te jaz učil. Luknjice v podkdvi prvino (na ravnost doli) prebij. Kačka se na prstu naredi in prst se k višku privdgne. H kopitu je najpoprej treba primeriti pod-kdvski prst, potem oba stranska dela ter napdsled oba petna konca. Podkdvo odgrej v ognji ter jo položi na kopito, da ti pokaže, ali se z njim na td,nko strinja ali ne. Uhladi podkovo ter v njej „zopet razprostori" luknjice in potem jo opili. Podkdvo pribij s petemi žreblji, kateri nizko na steni pridejo na dan. Zaklepki (neti) se priganejo nazaj, ne da bi jih pilil, in kopito se opili samo zdolaj pod zaklopki. 38 Splošne opomnje. Stekel sem, pet žrebljev je dosti, da prednjo pod-kdvo dovolj trdno drže" ob vsakih razmerah, ob vsacem delu, na vsakih tleli, naj konjska noga ima hojo, kakoršno koli, in to število še zdaj priporočam, namreč tri na vnenjo a dva na ndtranjo stran, ker sem uverjen, da jih več nikakor treba nij, če kovač Mikaj skrbljivo podkuje ; ali dokazati še tudi morem, da je uže to število čez potrebo ter da je takih kovačev, kateri le s tremi žreblji, z dvema zunaj a z jednim znotraj, podkdvo znajo pribiti in jo takisto res tudi pribijajo. Do malega uže sedem let je, kar jaz v nobedno prednjo podkdvo svojih šest konj ne denem nad tri žreblje, ter vsi so podkovani z debelo polstjd in podplate imajo zatlačene s pazderjem. Nekateri mej njimi polsti res ne potrebujejo, a ker sem te vrste podldžek pred nekoliko leti jel poskušati in videl, da kopitu nikakor ne dela kvare, zato se ga še zdaj držim. V svojej poprejšnjej knjigi sem imenoval več konj, kateri so najrazličnejša dela opravljali samo ob treh žrebljeh na vsacem prednjem kopitu; zdaj bi rad še nekaj dostavil, kar mi je zadnje leto pokazal jeden mojih konj, ter uže jedino to more dokončno rešiti vprašanje, ako ga ne bi mogla nobedna druga stvar, namreč vprašanje, ali res trije žreblji do dobrega trdno drže" prednjo podkdvo. Osem in dvajset let je dovršil konj, o katerem govorim, po konci se nosi ter isker je v družbi in ima široka ploska kopita, ki jim rog kesno raste, da je zatorej treba debelih, težkih podkdv s podloženo polstjd, pod katero je noga zatlačena s pazderjem. 39 Ker ta konj zeld prijetno hodi, kakor je po gMi gospdin, ako so dovolj serčne ter znajo dobro jezditi, zato sem ga bil posodil sosedu prijatelju, kjer so ga v obilem društvu gospoda jahali, moški in ženske, ki je tam bilo dosti zbranih. Ondukajšnji svet je zelo" brdovit, a vsak dan se je mnogo jezdarilo in brez velicega premisleka dirjalo preko pustih ravnin, pokritih s kamenjem in bodičevjem, pokamenitih kolovoznikih in po raznih tlšh. Konj je uže bil deset dnij podkovan, kadar sem ga iz rok dajal, in vrnili so mi ga, ko je minolo pet tednov. Podkdve so res bile obn6šene, a vse štiri so se kopita še krepko držale ter nobeden zaklčpek nij bil k višku odstopil. O zaklepkih posebno zato pripovedujem, ker s tega vidimo, da so podkdve bile pribite s potrebno skrbljivostjo; kajti če odstopi zaklepek, gotovo nekaj nij bilo prav narejeno, namreč ali se nij stena povsod jednako prijemala podkdve, ali nijso podkdvske luknjice bile pre"mo (na ravnost doli) prevrtane, ali žrebeljske glave nijso luknjic dobro zapirale. To ali dno izmej tega je krivo, da zaklepek odstdpi, kar je vselej trdno znamenje vihralastega ali nedostatnega (pomanjkljivega) podkovila. Da so res samo trije žreblji zadosti, naj dalje dokažejo tudi še tisti štirje konji, ki jih ima polkovnik Key, zapovednik 15. konjiškega polka, kateri zdaj stoji v mestu Exeter imenovanem. Vsi štirje so na prednjih nogah samo s tremi žreblji podkovani. Polkovnik je to pri meni videl ter potlej tudi sam poskusil na svojem navadnem ja-hanci (jezdnem konji), in bil je tako zadovoljen, da je mahoma svoje konje vse od kraja tako podkoval, ter še zdaj se držf te rabe. — Tudi neki prusk konjiški častnik, kateri je v nemški jezik preložil mojo knjigo: „konjsko 40 kopito itd." ter v Frankfurtu na Mčnu dal na svžt, piše meni, da imajo tudi njegovi konji samo po tri žreblje na prednjih podko>ah, ter da nij mogel zapaziti nič ne-dostatka (pomankljivosti), kar se tiče trdnobe. Neovržno sem dokazal, kakor menim, da se prednja podkčva s trčmi žreblji na kopito da do dobrega trdno in držčče pribiti, in siromašk sušrnar je vsak tist, kdor je s „pet4mi žreblji" tako trdno ne pribije. r^4" /f£tj ■