Leto ZSK.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/i leta 90 Din, za 'h leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt In denarništvo
štetima
Uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-51
iftvsuisa vsak torek, če-* trtek in soboto
Liubiiana, torek 24. marca 1936
posamezni 4>CA venca številki Din 1
Nemogoča nova brem
Finančni odbor senata je sklenil, da’ bo predlagal plenumu iz-premiembo cele vrste amandma-nov v novem finančnem zakonu. Poudarek teh izprememb pa je le na političnih določbah, dočim je za gospodarske izpremembe v tem predilogu zelo malo pr-osLora. In vendar bi v sedanji težki gospddtarski krizi zaslužila baš gospodarska vprašanja prvenstveno pažnjo. Popolnoma brezupni so namreč vsi poskusi, da pridemo do urejenih političnih razmer, dokler bo bolehalo naše gospodarstvo. In to danes boleha, obupno boleha, da je vedno več podjetij, ki morajo ustaviti svoje poslovanje.
Glavni vzrok tega bolehanja pa ni le v padcu kupne moči prebivalstva, temveč tudi v preveliki davčni obremenitvi. Z novim finančnim zakonom pa se naj ta obremenitev še silno poveča! Kaj res ni nobene uvidevnosti več!
Tako n. pr. se poviša poslovni davek kar za 25 odstotkov. Ta davek naj bi dal mesto 660 milijonov Din, kolikor predvideva proračun, kar 825 milijonov ali 165 milijonov Din več. Dejansko pa se računa s še znatno večjim donosom! tega davka- Kajti dejanski dohodek tega davka je znašal doslej samo 385 milijonov in bi se torej sedaj povišal njegov donos za celih 70 odstotkov.
V finančnem ministrstvu se bo seveda reklo, da se ta povišek trgovca, obrtnika in industrialca itak ne tiče, ker se pač ves ta davek prevali na potrošnika. Recimo, da bi bilo to lOGodstotno res, toda potem nastajajo ta nad vse resna vprašanja; Kje naj dobi potrošnik, čegar plačilna sposobnost je padla za več ko polovico, denar, da plača za četrtino višji davek! Drugo vprašanje: Vedno se naglasa, da je treba kmetovalcu pomagati. Kmetovalec pa je glavni potrošnik. Ce pa naj ta nabrat plača za četrtino višji davek, ali se s tern kmetovalcu pomaga? Kaj pomaga jo vse papirnate odredbe v zaščito kmetovalca, če pa postaja zanj življenje dejansko veldlno dražje?
Pri tem pa se je napravila še nova napaka. Poslovni davek se kar linearno povišuje za 25% 'brez ozira na vrednost blaga. Toda baš najbolj potrebni predmeti takšne ga povišanja ne prenesejo, že celo ne, kadar je to blago obremenjeno še z novimi in čezmerno visokimi trošarinami. Zato je prazno govorjenje, da bo mogoče ves povišek poslovnega davka prevalili na kupca. To bo čisto nemogoče ali pa bo prodajalec brez odjemalcev! Že danes je tako, da trgovci zaslužijo pri enakem prometu komaj polovico tega, kar preje. Če naj pade ta zaslužek še nadalje, potem bo sploh konec vsakega zaslužka in trgovec bo moral likvidirati.
Druga nesprejemljiva določba finančnega zakona je ustanovitev Posebnega fonda iz novih trošarin, ■^e od nekdaj se je izkazalo, da hiti ©n fond ni dal tega, kar se je °d njega pričakovalo. Novi1 fond pa ima vrhu vsega še to absolutno nesprejemljivo določbo, da skrajno krivično daje nekim banovinam Vse, drugim pa nič. Neenakopravnost pokrajin bi se s tem kar od zgaraj dekretirala! Skrajno neza-hovoiijstvo mora nastati, če bi se i° tudi izvedlo!
Najbolj pa se moramo čuditi finančnemu odboru senata, da se ni ustavil ob določbi, da se oproščajo vse kazni zadruge, njih zveze in njih funkcionarji za kršitev obrtnega in taksnega zakona. Če kdo, potem je senat poklican, da varuje zakon in da ne dopušča nagrade onim, ki so vodoma in brez potrebe kršili obrtni in taksni zakon! Zadruge so že itak od države tako zelo privilegirane, da je najmanj, kar se mora zahtevati od njih, striktno izpolnjevanje in spoštovanje zakona. Sedaj pa naj bodo kar sumarično oproščene za
vse prestopke obrtnega in taksnega zakona. Kaj tisti, ki so sklenili to oprostitev in ki jo dopuščajo, res ne morejo spoznati, da se s tein daje nevarna potuha za proti-zadružno in protizakonito delovanje zadrug?
Pa še cela vrsta določb je v finančnem zakonu, ob katerih bi se moral ustaviti vsak, kdor ima 'le nekaj srca za napredek našega gospodarstva. Kako je vendlar mogoče dati za drž. tiskarno 30 milijonov Din, ko bi ta tiskarna morala biti visoko aktivna in sama kriti vse svoje potrebe. Ali kredit
za honorarje in komisije za pregled šolskih knjig? Ali določbe za carine prost uvoz za predmete brez ozira na to, če se ti izdelujejo v državi ali ne? Itd. Ko ima finančni zakon celo vreto določb, ki pomenijo nova bremena za gospodarstvo, pa ne prinaša skoraj nikakih ugodnosti. A vse to v času najtežje krize!
V zadnji uri apeliramo na uvidevnost odločilnih krogov, da vendarle revidirajo vsa ta določila in da vsaj do neke mere preprečijo, da bi nova bremena zadala gospodarstvu — zadnji sunek!
Kako znižati naše terjatve
proti Nemčiji
Uvesti ie treba posebno davščino na uvoz
nemškega
V »Industrijskem Pregledu« je tudi jugoslovanski izvoz v Nemči-cbjavil g. Kramer iz Beograda ze-! jo še vedno ugodno razvija, da je
lo aktualen članek, kako rešiti vprašanje naših klirinških terijatev 7 Nemčiji. Je to vprašanje, ki v enaki meri zanima naše izvoznike ko uvoznike in ki zato zasluži, da se z njim bavi tudi naša široka gospodarska javnost. Smatramo zato za umestno, če tudi naše či-tatelje seznanimo s tem člankom.
Pred 4 leti, ko je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo v znatni meri za nas pasivna, je bil sklenjen z Nemčijo klirinški sporazum, ki naj bi spravil našo trgovinsko bilanco z Nemčijo v ravnovesje. Pri tej priliki je bil določen tečaj marke s 17-60 Din m eno marko. Ta tečaj je takrat tudi odgovarjal dejanski vrednosti marke in dinarja.
Toda že koncem 1. 1934. se je položaj izpremenil. Kupna moč marke je nekoliko popustila, kupna moč dinarja pa ije narasla, da je nastalo med marko in dinarjem drugo razmerje. Kljub temu pa je ostal -v veljavi stari tečaj marke, čeprav je njena vrednost med tem padla.
Zaradi tega so mogli nemški izvozniki nabavljati v Jugoslaviji kmetijske pridelke in surovine po zelo ugodnih cenah ter je začel zato izvoz v Nemčijo naglo rasti. Bilanca naše trgovinske zamenjave z Nemčijo, ki je bila skozi leta pasivna, je postala nakrat za nas aktivna in naše terjatve so se začele kopičiti. Koncem 1. 1935. je dosegel saldo v našo korist že 400 milijonov dinarjev.
Ker je bil klirinški saldo izražen v nemških markah, je bila naša emisijska banka naravno v velikih. skrbeh zaradi realizacije tega salda in zato ga je skušala čim prej likvidirati, boječ se, da bi moglo event. priti tudi do devalvacije marke.
Zato je bila v začetku 1. 1935. sklenjena z Nemčijo pogodba o plačilnem prometu, s katero se je uvedel zasebni kliring, ki je stopil v veljavo dne 15. januarja. Ker se je po tej pogodbi na jugoslovanskem trgu svobodno formiral tečaj nemške marke, je ta padel na 14'30 do 14‘40 Din, pa čeprav je dajala Narodna banka klirinške čeke izvoznikom za njih terjatve le polagoma in ne v prevelikih količinah.
Naravno ije, da bo ta ugodnejši tečaj znatno povečal nemški uvoz v Jugoslavijo, poleg tega pa se
dosegel naš saldo že nad 450 milijonov dinarjev.
Da bi se ta saldo mogel čim prej likvidirati, bi bilo vsaj na prvi pogled edino logično, da bi se na mah vrgle na trg vse terjatve naših izvoznikov, da bi se na ta način tečaj nemške marke še bolj znižal in s tem nad vse dvignil uvoz nemškega blaga v Jugoslavijo, ker bi bile nabavne ceile zelo ugodne, obenem pa bi se iz istega vzroka tudi zmanjšal naš izvoz v Nemčijo.
V resnici pa bi imela takšna rešitev zelo neugodne gospodarske
posledice. Že pri sedanjem tečaju 14'30 Din za marko uvaža Nemčija k nam industrijske izdelke, ki jih izdelujejo tudi naše tvorniče, pa čeprav jih prodajajo tudi po cenah, ki so pod cenami lastnih proizvajalnih stroškov. Nadaljnje znižanje tečaja marke bi zato privedlo do preplavljenja našega trga z nemškimi industrijskimi izdelki in z dumpinskimi cenami bi nemška industrija uničila našo industrijo, ki izdeluje tudi te izdelke. Na drugi strani pa bi zmanjšanje agrarnega izvoza v Nemčijo povzročilo padec cen agrarnih proizvodov in surovin na domačem trgu, kar bi iriielo za posledico zopetno
oslabitev kupne moči našega prebivalstva.
Seveda pa se stvari tudi ne smejo še naprej tako razvijati kakor doslej, da bi saldo naših terjatev kar neprestano rastel.
Ce bi se pa z istočasnim vršenjem na trg vseh terjatev naših izvoznikov ter s ponovnim znižanjem tečaja marke uvedla posebna davščina na nemški uvoz blaga, ki se izdeluje pri nas, potem bi se s tem preprečila dumpinška konkurenca nemške industrije na našem domačem blagu. Na drugi strani pa bi se morate iz dohodkov te davščine plačevati izvoznikom premiije za njih izvoz v Nemčijo ter bi se s tem zmanjšala škoda, ki bi jo imeli zaradi znižanja tečaja nemške marke. Kljub nižji ceni bi mogli s pomočjo teh premij izvozniki še nadalje izvažati blago v Nemčijo, ker bi mogli znižati cene blaga za višino premij.
Z uvedbo teh davščin bi se razdelila škoda, ki mora nastati pri likvidaciji tako velikih terjatev proti Nemčiji, sorazmerno na vse in s tem bi bila tuldii znosna. Seveda pa bi se morala določiti višina davščine baš z ozirom na pravično in enakomerno razdelitev te škode.
Poleg tega pa bi bil tudi jugoslovanskim potrošnikom dobrodošel uvoz iz Nemčije po dumpin-ških cenah in uvažali bi industrijske izdelke, ki se pri nas ne izdelujejo, skoraj izključno samo iz Nemčije, ne pa tudi iz držav, s katerimi je naš saldo pasiven.
Dobre strani bi se tako dosegle na vse strani in zato naj se ta predlog tudi uvažuje.
Sanacija hrvatskega zadružništva
Že nekaj tet se skuša izveste sanacija Osrednje zveze hrvatskih. se-'1 jaških jzadrug. Deficit zveze je ogromen in zadružniki sami ga ne morejo kriti. Da je zveza zašla v takšne težave, ,je več vzrokov, neposreden povod pa je dala ponesrečena parcolacija veleposestva v Cabuni. Zveza je izdala takrat obligacije za več ko 15 milijonov dinarjev, ki pa so danes izgubile ogromno na vrednosti. Poteg tega ima zveza še razne druge primanjkljaje, ker ni bila njena izvozna trgovina vedno uspešna*. Bivši ban dr. Perovič je že pred 2 leti izdelal velik načrt, kalko bi se mogla zveza sanirati, ker je vse zadružništvo na Hrvaškem na tleh zaradi poloma zveze. Sedaj se Je vlada odločila, da njegov sanacijski načrt izvede. Iz tega načrta je najbolj jasno razvidno, kako silne žrtve vsega prebivalstva bodo-potrebne, da se ta sanacija izvede. Zopet nov dokaz, da bi bil skrajni čas, če bi odločujoči gospodje malo revidirali svoje stališče glede zaJdlrug in njih privilegijev ter zlasti glede njih Vloge za naše gospodarsko! življenje. Pa naj govore številke!
Pl namen agrar. Obveznic Osrednje zveze hrv. seljačkih zadrug (za nakup veleposestva v Cabuni) v višini nad 15 milijonov Din se izvede na ta način;
1.	Narodna banka in Poštna hranilnica bosta plačani za njih terjatve v višini 2,360 000 Din s sprejemom teh obveznic po nominalnem tečaju.
2. Priv. agrarne bankar prevzame za svoje terjatve v višini 5 milijonov 360.000 Din obveznice, ki jih bo potem odkupite kmetijsko ministrstvo.
3. Za 3,5 milijona Din plasira obveznice savska banovina iz ja ruševine, ki je pod njenim nadzorstvom.
4. Za 640.000 Din prevzame obveznic Štedionica savske banovine.
5. Ostanek v Višini 3,500.000 dinarjev pa bi prevzele zadruge.
Za poravnavo dirugih dolgov Osrednje zveze pa bi »e izvedli ti odpisi:
1. kolonizacijski fond kmetijskega ministrstva bi odpisal 233.520 dinarjev.
2. Ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje bi odpisalo 800 tisoč dinarjev (za kolikor je zveza prejlela od ministrstva koruze za prehrano prebivalstva).
3. Država bi odpisala 356000 dinarjev zaostalih davkov.
4. Odpisal bi se tudi dolg zveze savski banovini v višini 162.500 dinarjev.
5. še vedno pa ostane 12,150.000 din izgube. Ta dolg pa bi se poravnal na ta način, da bi prevzela savska banovina za 6500.000 dolga, za 6 milijonov pa bi jamčile v Osrednji zvezi včlanjene zadruge.
Skoraj 20 .milijonov Din bi torej šlo iz javnih sredstev za sanacijo Osrednje zveze, ker se je ta lotila postov, katerimi ni bila dorasla. Najbrže pa bo moral 'biti prispevek ilavnjosti še večji, ker je dvom-
ljivo, če bodo zadrug© tudi mogle izpolniti vse prevzete obveznosti.
'Za sanacijo srbskih zaldlrug pa je država lani plačala okoli 10 milijonov Din. Po vsem tem se mera človek res čuditi pogumu nekaterih ljudi, ki si upajo trditi, da je ves gospodarski napredek našega naroda 'odvisen le od zadrug.
V nadi pa, da te težke izkušnje ne bodo zaman in v pričakoval i ju, da se bo gospodarsko življenje v savski banovini po sanaciji Osrednje zveze hrva tskih seljačkih zadrug vendarle popravilo, tudi mi ne ugovarjamo sanaciji, pa čeprav zahteva težke finančne žrtve od države, to je od vseh davkoplačevalcev. Upamo pa tudi, da $e bodo odslej tudi interesi drugih davkoplačevalcev upoštevali malo bolj in se izpolnile tudi njih zahteve.
Pravilnik o carinskih posrednikih
Finančni minister je izldlal na /»odlogi čl. 273, carinskega: zakona in po zaslišanju carinskega sveta nov pravilnik o carinskih posrednikih. Po tenu pravilniku morejo opravljati carinski posredniki poleg svojih carinsko posredniških poslov1 tudi špeditersko dopremne posle. Carinski posredniki se smejo združevati le med seboj in opravljati posle pod svojim skupnim imenom. Ne smejo pa biti v službi špedicijskih družb niti od njih prejemati nagrad.
O organizaciji izvoznikov lesa v Dravski
Na napačen naslov
V rubriki »Naš delavec« je »Slovenec« objavil kratko notico o podražitvi sladkorja ter se v njej sprašuje, če je prav, da postaja dražji sladkor, ki je najbolj potrebna ljudska hrana! Vprašanje je čisto umestno in mi se s piscem v »Slovencu« popolnoma strinjamo, da ne gre, če se podraži sladkor, ki res služi tudi v prehrano ljudstva. Samo potrebno je, da se na pravi naslov naslovi to vprašanje.
Pri nas je namreč sladkor tako silno drag predvsem zaradi tako visoke državne trošarine, ki znaša za kilogram sladkorja v kockah 8’05 Din, za kilogram kristalnega sladkorja pa 7'50 Din. Ker je tvor-niška cena sladkorja le 3—4 Din, znaša torej državna trošarina na sladkor celih 200% vrednosti blaga! Posledica tega je tudi, da smo mi glede draginje sladkorja na drugem mestu na svetu in da nas v tem pogledu prekaša samo še Italija.
Zaradi tako pretirano visoke trošarine sladkorja je pa tudi potrošnja sladkorja padla pri nas ko v nobeni drugi državi. Le še v Albaniji se porabi sladkorja manj ko pri nas. Posledica tega silnega nazadovanja potrošnje sladkorja je, da so preje visoko aktivne sladkorne tvornice postale globoko pasivne. Tako ima samo državna sladkornica v zadnjih dveh letih nad 20 milijonov Din izgube. Sladkornica v Čupriiji pa je imela v zadnjih dveh letih 14,1 milijona Din izgube. Kljub vsem silnim žrtvam, ki jih mora plačevati potrošnik, niti sladkorne tvornice zaradi pretiranih trošarin ne morejo uspevati.
Poleg trošarine pa se plačuje tudi 7% prometni davek in poleg tega hočejo še nekatere občine pobirati posebno trošarino od sladkorja. Tako je bila v ljubljanskem občinskem svetu predlagana trošarina 50 par na kg sladkorja. Le pritisku zastopnikov trgovine in delavstva, ki so nastopali v proračunski razpravi skoraj enotno, se je zahvaliti, da jo ta predlog padel. Vendar pa še ni docela izključeno, da se bo pobirala mestna trošarina 25 par od vsakega kilograma sladkorja.
Sladkor bi v resnici moral postati cenejši, toda da se to zgodi, je treba tudi zahtevo po znižanju sladkorne cene nasloviti na pravi naslov. In kje je ta naslov, je po teh naših izvajanjih dovolij jasno.
Izkaz SUZORa za januar
V januarju je bilo pri SUZORu in vseh okrožnih uradih zavarovanih 548.309 zavarovancev, od teh 387.889 moških in 160.420 ženskih. V primeri z decembrom 1935 je število zavarovancev padlo za 23.109 zavarovancev, v primeri z januarjem 1935 pa se je povečalo za 41.818 ali za 8-26°/o. V primeri z januarjem 1934 pa je število zavarovancev naraslo celo za 64.077.
Najbolj je število zavarovancev naraslo pri okrožnem uradu v Beogradu (za 4.409), v Osijeku za 4.386 in v Zagrebu za 4.145. Relativno pa se je najbolj zvišalo število zavarovancev pri okrožnem uradu v Banjaluki (za 21%), v Dubrovniku (za 15.87%), v Nišu (za 12.86%) in v Osijeku (za 10-45%).
Pri zasebnih bolniških blagajnah je bil absolutno največji prirastek članstva pri blagajni »Merkur« v Zagrebu (za 961), relativno pa pri Trgovački omladini v Beogradu (za 12-88%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 21-40 Din ter je zopet nazadovala, in sicer za 44 par.
Skupna zavarovana mezda je znašala 293-29 milijona Din ter se je zaradi večjega števila zavarovancev dvignila za 6-07%.
Radi velike važnosti, ki jo ima lesna produkcija in z njo zvezana trgovina za naše narodno gospodarstvo, posebno v Dravski banovini, zasluži vso pozornost vprašanje, kako bi se moglo zboljšati njeno težavno stanje, v katerega je padla ne toliko radi znanih sankcij kolikor radi po abesinski vojski povzročeni nemožnosti Italije, plačevati z devizami ali zlatom inozemskim uvoznikom blago. Radi tega je koristno, da celo potrebno, da se o tem vprašanju vsestransko javno razpravlja.
Ker je naša lesna industrija v glavnem izvozna industrija in je izvažala večinoma v sosednjo Italijo, so jo nepovoljne posledice abesinske vojne morale hudo prizadeti posebno radi tega, ker je ta industrija brez vsake organizacije in si zbog tega težko pribori za svoj izvoz trg v drugih državah ter prilagodi svoje proizvode lesnega blaga navadam in zahtevam drugih inozemskih trgov. To presega moči posameznega trgovca in se more posrečiti le izredno velikim podjetjem in združenjem, ki si morejo priskrbeti potrebne informacije, zveze in zastopstva v državah, v katere se ni izvažal les iz Jugoslavije.
Brez dvoma je, da more dobra organizacija kake industrije tudi v normalnih razmerah, še bolj pa v času krize, veliko koristiti v njej združenim podjetnikom. ^Vendar pa je zelo težavno doseči za to potrebni sporazum pri brezobzirno med seboj tekmujočih podjetnikih. Zato vidimo, da so gospodarske organizacije, katere omejujejo medsebojno tpkmo in združujejo podjetja ene gospodarske stroke za dosego ugodnega razpečavanja neke vrste blaga in katere so po svojem bistvu karteli, največkrat bile ustanovljene v slabih časih, ko je prisilila huda nuja in stiska podjetnike k sklenitvi kartela, da so se obranili novih izgub in polomov, ki so jim pretili. To se je godilo in se godi v državah, posebno v sedanji krizi, v katerih je gospodarstvo bolj razvito nego pri nas, in se bo moralo dogoditi tudi pri nas, če bomo hoteli tekmovati na svetovnem trgu, na katerem čedalje bolj dobivajo veljavo in moč karteli. Tako imamo v raznih državah (največ v Nemčiji in razmeroma tudi na Češkem) razne izvozne kartele, katerih namen je povečati rentabilnost izvozne trgovine podjetij, ki so združena v kartelih. Tako so že 1. 1897 avstrijski tovarnarji upognjenega pohištva ustanovili kartel za izvoz svojih proizvodov.
Kar ustanavljajo v drugih državah — lansko leto je bilo samo na Češkem na novo ustanovljenih nad 60 kartelov, mnoge države pa ustanavljajo celo prisilne kartele — in se je izkazalo koristno in večkrat celo potrebno za povzdigo izvoza s karteli, to bo treba ustanoviti tudi v naši državi, četudi ni naklonjena kartelom. Izvozni karteli morejo pospeševati izvoz in če dosežejo povišanje cen za izvoženo blago, so še zlasti koristni — kar mora priznati tudi nasprotnik kartela.
Kakšna naj bo organizacija izvoznikov lesa oziroma kakšen bodi izvozni kartel, ki ga je treba ustanoviti?
S tem važnim vprašanjem se je pečal članek, priobčen v tukajšnjem dnevniku »Slovenec« pod naslovom »Organizacija lesa«; priporoča ustanovitev zadruge izvoznikov lesa, katere pristojništvo (centralni urad) naj bi določevalo posameznim producentom množino (kontingent), ki jo smejo za izvoz dobaviti in ki naj bi imelo izključno pravico prodaje in izvoza lesa v inozemstvo iz posameznih okrožij Dravske banovine. Taka zadruga bi bila po svojem bistvu kartel v smislu naše kartelne
uredbe, in sicer kartel za določitev kontingentov lesa posameznim producentom in za skupno prodajo njih proizvodov. Karteli za kontingente zahtevajo radi nadzorstva nad podjetji svojih članov veliko, komplicirano in zato drago upravo in se pri velikem številu članov le težko morejo vzdržati. Tudi je zelo težko pravično določevati kontingente. Radi tega so karteli, ki določujejo produkcijske kontingente svojih članov zelo redki.
V omenjenem članku v »Slovencu« pa se celo zahteva, da bi zadruga izvoznikov lesa imela edino in izključno pravico do izvoza lesa v inozemstvo. Noben drug trgovec-izvoznik lesa v Dravski banovini ne bi smel izvažati svojega lesa v inozemstvo, četudi si je s svojo sposobnostjo in spretnostjo pridobil v inozemstvu ugodne zveze in poznavanje inozemskih trgov.
To bi bil pravi monopol, ki bi bil škodljiv, če bi vodstvo zadruge bilo slabo, kar se pri monopolih pogosto dogaja, ker je vodstvo brez konkurence in lahko brezskrbno postopa. Monopoli pa, so posebno škodljivi radi tega, ker uničijo zasebno iniciativo, brez katere ni napredka narodnega gospodarstva. Kdor pozna našo izvozno trgovino z lesom, vč, koliko se ima ta zahvaliti podjetnosti, spretnosti in delavnosti posameznih trgovcev z lesom, ki so začeli z majhnim obratom in postali znane in važne tvrdke za izvoz lesa v Italijo in tako pomnožili izvoz in s tem koristili narodnemu gospodarstvu. Tem naj bi bila zaprta pot do izvoza v inozemstvo, ti naj bi se pokorili predsedstvu zadruge, pa naj bo isto slabo ali dobro! To bi bilo vendar neznosno in škodljivo!
Kdor opazuje svetovno gospodarstvo vidi, da je borba v gospodarsko visoko razvitih državah naperjena proti monopolom, ker so bolj škodljivi nego koristni. Pri nas pa se ustanavljajo in se hočejo ustanoviti monopoli, navzlic slabi izkušnji, katero smo doživeli na primer s Privilegirano družbo za izvoz poljskih pridelkov (Pri-zad).
Ce se torej ustanovi kartel izvoznikov lesa, potem naj bo ta prostovoljno združenje, pa najsi bo v obliki družbe z o. z. ali radi velikega števila izvoznikov, ki ga je pričakovati, še bolje, zadruge z o. z. za pospeševanje izvozne trgovine z lesom in njene rentabilnosti.
Delovanje takih kartelov je različno.
Tak kartel more le posredovati proti provizijam pri lesnih kupčijah med inozemskimi kupci in svojimi člani, med katere razde-
Borzni indeks in politični dogodki
Kako zelo so bili tečaji vrednostnih papirjev pod vplivom političnih dogodkov v zadnjem času, kažejo indeksne štvilke tečajev na velikih mednarodnih borzah. Tako so znašali:
= 100%	7. 3.	14. 3.
London	80'9	78'9
Pariz	517	49'6
Berlin	36'3	357
Bruselj	40-0	36-8
Dunaj	47'5	46'2
Praga	817	79‘5
Amsterdam	39'6	38-7
Curih	41'0	39'9
Stockholm	19'5	18'5
Nevv York	95’3	91-3
Milan	1057	107’1
Edino milanska borza je pokazala zboljšanje tečajev in dejansko je tudi Hitlerjev nastop olajšal položaj Italije. Mednarodni borzni indeks je v enem tednu padel za celih 2 in pol odstotka.
lljuje po določenem ključu naročila za les in svoj dobiček. Že taka organizacija bi mogla biti koristna, ker bi mogla priskrbeti svojim članom natančne informacije o inozemskih trgih in kupcih in skrbeti tudi za potrebno reklamo v inozemstvu.
Bolj važni in bolj razširjeni pa so karteli, kateri prodajajo in izvažajo za svoje člane vse njih proizvode kake vrste blaga in izključno, bodisi da prodajajo pod svojim imenom, a na račun posameznih članov kot njih komi-sionarji, ali pa da od svojih članov po določeni ceni prevzemajo njih blago in potem razdeljujejo dobiček, dosežen pri prodaji, po določenem ključu med nje.
Koristi takega kartela, ki centralizira prodajo in more prodajali velike množine, so očitni. Tak kartel ima, kakor imajo močne tvrdke svetovnega pomena, pregled trgov lesa v inozemstvu ima natančne informacije o posameznih kupcih-uvoznikih in njih solventnosti v inozemstvu ter ima končno tudi svoje zastopnike v inozemstvu, kateri so v nekaterih krajih potrebni, da se izvoznik obvaruje izgub in škod; velik prodajni kartel more natančneje nego posamezen podjetnik pregledati množino in kakovost proizvodov (blaga), ki je na prodaj in blaga, po katerem je povpraševanje, tržne razmere in konjunkture in tem zahtevam in potrebam prilagoditi proizvajanje blaga pri svojih članih.
To vse morejo storiti in doseči le močni karteli in velike večmilijonske tvrdke. Zato ni čuda, kar je sploh znano, da le karteli in druge velike tvrdke z uspehom delujejo v internacionalni trgovini, v katero spada tudi izvozna trgovina ter obvladujejo svetovni trg.
Razume še, da more izvozni kartel kakor vsako drugo gospodarsko združenje industrijcev in trgovcev koristiti le, če je njegovo vodstvo in delovanje zaupano izkušenim, veščim in predvsem vestnim trgovcem-izvoznikom. Kdo si upa trditi, da za to sposobnih ne bi bilo mogoče dobiti v Dravski banovini, ko imamo v lesni industriji in trgovini več kakor v kaki drugi stroki sposobnih podjetnikov?
Bilo bi odveč razpravljati tu podrobneje o pogojih in določbah kartela, ki naj ga ustanove izvozniki lesa v Dravski banovini. To vse je odvisno od njih samih in je torej tudi njim prepustiti. Vredno, da potrebno je, da oni sami o tem premišljajo in se posvetujejo in prevzamejo iniciativo za ustanovitev izvoznega kartela.
Dohodki monopolske uprave v januarju
Dohodki monopolske uprave so znašali v januarju od prodaje
	1936	1935
	v milijonih Din	
tobaka	105.3	98,16
soli	21,4	18,13
petroleja	14,9	14,4
vžigalic	5,8	7,03
cigaretnega papirja	4,3	3.8
raznih dohodkov	8,5	1,8
v	barva,	plesira	in
7p w oj iicnh ^em'fn° sna^ LC 1 L4 umil ob|eke, klobuke
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8. Telefon St. 22-72.
Politične vesti
Med Avstrijo in našo državo je
bila sklenjena nova izročitvena pogodba glede krivcev, ki se nanaša tudi na politične krivce. Pojem politične krivde je sedaj jasno popisan, kar bo bistveno olajšalo izvajanje te konvencije.
Sušnik bo v kratkem obiskal Beograd, da omogoči med Avstrijo in Jugoslavijo enake odnošaje, kakor jih je omogočilo njegovo potovanje v Prago. Vest o šušniko-vem potovanju pa še ni potrjena.
Parlamentarni režim bo baje zopet vpostavljen na Bolgarskem, kakor pravijo neke vesti iz Sofije.
Iz francoskih krogov se zatrjuje, da Francija ne more več dovoliti nikakih novih koncesij, ker je že odnehala do skrajnosti. Resignira-la je na takojšnjo intervencijo, na takojšnjo sklenitev sankcij proti Nemčiji, na odpoklic nemških čet, na obnovo prejšnjega stanja in končno je pristala, da izpremeni pakt z Rusijo, če bi haaško razsodišče razsodilo proti Franciji.
Nemčija ne bo zaprla vseh vrat za seboj, poroča berlinski dopisnik Reutera. Pač pa so v nemških krogih zelo razočarani, ker se v Londonu z nemško delegacijo sploh niso pogajali, temveč ji samo izročili dokument o sklepu locarn-skih sil.
V Londonu se naglasa, da so bili predlogi Nemčiji sestavljeni tako, da so še vedno pogajanja mogoča in da ni bila Nemčija postavljena pred alternativo, da odgovori z »da« ali z »ne«.
Obrambno črto Maginot so začeli Francozi znova utrjevati, da bi bili pripravljeni na vsako eventual-nost.
Portugalski zunanji minister Monteiro je obiskal angleškega zunanjega ministra Edena in mu sporočil, da Portugalska pod nobenim pogojem ne izroči nobene kolonije Nemčiji. V isti namen se vodijo tudi pogajanja med Portugalsko in Južno Afriko, da se Nemčiji ne odstopi niti ped njih kolonialne posesti.
Angleški kralj Edvard VIII. je
sprejel v posebni avdienci šefa nemške delegacije v. Ribbentropa.
Poljski zunanji minister Beck namerava predlagati sklicanje konference vseh sosednih držav Nemčije. Na konferenco bi bili povabljeni tudi Anglija in Italija kot podpisnici locarnskega sporazuma. Beckov predlog baje Nemčija odobrava, ker bi dobila na ta način proste roke proti Rusiji. Malo verjetno pa je, da bi Francija ta predlog sprejela.
Francoski vojni minister je izjavil, da je vsa francoska vzhodna meja v stanju izredne pripravljenosti.
Francoski parlament je sprejel
s 402 proti 4 glasovom vladno zahtevo, da se dovolijo vladi najširša pooblastila glede oboroževanja.
Kandidatna lista narodno-soci-alistične stranke je bila objavljena ter prinaša na prvem mestu imena hitlerjevskega peterozvezdja. Na 1. mestu kandidira Hitler, na 2. njegov namestnik Hess, na 3. notranji minister Frick, na 4. Goring in na 5. Goebbels. Nato slede imena 54. vodilnih narodnih socialistov. Na 60. mestu se začno nacistične veličine 2. vrste. Nato slede vsi drugi, med njimi Hugenberg, Papen in nekdanji centrumaš Spahn.
Nemčija gradi po informacijah lista »La Flande libre« dve oklop-nici po 26.000 ton, dve po 25.000 ton, 10 križark po 10.000 ton, dve matični ladji za letala, 16 lahkih križark in celo vrsto podmornic. Poleg tega gradi Nemčija 10.000 letal-dvojčkov, to je 10.000 napadalnih in bombnih letal.
Etiopska vlada je poslala tajništvu Zveze narodov daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da so popolnoma izmišljene vesti, da bi se že pričela kakšna pogajanja med italijansko in etiopsko vlado ali da bi bil zlomljen odpor etiopske vojske. Odločno protestira proti barbarskemu načinu vojskovanja, ki ga izvaja italijanska vlada, ko s strupenimi plini uničuje civilno prebivalstvo. Neresnične da so tudi vesti, kakor da bi bil etiopski narod neenoten v odporu proti Italiji.
Neki angleški državljan, ki se je
vrnil s severne fronte, pripoveduje strahotne posameznosti o posledicah italijanskih plinskih napadov na civilno etiopsko prebivalstvo. Mnogi ljudje bruhajo kri in kar cele kose pljuč ter umirajo v strašnih bolečinah.
Novi pomorski sporazum je bil podpisan med Francijo, Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike.
V Tokiu je preklicano obsedno
stanje. Uporni vojaki so zopet izpuščeni. Kazensko se uporni vojaki ne bodo preganjali.
(Dr. M. Pr.)
Denarstvo
Ektooze finančnega ministra
Konferenca guvernerjev narodnih bank M. A.
V soboto, 'dlne 28. t. m. se začne v Beogradu konferenca guvernerjev emisijskih bank držav Male antante. Čsi. narodna banko bo zastopal dr. Engliš, romunsko pa guverner Konsitatinescu. Konferenca bo trajala približno 3 dni. Na sestanku se bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo denarništva držav Male antante.
Denarni trg
Kakor poroča »Narodno« blagostanje«, je vladalo na velikih svetovnih borzah v preteklem' tednu še vedno bojno razpoloženje. To da je nastalo- v prvi vrsti zaradi poročanja časopisov, ki zelo radii uporabljajo velike besede in ki so zlasti naglašali, da se kritična situacija vedno bolj poostruje. Vest pa, da je Nemčija vendarle odposlala svojo -delegacijo v London, je prinesla pomirjenje. Zlasti v Bruslju in v manjši meri tudi v Parizu je izzvala ta vest dvig.
Na naših borzah ni bilo tega razburjenja in tečaji so se popravki. Tako se je dvignila vojna Skoda na 356,50, 7% Blair jie skočil na 72 pri zelo živahnem povpraševanju. Tuldli delnice Narodne bain-ke, ki so v prejšnjem tednu popustile, so se zopet popravile. Posebno čvrsto tendenco kažejo b-egluške in dalmatinske obveznice.
Ves promet v vrednostnih papirjih je dosegel na beograjski borzi- v februarju samo 16,3 milijona Din. 'Promet stalno pada, in sicer ne samo na beograjski, temveč tudi na zagrebški borzi. »Narodno blagostanje« Vidi v tem dokaz. da pada špekulacija in da se kapital bolj zanima za vrednostne papirje. Kapitalisti malo prodajajo, temveč drže vrednostne papirje trdno v svojih rokah. To se vidi tudi po prometu v posameznih vrstah vrednostnih papirjev. Promet v vojni škodi ni znašal niti 40% vsega promptnega prometa. Večji promet pa je bil v begjuških obveznicah, delnicah Priv. agr. banke ter 7% Blairu. Poskus, da -bii se 'potegnile v špekulacijo delnice Priv. agr. banke in begluške obveznice, je imel M,° ma,° uspeha. Končno pravi »N.	ni	fbiJoi ;nia beograjski
borzi nikogar, ki bi špekuliral 5 la baisse.
Naši papirji s« na pariški borzi
v januarju zaradi vesti o novem sporazumu s francoskimi upniki zelo narasli in dosegli -svoji maksimumi. V februarju pa so zopet nazadovali, jvendar ni padec tako velik in je njih tečaj še vedlno višji kakor je bil v januarju pred skokom.
Promet na beograjski devizni k°Tz\je kil v preteklem.tednu za približno 2 milijona Din večji ko v prejšnjem tednu ter jie dosegel vsoto 17,5 milijona Din.
Promet na zagrebški borzi 1e
znašal v preteklem tednu v efektih 917.000 Din, v devizah pa 23 milijonov 662.564 dinarjev.
Po sporazumu s tujimi upniki bo povečala Bolgarska transferna plačila za tuje dolgove za 15 odstotkov.
Po dolgotrajnih pogajanjih je Prišlo med Vatikanom in italijansko vlado do sporazuma glede v Nemčiji zamrzlega denarja Petrola novčiča in mašnih ustanov.
ta denar bo italijanska vlada r^ačala Vatikanu, terjatve Va-C1kana pa bo uporabila za nakupe ; Nemčiji. Nemška vlada je na ta sPorazum pristala.
„ Novi proračun Romunije predvideva 22,9 milijarde'lejev izdatkov. Novi proračun izkazuje 1,78 milijarde lejev primanjkljaja, ki *e bo kril s plačilom zaostalih dav-2°y- Novi proračun je povečan za milijonov, če pa se upoštevajo
*ki novi izdatki za letalstvo in rgvdruge vojaške namene, je pro-povečan za skoraj 4 mili-Jarde lejev.
Na začetku proračunske razprave v senatu je podal krajši ekspo-ze finančni minister Letica. Govoril pa je predvsem o davčnih določbah finančnega zakona ter utemeljeval potrebo teh novih davščin.
Uvodoma je govoril o uradniških prejemkih in priznal, da so ti prejemki že reducirani na skrajni minimum ter da jih bo treba povišati, kakor hitro bodo gospodarske in proračunske razmere to dovoljevale. (Zal da ni še nikakih resničnih znakov, da se bo to v doglednem času tudi zgodilo. Op. ured.)
Finančni minister je nato označil kot temeljno tendenco sedanje vladne finančne politike, da se povečajo materialni izdatki, da se s tem poveča delavnost ljudstva, kar omogoča napredek gospodarstva. Z dvigom števila delovnih sil se bo počasi tudi premagala kriza.
Finančni minister je nadalje dejal, da so davčni zavezanci pozdravili obzirno ravnanje pri davčni odmeri in razne olajševalne ukrepe. (Samo želeli bi, da bi tudi iz vrst slovenskih davčnih zavezancev slišali enaka priznanja. — Op. ured.)
Zadnje »Trgovačke Novine« objavljajo naslednji novi apel na kr. vlado:
»V svoji predzadnji številki smo apelirali na kr., vlado, da takoj izda uredbo, da se vse razpisane in dospele dražbe odlože, dokler ne stopi v veljavo zakon o razdolžitvi privrednikov-dolžnikov, po katerem koprni vsa dežela. V svoji zadnji številki smo navedli primere, ki smo jih našli v »Službenih Novinah«, ko prodaja Drž. hipotekarna banka na dražbi posestva zaradi 5000 do 10.000 Din dolga, dočim so ta posestva vredna najmanj. petkrat toliko. Vsak dan dobivamo iz vseh naših krajev pisma trgovcev, ki opisujejo svoj obupni položaj in prosijo za nujno intervencijo, da se dražba ustavi. Zaradi pomanjkanja prostora nam ni mogoče, da bi vse te prošnje in pritožbe objavili v vsem obsegu.
Sedaj smo dobili zopet eno takšno pismo, polno obupa. V tem pismu nam sporoča neki trgovec iz notranjosti, da mu je pristojno sodišče odredilo dražbeno prodajo njegovega posestva za dolg, ki je
Po teh bolj uvodnih besedah je prešel finančni minister na jedro svojih izvajanj, na nujnost povišanja poslovnega davka, ustanovitve banovinskega prometnega davka ter novih skupnih banovinskih trošarin.
Povišanje poslovnega davka je bilo potrebno, ker se je šele na ta način doseglo proračunsko ravnovesje. V nadomestilo za ta povišek pa so bile nekatere takse znižane in odpravljeno je bilo obvezno izdajanje računskih listkov.
V proračunu niso predvidene nikake dotacije banovinam, mesto teh dotacij pa pride banovinski prometni fond, kakršni v drugih državah že davno obstoje. 18 odstotkov skupnega prometnega davka gre v ta fond in iz njega se bodo dotirale banovine. Dohodek tega fonda se ceni na 100 milijonov Din. (Tu pa treba pripomniti, da se bodo banovine neenako doli rale, kakor so se dejansko tudi že sedaj, saj so bile nekatere banovine brez državnih dotacij, dočim so druge, kakor n. pr. Zetska, krile velik del vseh svojih izdatkov le iz drž. dotacij. Op. ured.)
Uvedejo se nadalje nove skupne banovinske trošarine, kar naj bo
neprimerno manjši od vrednosti njegovega posestva. Gre tu za trgovca, ki bi v kratkem proslavil 501ctnicu svoje trgovine. Vse to, kar je ta trgovec s težkim in napornim delom pridobil v teku 50 let, naj gre sedaj na boben, in to v času, ko vlada največja kriza in kadar so dolžniki trgovcev kmetje zaščiteni, da jim ni treba vračati niti dolga za vzeto blago na kredit.
Svoj apel kr. vladi s tem ponavljamo in še enkrat prosimo, da vlada nujno odredi ustavitev razpisanih dražb zaradi dolgov ljudi, ki so koristni člani naše zajednice in vestni branilci naše domovine. — Našim državljanom se mora nujno pomagati, kadar so v težki in brez-primerni stiski in potem se bodo tudi oni na dostojen način oddolžili svoji domovini!«
Ta apel beograjskih »Trgovačkih Novin« bi izpopolnili samo še z apelom na našo davčno upravo, naj bo tudi ona pri dražbah manj rigorozna. Zlasti pa so nedopustne vse eksekucije, na katerih se ne dobi niti toliko, kolikor znašajo stroški eksekucije. Konec mora biti tega, da bi se na dražbah zapravljalo in uničevalo ljudsko premoženje!
prvi korak v smeri racionalnega skupnega vira vseh banovin. Banovinske finance bodo s tem dobile zanesljiv vir dohodkov. Z novimi skupnimi trošarinami pa se bo tudi preprečilo tihotapstvo blaga iz ene banovine v drugo.
Dohodki od teh skupnih trošarin se bodo dajali banovinam po številu prebivalstva. Dravska banovina bo torej dobila 8‘21°/o vseh donosov skupnih banovinskih trošarin, kar bo znatno manj, kolikor pa bo plačala teh trošarin. Mi se zato s to razdelitvijo ne moremo strinjati in smo slej ko prej na stališču, da morajo na področju ene banovine zbrani trošarinski dohodki tudi celotno pripadati tej banovini.
Z novimi določbami o banovinskem fondu ter o skupnih banovinskih trošarinah je storjen nov korak k centralizaciji tudi banovinskih financ, kar po našem mnenju ni v korist gospodarskemu napredku banovin. Mnogo pravilneje bi bilo, da bi se izdelal samo okvirni zakon za banovinske finance, dočim bi se v tem okviru prepustila banovinskim svetom popolna samouprava. To bi bilo tudi v skladu s tolikrat poudarjeno zahtevo decentralizacije uprave.
državne blagajne! Iste težave ubijajo trgovino v Jugoslaviji, ista brezbrižnost za propadanje trgovine in gospodarstva pa vlada tudi v vsej državi. Vsak gospodarski napredek je zato izključen, zato pa je tudi dolžnost vseh gospodarskih stanov v državi tem večja, da se solidarno in z vso odločnostjo bore pioti temu škodljivemu zanemarjanju življenjskih interesov trgovine.
Tudi v debati, ki se je po poročilu upravnega odbora razvila na občnem zboru beograjske zveze, se je to poudarjalo ter zlasti nagla-šalo, da se morajo trgovci do skrajnosti boriti proti nabavljalnemu zadružništvu. Zelo je škodoval trgovstvu tudi Prizad, ki pa na drugi strani tudi ne prinaša državi nikakih koristi. Silno škodo ima trgovina tudi zaradi previsokih trošarin. Posebno so visoke nekatere občinske trošarine. Tako se plača od vagona župskega vina, ki velja 12.000 Din, celih 24.000 Din trošarine.
Predsednik Savič je odgovarjal na razna vprašanja ter pri tem opozoril, kako težaven je boj proti privilegijem nabavljalnih zadrug, kadar je mogoče to, kar se je pripetilo na zadnjem občnem zboru Glavne zemljoradničke nabavljal-ne zadruge, da je aktivni minister izjavil, da se ne sme več trpeti posrednikov pri zamenjavi blaga! Kaj morejo trgovci še pričakovati po takšni izjavi aktivnega ministra?!
Kar se tiče Prizada, je izjavil predsednik Savič, da se skuša po lej ustanovi ter po drugih podobnih ustanovah uvesti v naši državi načrtno gospodarstvo, samo da se pri tem postopa zelo malo preudarno. V teh ustanovah imajo namreč glavno besedo razni šolani ljudje, ki mislijo, da so na podlagi svojih diplom sposobni voditi vso trgovino, pa čeprav se niso nikdar za trgovino praktično usposobili. Načrtna trgovina se tako pretvarja v birokratizirano trgovino z vsemi njenimi usodnimi napakamj. Danes je položaj tak, da je izvoz monopoliziran in da pri tem nimajo gospodarski ljudje nikake besede, pri uvozu pa narašča pomen nabavljalnih zadrug.
Kljub vsem tem težavam pa bi se trgovstvo laže borilo za svoje pravice, če bi bila zavednost trgovstva večja, če bi vsi trgovci brez izjeme več storili za svoje organizacije in za svoj tisk. Edina rešitev za trgovstvo je v tem, da čim več žrtvuje za svoje organizacije in za svoj tisk!
Naj se po teh besedah ravnajo tudi slovenski trgovci!
Zunanja trgovine
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke se je saldo naših aktivnih kliringov zmanjšal od 681,1 koncem januarja na 673 milijonov Din dne 19. t. m. in sicer:
z Nemčijo se je povečal naš saldo od 465,3 na 467 milijonov, z Italijo se je zmanjšal od 169,9 na 159, s Turčijo se je dvignil od
I,6 na 2,1, z Bolgarsko je ostal z
0.6 neizpremenjen, dočim se je saldo naših blokiranih terjatev proti Grčiji zmanjšal od 44,6 na 43,8 milijona Din.
Na drugi strani pa se je dvignil saldo naših dolgov državam, s katerimi smo pasivni od 311,2 koncem januarja na 341,8 milijona Din dne 18. marca. V primeri s stanjem koncem januarja so se naši dolgovi dvignili:	Češkoslo-
vaški od 167,3 na 195,1 milijona Din, Franciji od 87,7 na 91,7, Belgiji od 9 na 12,5, Švici od 10 na
II,4, Poljski od 6,9 na 8 milijonov Din, dočim so se naši dolgovi BraJ ziliji zmanjšali od 17,4 na 15, Romuniji pa od 12 na 8 milijonov Din.
Nazadovanje nemške trgovine
• Kako zelo je v zadnjih letih nazadovala zunanja trgovina Nemčije, kažejo naslednje številke:
V milijonih mark je znašal presežek nemškega izvoza nad uvozom v trgovini z Anglijo: L 1931. 680, 1. 1933. 167 in 1. 1935. 118 milij. mark;
z Nizozemsko: 1. 1931. 571, leta 1933. 380 in 1. 1935. 208;
V istem času je padel ta presežek v trgovini s Francijo od 492, na 211 in na 98 milij. mark;
z Rusijo: od 459 na 88 in potem na —175, za kolikor je uvoz presegel nemški izvoz;
s Švico: od 377 na 269 in na 142;
Švedsko: od 266 na 88 in na 13;
Belgijo: od 241 na 139 in na 75;
Dansko: od 186 na 40 in na 23;
Češkoslovaško: od 180 na 33 in na 8;
z Italijo: od 72 na 60 in na 90 milijonov mark. To je torej edini dvig, ki so ga pa povzročile sankcije.
•
Na seji Gospodarskega sveta M. A. v Pragi je bilo sklenjeno, da češkoslovaška zniža uvozno carino na jugoslovansko vino za polovico, to je od 210 na 110 Kč za hi. Upati je, da bi se potem izvoz našega vina v češkoslovaško republiko znatno dvignil.
Prepoved izvažanja otrobov bo odpravljena, kakor se poroča iz Novega Sada.
češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo' je znašal v prvih dveh letošnjih mesecih 60-3 milijona Kč, dočim je znašal lani v istem času samo 34 0 milijonov Kč.
Grško kmetijsko ministrstvo je odredilo, da je potrebno za izvoz bombažnega prediva v dežele, s katerimi ima Grčija klirinške dogovore, posebno predhodno dovoljenje ministrstva. Dosedaj je bil izvoz bombažnega prediva prost. Po proglasitvi sankcij proti Italiji se je zlasti dvignil izvoz bombažnega prediva v Jugoslavijo. Zaradi nove odredbe bo znatno zastal in so zato grški izvozniki zaradi odredbe kmetijskega ministrstva zelo nejevoljni.
Nemške prevoznine se bodo s
1. aprilom povišale za vagonske pošiljke za 5 odstotkov, in sicer za pošiljke v obe smeri, dočim se bodo prevoznine za kosovne poj-šiljke podražile le v smeri iz Jugoslavije v Nemčijo.
Nemčija je v februarju uvozila blaga za 334 milijonov mark, za približno 30 milijonov mark manj ko v januarju. Njen izvoz pa je nazadoval v istem času za 8 na 374 milijonov mark.
Oboroževalna industrija dela na vso paro. Francoska je potrojila obseg obratov in bo dosegla dvakrat tako velik dobiček ko lani. Tudi angleška tvornica Viekers-Armstrong je znatno povečala svoj obseg. Italijanska je zlasti delavna in samo v Fiat zavodih se je število delavstva dvignilo za 14.000 na 44.000. Promet pri švedski tvornici Bofors se je dvignil od 27 na 82 milijonov kron.
Svetovna proizvodnja vina je znašala (brez Rusije) v letu 1935 210 milijonov hi.
Isti vzroki	ub
vino v vsei
Z obinega zbora Zveze trgovskih združeni v Beogradu
V nedelo je bil pod predsedstvom Nedeljka Saviča občni zbor Zveze trgovskih združenj v Beogradu. Po uvodnih formalnostih je bilo prečitano poročilo uprave, v katerem je obširno opisano delo uprave za zboljšanje trgovine in stanja trgovstva. Posebno pažnjo je posvečala Zveza vprašanju pro-dujalnic delniških družb, kartelom, nedovoljeni trgovini, razdolžitvi gospodarskih ljudi in rastoči nevarnosti, ki prihaja nad trgovstvo od nabavljalnih zadrug, industrijskih prodajalnic, veleblagovnic ter tujega kapitala v našem gospodarstvu. Zahteve trgovstva o vseh teh vprašanjih so bile izročene vsem odločujočim faktorjem.
Pri volitvah v trgovinsko zbornico so bile vložene skoraj izključno enotne liste za trgovinski odsek, kar dokazuje, da ije vodila trgovstvo prava stanovska zavednost.
Živahno pa je delovala zveza tudi v Centralnem predstavništvu zvez trgovskih združenj. 16. maja bo v
Beogradu kongres vsega jugoslovanskega trgovstva. Na tem kongresu se bo podrobno razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo trgovskih interesov. Zveza je začela izdajati lani svoj list »Trgovačke novine«, ki lepo napredujejo.
Kakor je iz tega poročila razvidno, tarejo beograjsko trgovino popolnoma iste težave, ko naše slovenske trgovce. In če bi vprašali trgovce v Zagrebu ter v drugih mestih Jugoslavije, bi dobili popolnoma iste odgovore, da trgovina propada, ker nihče ne zaščiti trgovine pred protizakonitim kroš-njarstvom in nelojalni, dostikrat že čisto umazani konkurenci raznih tujih podjetij ter zlasti pred škodljivimi posledicami skrajno krivičnih privilegijev raznih nabavljalnih in konzumnih zadrug. Karteli, krošnjarji in koiizumi uničujejo že desetletja najboljšega davkoplačevalca v državi, kar je trgovec, in ni državnika, ki bi nastopil v korist državnih interesov ter zlasti
Ponoven	apel
vladi
Velika pomladanska modna revija Obrtniškega društva
Še vedno se pri nas ne spoznava dovolj važnost in potrebnost modnih revij. Tako se nekateri obrtniki in nekatera podjetja izgovarjajo, da so časi mnogo preslabi, da bi mogli kriti stroške za udeležbo pri modnih revijah. Toda baš slabi časi so najslabši in najmanj resni izgovor, da kdo ne more sodelovati pri reviji. Kajti baš v slabih časih je najbolj potrebno pokazati, kaj da kdo zna. Nikjer pa ni takšne prilike, da se to pokaže, kakor pri modni reviji. Kajti pri modni reviji se vse skladno dopolnjuje, i Ne pokaže samo krojač, da je njegova obleka elegantno in lepo narejena, temveč tudi čevljar pokaže primerno obutev k obleki in vse druge modne stroke dopolnijo delo obeh, da vidi gledalec pred seboj dovršeno popolno sliko. S tem se šele vzbudi tudi v njem prava volja za nakup. A od te volje je odvisno vse. Modna revija pa ima še to prednost, da podaja vse to v nad vse prikupni zunanji obliki, da lepi manekeni poskrbe, da gle-dailec vidi, ikaloo se kreacije naših obrtnikov tudi elegantno nosijo. Konferansje pa skrbi, da je obiskovalec revije tudi pri dobri volji, kar bistveno vpliva na njegovo željo za nakupom.
Pri nas pa so modne revije potrebne še iz drugega razloga. Ni zlepa v kateri deželi tako razširjen predsodek, kakor je pri nas, da je fino, elegantno in okusno samo tuje blago in samo tuji izdelki. Ubijati ta predsodek pomeni odpirati blagostanje našemu obrtniku in trgovcu. Zato pa sta ta dva tudi dolžna, da nekaj žrtvujeta za premaganje tega predsodka.
In modna revija more ta predsodek premagati, kakor nobena druga prireditev. Kajti tu vidi gle-
dalec nazorno, da je njegov predsodek napačen. Zato pa je treba tudi izreči vse priznanje Obrtniškemu društvu in prirediteljem spomladanske modne revije ko tudi vsem razstavljalcem, da so kljub težkim časom dali Ljubljani spomladansko modno revijo.
Brez vsega moramo takoj zapisati, da je ta revija v vsakem oziru odlično uspela in da je v čast tako prirediteljem, ko tudi razstavljalcem in vsem sodelujočim.
Otvoritev spomladanske modne revije v soboto zvečer v Kazini je bila naravnost družabni dogodek. Med gosti je bila skoraj vsa ljubljanska odlična družba. Zlasti bi omenili protektorja župana dr. Ad-lešiča, gen. tajnika Zbornice Mohoriča, načelnika dr. Marna, tajnika Zbornice dr. Plcssa in dr. Pretnarja, narodna poslanca dr. Fuxa in R. Turka, direktorja velesejma dr. Dularja, predsednika Združenja trgovcev Sossa.
Revijo je otvoril predsednik Obrtniškega društva g. Rebek s primernim govorom, v katerem je razložil pomen revije. Nato se je revija pričela in toplo pozdravljen od vseh je vedno dovtipni konferansje Mirko Jelačin v šaljivih besedah in lepih rimah na svoj način povedal pomen revije. Bil je zopet v svojem elementu, da je imel hipoma vso publiko za sebe.
Nato se je razvijala revija in gledalke in gledalci so prišli na svoj račun, da je bilo v vsej dvorani takoj prijetno razpoloženje. Naši modni saloni, že itak znani po.svojem prefinjenem okusu, so se izkazali znova. Kar pa je posebno treba naglasiti, je to, da so pokazali tudi priproste kostime, da je revija zadovoljila vse, tudi one, ki morajo vprašati, koliko velja nova obleka.
Po reviji je bil skromen družabni večer razstavljalcev, prirediteljev in sodelovalcev, ki ga je otvoril predsednik Obrt. društva Josip
i
VELETRGOVINA
A. SAKABOI
H ^ri^oroča^^eceri^k^
M blago, več vrst žganja, t1 moko ter deželne pridel-
ke, kakor tudi razno-J vrslno rudninsko vodo
i Lastna piažatna za I kavo in mlini za dišave i z električnim obratom
1 tl e f o n štev. 2606 |/* Ceniki na raepolago? ^
KUŠE)E
vseh vrsl por fotografijah^, ali risbah. /ivrifu/t najsoi id n ejie ki »it €9 r#i«
ST-DIU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
Naročajte m širite .Trgovski list"!
Vi ie vozite z bencinom, med tem ko z
OLT-GENERATORJEM
lahko prihranite 80%
Pohitite, zahtevalte ponudbo, ker konkurenca !e vozi z ogljem
Tovarniška izdelava.
Sigurni pogon.
Tovarniška garancija.
osjeIm mm umiraiiiu nrnn i. o., bsiiek
Rebek. Za njim se je predsednik prireditvenega odbora g. Pučnik zahvalil vsem, ki so pripomogli modni reviji do njenega uspeha, zlasti pa Obrtniškemu društvu za finančno pomoč, aranžerju arh. Mesarju, konferanseju M. Jelačinu, tajniku Lavrenčiču, gg. Špeletiču in Hibšerju ter vsem sodelujočim.
Nato so govorili še v imenu raz-stavljalk ga. Seljakova, predsednik združenja Soss, predsednik okrožnega odbora obrtnikov Iglič in gdč. Bazanella.
Modna revija vabi, kdor ljubi lepoto se bo temu povabilu tudi odzval.
Naše organizacije
Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani objavlja:
Trgovine bodo v sredo, dne 25. t. m. na praznik Marijinega Ozna-
n en ja na splošno željo ves dan zaprte. — Uprava Združenja trgovcev.
Povpraševanje po našem blagu v tuiini
Leg in lesni izdelki:
270 — Berlin: oglje.
Deželni pridelki:
271 — Allenton Pennsylvania (USA): razna sadna semena, zlasti jabolčna;
272 — Hamburg: rezanci sladkorne repe;
273 — Lausanne: konzerve iz paradižnikov;
274 — Hamburg: zdravilne rastline;
275 — Budapešta: zdravilne rastline;
276 — Pariz: ponuja se zastopnik za zdravilne rastline;
277 — Hamburg: zdravilne rastline in začimbe (divji šipek, divji rožmarin, beladona, kimelj);
278 — Dunaj: ponuja se zastopnik za vse predmete, zlasti za agrarne severne države in za Avstrijo.
Proizvodi sadjarstva:
279 — Amsterdam: maraskinov ekstrakt.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
280 — Karlove Vary: Gobe za strugarje;
281 — Carigrad: svinjske ščetine;
282 — Bruselj: razne vrste sirov;
283 — Montreal: trd ovčji sir in
razna živila.
Rudarski proizvodii
284 — Innsbruck:	keramične ploče (glinaste glazirane plošče) v dimenzijah 15/ie cm ter e/» mm debeline v beli in krem barvi;
285 — Carigrad: antimon;
286 — Claremont (USA): umetni grafit (kolodialui grafit).
Industrijski izdelki:
287 — Solun: ponuja se zastopnik za tvornice anilinskih barv,
kemičnih izdelkov, manufakturne-ga in pisarniškega orodja;
288 — Carigrad: železni vijaki.
Razno:
289 — Jaffa (Palestina):	ponuja se zastopnik za krompirjevo moko, bolhač, cement, les za zaboje, alkohol za industrijske potrebe itd.
290 — Drač: ponuja se zastopnik za gradbeni les, cement, papir in za razna blaga;
291 — Beyrouth: ponuja se zastopnik za vse predmete;
292 — Bussuin (Nizozemska): jkmuja se zastopnik za razne predmete.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Ratnički dom. ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno. 2 točno označbo vrste blaga. 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4 količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago. 6 plačilne pogoje in 7 rok dobave Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
50 Din trošarine od para gumastih čevljev
V sporazumu s trgovci, obrtniki in zlasti na zahtevo opančarjev je povišala valjevska občina trošarino na gumaste podplate od 100 na 400 Din za 100 kg. Od enega para gumaste obutve se bo pobirala trošarina od 25 do 50 Din, od para gumastih opank pa od 5 do 25 Din. Bati bo s tem prodaja gumastih opank onemogo čena.
Širite »Trgovski list«!
Uradno se demantira vest londonskega »Daily Wockera«, češ da so bili nedavno v Petrinji obsojeni komunisti tako zelo mučeni, da sta dva zaradi tega umrla.
Višji policijski tečaji za ruske emigrante so se začeli v Beogradu. Tečaji bodo trajali vse leto. Kakor da naših ljudi ne bi bilo dovolj in kakor da ne bi bili naši ljudje neprimerno bolj zanesljivi.
Takse na športne prireditve bodo znatno znižane, kakor je te dni izjavil minister za telesno vzgojo dr. Rogič.
V upravnem odboru SUZORa so kot redni člani od Slovencev gg. Avsenek, Rojina in Lekan, kot člani ravnateljstva, g. Kozamernik pa kot namestnik. Ljubljanski občini je dovolil SUZOR posojilo v višini 5 milijonov Din.
»Beograder Tagblatt« je začel izhajati v Beogradu.
Tarifni odbor pri prometnem ministrstvu bo v kratkem sklican zaradi revizije blagovnih tarif.
Proračun zagrebškega združenja trgovcev znaša 719.500 Din. Za publikacije združenja (»Trgovački Vjesnik«) je določenih 75.000 Din. Vpisnina novih članov naj bi dala 100.000 Din, članarina 600.000 Din, ostanek pa zaostale članarine.
Bosanska industrija sladkorja in špirita d. d. v Usori pri Doboju je sklenila likvidacijo družbe, ker ni mogla dobiti novih sredstev za obratovanje. Tvornica že dalj časa ni delala.
Proračun tržaškega mesta izkazuje skupno 130,8 milijonov lir izdatkov. Relativno je proračun Trsta manjši od novega ljubljanskega proračuna.
Posebne krojaške tečaje za izdelovanje vojaških uniform so morali ustanoviti v Nemčiji, ker sedanje krojaške delavnice ne morejo zmagati naročil vojnega ministrstva.
Roosevelt bo zahteval od kongresa izreden kredit v višini 1 milijarde dolarjev za javna dela.
Tihotapstvo se na naši meji vedno bolj širi, pač neovrgljiv dokaz, da so nekateri predmeti preveč obdačeni in zato velik dobiček napeljuje ljudi v tihotapstvo, pa čeprav je marsikateri plačal pri tem z življenjem.
Premoženje direktorja »Kovnice« je bilo precenjeno na 2,2 milijona dinarjev. Premoženje je zaplenjeno. Mesečna plača direktorja Bo-škoviča, ki je židovskega porekla, je znašala 30.000 Din. A še mu ni bilo dosti, da ja ponarejal 'srebrnike.
Povodnji v Ameriki zavzemajo vedno bolj katastrofalen obseg, škoda se ceni že na 300 milijonov dolarjev. V nekaterih poplavljenih krajih so tudi že izbruhnile epidemije, zlasti škrlatinka.
Kako rešiti gospodarsko stisko? Na to vprašanje odgovarja neki bistroumen humorist s to anekdoto: Neki inženir je iznašel stroj za odpravo gospodarske krize. Stroj opravlja delo enega delavca, da pa stroj dela, mora biti zaposlenih 150 delavcev.
Tržna poročila
Nj. Vel. kralj Peter II. je daroval za revne beograjske dijake 25.000 Din.
Francoski poslanik v Beogradu Dampierre je pretekli teden obiskal Ljubljano in Zagreb, kjer je stopil v stik z uradnimi krogi in vodilnimi osebnostmi gospodarskega in političnega življenja.
is. J-
ur. Karel Pečnik, koroški zdravnik, ki je umrl te dni v starosti 69 let, je zapustil vse svoje premoženje za kulturne namene koroških Slovencev. Dr. Pečnik je bil mož visoke naobrazbe ter je bil tudi publicistično delaven. Bil je tudi eden prvih, ki je opozoril na važnost trgovinskih stikov naših gospodarskih organizacij z Egiptom. Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	*	•	\	V	• * " *
’ -d
Finančni odbor senata je sklenil, da bo iz višjih državnih ozirov sicer predlagal odobritev proračuna v celoti, da pa bo zahteval več izprememb. Zlasti graja, da je v finančni zakon vnešenih vse polno odredb, s katerimi se izpreminjajo celo zakoni in s katerimi se dajejo vladi in tudi posameznim ministrom prevelika pooblastila. Glede izdaje volilnega
zakona pa pušča tudi finančni odbor senata vladi proste roke, zahteva pa, da vlada do 1. oktobra predloži tudi zakon o tisku ter nov društveni in zborovalni zakon.
Senator dis Hrasnica je predložil predlog manjšine finančnega odbora senata, da senat sprejme proračun in finančni zakon v obliki, kakor ga je sprejela skupščina.
Samostojna demokratska stranka je imela v petek v Zagrebu konferenco, na kateri sta govorila dr. Križman in Večeslay Vilder. Oba sta ostro nastopila proti komunistom in proti pofovcem ter tudi proti pohorcem.
Poštni minister Kaludjerčic je na shodu JRZ v Beogradu med drugim dejal, da je obstajala tajna fašistična organizacija pofov-cev, ki si je hotela prisvojiti vso oblast v državi. Bogoljuba Jevtiča j da so pozdravljali z besedami: »Zi-vio naiš kancler!« ter pri tem dvigali po hitlerjevsko roke v pozdrav.
Izšel je ukaz o večji pomilostitvi obsojencev po zakonu o zaščiti države. Kazen je znižana vsem za več let, nekaterim, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, pa na 20 do 81etno ječo, pri čemer se že prestana kazen vračuna.
Pravilno! »Otadžbina« nastopa proti temu, ker se dovoljuje tujcem, zlasti Židom, da prevzemajo jugoslovanska imena in pod njimi skrivajo svoje pravo poreklo, še I bolj nezaslišano je, da prevzemajo ! imena naših narodnih junakov. .Tujci naj se pišejo s svojim pra-I vim imenom, da bo vsak vedel, Ida ima opraviti s tujcem!
Ptujski živinski sejmi
Konjski in goveji sejem v torek, dne 17. t. m. je bil prav dobro založen in tudi kupčija je bila zelo živahna. Prignali so 119 volov, 235 krav, 8 bikov, 39 juncev, 54 telic, 11 telet in 216 konjev, skupaj glav živine. Od teh so prodali 258 komadov, torej okrog 43 odstotkov prignane živine. — Pokret kmetske zveze za zvišanje cen še ni rodil pravega uspeha, kajti cene goveji živini so se le za malenkost dvignile, in sicer so bile naslednje: voli Din 2'40 do 4, krave ‘2 do 2'65, biki 2'60 do 3, junci 2‘40 do 3, telice 3 do 4 za kg žive teže. Cene konjem pa so od zadnjega sejma znatno narastle, in sicer so se prodajali j>o kakovosti od 600 do 5000 dinarjev, žrebeta pa od 700 do 2000 dinarjev. Prihodnji konjski in goveji sejem bo dne 7. aprila t. L
Štev. 2627/II.
Nabava.
Direkcija rudnika Velenje razpisuje na dan 8. aprila 1936. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega tesnilnega materiala. Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje( dne 16. marca 1936.
Tr.nv.k.ra 11,». ni...v p*«.™«. dr. .... H«, uarda«, Al.h™.de, S.tortto., U*.	.Merhar«,	d.	d.	njen	pred,..™«.	O.	M.hMeh,	r	Li.biJ.ah