glasilo občine velike lasce datum izida: 30. oktober 2008 sadja na GrdcJcžu , j , Ar■ < Dnevi evropske kulturne dediščine 2008 ISSN 14085852 TRUBARJEVO LETO kazalo: Nagovor župana 3 Letošnji zlati maturanti, obvestila, gledališki abonma 5 Oj, ti ljubo zdravje 6 Ločeno zbiranje odpadkov 7 Primož Trubar - veliki Evropejec 8 Knjiga velikanka, Abecedarij današnjih dni 10 Abecedarij na Vidmu in v Velikih Laščah 12 Spomin na Olgo Jež 13 Srečanja Turjaški harmonikar 14 Likovna razstava na Turjaku, Knjižne čajanke v knjižnici 1 5 Razpis za hišnika, novice iz vrtca 16 Dodatni razred v glasbeni šoli VL, pismo ravnateljice OS VL 18 Otrok, policist 20 Ulice otrokom 21 Prometna varnost na cesti skozi Turjak, Skavti v Krvavi Peči 22 Aktivnost društva VRT, Oratorijski dan v Robu 23 Oj, Triglav, moj dom 24 9. pohod na stičišče štirih občin 25 Polhanje, Stres in pozitivnost 26 Učenci OS Primoža Trubarja na atletskem stadionu 27 Šola namiznega tenisa, Kolesarski gorski kronometer 28 Vabilo k vadbi športne gimnastike 30 Nogometna sezona 31 Program nogometne šole 32 Občinska liga v malem nogometu 33 Obletnica SD NK V. Lašče, Učenci na uličnem teku 34 Fižol, Zvon, ki kliče na pomoč 35 Praznik suhega sadja na Gradežu 36 Obiski pri slavljencih 38 Srečanje upokojencov v Logatcu 39 Ljudska univerza Kočevje 40 Na obisku v brlogu 41 Potovanje v »Novi svet« - izlet po Dolenjski 43 Rezultati volitev v državni zbor in zahvale strank 44 Podjetniške in druge informacije 46 Kinoprogram 47 Oglasi 50 Janez Borštnik K.D. Stranska pot l/l c, 1290 Grosuplje tel,: 01/768 25 30, fax: 01/736 25 31 net-: www.gasllni.com GSM: 041/744 866 f - POOBLAŠČEN SERVIS GASILNIH APARATOV - MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ - TRGOVINA Z GASILNO OPREMO - TEHNIČNO SVETOVANJE P.E.: Višnja Gora (gasilski dom) Trobla i silo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Letnik 14, številka 6, 30. oktober 2008 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Majda Kovačič Cimperman v.d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke zaTroblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 4. decembra 2008. Prispevke oddajte najpozneje do 20. novembra 2008. Fotografija na naslovnici: Jože Jeršin NOVI ODPIRALNI CAS LEKARNE VELIKE LASCE OD 1 3. OKTOBRA 2008 DO 8. DECEMBRA 2008 PONEDELJEK, SREDA, PETEK TOREK, ČETRTEK SOBOTA OD 7.00 DO 14.00 OD 12.00 DO 19.00 ZAPRTO Dežurni telefon za vodovod je: 051 619 577 Posebno serijo Corsa Ringaroja. S prihrankom do 1.500 €. OPEL 01 7881 999 Spoštovane občanke, spoštovani občani Državnozborske volitve so za nami. Predvidevam, da si bomo kar malo odpočili in oddahnili od letošnje izrazito negativne volilne kampanje, ki so jo vsiljevali nekateri akterji kot tudi mediji. Po moji oceni so bile letošnje volitve nekaj posebnega, saj se je večina volilnega dogajanja osredotočala na preteklost in na afere oziroma obtožbe, ki niso bile dokazane. Premalo je bilo pogovorov in soočenj mnenj glede naše prihodnosti. In prav to sem pogrešal. Vseeno pa smo od predstavnikov nekaterih političnih strank slišali nekaj zanimivih, lahko rečem kar popul¡stičnih obljub. Naj jih nekaj naštejem: minimalne pokojnine bodo najmanj 1000 EUR, davki bodo manjši, minimalne plače se bodo povečale, gospodarska rast bo ostala na letošnjem nivoju, financiranje lokalnih skupnosti se ne bo spremenilo ... Teh obljub kot tudi akterjev, ki so jih tako lahkotno izrekali, ne smemo pozabiti. Če ne prej, se jih bo treba spomniti čez štiri leta. Čestitam Alenki Jeraj (SDS), ki ji je ponovno uspelo priti v državni parlament, žal pa to ni uspelo nobenemu kandidatu iz naše občine. Delo v občini je tudi med volitvami potekalo normalno. V tem času smo asfaltirali nekaj cestnih odsekov, največji med njimi je skoraj dva kilometra dolg odsek ceste po Rutah. S pomočjo državnih sredstev je zgrajen pločnik po Turjaku, zaključili smo izgradnjo parka pod bloki (čakamo samo še na Trubarjev kip), podpisali smo kupoprodajno pogodbo za nakup zemljišča obrtne cone Ločica pri Turjaku (plačali tudi prvi večji obrok). Občina je tako postala 100-odstotni lastnik približno 50.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča, kjer bo v naslednjih letih možna gradnja poslovnih in industrijskih objektov. Z vso intenzivnostjo iščemo rešitev za ohranitev javnega zdravstva v naši občini. Po neuspelem razpisu za podelitev koncesije na področju splošnega zdravstva, smo se skupaj z občinami Ribnica, Sodražica in Loški Potok dogovorili, da bomo javno zdravstvo pri nas nadaljevali pod okriljem Zdravstvenega doma Ribnica. Naša občina bo tako postala ena od soustanoviteljic Zdravstvenega doma Ribnica. S tem smo dosegli velik uspeh in upam, da tudi rešili zdravstveno oskrbo v naši občini. O sami problematiki in reševanju zdravstvene oskrbe pri nas si lahko podrobneje preberete v prispevku podžupanje dr. Tatjane Devjak, ki je objavljen v tej Trobi i na občinskih straneh. Sam pa bi tokrat izpostavil še eno perečo zadevo, o kateri se je veliko govorilo in pisalo. Gre za blokado računa OS Primoža Trubarja. Ker sta bila v zvezi s tem tako občina kot tudi župan osebno deležna grobih podtikanj in celo groženj, vas želim s to zadevo podrobneje seznaniti. Na podlagi pravnomočne sodbe v delovno pravni zadevi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice Helene Komac zoper toženo stranko OS Primoža Trubarja, je bilo razsojeno, da je OS Primoža Trubarja dolžna tožnici plačati odškodnino iz naslova neupravičene odpovedi delovnega razmerja. Ko so se leta 2006 začele v javnosti pojavljati govorice o zadevi, smo od takratnega ravnatelja Edija Zgonca zah- tevali pisno pojasnilo v zvezi s tem. Od ravnatelja smo prejeli pisna zagotovila, da zadeva nikakor ne bremeni naše občine in naj se z njo ne obremenjujemo, da občina ni nič kriva in ne obvezna za karkoli v tej zadevi. Za njegove izjave imamo pisna dokazila. Na naše presenečenje pa se je kar naenkrat, lahko rečem kar čez noč, vse spremenilo. Začeli so se izvajati pritiski na lokalno skupnost, da je kot ustanoviteljica javnega zavoda, dolžna izplačati odškodnino po tožbi. Zato smo temeljito pregledali zakonodajo s tega področja, še posebej Odlok o ustanovitvi javnega zavoda OS Primoža Trubarja Velike Lašče, Zakon o vrtcih, Zakon o zavodih, Zakon o lokalni samoupravi. Nikjer ne najdemo pravne podlage, da bi za napačne odločitve vodstva šole odgovarjala lokalna skupnost in pokrivala stroške, nastale kot posledica odločitev vodstva šole, torej na področju, na katerega občina nima vpliva. V 10. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OS Primoža Trubarja Velike Lašče je nedvoumno jasno zapisano, da je za zakonitost dela OS odgovoren ravnatelj. Da Občina Velike Lašče nikakor ni dolžna poravnati obveznosti, ki sledijo iz sodbe, utemeljujemo tudi z naslednjimi dejstvi: Občina pri kadrovskih zadevah v zvezi z zaposlovanjem učiteljic in vzgojiteljic ni nikoli sodelovala ali vplivala na odločitve vodstva šole. - Delavko je s svojo odločitvijo odpustil ravnatelj Edi Zgonc. O tej odločitvi občina ni bila obveščena. - Delavka je vložila tožbo zoper OS Primoža Trubarja in ne zoper Občino Velike Lašče. Tudi o tem dogodku občina ni bila obveščena. Občina ni bila nikoli stranka v omenjenem sodnem postopku, niti ni bila nikoli vabljena na nobeno sodno obravnavo in tako ni sodelovala v sodnem postopku. Občina ni bila nikoli pisno seznanjena o poteku sodnega postopka, niti ni dobila končne sodbe ali kakšnega druge odločbe. Ob tej zadevi se nam poraja kar nekaj vprašanj: Kakšen interes ima šola, da se neka zadeva reši v njeno korist, če v primeru izgube pravde, vse stroške pokrije občina? Kakšen interes ima šola, da bi primer vsaj hitro rešila, da ne bi stroški po nepotrebnem naraščali? Naj omenim, da je prvotni znesek, ki niti ni bil tako visok, skozi pravdanje in podaljševanje zadeve, za kar je vedno poskrbela šola, narasel na več kot 60.000 EUR. - Zakaj se šola ni posvetovala z občino, preden je pristala na sodno reševanje spora, če naj bi posledice le teh nosila občina? - Zanima nas tudi iz katerih finančnih virov je OS Primoža Trubarja plačevala dosedanje sodne stroške in odvetniške storitve v zvezi z omenjeno zadevo? Iz finančnih poročil, ki jih dobimo iz šole ugotavljamo, da nikakor ne iz občinskih sredstev! - Kje in kakšna je v tej zadevi odgovornost bivšega ravnatelja? Naj omenim, da občina Velike Lašče v okviru ekonomske cene vseskozi redno zagotavlja razliko med polno ceno in plačili staršev iz česar se med drugim financirajo tudi plače zaposlenih v vrtcu. Zagotavljala je tudi sredstva za plačo delavke, ki je na delovnem mestu nadomestila odpuščeno delavko. Seveda v višini, ki odpade na občino. Znano je, da občina sofinancira stroške dela v vrtcu približno v višini 70 % od celotne vrednosti, ostalo pa plačajo starši. Sprašujemo se, ali bodo morali potemtakem tudi starši otrok, ki so v vrtcu, poravnati ta dolg v višini približno 30 % ? Opozoril bi še na eno zanimivost. Ministrstvo za šolstvo se sklicuje na dejstvo, da mora stroške izgubljene tožbe šole nositi njena ustanoviteljica, to je občina. Na sestanku, ki smo ga pred časom imeli na Ministrstvu za šolstvo pa so se očitno njihovi predstavniki zagovorili, ko so izjavili, da bi ministrstvo pokrilo stroške v primeru, če bi šlo za učiteljico in ne za vzgojiteljico v vrtcu. V enem primeru bi tako ministrstvo pokrilo stroške, v drugem pa ne, medtem ko je ustanovitelj v obeh primerih isti!!! Iz dokumentov, ki jih imamo sedaj na razpolago, smo ugotovili, cla je šoli grozila blokada računa že letos spomladi. Takratno vodstvo šole je s pritožbo očitno odložilo izvršbo in s tem dejanjem še povečalo stroške za nekaj tisoč EUR. Sprašujem se, zakaj nista Šolski kolektiv in šolski sindikat oclreagirala pravočasno, takoj ko se je izvedelo, cla je delavka dobila tožbo zoper šolo? Zakaj niso takrat o tej zadevi povprašali prejšnjega ravnatelja in ocl njega zahtevali takojšnjo rešitev? Zakaj so zaposleni v šoli dopustili, cla se je šola venomer pritoževala in s tem povečevala stroške tudi po tem, ko je bilo jasno, cla bo prej ali slej prišlo clo izvršbe in posledično clo blokade računa? Nekorektno se mi zeli tudi dejstvo, cla se je problem prepustil novi ravnateljici. Sprašujem se, na kakšni podlagi seclaj nekateri kri- vijo za nastalo situacijo občino, ki s to zadevo ni imela popolnoma nič!? V zvezi s tem, smo pisno povprašali za mnenje tudi Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in dobili jasen odgovor. Citiram del odgovora: »Po pregledu področne zakonodaje in zakona, ki ureja ustanovitev in delovanje zavodov, ocenjujemo, da v njej ni mogoče najti utemeljitve, s katero bi bila občina dolžna poravnati stroške nastale v delovno pravnem sporu.« Občina kot ustanoviteljica OŠ Primoža Trubarja se dobro zaveda svoje odgovornosti in obveznosti do vrtca in šole in te tudi dosledno izpolnjuje. Naj omenimo, da se Občina Velike Lašče že vseskozi zavzema za čim višji standard dela v OS Primoža Trubarja kot tudi v vrtcu Sončni žarek. Zato veliko občinskih sredstev namenjamo prav v te namene. Zgradili smo nov vrtec, novo športno dvorano, multimedijsko učilnico, zobno ambulanto, novo šolsko knjižnico, jedilnico, vsako leto pa tudi investiramo v razno opremo in posodobitve šolskih učilnic. Večino dodatnih želja, ki smo jih dobivali iz šole, smo poskušali uresničiti, če so le posegala na področje, za katerega je pristojna občina. Kolikor mi je znano, v marsikateri slovenski občini ni bilo toliko posluha za probleme predšolske in šolske vzgoje, kot prav pri nas. Po sredstvih, namenjenih za to področje dela, smo v samem vrhu slovenskih občin! Ustregli smo tudi prošnjam šole, ki bi jih lahko zavrnili (vnaprejšnja nakazila za regres, nadstandardna oprema ...). Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da bi se posledice izgubljenih tožb OS Primoža Trubarja v delovno pravnih sporih z zaposlenimi v šoli naprtile naši občini ali celo županu. Moja naloga je, da zastopam interese občine, da s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, kar največ postorimo v korist vseh naših občanov. Zato ne morem dovoliti, da posledice izgubljene tožbe šole nosijo naši občani! Popolnoma jasno je, da bi v primeru, če bi morala ta znesek plačati občina, morali ustaviti druge investicije. Naj za konec poudarim še naslednje. Kljub vsem zgoraj napisanim dejstvom je občina takoj, ko je izvedela za nastalo situacijo (blokado računa v šoli), želela pomagati šoli v tem primeru. Zato smo ravnateljici predlagali, da za prebroditev krize najame kratkoročno posojilo, za kar bi občina tudi dala soglasje in poroštvo. S tako odločitvijo se je strinjal tudi naš občinski svet. Na podlagi Odločbe Ministrstva za šolstvo in šport z dne 16. oktobra 2008 je Uprava RS za javna plačila opravila upravno izvršbo denarnih sredstev na občinskem računu. Sredstva v znesku 62.706,90 EUR so bila z računa Občine Velike Lašče vzeta dne 20. oktobra 2008 in nakazana OS Primoža Trubarja Velike Lašče. Ker gre za namenska proračunska sredstva, ki so bila na podlagi sprejetega proračuna občine predvidena za določene namene, je občina prisiljena ustaviti vse investicije in dotacije društvom in organizacijam v občini. Anton Zakrajšek, župan letošnji zlati maturanti Pod tem naslovom smo v prejšnji številki že pisali o uspehih letošnjih dijakov na splošni maturi. Trem zlatim maturantom iz naše občine v spomladanskem roku mature se je v jesenskem roku pridružila še ena zlata maturantka. To je Urška Dolšak, ki je svoj »zlati uspeh« dosegla na Gimnaziji Zelimlje. Urški iskreno čestitamo in ji želimo veliko uspeha pri njenem nadaljnjem izobraževanju na Medicinski fakulteti. Uredniški odbor Troble Čestitki še eni zlati maturantki iz naše občine, Urški Dolšak, se z veseljem pridružujem tudi župan Anton Zakrajšek Naša najstarejša občanka Marija Ana Kury je oktobra praznovala 102. rojstni dan. Ob častitljivem jubileju ji iskreno čestitam in ji želim dobrega počutja v oskrbi Doma Marije Marte - Karitas v Logatcu. Zupan Anton Zakrajšek Uveljavljanje znižanega plačila vrtca za leto 2009 Orvestilo staršem Starše, ki imajo otroke vključene v vrtec, obveščamo, da morajo do 15. novembra oddati novo vlogo za uveljavljanje znižanega plačila vrtca za leto 2009. To velja za vse starše, tudi za tiste, ki so otroka vključili v vrtec s 1. septembrom ali kasneje. Vlogo je treba oddati na novih obrazcih, ki so priloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS št. 79/2008). Stari obrazci ne vsebujejo vseh potrebnih podatkov, ki jih po novem potrebujemo za izdajo odločbe. Obrazec vloge za znižano plačilo dobijo starši v vrtcu, kjer imajo vključenega otroka, na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport ali na državnem portalu E-uprava. Vlogo starši oddajo v vrtcu, v katerega je otrok vključen, lahko pa tudi neposredno na občini (na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1 31 5 Velike Lašče). Občinska uprava: Veronika Vasic Gledališki abonma 2008/2009 Zahvaljujemo se vsem abonentom za sodelovanje pri anketi, ki je bila izvedena na 1. abonmajski predstavi, kjer ste izbirali 6. nagradno predstavo med tremi od ponujanih predstav. Skupaj smo dobili 106 anketnih lističev. Odločali pa ste se med naslednjimi predstavami; 1. ona + on (komedija) v izvedbi Gustav Film produkciia in storitve d.o.o., (igrata Pia Žemljic, glavna igralka v filmu Petelinji zajtrk in Primož Pirnat, član igralskega ansambla SNG Nova Gorica. Delila bosta recepte za dober zakon). 2. naiemnina (komediia) v izvedbi rozinteatra, (igrata Andrej Rozman Roza in Mirel Knez. Predstava ima ugodne kritike, odličen izziv gledalcev in predstava je brez dvoma preizkus slovenske sposobnosti za samoironijo in je označena, kot komedija s klicajem. Kdo je bolj doma na svoji zemlji in kateri jezik je daljši, slovenski ali angleški?). 3. spiritistična komediia v izvedbi gledališča goml, (igrajo Violeta Tomič, Nina Ivanič, Jernej Kuntner, Jan Bučar, Tina Uršič, Maja Martina Merljak, Asja Kahrimavič. To je v svetu največkrat izvajana komedija). Večina abonentov se je odločila za Spiritistično komedijo v izvedbi gledališča Goml. Predvidoma si jo bomo ogledali, kot zadnjo predstavo gledališkega abonmaja 2008/2009 marca 2009. Upamo, da boste z izbrano predstavo zadovoljni. Pripravila: Mustar Petra, Občinska uprava OBVESTILO Cepljenje proti gripi v zdravstveni postaji Velike Lašče bo potekalo v soboto, 15. novembra 2008, od 8.00 do 12.00. Predhodno naročilo NI POTREBNO! Oj, ti ljubo zdravje ... Zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Da je zdravje vrednota, se zavemo šele, ko ga izgubimo. Le zdravi lahko delamo, živimo in smo ustvarjalni. Zdravje nam omogoča produktivno in kakovostno življenje vsakega izmed nas in družbe kot celote. Zdravje je po tej definiciji dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju. Z delovanjem, ki je usmerjeno k preprečevanju in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, torej z medicino, smo na nek način povezani vsi, vsak na svoj način. V tem smislu zdravje in skrb zanj ni le interes posameznika, medicinskih strok ali institucij zdravstvenega varstva, marveč odgovornost celotne družbene skupnosti. Družbena skupnost pa smo mi vsi in lokalna skupnost ima odgovornost, da za vse svoje občane uredi kvalitetno zdravstveno oskrbo. Že nekaj let se občina Velike Lašče intenzivno ukvarja s problemom zdravstva in s pomanjkanjem zdravnikov v Zdravstveni postaji Velike Lašče, ki deluje v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana, Enota Vič-Rudnik. Srečevali smo se in se še danes srečujemo s problemom odsotnosti ene od zdravnic (študij, specializacija, odpoved delovnega mesta itd.), samodejno ukinjanje zdravstvenih storitev, ki našim občanom pripadajo, na primer ukinitev laboratorija, ginekologije, v zadnjem času ped ¡atrije, nezadostna skrb Viča za materialno in investicijsko vzdrževanje postaje (vse, kar je novega, je financirala Občina Velike Lašče iz lastnih proračunskih sredstev) . Že od ustanovitve lastne občine je jasno, da bo morala le ta sama urejati zdravstveno varstvo svojih občanov. Vendar dokler stvari kolikor toliko tečejo in delujejo, ne drezaš v to, da ne bo slabše. Stanje pa se je zaostrilo zadnji dve leti, ko nas je Mestna občina Ljubljana pozvala, da naj uredimo zdravstveno varstvo za svoje občane, ker oni tega za druge občine ne bodo več počeli. Že leta 2006 nam je bil s strani MOL postavljen šestmesečni rok, v katerem moramo organizirati zdravstveno dejavnost za svoje občane na drugačen način. V tem času smo se intenzivno vključevali v reševanje problematike. Kako? Zakonodaja nam ne omogoča ustanovitve lastne zdravstvene postaje, ker smo premajhni. Lahko delujemo v sklopu Zdravstvenega doma druge občine (ki bi nas za razliko od MOL sprejela) ali s koncesionarji. Kot ste občani že seznanjeni, je občinski svet sprejel sklep o razpisu koncesije za dva splošna zdravstvena tirna (en zdravstveni ti m mora pokrivati tudi pediatrijo) in 1,7 patronaže. Veste tudi to, da razpis ni bil uspešen. Pa ne zaradi občine, temveč zaradi zdravnikov, ki se niso prijavili na razpis. V času razpisa se je izvajal tudi psihološki pritisk s strani posameznikov, ki so širili neresnico in strah: neresnico, da želi občina privatizirati zdravstvo, bogve zakaj in kdo bo od tega imel korist, ljudje gotovo ne, in strah, da bomo v Laščah ostali brez zdravnikov, ker jih na občini podijo. Že večkrat sem zanikala take govorice in trdim, da so zlonamerne. Razpis je bil javen, zdravnici, zaposleni v Zdravstveni postaji, bi se lahko prijavili, pa se nista. Z županom sva imela z njima razgovor pred razpisom in ju obvestila o namerah občine. Z občinske strani je bilo narejeno veliko, sami smo iskali možne kandidate, zdravnike in si srčno želeli, da bi razpis uspel. Pa žal ni. Pika na i pa je dopis župana Ljubljane, Zorana Jankoviča, v katerem nas obvešča, da naj občina Velike Lašče s 1. januarjem 2009 prevzame pristojnosti zagotavljanja zdravstvene dejavnosti, ker Mestna občina Ljubljana za Velike Lašče zdravstvene dejavnosti ne bo več opravljala. Možni rešitvi, pred katere smo bili na Občini Velike Lašče postavljeni, sta: ali ponoviti razpis za koncesionarja ali poiskati občino, s katero bi šli lahko v soustanoviteljstvo zdravstvenega doma in zagotovitev javnega zdravstva v naprej. Ker je bil prvi razpis neuspešen kljub intenzivnemu iskanju zdravnikov, bi bil ponovni razpis po petih mesecih absurd, soustanoviteljstvo pa je možno z občinami, ki mejijo na našo in bi bile pripravljene iti v projekt z nami. Gospod župan je opravil množico razgovorov in pozitivno so se odzvali v občini Ribnica. Vendar soustanoviteljici Zdravstvenega doma Ribnica sta poleg občine Ribnica še občina Loški potok in Sodražica. Torej to pomeni, da se morajo vsi štirje občinski sveti s tako odločitvijo o soustanoviteljstvu z nami strinjati. Tudi občinski svet Velike Lašče. Na vseh občibskih svetnicah in svetnikih je odgovornost za pravilno odločitev in pospešenem iskanju rešitve. 1. januar 2009 bo vsak čas tu. Zanikati moram zlonamerne govorice, da želimo odsloviti zdravnice iz zdravstvene postaje v Velikih Laščah, da v Velikih Laščah ne bo več zdravnikov, da bodo morali naši občani hoditi k zdravniku celo v Loški potok. Če bomo uspeli s pogajanju, in prepričana sem, da bo župan storil vse, kar je v njegovi moči, se 1. januarja 2009 za naše občane glede zdravstvenega varstva ne bi smelo nič spremeniti. Spremembo bi imeli le zaposleni, od enega delodajalca bi prišli pod drugega. Predvsem pa vas, spoštovane občanke in občani, prosim, da nas pokličete na občino in nas povprašate, karkoli vas zanima in rade volje vam bomo odgovorili. Informacija s prve roke je vedno najboljša in omogoča, da drugi ne manipulirajo z nami. Upam, da sem pojasnila, kaj in kako razmišljamo in delamo na občini. Z vso odgovornostjo trdim, da se trudimo in delamo po najboljših močeh in z vsem svojim znanjem za skupno dobro in razvoj občine Velike Lašče. Podžupanja: dr. Tatjana Devjak VABIMO VAS NA 8. DOBRODELNI KONCERT ŽUPANOVEGA SKLADA v sodelovanju z Mladinskim društvom VRT, ki bo v petek, 7. novembra 2008, ob 20.00 v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Peli in igrali bodo: mladi glasbeniki Tina Gačnik - Tiana Peter Stopar Nina Virant Nina Pušlar skupina Lakost skupina Katrinas Ansambel Zakrajšek. LEPO VABLJENI! ločeno zbiranje odpadkov ekološki otoki Občina Velike Lašče obvešča občane, da je v občini več lokacij, kjer se nahajajo ekološki otoki, ki so namenjeni sortiranju odpadkov. Ekološki otoki so sestavljeni iz zabojnika za embalažo, zabojnika za papir in karton ter zabojnika za steklo. Zaradi lažjega sortiranja odpadkov objavljamo naslednja navodila: Zabojnik za embalažo: Kaj je embalaža? Plastika in embalaža iz plastike, kovine in embalaža iz kovin ter embalaža iz sestavljenih materialov. Kam odlagamo embalažo? V zbiralnice v posode z rumenim pokrovom. Kaj odlagamo v posode z rumenim pokrovom? Sem odlagamo: plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, votlo embalažo od mleka, sokov ipd., plastične lončke in vrečke. V posodo za embalažo ne sodi plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovih ostankov, ki zahteva posebno ravnanje. Nasveti: embalažo vedno izpraznimo, ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov, večje plastenke in pločevinke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo prostornino, če smo v dvomih, kaj sodi v posodo z rumenim pokrovom, prebe-rimo ABC odpadkov, na embalaži ne prezrite odtisnjenih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo. Kam gre zbrana embalaža? Vse ločeno zbrane frakcije skladno s pogodbo prevzame Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo. Iz plastične embalaže se izdelujejo ohišja za kemične svinčnike in vžigalnike, različne cevi, tlakovci, vrečke, preproge, spalne vreče, avtomobilski deli in čopiči ... Iz votle embalaže za tekoča živila (mleko, sok ipd.), ki je sestavljena iz kartona, polietilena in aluminijeve folije, s postopkom termičnega stiskanja izdelujejo tudi posebne plošče Tectan, ki se uporabljajo v pohištveni industriji. Zakaj je pomembno ločeno zbiranje embalaže? Letna potrošnja plastike na svetovni ravni se je iz približno petih milijonov ton v petdesetih letih povzpela na skoraj 100 milijonov ton in danes v povprečnem gospodinjstvu plastika predstavlja približno sedem odstotkov odpadkov. Ločevanje plastičnih izdelkov in njihova predelava občutno pripomoreta k varovanju naravnih virov - za proizvodnjo plastike namreč letno porabimo kar osem odstotkov letne proizvodnje nafte - in zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, dušikovega oksida in žveplovega dioksida. Osem odstotkov vseh odpadkov iz gospodinjstev predstavljajo pločevinke in druga kovinska embalaža. Tudi kovine je moč vedno znova predelovati in če upoštevamo, da je proizvodnja aluminija za okolje zelo obremenjujoča zaradi velikih količin potrebne energije in strupenih ostankov, je ločevanje tovrstne embalaže izjemno pomembno. Predelava enega kilograma aluminija prihrani šest kilogramov boksita, štiri kilograme kemičnih produktov in 14 ki-lovatnih ur električne energije. Zabojnik za papir in karton: Kam odlagamo papir in karton? V zbiralnice v posode z modrim pokrovom. Kaj odlagamo v posode z modrim pokrovom? Sem odlagamo: časopise, revije, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo, lepenko, V posodo za papir in karton ne sodijo:_kartonska votla embalaža tekočin, kopirni, povoščeni in plastificirani papir, celofan, tapete, higienski papir, od živil pomazana ali prepojena papirnata ter kartonska embalaža, kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton. Nasveti:_kartonske škatle in drugo embalažo z veliko prostornino zložimo ali raztrgamo, revijam in prospektom vedno odstranimo zaščitno folijo, če smo v dvomih, kaj sodi v posodo z modrim pokrovom, preberimo ABC odpadkov. Kam gresta zbran papir in karton? Vse ločeno zbrane frakcije skladno s pogodbo prevzame Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo. V papirnicah potem papir in karton pripravijo za obdelavo - odstranijo lepilo, vezavo, kovinske dele in smeti - ter surovine primerno predelajo. Nato iz predelanega kartona in papirja izdelajo papirnate vrečke, toaletni papir in papirnate brisače, kartonsko embalažo za jajca, kuverte, zvezke, mape ... Zakaj je pomembno ločeno zbiranje papirja in kartona? Ena tona recikliranega papirja porabi 64 odstotkov manj energije, 50 odstotkov manj vode in za 74 odstotkov zniža emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi s tono papirja, narejenega iz lesa. zaboinik za steklo: Kam odlagamo steklo? V zbiralnice v posode z zelenim pokrovom. Kaj odlagamo v posode z zelenim pokrovom? Sem odlagamo: steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil, drugo stekleno embalažo. V posodo za steklo ne sodijo: okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil, pleksi steklo, karbonsko steklo, laboratorijsko in rudo ognjavarno steklo, porcelan, keramika, žarnice, svetlobne cevi. Nasveti: stekleno embalažo vedno izpraznimo in izplaknimo z vodo, ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov, če smo v dvomih, kaj sodi v posodo z zelenim pokrovom, preberimo ABC odpadkov. Kam gre zbrano steklo? Vse ločeno zbrane frakcije skladno s pogodbo prevzame Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo. Steklo v steklarnah nato predelajo v nove izdelke, pri postopku pa skorajda ni odpadkov ali neželenih stranskih produktov. Zakaj je pomembno ločeno zbiranje stekla? Steklo je izjemno hvaležna surovina, saj ga je mogoče stoodstotno reciklirati in uporabljamo ga lahko vedno znova, ne da bi izgubilo na kakovosti. Ena tona odpadnega stekla nadomesti približno 1,2 tone surovin, pa tudi na privarčevano energijo ne smemo pozabiti. Dodatne informacij dobite na spletnem naslovu: http:// www.snaga.si. Občinska uprava PRIMOŽ TRUBAR -VELIKI EVROPEJEC dnevi evropske kulturne dediščine v Trubarjevih krajih Vseslovenskemu praznovanju 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja se je pridružil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je letošnje, že 18. Dneve evropske kulturne dediščine posvetil Primožu Trubarju, ki se je s svojim delom zapisal ne samo v zgodovino slovenske, ampak tudi evropske reformacije. Med 20. in 28. septembrom so tako po vsej Sloveniji potekale najrazličnejše prireditve, posvečene predstavitvi življenja in dela Primoža Trubarja in orisu njegovega časa, začele pa so se prav tam, kjer je svojo pot začel tudi sam, v njegovi rojstni vasi, na Rašici. Občina Velike Lašče, ki pri tem projektu sodeluje že nekaj let, in pa Javni zavod Trubarjevi kraji, sta v sodelovanju z ZVKDS in lokalnimi društvi in drugimi organizacijami 20. septembra pripravili Dan Trubarjeve domačije, ki je bil hkrati tudi otvoritveni dan vseslovenskih DEKD. Dogajanje na Trubarjevi domačiji se je začelo ob enih, koso se začele različne delavnice za otroke. Otroci so lahko obiskali Hišo abecednico in kaligrafsko delavnico Grajski pisar, ki ju je pripravil ZRU, lesene igrače pa so lahko sestavljali pri Lojzetu Severju. Vodnik Andrej Perhaj je v spominski sobi predstavil Trubarja in njegov čas, nato je sledil Sprehod po Trubarjevi Rašci z ogledom lokalnih znamenitosti pod vodstvom Boža Zalarja. Mladi grajski pisarji pri delu. (Foto: Gregor Grešak) Zavod Parnas je v galeriji Skedenj izvedel knjigoveško delavnico »Ane bukvice«. Udeleženci le-te so lahko spremljali postopek ročne vezave, nato pa Trubarjev Abecednik izdelali in okrasili tudi sami. Predstavitev Knjige velikanke, Abecedarija današnjih dni se je začela ob treh z uvodnim pozdravom vodje projekta, mag. Ane Porenta, in s kratkim predavanjem o Primožu Trubarju Andreja Perhaja. Knjiga je skupinska kreacija, ki je na pobudo Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti od pomladi nastajala v 60 različnih skupinah s skupno več kot 650 ustvarjalci (vrtčarji, šolarji, mladinci, odrasli, upokojenci). Na prireditvi so knjigo velikanko sestavili v celoto, vsaka sodelujoča skupina pa je vanjo vložila izdelano stran z izbrano črko. Vseh strani od A do Z je bilo kar 54. Kulturni program so prikazali ustvarjalci vseh generacij. V njem so nastopili: Marko Kožar (Tretja univerza Velike Lašče), pevec Blaž Vidovič in plesna skupina Modri konj (OŠ Ljudski vrt Ptuj), Framčki iz OŠ Fram, mladi iz OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, člani Kulturne sekcije TD Podgora in pevka Tina Gačnik - Tiana. Prireditev si je v živo ogledalo 180 ustvarjalcev Knjige Velikanke vseh generacij od vrtca do tretje univerze z vseh koncev Slovenije. Predsednik Danilo Tiirk in župan Anton Zakrajšek pri ogledu knjige velikanke (Foto: Niko Samsa) Ob petih je bilo tudi uradno odprtje letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Po pozdravu župana Občine Velike Lašče Antona Zakrajška in uradnega odprtja DEKD s strani predsednika RS dr. Danila Turka je sledil kulturni program v režiji Andreja Perhaja. Program so izvedli: povezovalec (in direktor) Matjaž Gruden, ZPZ Rozka Usenik, Slavica Marinkovič, profesorica harmonike na Glasbeni šoli Ribnica in Andrej Perhaj. Predsednik dr. Danilo Tiirk pri uradnem nagovoru z nastopajočimi pevkami ZPZ Rozka Usenik in Slavico Marinkovič v ozadju. (Foto: Fugen Šerbec) Po uradnem delu je zbrane goste odgovorna konservatorka za Trubarjevo domačijo iz ZVKDS, OE Ljubljana, Andreja Bahar Muršič popeljala na ogled razstave Trubarjevi na - Trubarjeva domačija na Rašici. Razstava se vrača v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je na pobudo lokalne skupnosti nastala spominska zbirka, posvečena Primožu Trubarju - reformatorju, protestantskemu duhovniku in očetu prvih slovenskih tiskanih knjig. Predsednik dr. Danilo Tiirk v pogovoru z velikolaškim županom Antonom Zakrajškom in predsednikom velikolaškega čebelarskega društva Branetom Borštnikom. (Foto: Niko Samsa) Nato jim je Helena Grebene - Gruden, vodja likovnega srečanja, predstavila že 26. likovno razstavo Trubarjevi kraji. Razstava, ki poteka že 26. let pod okriljem KUD-a Primož Trubar Velike Lašče, je bila sicer uradno odprta ob sedmih zvečer. Pestre in zanimive so bile tudi druge prireditve v tem tednu. V sredo, 24. septembra, je na gradu Turjak KUD Marij Kogoj skupaj z mezzosopranistko Barbara Jernejčič, viojinistom Branetom Brezavšček, flavtistko Anja Brezavšček, ZPZ Ro-zamunda ter Mladinskim pevskim zborom OŠ Primoža Trubarja iz Velikih Lašč pripravil koncert, posvečen nekdanji zborovodkinji ZPZ Rozamunda Olgi Jež ter 80-letnici rojstva slovenskega skladatelja Jakoba Ježa. Kot še en poskus oživitve gradu Turjak in njegove muzejske dejavnosti je bila v petek, 26. septembra, v galerijskih prostorih JV stolpa odprta stalna razstava Protestantsko šolstvo na Slovenskem, ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej iz Ljubljane v sodelovanju z Občino Velike Lašče in Javnim zavodom Trubarjevi kraji. Kot so razstavo predstavili avtorji, predstavlja idejno ozadje, organizacijski načrt in cilje protestantske vzgoje in izobraževanja. Posebej so obravnavani protestantski učbeniki in literatura. Opisane so šolske ustanove, njihov učni načrt in disciplinski predpisi. Posebno mesto ima izvor in šolanje Primoža Trubarja. Ločeno je obravnavano protestantsko šolstvo v Prekmurju, posebno poglavje pa zajema tudi zgodovinski pregled učnih vsebin v slovenskih učbenikih od uvedbe splošne šolske obveznosti, ki se nanašajo na protestantske pisce. Pri razstavi so kot avtorji tekstov in izbora slik sodelovali mag. Marjetka Balkovec Debevec, Marjeta Demšar, Marko Ljubic, mag. Stane Okoliš, Mateja Ribarič, Valentina Srebot in dr. Branko Šuštar iz Slovenskega šolskega muzeja ter zunanja sodelavca dr. Boris Goleč in dr. Stanislav Južnič. Oblikovno sta jo zasnoval i Marjeta Demšar i n Valenti na Srebot, za vizualna postavitev sta poskrbela Marijan Javoršek ter Franci Kadivec, za računalniško oblikovanje pa Matjaž Kavar, Raora d.o.o. Se eno uprizoritev gledališko-plesnega projekta z videokre-acijami - Abecedarij je bila izvedena v soboto, 27. septembra, ob osmih zvečer; zaradi hladnega vremena kar v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Avtorska večgeneracijska predstava skupine ustvarjalcev KUD Primoža Trubarja Velike Lašče prikazuje Trubarjevo življenje in delo skozi zbirko njegovih misli, življenjskih postaj in temeljnih besedil. Rdečo nit predstavlja Abecedarij, najstarejša slovenska tiskana knjiga, v kateri se besede srečajo s črkami, Trubarjem in njegovim časom. Zgodovinska sporočila so prežeta s pogledom sodobnega, mladega človeka na to pomembno izročilo. Predstava je bila izbrana na festival Vizije 08. Dnevi evropske kulturne dediščine v Trubarjevih krajih so se zaključili tam, kjer so se začeli. V spominski sobi na Trubarjevim je KUD Primož Trubar Velike Lašče pripravil Trubarjev recital, na katerem so bili predstavljeni teksti iz Trubarjevih pisem in pridig v interpretaciji Matjaža Grudna. Trubarjeve pesmi v priredbah različnih avtorjev pa so izvedli gostujoči pevski zbori, in sicer Velikolaška vokalna skupina, Nonet Vitra iz Ribnice in mešani pevski zbor SCT iz Ljubljane. Za recital, ki ga je povezoval Jože Stane, je izbor tekstov naredila Majda Samsa. Foto: Eugen Serbec Trubar - Matjaž Gruden med pevkami noneta Vitra. (Foto: Niko Samsa) Na koncu ne smemo pozabiti na še en dogodek, ki je bil tudi edini v okviru DEKD, ki je bil namenjen za Slovence izven meja matične domovine, »zakrivili« pa smo ga v Velikih Laščah. V Čedadu je namreč gostovala potujoča razstava Vsem Slovencem. 25. septembra jo je odprl Zavod Parnas v sodelovanju z Javnim zavodom Trubarjevi kraji, KD Ivan Trinko iz Čedada, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo -Svetom slovenskih organizacij, Narodno študijsko knjižnico v Trstu, Generalnim konzulatom v Trstu ter Občino Čedad. Barbara Pečnik Javni zavod Trubarjevi kraji KNJIGA VELIKANKA, ABECEDARIJ DANAŠNJIH DNI Sklepni dogodek na dan otvoritve 18. dnevov Evropske kulturne DEDIŠČINE. na svojem nivoju, a prispevek vsakega člana je bil enako pomemben. Izpostavili so, da se jim je ideja o sodelovanju pri knjigi velikanki zdela vredna udejanjanja, ker je ob slikovitem in ustvarjalnem delu omogočala zanimivo obeleženje 500-letnice Trubarjevega rojstva. Na nevsiljiv način je gojila ljubezen do slovenskega jezika, prek ukvarjanja z besedami so ohranjali lepoto in živost naše slovenščine. S tem odmevnim in uspešnim projektom smo skupaj spletli nevidne niti med nami samimi - med skupinami po vsej Sloveniji, med različnimi generacijami in se povezali s preteklostjo, iz katere smo zrasli in jo imamo možnost oplemenititi. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se je 20. septembra zbralo veliko mladih in starejših z vseh koncev Slovenije, saj smo ob 1 5. uri začeli s prireditvijo ob sestavljanju knjige velikanke, Abe-cedarija današnjih dni. Letos smo povezali naše ustvarjanje z zgodovinsko in kulturno dediščino, saj smo s tem obeležili 500-letnico Trubarjevega rojstva. Knjiga velikanka, katere soustvarjanje je od pomladi 2008 potekalo v različnih skupinah -od družin, vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter društev in tretje univerze, je letos prvič zaživela kot medgeneracijska skupinska kreacija. Abecedarij današnjih dni obsega 53 strani v formatu 500 krat 707 mm. Je delo 49 skupin, 60 mentorjev, izdelalo ga je več kot 650 ustvarjalcev, kar 180 pa se jih je udeležilo sestavljanja knjige velikanke v Trubarjevem muzeju. Tudi predsednik dr. Tiirk in župan Zakrajšek sta si z zanimanjem ogledala razstavljene strani. Skupine, od katerih je vsaka ustvarila po črko za Abecedarij današnjih dni, prihaj - iz Velikih Lašč, Ribnice, Sodražice, Dobrepolja, Ljubljane, Zagorja ob Savi, Izlak, Celja, Velenja, Maribora, Ptuja, Frama, Brežic, Rogaške Slatine, Sladkega vrha, vse do Kranja, Mevod, Kopra, Lucije in Pirana ter številnih manjših krajev. Knjiga velikanka ni izjemna le zaradi velikosti, ampak zaradi njenega nastajanja - njeno snovanje, iskrice in izvirnost pritekajo od posameznika -mentorja k skupini, se oplemenitijo, postoterijo, zablestijo in rodijo idejo, ki jo nato s skupnimi močmi udejanjijo v oblikovanju strani za skupno knjigo. Na njih so zapisane in upodobljene besede, pomembne za ustvarjalce, ki so preživele v petih stoletjih - spravljene v uganke, zgodbe, pesmi, rebuse, opise, med njimi najdemo celo križanko in verigo besed. Knjiga velikanka - Abecedarij današnjih dni je spletena iz čudovitih misli, risb, je barvita in prijetna. Nekatere skupine (in tudi družine) so nam povedale, da so se zaradi soustvarjanja pogosteje družile, se skupaj igrale, si vzele čas za kreacijo - vsak sno stran na izbrano ijo od blizu in daleč Tina Gačnik - Tiana je zapela Ave Mario. Foto: Gregor Grešak Na sklepni prireditvi, ki jo je povezovala vodja projekta mag. Ana Poretna, je prisotne nagovoril Andrej Perhaj in poudaril Trubarjev pomen za naš jezik, naše šolanje v maternem jeziku ter omenil Trubarjevo prvo poimenovanje našega naroda kot Slovenci. Predstavnik tretje univerze Marko Kožar je spregovoril o govoricah sveta in pomenu besed, o njihovi moči in o črkah, s katerimi smo se ukvarjali pri Abecedariju današnjih dni, ki kot prvi korak v hoji pričnejo in sestavijo vsako, še tako kratko besedo. Iz fotografij z nastajanja strani za Abecedarij današnjih dni, ki so jih posneli ustvarjalci, je Gregor Grešakoblikoval simpatičen kolaž. Prikazoval je izjemno pestrost, zagnanost, inovativnost in zavzetost skupin pri ustvarjanju strani za knjigo velikanko (projekcijo si lahko ogledate na naši spletni strani www.zru.si). Program, katerega del so posneli tudi za TV SLOI in ga objavili pri javljanju s Trubarjeve domačije v Dnevniku, so s svojimi nastopi v nadaljevanju popestrili sodelujoči pri projektu. Pevec Blaž Vidovič z Nastop plesne skupine Modri konj s Ptuja. (Foto: Gregor Grešak) Zahvale in prijazno slovo ob knjigi velikanki. OS Ljudski vrt s Ptuja je zapel brez ozvočenja, a njegov glas je s pesmijo o prijateljstvu z lahkoto zaobjel številčno publiko v Trubarjevem muzeju. Zaplesala so dekleta iz skupine Modri konj v koreografiji Spele Težak. Mladi z OS Fram so prikazali odlomek iz predstave o Trubarju, ki je nastala na njihovem kulturnem dnevu. Nadarjeni OS Primoža Trubarja Velike Lašče so se predstavili z J pesmico, ki so jo zložili za knjigo. Člani kulturne sekcije TD Podgora pa so pod vodstvom Saše Strnad poskrbeli, da obiskovalci iz vse Slovenije ne bodo odšli iz naših krajev »praznih« ušes. Njihova črka v knjigi velikanki je A in zato so predstavili utrinek iz življenja mame Angele, ki je k besedi povabila Andreja Debeljaka z narečno zgodbo (začela se je seveda z »ankrat«). Ob koncu smo prisluhnili Tini Gačnik - Tiani, ki je vse prisotne umirila in povezala z nezemeljskim, ko je zapela Ave Mario. Anbotovci iz Pirana, ki so se že pred prireditvijo pridružili našim delavničariem na prostem, so nam izročili primorske ... , ., T . . .v. , .., Posedli smo kar na tla v Trubarievem muzeiu. zeli in zizole, mi pa smo z občudovanjem strmeli v njihov filigransko izdelan Z (Žive naj vsi narodi ...), s katerim smo zaključili Abecedarij današnjih dni. ci s Štajerske k ogledu Knjige Velikanke v Trubarjev muzej povabili tudi predsednika Republike Slovenije dr. Danila Polni lepih vtisov smo se udeležili tudi uradne otvoritve Dne- Turka, ki si je razstavljene strani Abecedarija današnjih dni v vov evropske kulturne dediščine. Po njej so mladi ustvarjal- spremstvu župana Občine Velike Lašče, g. Antona Zakrajška, z zanimanjem ogledal. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pripraviti razstavo in sodelovali na prireditvi v Trubajrevem muzeju, vsem, ki ste soustvarjali Abecedarij današnjih dni ter Občini Velike Lašče za sofinanciranje projekta in Pekarni Blatnik za prigrizke, ki so nam polepšali prireditev. Knjigo Velikanko - Abecedarij dananšnjih dni bomo pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti prenesli v elektronsko obliko, da se jo bo poslej dalo prelistati tudi na spletu. Edini originalni izvod pa bo na ogled v čitalnici na Trubarjevi domačiji na Rašici. Številna publika na sestavljanju knjige velikanke. Mladi z OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče berejo / pesem. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Foto: Gregor Grešak Abecedarij na Vidmu in v Velikih Laščah Predstava, ki veliko pove o Trubarju na prijeten način. Na Dnevih evropske kulturne dediščine smo člani KUD Primoža Trubarja Velike Lašče nastopili kar dvakrat: najprej smo gostovali v Jakličevem domu na Vidmu, v petek 26. septembra, v soboto, 27. septembra, pa smo upirzori-li večzvrstni Abecedarij, posvečen 500-letnici Trubarjevega rojstva tudi v domačem Levstikovem domu. Prvi večer je bilo vzdušje res praznično in obiskovalci predstave so bili izjemno navdušeni, v zahvalo so nam poklonili Strubljevo monografijo o Trubarju. Drugi večer je ekipa predstavo odigrala ubrano, kljub manjšemu obisku, saj se je poznalo, da je veliko ljudi iz naših krajev predstavo Abecedarij že videlo. Ekipa, ki jo sestavljajo odrasli igralci, Gledeja, baletna in vi-deosekcija pa z Abecedarijem odhaja v torek, 21. oktobra, v Sklepni prizor predstave. Slovenska beseda bo po Trubarjevi zaslugi preživela. Griže pri Žalcu, v soboto, 8. novembra, v Zagorje ob Savi ter v petek, 21. novembra, v Novo mesto. Besedilo: Ana Porenta Foto: Gregor Grešak Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji vabita na DNEVE ODPRTIH VRAT KULTURE 2008 (3. december 2008) Levstikov dom, Velike Lašče 150. LET IZDAJE LEVSTIKOVEGA MARTINA KRPANA Razstava natečaja Martin Krpan in Pika Nogavička, na katerem bodo sodelovali otroci Vrtca Sončni žarek Razstava različnih izdaj Martina Krpana, ki jo je pripravila Marija Lušin (Zavod Parnas, Vrtec Sončni žarek, OS Primoža Trubarja Velike Lašče in Mestna knjižnica Ljubljana - Knjižnica Velike Lašče) Trubarjeva domačija, Rašica ob 9.00 do 17.00 Brezplačen ogled Trubarjeve domačije in razstave skulptur Društva varilcev Slovenije ob 18.00 Srečanje gostov vseh kulturnih večerov »Na Trubarjevini v čast domovini« s Tonetom Kuntnerjem Grad Turjak od 11.00 do 19.00 Brezplačen ogled gradu in razstav z vodstvom: Protestantsko šolstvo na Slovenskem (Slovenski šolski muzej) Trubar in Turjaški, avtorice Barbare Žnidaršič, prof. zgodovine Razstava ob 150. obletnici izida Levstikovega Martina Krpana -3D ilustracija knjige avtorja Dušana Zekoviča Priklon igralske in baletne skupine ob koncu predstave v Jakličevem domu. Ti mladi inu preprosti deklici se brati inu pisati učijo. Odprtje razstave »Knjiga mene briga« Na Trubarjevi domačiji ima knjiga prav posebno mesto, kar poskušamo poudarjati tako z izobraževalnimi programi kot z različnimi dogodki in prireditvami. Dr. Jedrt Vodopivec in direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji Matjaž Gruden Knjigi je bila posvečena tudi razstava »Knjiga mene briga«, ki je bila v soorganizaciji z Arhivom RS in Društvom restavra-torjev Slovenije odprta 1. oktobra. Ideja o tej razstavi se je porodila že januarja letošnje leto ob gostovanju naše potujoče razstave o življenju in delu Primoža Trubarja »Vsem Slovencem« v Državnem zboru. Takrat smo navezali prve stike z gospo dr. Jedert Vodopivec, vodjo Centra za konserviranje in restavriranja knjig in papirja v Arhivu RS. Predstavili smo ji dejavnosti na Trubarjevi domačiji, izobraževalne programe, vezane na Primoža Trubarja in prvo slovensko knjigo, predvsem pa Parnasove knjigoveške delavnice, ki potekajo na domačiji kot dodatni programi že od leta 2000 ter dopolnjujejo razlago o Trubarju s praktičnimi vsebinami. Ravno tako smo imeli tudi mi priložnost spoznati delov konservatorskem in restavratorskem centru, ki v prvi vrsti skrbi za ogroženo slovensko pisno in grafično dediščino na papirju. Vsebi nsko je razstavo predstavi la dr. Jedert Vodopivec v obl i-ki predavanja o konserviranju in restavriranju knjig in papirja. Zanimivo in poučno. Razstava bo vključena kot kvalitetno dopolnilo v pedagoške programe, ki se izvajajo na Trubarjevi domačiji, možen pa je tudi individualni ogled, in sicer do 16. novembra v Trubarjevi čitalnici. Hkrati smo z njo vzpostavili možnost sodelovanja med Arhivom in Trubarjevo domačijo tudi za naprej (izobraževalne delavnice za učiteljice, izvedba poletnih šol za konservatorje na Trubarjevi domačiji ...), Trubarjeva domačija pa je dobila strokovno priznanje za svoje delo s strani najpomembnejše institucije na tem področju v slovenskem prostoru. Recital o Trubarju Svoj del k počastitvi 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja je prispeval tudi dramski igralec, sicer pa gostitelj kulturnih večerov Na Trubarjevini v čast domovini, Tone Kuntner. Pri- pravil je intepretacijo epske pesnitve Antona Aškerca Primož Trubar, ki je nastala ravno pred 100 leti, ob 400. letnici rojstva Primoža Trubarja. Za glasbeno spremljavo ter video projekcijo pa je poskrbel Lado Jakša. Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Ni ko Samsa Še enkrat vabljeni na ogled razstave na Trubarjevo domačijo na Rašici do 16. novembra 2008 Javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar vabita na PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE, ki bo v petek, 31. oktobra, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Slavnostni nagovor bo imel evangeličanski škof mag. Geza Erniša, sledil bo koncert vrhunskega tria harmonik SLO A3 Akkordeon trio. Prireditev se bo nadaljevala v Galeriji Skedenj z OTVORITVIJO SLIKARSKE RAZSTAVE udeležencev tradicionalne slikarske kolonije v Murski Soboti po izboru akademskega slikarja Nikolaja Beera. *»J«ui«l/WiWrtrt .i^J^trJadvAuaafauiii, pesem naj združuj-" f. «v* ZAČETKI SREČANJ TURJAŠKI HARMONIKAR Na srečanju harmonikarjev 1990 je nastopil tudi tale fantič. Ali ga prepoznate? Pravilne odgovore pošljite s pripisanim vašim naslovom na: kud.marijkogoj@gmail.com. Začetki teh srečanj na Turjaku segajo v junij leta 1990. S takratnim srečanjem 23. junija 1990 in ostalimi štirimi v tistem mesecu je želel KUD Marij Kogoj več prispevati k prihajajoči demokraciji. Društvo je imelo namreč željo poenotiti živelj v domačem kraju in tudi širše, da bi bili enotni in združeni, takrat ko bo to tudi nujno potrebno. Že junija naslednje leto se je to tudi zgodilo. Letos bo to srečanje organizirano petnajstič, kajti treh srečanj ni bilo zaradi objektivnih razlogov. Že na lanskem srečanju se je predstavilo 22 harmonikarjev iz 10 občin, letos pa bo nastopajočih še več, seveda v okviru možnega. Z organizacijo vseh dosedanjih harmonikarskih srečanj smo nastopajočim načrtno dvigovali pogum in samozavest, s tem pa ohranjali identiteto. KUD Marij Kogoj je med drugim zelo ponosen na to dejavnost, ker lahko »mobilizira«' kvalitetne harmonikarje za vsako priložnost ob vsakem času, če je to objektivno možno. Takšni lahko nastopimo v kulturnih programih prireditev, ki jih organizirajo druga društva. Zadovoljni obiskovalci 23. ¡uniji1 1990 v viteški dvorani na gradu Turjak Tako smo aprila letošnjega leta prispevali harmonikarski nastop za prireditev v Smrečju pri spomeniku padlim talcem. Slovesnost je organiziralo društvo Zarja spominov. Tu je nastopil duet Z dežele Truabarjeve: Simon Petrič na harmoniki in pevka Katarina Gačnik. Avgustu smo se s štirimi harmonikašicami udeležili državnega tekmovanja, ki je vsako leto na gradu Reihenburg, letos pa je bilo zaradi ujme prestavljeno v Senovo. Nastopile so: Petra Virant, Saša Gačnik, Tea Kraljic in Barbara Cimperman. 13. septembra sta na spominski slovesnosti ob 65. obletnice kapitulacije Italije in boja na Turjaku v kulturnem programu spet sodelovala Simon Petrič in Katarina Gačnik, sicer že utrjena za takšne priložnosti. 20. septembra je ob prazniku Suhega sadja na Gradežu, ki ga organizira Društvo za ohranjanje kulturne dediščine, v kulturnem programu nastopil tudi ansambel Z dežele Trubarjeve, ki so ga zastopali: Sandi Marolt - harmonika, Katarina Gačnik - bas kitara in vokal ter Aleš Gačnik - ritem kitara in vokal. Vse omenjene in mnogo drugih čaka letos še nastop na 15. srečanju Turjaški harmonikar. 23. JUNIJA 1990 STA KUD MARIJ KOGOJ IN TD TURJAK PRVIČ IZVEDLA HARMONIKARSKO SREČANJE NA MESECU KULTURE V VITEŠKI DVORANI NA GRADU TURJAK. Predsednik KUD MARIJ KOGOJ, Franci Pečnik Foto: Podržaj Anton Spomin na nekdanjo zborvodkinjo ŽPZ rozamunda, olgo jež, in počastitev 80. obletnice rojstva jakoba ježa Dolžnost in stalna naloga KUD-a Marij Kogoj je med drugim tudi ta, da se dostojanstveno spomnimo na pomembne ljudi, ki so prispevali svoj delež k razvoju ljubiteljske kulture. Tako smo se 24. septembra v letošnjem Trubarjevem letu spomnili nekdanje zborovodkinje Olge Jež in njenega moža ob njegovi 80-letnici rojstva. Na spominskem koncertu so se po petih letih znova zbrale nekdanje Olgine učenke iz ŽPZ Rozamunda in ji namenile tako pesmi kot tudi precej lepih čustvenih besed. Zbor je za to priložnost vodila gaospa Majda Kokošinek. Sicer je Majda prišla na oder še z dvema šolskima zboroma, kar ni čudno, saj profesor Jakob Jež ustvarja tudi za domače zbore. Ob njegovem jubileju je bila večina zapetih pesmi njegovih. Nastopila je tudi mezzosopranistka Barbara Jernejčič v spremljavi instrumentalistov Branka Brezavšček - violina, Anje Brezavšček - flavta in Maruše Brezavšček - kljunasta flavta. Program je odlično povezoval gospod Matko Zdešar, sicer dolgoletni Olgin sodelavec. Vsem nastopajočim, obiskovalcem in sponzorju - Akustiki Pirman se najlepše zahvaljujemo. Predsednik KUD MARIJ KOGOJ, Franci Pečnik, Foto: Indihar, Tradicionalna območna likovna razstava spet na Turjaku, tokrat v Turjaškem gradu Letošnja tradicionalna območna likovna razstava, že 11. po vrsti, je bila postavljena v stolpu turjaškega gradu, torej na naših tleh, in sicer zato, ker si je to razstavo že leta 1 998»priboril« KUD Marij Kogoj, že takrat z željo da postane tradicionalna. V našem okolju smo namreč hoteli razviti tudi likovno dejavnost. Se posebej ker smo vedeli, da je v naših krajih več likovnih ustvarjalcev, ki so imeli tudi željo po združitvi v likovno sekcijo KUD-a Marij Kogoj. Začetniki so bili: že pokojni Ivan Klančar, dr. France Cegnar, Marjana Klančar - Bonca, Martina Stare, Irena Hegler, Dragica Ponikvar, Anton Zidar in akademski slikar Dragislav Petrovič. Potrebovali smo polnih 10 let, da smo končno našli pravi prostor za razstavljanje - stolp Turjaškega gradu, kjer je pravi ambient. Vseh teh 10 let smo požrtvovalno, vztrajno, a uspešno prebrodili pot, zato smo veseli in ponosni, da nam je v tem času uspelo zbrati skupaj približno 20 likovnih ustvarjalcev, združenih v likovno sekcijo. Tako nam ni bilo težko organizirati razstave z naslovom TRUBARJEVI KRAJI že letos aprila za popestritev srečanja kvartetov v Viteški dvorani. Tudi dan zmage nad Turki, 22. junija, ki ga imamo za krajevni praznik Turjaka, smo zaznamovali z likovno kolonijo in razstavo, ki je bila odprta do konca junija, julija in avgustu pa si jo je bilo moč ogledati v knjižnici občine Škofljica. Na letošnji območni likovni razstavi JSKD LJ-okolica, ki šteje 7 občin, razstavlja 20 likovnih ustvarjalcev, od tega kar 11 iz občine Velike Lašče, oz. iz likovne sekcije KUD-a Marij Kogoj. Vse to naj bo dokaz, da je bila takratna dolgoročna strategija razvoja ljubiteljske kulture v društvu pravilna. Ker smo z organizatorjem območnih razstav, JSKD Ol LJ-okolica, vseskozi tesno sodelovali in bomo tudi v bodoče, lahko pričakujemo na Turjaku razstave tudi v prihodnjih letih. Vse kaže, da se tudi JSKD LJ-okolica zaveda pomembnosti razvoja ljubiteljske kulture v Trubarjevih krajih, saj nam je bilo omenjeno, da bomo prihodnje leto lahko gostili regijsko razstavo. Predsednik KUD MARIJ KOGOJ, Franci Pečnik Foto: Indihar Društvo varilcev Slovenije in Javni zavod Trubarjevi kraji vabita na odprtje razstave skulptur, ki bo v petek, 28. novembra 2008 ob 1 9.00 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici. Vabljeni! KNJIŽNE ČAJANKE V MKL KNJIŽNICI VELIKE LAŠČE Knjižne čajanke so srečanja babic in dedkov ter vseh ostalih ljubiteljev dobrih knjig. Organizirajo jih knjigarne Mladinske knjige v sodelovanju s krajevnimi splošnimi knjižnicami. Potekajo vsak tretji četrtek v mesecu od oktobra do maja, in sicer v enajstih slovenskih krajih. Njihov namen je predvsem starejšim svetovati, kaj naj izberejo med bogato ponudbo knjig za otroke in mladino in na kakšne načine lahko knjigo in branje približajo svojim vnukom oziroma otrokom. Oktobra nadaljujemo s pripravo knjižnih čajank po konceptu iz lanske sezone: za vsako čajanko bomo pripravili pregled prevedenih knjig po posameznih nacionalnih književnostih. Leto 2008 je namreč svetovno leto jezikov in medkulturnega dialoga! Ostalo nam je še prav malo nacionalnih književnosti: v pretekli sezoni smo namreč pregledali tiste, iz katerih prevajamo največ (angleška, francoska, nemška, italijanska ...), v tej sezoni pa bodo v glavnem na vrsti tiste, iz katerih je prevedenih le nekaj naslovov. K tem bomo vedno, pri vsaki čajanki, dodajali kakovostne novosti iz slovenske izvirne književnosti in nove prevode iz katere koli književnosti, ki bi jih bilo škoda prezreti. Vedno bomo tudi pazili, da bodo trije naslovi slikanic, trije naslovi književnih del za mlajše samostojne bralce in trije za starejše oz. odrasle bralce. Voditeljice čajank pa bomo dodale še kakšno zanimivo novost lokalnih avtorjev, povabile v goste predstavnike založb, prevajalce ... Tudi letošnjo prvo knjižno čajanko bomo namenili najboljšim izvirnim slovenskim knjigam za otroke in mladino. Pregledali bomo nagrajenko Izvirna slovenska slikanica in finalistke za nagrado večernica ... Izšel je Pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2007, ki jih vsako leto pripravlja Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo in tako lahko ugotovimo, katera so poleg omenjenih nagrajenk in finalistk še tista izvirna slovenska dela za otroke in mladino, ki bi jih bilo škoda prezreti. Pogreli se bomo ob spominih na otroštvo in večnih zimzelenih otroških pesmih, ki jih bomo posredovali tudi našim mlajšim! Tokratno čajanko pa smo naslovili po zbirki novel Cirila Kosmača (Mavrični lok življenja), ki vsekakor sodijo med slovensko klasiko, za katero bi želeli, da jo poznajo tudi naši otroci in vnuki. Poklonili se bomo 80. letnici Toneta Pavčka in 100. obletnici rojstva Miška Kranjca. Toplo vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite pri čaju in klepetu o knjigah ... Knjižničarka Mihaela OBČINA VELIKE LAŠČE objavlja javno objavo za prosto delovno mesto: HIŠNIK - VZDRŽEVALEC II (M/Ž) za določen čas - čas nadomeščanja delavca na bolniškem dopu-slu. Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana osnovna šola, - vozniški izpit B-kategorije. Naloge, ki se opravljajo na tem delovnem mestu: - skrb za hišniška opravila v občinskih objektih, - čiščenje snega, košnja travnih površin, urejanje javnih površin, - plakatiranje po občini. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti naslednje: 1. pisno izjavo o izpolnjevanju pogojev glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe, datum (dan, mesec in leto) zaključka izobraževanja ter ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, 2. pisno izjavo o vseh dosedanjih zaposlitvah, v kateri navede datum sklenitve in datum prekinitve delovnega razmerja pri posameznem delodajalcu, ter kratko opiše delo, ki ga je opravljal pri tem delodajalcu, 3. izjavo, da: - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Obravnavali bomo samo pravočasne in popolne vloge. Nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s polovičnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z življenjepisom in zahtevanimi dokazili do 10. novembra 2008 na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Prijave pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Za javno objavo« in navedbo razpisanega delovnega mesta. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: obcina.velike-lasce@siol.net, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Prosto delovno mesto bo objavljeno na Zavodu RS za zaposlovanje dne 30. oktobra 2008. Neizbrane kandidate bomo o izboru pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. Obvestilo o končanem izbirnem postopku bo objavljeno na spletni strani Občine Velike Lašče na naslovu: http://www. velike-lasce.si/. Dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 / 781 03 69 (Jerica Tomšič Lušin) vsak delovni dan med 8.00 in 9.00. V besedilu objave uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. VRTEC SONČNI ŽAREK TEDEN OTROKA V obdobju od 6. do 10. oktobra 2008 smo praznovali teden otroka. Pri načrtovanju dejavnosti smo se trudili, da bi otroci zaznali, da so pomembni ter da jim želimo samo najboljše. V skupini Ježki smo v ponedeljek prisluhnili pravljici Mala miška: Hvala. Ob knjigi se je ponudila iztočnica za nadgradnjo dejavnosti. Pogovarjali smo se o uporabi vljudnostnih izrazov ( prosim, hvala, pozdrav ...). V torek smo se družili z otroki iz skupine Račke. Najprej smo se preizkusili v reševanju ugank, nadaljevali smo z likovno delavnico. Tako so nastale lutke pujskov, zajčkov in žabic. Poleg tega so se otroci skupaj igrali. Izbirali so med igralnimi kotički obeh skupin. Sreda je bila v znamenju športnih aktivnosti. Sli smo na daljši sprehod. Odpravili smo se proti železniški postaji. S skupnimi močmi smo prispeli do cilja. V četrtek so si otroci ogledali lutkovno igrico Medved išče pestunjo. Senčne lutke so pritegnile njihovo pozornost. Teden smo zaključili s plesno-rajalno zabavo. Vzgojiteljica Tadeja je raztegni- JESEN PRI METULJIH la meh. Po vrtcu se je razlegel zvok harmonike in otroci so sproščeno uživali. Ob vseh načrtovanih dejavnostih pa smo gradili na medsebojnih odnosih ter vzpostavljali socialne veščine z vrstniki in starejšimi otroki. Letos smo se v vrtcu odločili za drugačno obliko srečanja s starši. Pripravili smo delavnice pred vrtcem, kjer so otroci in starši izdelovali razne figure iz naravnih plodov, ustvarjali s poljskimi pridelki, nastajale so umetniške slike iz barvitega jesenskega listja. Toplo jesensko popoldne je privabilo veliko obiskovalcev, ki so v družbi znancev preživeli sproščen zaključek dneva. Prisotni so se pogostili s pokovko in kuhanim krompirjem. Vrtec je otrokov drugi dom. Je hiša in so ljudje, katerim zaupate največje bogastvo in spremlja otroke do šole. Smo v pomoč staršem pri celoviti oskrbi otrok in ustvarjamo pogoje za optimalen razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti . Želimo narediti čim več za naše otroke in starše, zato pripravljamo različne oblike srečanj. V tednu otroka pod geslom »Nekoga moraš imeti rad« smo pripravili veliko različnih dopoldanskih dejavnosti (plesno dopoldne, likovno ustvarjalne delavnice, pohod, lutkovno predstavo, pravljične urice). Imeli smo tudi popoldansko srečanje s starši - krompirjev piknik. V sredo smo »Metulji« odšli na daljši sprehod proti Podsmre-ki. Opazovali smo konje in barve jeseni. Otroci so se veselili sredinega popoldneva, ko so skupaj s starši prišli v vrtec na krompirjev piknik. Izdelovali so različne figure iz buč in drugih plodov, mobile, lepili različne naravne materiale na karton in se pogostili s krompirjem in kokicami. Ob teh dejavnostih je bila priložnost za spoznavanje, pogovor in druženje med starši, otroci in osebjem vrtca. Na ta način lahko začutimo, da smo drug drugemu pomembni in da le sodelovanje lahko obrodi ne samo obilne sadove temveč tudi okusen sad. VTISI JEŽKOV 5 5REČANJA Dora: »Z babicosvaizdelali ptjsain ribiško palico.« Hana: »Maredilasem ribico in miško. Jedla 5em slan krompir.« Benjamin: »/Nlaredilsem velikega raka in jedel krompir. Užival sem« Matevž: »Z Matejem in Markomsemse igral.« Petra: »Ocimije pomagal delat ¿irafo « Ester: »Ociin mami sta naredila ptjsa.« Zapisala Jožica Planinšek Renata Gradišar ZVEN DRUGAČNOSTI Septembra nas je v vrtcu Sončni žarek obiskal glasbenik Robert Oven. Predstavil nam je kulturo Avstralije in Južne Amerike. Dogajanje je bilo prežeto z veliko drugačne, zanimive glasbe. Predstavitev je ustvarila pozitiven ambient, ki je otrokom omogočal aktivno sodelovanje in širjenje obzorij. Otroci so lahko prisluhnili glasbi in zvokom različnih inštrumentov, zelo poseben pa je bil avstralski inštrument didgeridoo. Poglavitno sporočilo nastopa je bilo širiti kulturo strpnosti in solidarnosti, ob pozitivni izkušnji srečanja otrok z drugačnostjo. Za vrtec: Nataša Jezernik Izvajalec je med prepevanjem južnoameriške pesmice o dežju, k sodelovanju povabil in vključil tudi otroke. Igrali so na nekatere inštrumente in tako posnemali zvok dežja, grmenja ter re-gljanja žab. Otroci so zelo uživali in se zabavali. Spoštovani bralci in bralke občinskega časopisa! Naša šola je trenutno v nezavidljivem položaju. Šolsko leto smo naravnali na vizijo šole in na sodelovanje z ožjo in širšo okolico in verjeli, da bomo začeli z uresničevanjem zastavljenih ciljev. Pedagoško delo v šoli poteka strokovno in po letnem delovnem načrtu, smo pa naleteli na ovire in težave v takšnem obsegu, da je vsakemu od nas težko. Kot ravnateljica čutim dolžnost, da pojasnim nekatere stvari in odločitve, nikakor pa ne želim interpretirati izjav in mnenj ostalih, saj interpretacije pogosto vključujejo subjektivne zaznave, čemur se želim izogniti. Naj pojasnim. Problematika se nanaša na izgubljeno tožbo Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče v zvezi z delovnim razmerjem z delavko vrtca. V računovodstvo osnovne šole Primoža Trubarja smo 2. oktobra 2008 prejeli obvestilo, da so šoli zasegli sredstva, ki so bila pripravljena za plače zaposlenim. Na izplačilni dan osebnega dohodka torej nismo mogli izplačati. Najprej smo o situaciji ustno obvestili župana Občine Velike Lašče, gospoda Antona Zakrajška, nato Ministrstvo za šolstvo in šport. Na Občino smo poslali pismo o ogroženem delovanju šole in vrtca in uradno obvestilo o blokadi TRR. Slednje smo poslali tudi na Ministrstvo za šolstvo in šport. Prosili smo za pomoč. Tako Občina kot Ministrstvo sta šoli predlagala najem kredita, kar pa po zakonodaji, za našo šolo, ki nima sredstev iz neproračunskih virov, ni sprejemljivo. Potrditev za naše razmišljanje so nam brezplačno zapisali tudi trije pravniki (pravnik MŠŠ, gospa Bau-man, gospod Ceferin). V času, ko nismo videli rešitve, smo se po pomoč obrnili na SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), ki je 12. oktobra 2008 v sporočilu za javnost zapisal: »V, SVIZ pričakujemo, da bo MSS se ta teden zaposlenim na šoli zagotovila plače v skladu z veljavnimi predpisi, ki so jih dolžni spoštovati, hkrati pa naj toži občino za sredstva, ki bi jih občina morala zagotoviti. V primeru, da bi morali zaposleni plače izsiliti s stavko, bo stroške in posledice stavke za učence zaradi kršitve kolektivne pogodbe nosila vlada.« Vsakodnevno smo bili v stiku z županom Antonom Zakrajškom, z Ministrstvom za šolstvo in sindikatom. Do srede, 15. oktobra, nismo od nikogar prejeli kakršnegakoli obvestila o tem, če in kdo bo priskočil na pomoč s sredstvi za plače (svetovali so najem posojila). Na isti dan smo se zaposleni naše šole in vrtca zbrali na Zboru delavcev, kjer smo se z glavnim tajnikom SVIZ-a, gospodom Branimirjem Štrukljem, pogovarjali o reševanju krizne situacije in o morebitni izvedbi stavke. Istega dne smo imeli tudi Svet šole in v večernih urah izredno Občinsko sejo. Na Občinski seji so predlagali rešitev v smeri, da šola najame kredit, da občinski svet da soglasje h kratkoročni zadolžitvi in da bo Občina osnovni šoli zagotovila neproračunska sredstva s prenosom upravljanja telovadnice. Glede na to, da je bilo na seji povedano, da bi se prenos upravljanja telovadnice začel s 1. novembrom 2008 in da bi bilo zaradi tega treba dopolniti odlok o ustanovitvi javnega zavoda OŠ v zvezi z razširitvijo dejavnosti šole, se nam zdi ta ponujena možnost dolgoročnega značaja, mi pa moramo reševati uspešno izborjen dodaten razred glasbene pripravnice v oddelku glasbene šole velike lašče Gotovo že precej občanov pozna zaplet ob koncu prejšnjega šolskega leta. Zaradi omejitve s strani Ministrstva za šolstvo smo morali žal zavrniti za cel razred učencev Glasbene pripravnice v oddelku Velike Lašče. Drugi teden v septembru, smo prejeli odgovor s strani Ministrstva za šolstvo in šport glede prošnje po odprtju dodatnega oddelka Glasbene pripravnice. Na veliko zadovoljstvo je bil pozitiven. Seveda je pozitiven odgovor v veliki meri posledica organiziranega delovanja staršev povezanih v iniciativo in občine, ki so s pritiskom na ministrstvo dosegli, da danes vsi otroci, ki so si to želeli obiskujejo Glasbeno pripravnico. Dne 18. septembra 2008 sva bila z podžupanjo dr. Tatjano Devjak povabljena na sestanek k vodji sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport, kjer sva ponovno predstavila argumente za upravičeno zahtevo po odprtju dodatnega oddelka in gotovo pripomogla k pozitivni odločitvi. Ravnatelji glasbenih šol se že nekaj let prizadevamo zato, da bi lahko glasbeno izobraževanje razširili in čim več otrokom, ki si to želijo omogočili vpis v glasbeno šolo. Vendar je stališče ministrstva še vedno enako, da števila učencev ne smemo večati. Glasbena šola Ribnica v svojem okolišu pokriva kar štiri občine (Ribnica, Sodražica, Velike Lašče in Loški Potok). Glede števila učencev iz posameznih občin na inštrumentih in petju, ki spadajo v naš šolski okoliš so številke v razmerju do otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v šolskem letu 2007/08 sledeče : Ribnica: 21,6 % (189 učencev); oz. 18,9 % (165 učencev -brez učencev Petja) Velike Lašče: 24,6 % (86 učencev) Sodražica: 9 % (21 učencev) Loški Potok: 4,8 % (8 učencev) Zelo pomemben podatek je, da je v Ribnici vpisanih 24 učencev na petju, kar pomeni v resnici še precej nižji odstotek osnovnošolcev vključenih v glasbeno šolo. Brez pevcev je odstotek učencev komaj 18,9 %. Kljub dejstvu, d a obči na Velike Lašče z županom in podžupanjo načelu zelo podpira delovanje oddelka v Velikih Laščah, moram kot ravnatelj šole skrbeti za uravnotežen vpis v vseh občinah. Povsod je vpis bistveno večji od števila prostih mest. Povprečje otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo pa je že sedaj daleč najvišje prav v Velikih Laščah. V novem šolskem letu 2008/09 smo kljub dejstvu, da v Velikih Laščah letos ni bilo vpisa v program Glasba (glasbila in petje) zavrnili kar 34 učencev, ki so sicer v veliki večini opravili preizkus glasbenih sposobnosti. Kot zanimivost naj še omenim nekaj številk. V šolskem letu 2001/02 je glasbeno šolo v Velikih Laščah obiskovalo 48 učencev. Prejšnje šolsko leto pa kar 86. V novem šolskem letu je kljub temu da ni bilo vpisa, na inštrumentih vpisanih 79 učencev in 30 učencev v Glasbeni pripravnici. Kot ravnatelj glasben šole si zelo želim, da bi lahko vsem otrokom, ki si to želijo omogočili osnovno glasbeno izobraževanje vendar je to žal nemogoče. Kljub temu verjamem, da bodo tisti, ki odločajo o morebitnem povečanju števila mest v glasbenih šolah kmalu uvideli, da je glasbeno izobraževanje odlična izbira in popotnica za življenje, ki bi bilo brez glasbe precej drugačno. Matjaž Jevšnikar Ravnatelj Glasbene šole Ribnica KUD Marij Kogoj Turjak in JSKD RS OI Ljubljana okolica VABITA NA 15. medobčinsko srečanje harmonikarjev TURJAŠKI HARMONIKAR v dvorani doma krajanov na Turjaku 22. novembra 2008 S pričetkom ob 18.00 Vljudno vabljeni! zadevo zdaj in tukaj. 94 ljudi je ta trenutek brez dela plač. Poleg tega nismo dobili odgovora na vprašanje, koliko sredstev znašajo najemnine in tako ne moremo vedeti, v kolikšni meri bi sredstva od najema telovadnice pokrila obrok kredita v višini 62.000 EUR. Pogovarjali smo se z dvema bankama, povedali so nam, da primera, ko bi šola najemala kredit, še niso imeli. Občina nam je ponudila novo možnost, kar kaže na intenzivno razmišljanje o naši situaciji, vendar ta možnost za nas v tem trenutku žal ni sprejemljiva. Po ponovnem pogovoru z gospodom Štrukljem se bomo ravnali po njihovih navodilih. Tako MŠŠ kot Občina sta nam nadrejeni instituciji in verjamemo, da se bosta dogovorili, kako rešiti situacijo, saj zaposleni za nastalo situacijo nismo odgovorni. Javnosti želim sporočiti, da delavci šole in vrtca delo opravljamo korektno in odgovorno. Komuniciranje v smislu informiranja med delavci je vsakodnevno in odločitve sprejemamo tudi na podlagi predhodnega skupnega razmišljanja. Zal nam je, da je prišlo do takšne situacije. Osebno mi je težko tudi zaradi tega, ker vem, da je Občina Velike Lašče pod županovanjem gospoda Antona Zakrajška v veliki meri pripomogla, da ima šola tako visok standard. Verjamem, da zmoremo sprejeti to, da smo v trenutni situaciji različnih mnenj in da bomo v prihodnje spet konstruktivno sodelovali. mag. Metoda Kolar Ravnateljica Osnovne šole Primoža Trubarja OTROK POLICIST Policijska postaja Ljubljana Vič je 29. septembra 2008 v sodelovanju z osnovno šolo Velike Lašče izpeljala preventivni projekt OTROK POLICIST ZA EN DAN. V njem so sodelovali trije učenci 6. razredov. Učence je v Policijski pisarni sprejel vodja policijskega okoliša Jože Rozman, ki jim je predstavil vlogo policije v družbi pri zagotavljanju varnosti ljudi in njihovega premoženja. Po predstavitvi so bile otrokom razdeljene razne brošure s preventivnimi vsebinami, otroci pa so si oblekli majice in nadeli kape z napisom OTROK POLICIST. Ob prihodu na policijsko postajo Ljubljana Vič, sta jih sprejela komandir Edvard Cvetko in njegov pomočnik Dejan Majcen. Otroci so si najprej ogledali prostore policijske postaje, kjer policisti delajo, na dvorišču pa so si ogledali službena vozila in policijsko opremo, ki jo policisti uporabljajo pri vsakodnevnem opravljanju nalog. Z vodjem policijskega okoliša so odšli na teren, kjer so neposredno spoznali vlogo in naloge policistov. Sodelovali so v nadzoru cestnega prometa, kjer so izvajali meritve z laserskim merilnikom hitrosti. Po končani predstavitvi so bili otroci policisti navdušeni nad poklicem policista, se zahvalili za darila in predstavitev dela. Vodstvo šole je izrazilo željo, da bi s takšno obliko sodelovanja nadaljevali tudi v prihodnje. Kaj menijo četrtošolci? Pri matematiki je bilo tako dobro, da ne bi moglo biti bolje. Pa še policist se je predstavil. Matej Matematika zunaj, pa čeprav je ne maram, je bila dobra. Nika A. Bilo mi je zelo všeč, ker sem že dolgo hotel videti policijske pripomočke. David S. Zelo v redu mi je bilo, ko nam je policist razlagal o stvareh policije. Tudi matematike nimamo vsak dan zunaj. Manca . Počutila sem se tako dobro, da sem še danes vesela. Ajda Zdelo se mi je dobro, ker sem videl neprebojni ščit. Gašper M. Bilo je, kot da bi imeli športno, čeprav smo imeli matematiko. David P. Pripravil; Jože Rozman, Vodja policijskega okoliša. Ulice otrokom V okviru akcije Ulice otrokom, smo v četrtek, 16. oktobra 2008, zaprli del Šolske ulice in jo namenili otrokom. akciji, voznike pa prosimo, cla svoje avtomobile parkirajo na mestih, ki so za to namenjena. Janja Samsa Učenci razredne stopnje in otroci vrtca so se v dopoldanskem času zadrževali na ulici in izvajali različne aktivnosti. Risali so s kredami, se igrali različne športne igre, peli in plesali, se vozili s skiroji in na kotalkah ... Skratka, bilo je živahno. Petošolce je o prometni varnosti podučil gospod Vinko Žužek iz avtošole, nekaj skupin učencev pa si je ogledalo opremo policista, ki jo je predstavil policist Jože Rozman. Vsake toliko časa se je skupina otrok sprehodila po pločniku na Stritarjevi ulici (nasproti trgovine). Če zaradi avtomobilov, parkiranih na mestu, ki je namenjeno pešcem, niso mogli varno nadaljevati svoje poti, so za brisalce zataknili listič z vljudnim sporočilom. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri omenjeni URADI RRIRE0I1VE CEST» ZUPRIA' fi fl previden V času, ko je svetli del dneva razmeroma kratek in je zaradi vremenskih razmer tudi slabša vidljivost (megla, dež ali sneženje) poskrbimo, da nosimo kresničko, odsevne predmete ali se oblecimo v svetlejša oblačila. Na tak način pešci lahko sami veliko naredimo, da nas vozniki opazijo in še pravočasno reagirajo. Odsevni predmeti so lahko: - kresničke in odsevni trakovi, - odsevne površine na oblačilih ali čevljih (odsevni brezrokavniki, vezalke, všiti odsevni trakovi, odsevniki na športnih copatih), - odsevniki na šolskih in drugih torbah, - odsevne nalepke na sprehajalni palici, dežniku ali kanglici za mleko, - kapa, šal ali naglavni trak z odsevno površino ali fluorescenčne barve, - pasji povodec fluorescenčne barve. Vozniki bodite v tem času pozorni in predvidljivi tudi vi. V pogojih slabše vidljivosti predvsem v naseljih, kjer lahko pričakujemo pešce zmanjšamo hitrost in vozimo še posebej previdno. Vozimo pametno! B&Ci? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče (Vir: RS Ministrstvoza promet) Izhod na Krvavo Peč V soboto, 4. oktobra, smo se noviciat in klan iz stega Škocjan-Turjak 1 odpravili na pohod na Krvavo Peč. Dopoldne smo se zbrali v Robu in se odpravili proti Krvavi Peči. Po uri in pol hoje smo prišli do te tako posebne vasi in tam - po naročilu voditeljev -morali povprašati domačine o legendi in o imenu Krvava Peč. Naloga bolj ali manj opravljena! Krenili smo proti cerkvici Sv. Lenarta. Pogledali smo si smrtonosne pečine s katerih naj bi se ženske (po legendi) vrgle v prepad v begu pred prihajajočimi Turki. Le nekaj deset korakov stran pa je bil naš glavni cilj, cerkvica Sv. Lenarta. Prijazna domačinka nam je razkazala in opisala skoraj 500 let staro cerkvico. Pred njo smo si nabrali kuriva in zakurili večja prometna varnost na državni cesti skozi Turjak V lanskem letu je občina Velike Lašče poskrbela za ureditev pločnika ob državni cesti od Štambrika do naselja Turjak, oziroma do krajevne table Turjak, v letošnjem septembru pa je država poskrbela še za pločnik vse do križišča z občinsko cesto, oziroma do Doma krajanov na Turjaku. Pločnik nudi večjo varnost pešcem, pa tudi voznikom motornih vozil. Pešci, ki so pred izgradnjo pločnika, za hojo uporabljali ozko neutrjeno ban ki no in pa tudi del cestišča, so bili ob srečevanju in prehitevanju vozil nenehno ogroženi. Pločnik je zgrajen, nameščene pa so tudi cestne svetilke. Pogrešamo pa še nekaj prehodov za pešce in morebitno podaljšanje pločnika preko najnevarnejšega in nepreglednega odseka - do avtobusne postaje Mali Ločnik. Upamo in želimo, da bodo imeli naši občinski možje dovolj posluha za naše želje in potrebe, tako kot so ga imeli doslej. * t J n lik mbb/t ■ flfrfcl S pp ms __ Besedilo in fotografija: Jože Jeršin ogenj. S testom o orientaciji in kartografiji pa smo se pripravili na bližajočega se Jakca. Spekli smo si okusne hrenovke in debatirali o razno raznih rečeh. (Hrenovke smo seveda tudi pojedli.) Za konec pa smo utrujeni odšli domov - ljubo doma, kdor ga ima . Blaž Podobnik, Zabavni sokol. Aktivnosti Mladinskega društva VRT Mladinsko društvo VRT je tudi v poletnih in jesenskih mesecih aktivno delovalo in organiziralo različne dogodke, katerih se je udeležilo veliko mladih. Poleti smo za vse računalniške nadebudneže organizirali predstavitveni tečaj operacijskega sistema Linux. Udeleženci tečaja so spoznali, kaj Linux sploh je, kje vse ga najdemo ter kaj lahko z njim počnemo. Ideja, ki stoji za sistemom, je zastonj programska oprema, ki jo razvijajo ter konstantno izboljšujejotakouporabniki sami kot programerji. Naučili smo se torej, kako si na računalniku pripravimo delujoč sistem, s katerim lahko brez težav brskamo po internetu, poslušamo glasbo, pišemo seminarske naloge, urejamo slike iz digitalnega fotoaparata ter počnemo vse ostalo, kar pričakujemo od modernega računalnika. Preden so dijaki morali nazaj v šolske klopi in študentje za knjige pred septembrskimi roki izpitov, smo organizirali Koruza party. Nanj smo povabili tudi mlade iz sosednjega društva Zelnik iz Dobrega polja, ki so s seboj prinesli koruzo, mi pa smo poskrbeli za dobro vzdušje. S takimi dogodki želimo povezati mlade iz širše regije in s tem razširiti naša poznanstva. Sledila sta dva plesna večera, katerih se je udeležilo precej mlajše populacije. To nas še posebej veseli zato, ker vemo, da se nam za podmladek našega društva ni treba bati. Prvo septembrsko soboto se je skupina mladih iz Lašč že drugič odpravila na Paintball v Ljubljano, kjer je bilo predvsem veliko smeha in akcije. Že čez dva tedna smo se ponovno zbrali pred društvenimi prostori in se odpeljali na bowling. Ko smo končali, smo se preizkusili še v biljardu, najbolj vztrajni pa smo se še zavrteli ob glasbi. Vsi navdušeni smo sklenili, da bomo podobno večerno rekreacijo še kdaj ponovili. Seveda pa imamo v našem društvu tudi načrte za prihodnje mesece. Konec meseca bomo izvedli Lan Party za vse ljubitelje računalniških igric. 7. novembra v Levstikovem domu skupaj z Zupanovim skladom organiziramo 8. dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili znani slovenski izvajalci narodne in zabavne glasbe, predstavili pa se bodo tudi mladi talenti iz naše občine. Ob tej priložnosti Vas vse lepo povabimo, da se udeležite koncerta in s tem podprete naš trud vložen v organizacijo in idejo Zupanovega sklada. V mesecu novembru bomo nato nadaljevali z družabnimi večeri v društvenih prostorih, organizirali pa bomo tudi ustvarjalne delavnice, kjer bomo izdelovali novoletne voščilnice ter okraske za božično drevesce. Ker se je lanskoletna novoletna ekskurzija na Dunaj izkazala za zelo uspešno in dobro sprejeto med mladimi, bomo tudi letos organizirali podoben izlet. Tokrat se bomo prepustili čarom, ki jih ponuja Mozartovo mesto Salzburg. Oratorijski dan v Robu Robarski animatorji smo spet v akciji, saj za Vas pripravljamo: Oratorijski dan, ki bo v soboto, 29. novembra, ob 10.00 v KUD-u Rob. V zgodbi nas bo spet obiskal sv. Pavel, oratorijska delavnica pa bo že božično obarvana. Udeležba je brezplačna, prijave pa so zaradi lažje organizacije obvezne (do 23. novembra). Kot vedno vas bo Nina prijazno sprejela na telefonski številki 041 254 990. Pridi, ne bo ti žal! Animatorji Oj, Triglav, moj dom Želja skoraj slehernega Slovenca je, da bi v življenju vsaj enkrat stal na najvišji točki naše domovine - na vrhu Triglava. Mogočen očak kot magnet privablja množice ljubiteljev gora od blizu in daleč. Velikolaško planinsko društvo skoraj vsako leto prisluhne želji svojih članov in v letni načrt vključi pohod na Triglav. Tako je bilo tudi letos. Vendar tokrat malo drugače. Načrtovan pohod je s svojim predlogom popestril župan, g. Anton Zakrajšek, ki je v Trubarjevem letu uresničil zanimivo idejo. Skupaj z županoma Vrhnike in Komna, kjer so letos tudi obeležili nekaj okroglih obletnic pomembnih mož, se je odločil, da sodelujemo na kulturni prireditvi na Kredarici. Vodstvo Planinskega društva Velike Lašče je sprejelo izziv in ob aktivni organizaciji se je vzpona na naš najvišji vrh udeležilo kar 42 planincev. Sam po sebi pohod ne bi bil nič posebnega, vendar so se organizatorji zadeve tokrat lotili malo drugače. Odločili so se za različne »startne položaje«. Osvajanje Triglava so začeli iz 4 smeri. Posledica te odločitve je bila, da so srečanje z goro doživeli zelo različno. Nekateri so bili mokri od dežja, drugi pa od potu. Na vrhu je ene sprejel hladen meglen objem, druge so božali topli sončni žarki. Za vse je bilo doživetje hitrih vremenskih sprememb dragocena izkušnja, da v gorah ni prostora za nepremišljene odločitve in neodgovorno vedenje. Zanimiva posebnost letošnjega pohoda na Triglav je bila starostna struktura planincev. Z goro so se pogumno spoprijeli predstavniki vseh generacij, od najmlajše Mete do najstarejšega Lada. Pozornemu opazovalcu je lahko zaigralo srce. Tam visoko, v objemu mogočnih vršacev, so se tkale prijateljske vezi. Pozabljena so bila različna ideološka prepričanja, o medgeneracijskem nerazumevanju ni bilo sledu. Tako različni, pa vendar kot ena družina. Naj se še kdaj ponovi. Za PD Velike Lašče Ladka Deterding Foto: Matjaž Rigler 9. pohod na stičišče štirih občin Na prvo jesensko soboto sta Društvo Claustra Alpium lu-liarum (CAI) in občina Velike Lašče organizirala 9. pohod na stičišče štirih občin z zaključkom v Krvavi Peči v občini Velike Lašče. Pohodniki in ljubitelji narave so iz štirih različnih smeri prišli v Vrbico v iško tesen v lepo in neokrnjeno naravo. Iz občine Velike Lašče iz smeri Krvava Peč, iz Iškega vintgarja občina Ig, z vidovske planote z Osredka, občina Cerknica, z rakitniške planote z Rakitne, občina Brezovica. Iška soseska se ozemeljsko razprostira po teh štirih občinah. Občini Velike Lašče in Ig sta na dolenjski strani, Cerknica in Brezovica pa na notranjski strani. Prav v sredini iške soseske ob sotočju Iške in Zale so avstroogrski cesarski geodeti leta 1 823 določili točko, kjer zmanjka sveta kar štirim občinam. Preko te točke je v poznoantični dobi vizualno potekala obrambna linija rimskih zapor, ki so čuvale rimski imperij pred vdori vzhodnih barbarskih plemen. Organizacija pohoda je vsako leto v domeni CAI in vsako leto v domeni druge stikajoče se občine, po načinu kolobarje nj a. Vsi pohodniki so se nato povzpeli v Krvavo Peč, kjer je sledil kulturni program. Predsednik društva Manfred Deterding je pozdravil vse pohodnike in orisal zanimivosti poti. V programu so sodelovali moški pevski zbor, učenci osnovne šole iz Velikih Lašč, Amadeja Košir in Milan Tekavec. Pohodni ke sta nagovorila tudi župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in ravnateljica šole Metoda Kolar. Upravni odbor društva se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem pohodni kom, ki so se udeležili pohoda, občini za finančno pomoč, osnovni šoli za organizacijo in prevoz prehrane, vaščanom Krvave Peči za vso pomoč in sodelovanje in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji pohoda. Naslednje leto v septembru bo 10. jubilejni pohod z zaključkom na Rakitni. Lepo povabljeni. Branka Levstik Pozdravni nagovor predsednika društva Manfreda Deterdinga. Pohodniki na stičišču. Prija malica, saj nas čaka še pot v Krvavo Peč. polhanje po novem spet dovoljeno vsem - potrebne dovolilnice Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004 je do dobra razburkal javnost, še zlasti ljubitelje polhanja na notranjskem in pri nas, saj te pravice ljudem ni vzela še nobena oblast v zgodovini. Določila so bila jasna. Polhe lahko lovi samo oseba, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico za lovišče, v katerem ta lov izvaja, ali pa kdorkoli, ki ga takšna oseba pri lovu polhov spremlja. V letošnjem letu pa je zakon dobil nekaj popravkov in dopolnitev, med njimi pa tudi popravek v zvezi s polhanjem. Po novem lahko polha vsak državljan, ki ima pri sebi dovolilnico za lov polhov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že izdalo obrazec za dovolilnico. Dovolilnice podeljuje posameznikom in polharskim društvom upravljavec lovišča. Dovolilnice za lovišče Velike Lašče lahko dobite pri gospodarju LD, Francetu Zakrajšku, Podžaga 7, 1315 Velike Lašče, tel. (01 /78 81 356). Ne bo odveč dodati, da je po zakonu vsak, ki prejme polharsko dovolilnico, dolžen do konca leta dovolilnico z izpolnjenimi rubrikami o številu ujetih polhov, datumih polhanja itd., vrniti upravljavcu lovišča. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 420 do 1200 EUR. Nejc Marolt LD Velike Lašče KAJ: skupinska vadba KJE: v športni dvorani Velike Lašče ZAKAJ: ker delam zase Poleg strokovnega vodenja ter pestre in raznolike vadbe bomo poskrbeli, da se boste v naši družbi prijetno počutile in naredile nekaj zase. Dan odprtih vrat bomo imeli v ponedeljek, 20. oktobra, 2008 od 18 do 19 ure v športni dvorani. Mesečna vadnina znaša 25€. Priporočljiva športna oprema: športni copati, trenirka, brisača, podložna blazina in pijača. Vabljene, Vodja rekreacije: Nataša in Nuša Za dodatne informacije 051-223-339 ali emall nusa@actionmama.com www.actionmama.com drugačna športna skupnost STRES in POZITIVNOST Tudi to ie del mene. Z voljo do gibanja in z močjo pozitivnega mišljenja smo zakorakali v jesensko sezono Vadbe za prebujanje ustvarjalnih energij. Naši osebnostni potenciali, skriti v naši podzavesti, so tako rekoč naše orodje, ki se odražajo v našem mišljenju. Pripomorejo k pravim odločitvam v trenutku. Koliko notranje kemije ali energije že premoremo, da vse kar mislimo, gledamo s pozitivne plati? Da optimistično prestopimo vse skrivnosti, katere naša podzavest tako skrbno zavija v tančice in nam ponuja rezultate, ki se odražajo kot preglasno in prehitro govorjenje, tudi žalitve, morda celo grde in neprimerne besede? Kadar se nakopiči negativna energija, postanemo pretirano tihi. Včasih mislimo, da imamo točno samo mi prav, ne vemo od kje nastanejo podle in tihe, neizrečene misli, poslane v okolje, celo nevrotični izpadi. Pademo v primerjanje in ocenjevanje s svojega zornega kota in posledično sprejemamo odločitve, ki na daljše obdobje ne prinesejo željenih rezultatov. Ob tem dovolimo, da nas vodi notranji nemir. Ta traja dolgo in se sčasoma sprevrže v stres. Telo pa na take reakcije odgovori s povišanim pritiskom, rdečico na ličnicah, potenjem, beganjem z očmi, bolečinami v čelu in zatilju, zamašitvijo ali preslabim pretokom krvi po žilah, slabim delovanjem srca, spremeni se delovanje žlez ter hormonov. Zato postanemo dovzetni za vse bolezni, prehlade, pljučnico ... Pričnemo s plitvim dihanjem, ki je vzrok za prenekatera bolezenska stanja. Trebušna votlina je polna plinov in zasta-ranih presnovnih odplak, vse nas tišči in smo polni vode, naš telesni izgled je drugačen. Krivimo vse - razen svojih navad. Poizkušali bomo premakniti zastale energije iz prsne in trebušne votline in naše telo rešili okorelosti. V pomoč nam bodo te vaje: - zjutraj preden vstanemo se že v postelji pretegnemo na vse mogoče načine; - prevalimo se levo in desno tako, da pokrčimo noge na trup in nadaljujemo z vajo kolo ali pa naredimo nekaj gibov z medenico (tudi trebušnjakov); - se sprostimo in naredimo še dihalno vajo: globoko vdihnemo in počasi dolgo izdihujemo, ponovimo trikrat; roki odročimo; - se dvignemo in ob postelji naredimo 3 počepe (iz stoječega položaja pričnemo s počepanjem vsakič nižje do popolnega počepa); V primeru težav delamo do bolečin ali izberemo druge vaje. - naredimo še 3 predklone in vsakič, ko se spustimo v predklon usmerimo svojo pozornost, da se v končnem položaju čimbolj približamo z glavo do kolen, napne-mo mišice nog, da čutimo razteg po zadnji strani nog. Sedaj se zravnamo, ponovno naredimo dihalne vaje tako, da imamo roki pokrčeni v komolcih (podlahti se dotikajo) pred trupom in odročimo 3 krat roki iztegnemo, 3 krat roki ostaneta pokrčeni. Vso pozornost imamo v prsnem predelu, tako da občutimo, kako se nam premikajo rebra. Ob tem imamo sproščeno medenico in noge. Stojimo na celih stopalih. V kolikor nam ostane še nekaj časa, se predamo še notranjemu iskanju miru: Ostanemo sproščeni in imamo zaprte oči. Vajo za sproščanje z dihanjem lahko izvajate tudi leže. Pazite, da ne zaspite! Udobno se namestimo, rahlo odpremo usta, ne razpremo ustnic, dihamo skozi nos, z jezikom se dotaknimo neba tik za sprednjimi zobmi. Enostavno začnimo opazovati svoje dihanje. Naj naša pljuča zajamejo zrak brez našega posredovanja. Preprosto opazujemo gibanje svojega diha. VDIH in IZDIH Med vdihom se zrak dotika notranjosti nosnic. Pozorno se zavedajmo sape, ki se nas dotika. Med izdihom se zrak spet dotika nosnic. Zrak, ki vstopa je hladen, zrak, ki izstopa, je topel. Za delček sekunde nežno opazujemo svoje dihanje, kot bi bili skriti v notranjosti nosnice ... vdih ... izdih ... vdih ... izdih ... Naj pljuča opravijo svoje. Mi samo opazujemo. Sedaj počasi sledimo dihu. Ko pljuča vdihnejo, pojdimo v mislih z zrakom v nos, grlo, sapnik, pljuča, preko srca in trebušne prepone. Pojdimo naprej v prostorček za popkom, kjer začutimo, da se dih sam od sebe za delček sekunde ustavi. Počakajmo na tem postanku in sedaj, ko pljuča pričnejo z izdihom, sledimo izdihu, ki teče od popka do trebušne prepone, preko srca, pljuč, sapnika in grla nazaj v nos in na koncu ven iz telesa in tu si predstavljajmo, da se zrak oddalji od nosu vsaj za 20 cm in sedaj tudi tukaj naredimo postanek. Za trenutek se ustavimo. Krog dihanja ponovimo. VDIH nos, grlo, sapnik, pljuča, srce, trebušna prepona, prostor za popkom IZDIH prostor za popkom, trebušna prepona, srce, pljuča, sapnik, grlo, nos Vzemimo si čas in zaznajmo postanek na koncu vdiha v prostoru za popkom in zaznajmo postanek na koncu izdiha zunaj telesa. V teh dveh postajah leži naša zavest in se čas ustavi. Zaznamo, da je čas gibanje diha, kadar se rahlo ustavi dih, se ustavi um. Um je gibanje diha, um postane tih, enostavno samo še obstajamo .... Tako se nam zdi, da smo postali kot prazna skleda. Sedaj zaznamo kozmično prisotnost, predstavljamo si, da dobivamo vso ljubezen, radost in svetlobo, ki jo sedaj potrebujemo za svoje prijetno počutje. Lahko se še bolj potopimo v skledo in v njej zaznamo vrata. Vstopimo skoznje in skočimo v notranji prepad. Prijetno nam je in okoli sebe začutimo neverjetno spokojnost in mir. Zavedamo se zdravja, ravnovesja in ustvarjalnosti. Kadar koli bomo to spokojnost in mir potrebovali, ju enostavno prikličemo in vedno nam bosta na voljo. Ponovno globoko vdihnemo in izdihnemo in smo napolnjeni z ustvarjalno energijo za današnji dan. Veliko uspeha in dobre volje. V kolikor pa vas zanima tak način vadbe bolj podrobno, nas obiščite v dvorani KTZ Turjak vsak ponedeljek od 19.30 do 21 ure. Oblecite ohlapno oblačilo in s seboj prinesite tople nogavice in večjo brisačo in armaflex. Veselimo se srečanja z vami. (se nadaljuje) Terapevtka in vaditeljica Tina Sešek, 041 745 363 za učenci oš primoža trubarja prvo atletsko tekmovanje na stadionu V ponedeljek, 29. septembra 2008, je bilo na stadionu ZAK v Ljubljani področno tekmovanje v ekipni atletiki za šole, ki spadajo v področni center Grosuplje. Ta združuje 1 7 osnovnih šol. Tekmovanje poteka v naslednjih disciplinah: tek na 60 metrov, tek na 300 metrov, tek na 1000 metrov, skok v daljino, skok v višino, met žogice, suvanje krogle in štafetni tek 4x1 00 metrov. V vsaki disciplini gresta v skupni seštevek šole po dva najboljša rezultata. Tekmovanja smo se udeležili le z ekipo fantov in dosegli odlično 3. mesto in s tem ponovili uspeh iz preteklega leta. Zaostali smo le za precej večjima šolama (OS Stična in OŠ Louis Adamiča Grosuplje). Rezultat pa je zadostoval tudi za 42. mesto med vsemi slovenskimi osnovnimi šolami. Kljub ekipnemu tekmovanju pa je treba izpostaviti tiste učence, ki so prispevali največ točk: Simon Babic, Matic Kete, Jan Peterlin, Klemen Duščak, Matija Mohorič in ostali, ki so vsak dodali svoj del v mozaik uspeha. Bojan Novak MONTAŽA STAVBENEGA POHIŠTVA MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT SUHOMONTAŽIil SISTEMI NOTRANJA OPREMA Matjaž Ponilcvar s.p. Knej 1, 1314 RoD GSM: 031/ SOS 522 Tel.: 01/ 788 10 59 TVD PARTIZAN - šola namiznega tenisa Pod vodstvom trenerja Igorja mladi nadebudneži že pridno vadijo in spoznavajo igro namiznega tenisa. Za lažje učenje nam pri vadbi pomaga tudi robot. Čez nekaj tednov nas že čakajo prva šolska tekmovanja na občinski, medobčinski in regijski ravni. Tako kot vsako leto tudi zdaj pričakujemo veliko dobrih iger in veliko bero kolajn. Gorski kolesarski KRONOMETERj Logarji-Sv Primož 14. septembra je TVD Partizan organiziral 1. gorski kro-nometer na relaciji Logarji-Sv. Primož. Tekmovanja na 3250 metrov dolgi progi z višinsko razliko 279 metrov se je udeležilo 18 tekmovalcev, kar je bilo v mrzlem nedeljskem popoldnevu pravi uspeh. Že ob zaključku kronometra Knej-Karlovica smo napovedali gorski kronometer, ki smo ga izvedli 14. septembra. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno saj je vse dni pred napovedano tekmo deževalo, na dan tekme pa so se temperature tako spustile, da je bilo na cilju manj kot 10°C. Tekmovanja seje udeležilo18 kolesark in kolesarjev v štirih kategorijah: ženske do 40 let, moški do 40 let, moški od 41 do 60 let in moški nad 60 let. Organizacija takšnega tekmovanja z zaporo ceste ni mačji kašelj. Se najmanjši problem sta tehnični in organizacijski del. Največji delež pri organizaciji prinese administracija: napisati je treba kar nekaj prošenj in prijav: prijava dirke na Kolesarsko zvezo Slovenije, prošnja na Občino za dovoljenje za zaporo ceste, pridobiti je treba soglasje lastnikov zemljišč na startu, na cilju in na prostoru za zaključek. Največji zalogaj pa je soglasje upravne enote: dostaviti jim je treba vsa našteta soglasja in dovoljenja, priložiti elaborat o zapori ceste, se udeležiti zaslišanja na katerem je treba še enkrat vse pojasniti in razložiti. Ko da upravna enota svoj »žegen«, pa se dirko sme izvesti. Saj tudi na UE ne komplicirajo ampak nekaj dela nam pa le naredijo. In bognedaj, da bi na cilju ali med dirko vrteli glasbo - potem bi pa svoj lonček pristavil še SAZAS. Letos je namesto posnete glasbe zaigral kar Miha Juvanec. Ampak z dobro uigrano ekipe smo vsemu kos: Niko pripravi številne papirje in tekmovanje prijavi, kot je treba, Igor gre na zaslišanje, Emil pripravi medalje, Anže programsko opremo ... Na cilju nam je s svojo gostoljubnostjo tokrat priskočila na pomoč družina Juvanec z Zgonč, ki nam je dala na razpolago dvorišče in vrtno uto, kjer je bilo v mrzlem vremenu prav prijetno posedeti in se okrepčati z vročim čajem. Zelo zahtevno progo (povprečen vzpon je 8,6%) so premagali vsi tekmovalci, najhitrejši pa so bili: ženske do 40 let: 1. Cveta Buh - 23:01.53 Moški do 40 let: 1. Nejc Peterim - 13:59.05 2. Luka Košir - 15:27.70 3. Aleš Brodnik-15:53.29 Sledijo: Klemen Cimerman, Matjaž Lovšin, Rok Papež, Jure Adamič, Luka Suštarič, Jože Skulj. TVD PARTIZAN VELIKE LAŠČE VABI NA REKREATIVNO VADBO KOŠARKA PONEDELJEK IN ČETRTEK 20.00-21.30 NAMIZNI TENIS TOREK IN ČETRTEK 18.00-20.00 ODBOJKA PETEK 21.00-22.30 KICKBOXING TOREK IN ČETRTEK 18.00-20.00 BADMINTON še prostih nekaj terminov (041 515 453 Igor) 3. Jože Starič - 18:46.74 Sledijo: Peter Andoljšek, Matej Hren, Primož Jakše, Janez Lovšin. Moški nad 60 let: Moški od 41 do 60 let: 1. Ludvik Peteri in - 15:44.35 2. Anton Hočevar - 17:05.50 1. Jože Škulj - 30:18.49 Vsi tekmovalci so si zaslužili čestitke in vsi, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, pohvalo. Prav posebej pa se zahvaljujemo družini Juvanec, saj bi brez njihove nesebične pomoči morda celo kdo staknil ozebline. Vsi, ki vas veseli kolesarjenje, se začnite pripravljati na kronometer Knej-Karlovica, ki bo okrog 25. junija 2009 in na naslednji kronometer Logarji-Sv. Primož okrog 15. septembra 2009. Za TVD Partizan Jože Starič Brez popuščanja do konca Najhitrejša ženska Najhitrejši do 40 let Najhitrejši v kategoriji nad 60 let Najhitrejši od 40 do 60 let Mladi laščani vabijo k vadbi športne gimnastike Športna gimnastika je individualna športna panoga, ki vsakomur omogoča udeležbo in napredovanje v skladu s svojimi sposobnostmi ter dvigovanje le-teh na višji nivo. Skrbi za vsestranski telesni razvoj in za večanje funkcionalnih zmogljivosti organizma. Z, vajami na orodju razvijamo tudi tiste telesne zmožnosti, ki so v življenju, podvrženem sistemu urbanizacije, najbolj zapostavljene, vendar pa v takšnem načinu življenja, najbolj potrebne. Zato se nam zdi toliko pomembneje, da vsem učencem omogočimo, da že v začetku osnovnega šolanja spoznajo športno gimnastiko, ki velja za bazičen šport ter že dovolj zgodaj poskrbimo za kakovost njihovega življenja. Že od nekdaj so se ljudje ukvarjali s športno gimnastiko zaradi telesne priprave, kondicije in zdravja kot takega. Sokol-ska gibanja so bila primer kako združiti užitke ob gibanju, druženju in zdravju. Športna gimnastika je v Velikih Laščah že dolgoletna tradicija. Od leta 2004 jo vodi SD Sokol Bežigrad (www.sokolbezj ¡grad.si). Vadba poteka vsak torek in petek v telovadnici OS Primoža Trubarja. Treninge trenutno obiskuje 30 učenk in učencev razdeljenih v dve starostni skupini. Mlajša skupina se uči osnovnih elementov na vseh orodjih, starejša pa pospešeno vadi premet naprej ter mostove naprej in nazaj. Vsi pa se trudimo s povečanjem moči in gibljivosti. Vsako leto izvedemo preverjanje za značko »Sokolček« (program Sokolske zveze Slovenije), priredimo nastop za starše in se udeležimo šolskih in društvenih tekmovanj Gimnastične zveze Slovenije. Z vadbo želimo zadovoljiti naslednje cilje: razvoj gibalnih sposobnosti (koordinacija gibanja, moč, hitrost, gibljivost, natančnost); razvoj orientacije v prostoru, obvladovanje telesa v različnih položajih, usklajeno delo rok in nog s skladno ter pravilno izvedbo enostavnih gibanj; spoznavanje osnovnih položajev telesa in udov; sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja; pridobivanje različnih gibalnih izkušenj s prvinami gimnastike; odnos do športne opreme; spoznavanje športnega orodja in pripomočkov; poznavanje osnovnih načel varnosti v telovadnici; skrb za zdravo telo. Za zaključek pa še prispevek Ester Gradišar: Smo dve skupini gimnastičark in gimnastičarjev, ki nas vodi in spodbuja ambiciozni trener Jure. Občasno se udeležimo kakšnega tekmovanja, letos najverjetneje še večkrat. Če nas bo še več, bo še bolje in prijetneje. Zato vas mladi Laščani vabimo k vadbi športne gimnastike! Pridite, ne bo vam žal! TOREK od 14:00 do 15:00 (1.-3. razred) PETEK od 14:00 do 15:30 (1.-3. razred) od 15:00 do 16:00 (4.-9. razred) od 15:30 do 17:00 (4.-9. razred) Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 031 629 954 (Jure Kern, prof. športne vzgoje) ali po elektronski pošti info® sokol bezigrad .si. iure Kern Nogometna sezona za najmlajše v ŠD NK Velike Lašče se je že začela. Tudi letos z Nino in Srečom Aktvnosti S D NK Velike Lašče so se z nogometno šolo iz poletja preselile v jesen, iz zunanjih igrišč v notranja, v našo lepo športno dvorano. Tri skupine otrok se srečujejo z nogometom ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih. Za strokovno vadbo tudi letos skrbita nogometna strokovnjaka iz okolice, na katera smo zelo ponosni. Nina Samsa in Srečko Rajšel spremljata nogometaše tudi na vseh tekmovanjih, kar ima veliko težo tudi pri doseganju odličnih športnih rezultatov. NINA IN SREČO NOGOMETNA STROKOVNJAKA NK VELIKE LAŠČE( foto M.Pintarič ) Naj spomnim: junija se je skupina U-8 uvrstila na zaključni turnir MNZ Ljubljana, skupina U-10 pa se je samostojno uspešno kosala z nogometnimi ekipami bolj zvenečih imen, kot so Olimpija, Interblok, Brinje, Bravo, Dolomiti in Krka. Tekmovanja pod okriljem MNZ Ljubljana se udeležujemo tudi to sezono. V kategoriji U-9 samostojno in v kategoriji U-12 z NK Kočevjem, ter z dvema nogometašema v kategoriji U-14 z NK Kočevje. Tekmovanje na zunanjih travnatih igriščih zahtevajo temu primerne treninge za katere smo pri nas prikrajšani. Infrastruktura ne gre v korak z našimi ambicijami. Izkaz pomankanja treninga na primerni podlagi se najbolj kaže pri starejših selekcijah, ko tekmujejo na travnatih podlagah. Tudi v šolskem letu 2008/09 se bomo udeležili tekmovanj RAD IGRAM NOGOMET. Vsa tekmovanja potekajo v športnih dvoranah v času od novembra 2008 do marca 2009. Pravico nastopa imajo otroci letnik 2000 in mlajši - igra se 3 na 3 in otroci letnik 1998 in 1999 - igra se po sistemu 5 na 5 + vratar. V lanskem letu smo se pod okriljem šole uvrstili v mlajši kategoriji v polfinale. Letos bomo na pobudo osnovne šole organizacijo udeležb organizirali znotraj SD NK Velike Lašče. Pripravil: Mitja Pintarič o letošnji tekmovalni sezoni malonogometne ekipe Mina cafe Interviju z Romanom Klaričem, po mnenju večine najboljšim v ekipi. 1. Letošnja sestava ekipe MINA CAFE je spremenjena glede na uspešno lansko sezono? Spremembe so načeloma vedno dobrodošle, ekipa se je zamenjala zato, ker se je v ribniško ligo prijavila še ena ekipa iz naše občine, nekaj igralcev je odšlo igrat drugam, nekaj je bilo poškodb, so pa prišli drugi! 2. Letošnje tekmovanje ekipe MINA CAFE v dveh ligah; ribniški in dobrepoljski ligi in še ostale tvoje nogometne aktivnosti v občinski ligi. Kako zmoreš? V prvi vrsti največ časa posvetim ravno nogometu, za kakšno drugo aktivnost pa potem že zmanjka časa. Sem pač zaljubljen v nogomet. 3. Kako ocenjuješ letošnje rezultate ekipe MINA CAFE v ribniški ligi? Važno je sodelovati in ne zmagati! (smeh) 4. Nogomet je med najmlajšimi v občini zelo priljubljen, delo NK Velike Lašče je vidno tudi na otroških tekmovanjih, to poznaš? Ja, poznam in veseli me, da se končno razvija nekaj v tej smeri, saj je v občini kar nekaj mlajših in starejših talentiranih in zelo dobrih igralcev. Skratka vse pohvale NK Velike Lašče. 5. Kako je bilo s tvojimi nogometnimi začetki? Glede na to, da nisem imel priložnosti trenirati, smo se s prijatelji dobivali na igrišču in igrali nogomet, potem smo sestavili ekipo in se prijavili v ligo. 6. Marsikateremu nadebudnemu mlademu nogometašu v Velikih Laščah si vzornik, kako to komentiraš? Ha, ha, ha ...brez besed! Je pa vseeno dobro slišati tako pohvalo. 7. Si zadovoljen s podporo širše skupnosti, z infrastrukturo? Veseli me, da smo dobili novo telovadnico in igrišče z razsvetljavo in upam, da bomo nekoč igrali tudi dvoranski nogomet na višjem nivoju (2. liga). 8. Nogometna sezona na zunanjih igriščih je pri izteku, kako boš preživel zimo? Tudi letošnjo zimo bomo z ekipo MINA CAFE tekmovali v zimski grosupeljski ligi. Brez nogometa pri meni ne gre, ha, ha, ha. Romanu se zahvaljujem za pogovor, želim mu veliko zabave v nogometu še naprej in brez poškodb. ibm sli; "I ■ 'Ml II Pripravil: Mitja Pintarič PROGRAM NOGOMETNE ŠOLE ZA SEZONO 2008 / 2009 V ORGANIZACIJI ŠD NKVELIKE LAŠČE PO SKUPINAH Tudi letos za vse ljubitlje nogometa NOGOMETNA ŠOLA 1. Pripravljal niča ( otroci letnik 2001 in mlajši) Novinci se priključijo obstoječi skupini Pripravljalnica Trener te skupine je Nina Samsa. Tekmovanja: prijateljske tekme s klubi iz okolice in udeležba na turnirjih. Termina vadbe* : ponedeljek 16:30-18:00 in sreda 16:30-17:30. SKUPINA NAJMLAJŠIH POD VODSTVOM NINE SAMSA ( foto M.Pintarič) 2. U-9 (otroci letnik 1999 in 2000) Tekmovanja: sodelujemo v ligi MNZ Ljubljana U-9. Udeležujemo se turnirjev v okolici in obstaja tudi možnost sodelovanja v zimski ligi MNZ Ljubljana v Ljubljani. Termini vadbe* : torek 1 6:00-1 7:00, sreda 1 7:30-1 8:30, četrtek 17:00-18:00. 3. U-12 (otroci letnik 1998,1997 in 1996) Osnova skupine so otroci ki so v sezono 2007/08 sodelovali v skupini U-10. Trener te skupine je Srečo Rajšel. Tekmovanja: skladno z dogovorom NK Kočevje se skupina priključi NK Kočevje v tekmovanju MNZ Ljubljana. Kot samostojna ekipa se bomo s to skupino udeležili zimske lige MNZ Ljubljana. Termini vadbe*: torek 17:00-18:00, sreda 18:30-19:30, četrtek 16:00-17:00. SKUPINA U-12, TEKMUJE LETOS Z NK KOČEVJE (foto Primož Škulj) 4. U-14 (otroci letnik 1995, 1994) Otroci se na treningih pridružijo skupini U-12. Trener te skupine je Srečo Rajšel. Tekmujejo: v okviru NK Kočevje v ligi MNZ Ljubljana.Ce bo skupina dovolj velika se lahko samostojno udeležimo tudi turnirjev v malem nogometu. Termini vadbe*: torek 17:00-18:00, sreda 18:30-19:30, četrtek 16:00-17:00. Termini vadbe veljajo za športno dvorano. V primeru spremembe sledi obvestilo trenerja. DOBRODOŠLI VSI, KI SI ŽELITE SPOZNATI NAJPOMEMBNEJŠO POSTRANSKO STVAR NA SVETU - NOGOMET! Pripravil: Mitja Pintarič SKUPINA U-9 POD VODSTVOM SREČKA RAJŠLA (foto M.Pintarič) Osnova skupine so otroci, ki so v sezono 2007/08 sodelovali v skupini U-8. Trener te skupine je Srečo Rajšel. Če ljubiš življenje, ne zapravljaj časa; čas je snov iz katere je življenje. (star slovenski pregovor) Občinska liga Velike Lašče v malem nogometu 2008 Z odigranim 18. krogom se je 18. oktobra končala letošnja občinska liga v malem nogometu občine Velike Lašče. Tekmovanje je bilo izvedeno v dveh delih, in sicer spomladi in jeseni. Redni krogi tekmovanja so bili odigrani večinoma ob sobotah, nekajkrat pa tudi ob torkih, na vseh treh občinskih asfaltnih igriščih: v Velikih Laščah, na Turjaku in v Dvorski vasi. V tekmovanju je sodelovalo 10 ekip: Laščani, SHS, ŠMD Turjak, MLP United, Brasil, KTSD Krpan, Komarji, Komarčki, intralite d.o.o. in RSteam. Prvak letošnje občinske lige je postala ekipa ŠMD Turjak (lani ŠMD Kelme Group), ki je na ta način ubranila lanski naslov. Prvo mesto so osvojili v »mrtvem teku« z ekipo Laščani. O naslovu prvaka je namreč ob enakem številu točk obeh ekip odločal skupni seštevek obeh medsebojnih tekem, v tem pa je bila boljša ekipa ŠMD Turjak. Tretje mesto so osvojili lanskoletni viceprvaki SHS. Pokal za najboljšega strelca lige je s prepričljivo prednostjo osvojil Aleš Pirman iz ekipe SHS. Končna lestvica: Pokal za najbolj športno ekipo tekmovanja je osvojila ekipa Komarčki, ki je bila novinec v letošnji ligi. Nazaključni prireditvi občinske lige Velike Lašče vmalem nogometu smo v prijetnem vzdušju in ob dobrem razpoloženju igralcev večine ekip podelili zaslužene pokale in priznanja. Sedma sezona občinske lige v malem nogometu občine Velike Lašče je tako za nami. Z dvema ekipama več kot lani se je povečalo število novih igralcev, tako da je bilo letošnje tekmovanje precej bolj množično, kot lansko. Letošnja pridobitev je tudi nova razsvetljava na igrišču v Velikih Laščah. Zaradi navedenih razlogov in zaradi veselja do igranja nogometa se vsi skupaj že sedaj veselimo naslednje sezone. Najboljši strelci: Marko Žužek 1. Aleš Pirman SHS 60 2. Blaž Feguš Laščani 42 3. Peter Andolšek ŠMD Turjak 41 4. Bojan Indihar Laščani 37 5. Luka Blažič ŠMD Turjak 35 6. Roman Klarič SHS 32 7. Gašper Ahčin Laščani 31 8. Jani Levstik ŠMD Turjak 30 9. Elis Sarhatlič Brasil 26 10. Boštjan Škof Komarji 23 Najbolj športna ekipa: Ekipa Tekme Zmage Neodl. Porazi Goli Točke Razlika 1. SMD Turjak 18 16 0 2 162 33 48 129 2. Laščani 18 16 0 2 165 43 48 122 3. SHS 18 14 0 4 140 59 42 81 4. MLP United 18 9 4 5 80 69 31 11 5. Komarji 18 8 2 8 94 74 26 20 6. Brasil 18 8 1 9 78 128 25 -50 7. RSteam 18 4 4 10 62 98 16 -36 8. KTSD Krpan 18 4 0 14 67 129 12 -62 9. Komarčki 18 3 2 13 51 162 11 -111 10. Intralite d.o.o. 18 1 1 16 37 141 4 -104 1. Komarčki 72 2. Intralite d.o.o. 77 3. Laščani 86 4. MLP United 84 5. SHS 96 6. KTŠD Krpan 117 7. ŠMD Turjak 116 8. RSteam 127 9. Komarji 128 10. Brasil 138 1. mesto 2. mesto 3. mesto Cveto Peteri in in Darko Rupar Jože Arko in Franc Zakrajšek Martin Rop in Franc Strle Občinsko tekmovanje v balinanju V soboto, 6. septembra, je bilo občinsko tekmovanje dvojic v balinanju. Tako kot predhodna leta se je tekmovanje odvijalo na balinišču Gostilne Skrabec v Robu in na balinišču v Stopah. Tokrat je tekmovalo 1 8 tekmovalcev oz. 9 parov. Med tekmovalci smo opazili občane, ki so se prvič opogumili in poskusili tekmovati s »starimi« tekmovalci. Končni rezultati letošnjega občinskega tekmovanja so: ^^ peta obletnica delovanja šd NK ^^ velike lašče Konec oktobra je minilo 5 let od ustanovitve športnega društva NK Velike Lašče. Namen delovanja društva je večplasten. V prvi vrsti gre za delo z mladimi nogometaši, kar omogoča udeležbo teh nogometašev na raznih tekmovanjih z lastnimi ekipami. Dobrega dela ni brez ustrezne infrastrukture, zato je namen tudi zgraditev travnatega igrišča v občini. Nadalje je namen delovanja društva skrb za vzgojo lastnega strokovnega kadra, organiziranje rekreacijske in tekmovalne dejavnosti v nogometu, malem nogometu in tudi drugih športih ter organiziranje športnih šol in tečajev v sodelovanju s šolami in športnimi društvi. Vsega tega pa ni brez povezovanja z drugimi nogometnimi društvi in klubi doma in v tujini in sodelovanja z lokalno skupnostjo, šolo ter starši. Vse to omogoča, da se razvija nogomet v občini Velike Lašče. Iz namena delovanja društva izhajajo konkretni cilji, ki so bili postavljeni kot merilo uspešnosti na začetku delovanja društva: 1. vsako leto vključiti v nogometno šolo vsaj 10 novih mladih igralcev, 2. usposobiti travnato nogometno igrišče v občini v naslednjih 2 letih, 3. izobraziti vsaj enega strokovnjaka v naslednjih 3 letih, 4. povezati se z znanim klubom z namenom sodelovanja za perspektivne igralce višjih selekcij. V prvih petih letih delovanja je društvu uspelo realizirati tri od štirih postavljenih ciljev. Vsako leto se v nogometno šolo vključujejo novi mladi nogometaši. V zadnjih dveh letih smo uvedli nogometno pripravljal nico, ki vključuje otroke v vadbo že pri šestih letih. Sicer pa je v vseh starostnih skupinah (do 14. leta) v nogometno šolo vsako leto vključenih med 40 in 50 otrok. Za njihovo vadbo in napredek v nogometnem znanju skrbita trener in trenerka. Trenerka je pridobila trenersko licenco pred dvema letoma. Napredek otrokom omogočamo tudi s povezovanjem z drugimi društvi in klubi, ki so registrirani v okviru Nogometne zveze Slovenije. Z registracijo naših igralcev v teh klubih je omogočena njihova udeležba v ligaških tekmovanjih. Kar nekaj perspektivnih nogometašev, ki so se osnov nogometne igre učili v NK Velike Lašče, igra v ekipah drugih klubov, na primer v NK Domžale, NK Kočevje, NK Bravo in tudi drugje. Nogomet se igra na travi in edini cilj, ki za nas zaenkrat ostaja neizpolnjen, je travnato nogometno igrišče. Tega cilja zagotovo ne moremo izpolniti brez sodelovanja občine, staršev in drugih zainteresiranih, zavedamo pa se, da mora biti glavni pobudnik in nosilec naše društvo. V zadnjih dveh letih smo z našo pobudo uspeli, tako da že obstaja načrt in lokacija in prepričani smo, da se bodo aktivnosti končale s pridobitvijo novega travnatega igrišča. To bo dalo delovanju društva dodaten zagon, ki smo mu bili priča že s pridobitvijo nove športne dvorane v Velikih Laščah, s katero smo tudi mi pridobili boljše pogoje za delovanje. Prepričan smo, da je društvo s svojim petletnim delovanjem upravičilo svoj obstoj, zato nam volje ne manjka tudi za prihodnost. Model sodelovanja z občino, šolo in predvsem starši, se je izkazal za pravilnega, zato verjamem, da bomo na ta način tudi v prihodnje izpolnjevali postavljene cilje. Marko Žužek, predsednik SD NK Velike Lašče Učenci OŠ Primoža Trubarja so se udeležili državnega prvenstva v uličnih tekih V Žalcu že nekaj jeseni prirejajo tek po ulicah tega mesta, ki šteje tudi za državno prvenstvo. Letos (20. septembra) smo se teka premierno udeležili tudi učenci naše šole. Tekmovanje je razdeljeno na netekmovalni (predšolski otroci ter učenci do 5. razreda) in na tekmovalni del (učenci in učenke 6. do 9. razreda). V netekmovalnem delu so nastopili Manca Bavdek, Zala Podobnik, Boštjan Podlogar, Jakob Hočevar in Dejan Grčar. Organizatorji rezultatovteh učencev niso objavljali, saj želijo, da učenci tečejo zaradi veselja do teka in ne zaradi rezultatov. V tekmovalnem delu so sodelovali trije učenci. Maja Petne je v kategoriji učenk 6. in 7. razreda osvojila 27. mesto, enako uvrstitev je v kategoriji učencev 8. in 9. razreda osvojil Metod Indihar, Blaž Bavdek pa je bil le mesto za njim. Tekmovanje je bilo zgledno organizirano, učenci pa so pokazali veliko volje kljub zelo hladnemu vremenu. Bojan Novak FIŽOL Predvsem nam, malce starejšim se kar milo stori pri srcu, ko uzremo prizor, ki sem ga septmbra tudi za bralce Troble ujel v oko objektiva na robu vasi, v bližini hišne številke 35 v Malih Laščah. Na dveh štantih se je na kozolcu, na toplem jesenskem soncu, sušil fižol. V polnih rumeno rjavih strokih, ki jim je sonce izsušilo že skoraj vso vlago, je bilo opaziti debelo zrnje. Pa opisan prizor ni v meni vzbudil zgolj nostalgije po časih, ko smo fižol doma sušili na enak način, ga potem luščili in kuhali na vse možne načine. Začel sem razmišljati, da fižol pravzaprav nima ravno cenjenega mesta na jedilniku sodobne slovenske družine, čeprav so naše stare mame zatrjevale, da sodi med zdravo prehrano. In kaj je v fižolu zdravega? Odgovor sem poiskal na spletnih straneh. Domovina fižola je Južna Amerika. Pred davnimi leti so ga že Indijanci sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. V Evropi se prvič pojavi leta 1542, Slovenci pa smo ga začeli gojiti v 1 7. stoletju. Zaradi bogastva nukleinskih kislin, spada fižol med najuspešnejša naravna pomlajevalna sredstva za naše telesne celice. Iz teh, beljakovinam podobnih snovi, so namreč zgrajena naša celična jedra. Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med vrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 gramov vsebuje 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov vseh sestavin v zrnu. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem, magnezijem, kalcijem, železom in kalijem. Vsebuje tudi vitamine iz B skupine, karotin in vitamin C. Fižol (tako suh kot tudi stročji) sodi med »dobre« ogljikove hidrate, ki imajo velik pomen pri urejanju sladkorne bolezni. Ker vsebuje fižol malo natrija in veliko kalija učinkuje diuretično. Redno uživanje fižola pomaga pri težavah z jetri, ledvicami in mehurjem, pomlajevalno deluje na celice, pomaga pri prebavnih motnjah, odvaja vodo iz telesa, krepi srce in ožilje. Fižol in tudi druge stročnice so dostopna, hitro delujoča in najbolj varna zdravila proti holesterolu. Pa dober tek! Če ga boste pojedli preveč in vas bo napenjalo ... pa tistim okoli vas lahko mirno pojasnite, da le pokate od zdravja. VIR: www.wikipedia.org Besedilo in fotografija: Jože Jeršin ZVON, KI KLIČE NA POMOČ! V cerkvenem zvoniku podružnične cerkve Sv. Ahacija na Gori pod stopniščem, zavržen leži velik bronast cerkveni zvon. Star je nekje okrog 361 let in prav toliko časa je s svojim zvonjenjem kot nevidni sopotnik spremljal dogajanja v okoliških vaseh, do katerih je nesel njegov zven. Zaradi pretežkega »kembla« in utrujenega materiala je zvon počil in izgubil svoj glas. Strokovnjaki so ga skušali popraviti, vendar mu prvotnega zvena niso mogli vrniti. Zamenjan je bil z dvema zvonovoma, ulitima iz železa in z vgrajenim električnim pogonom, odsluženec pa je končal v kotu pod stopniščem. Po nekaterih pisnih virih so turjaški grofje izdelavo zvona naročili v Ljubljani. Napis na zvonu, ki je sicer zapisan v stari latinščini, nam pove: »Zvon na Ahcu je posvečen blaženi devici Mariji. Darovalec je Bathaser (Baltazar). Zvon je leta 1647 v Ljubljani ulil livar Adam Kohl.« Glede na to da je bila cerkev sv. Ahacija po drugi svetovni vojni popolnoma izropana notranje opreme in, da vandali dandanes razbijajo celo bronaste kipe, kradejo bakrene obrobe in žlebove, se kaj lahko zgodi, da se bo našel kdo, ki bo na skrivaj pospravil tudi pod stopniščem v zvoniku na Gori. Glede na navedeno predlagam, da se ta del »naše srebrne dediščine« čimprej prenese na varno mesto. Mogoče kar na Turjaški grad, saj je njegov izvor tesno povezan z turjaškimi grofi. V dvoriščnem prostoru gradu bi bil zanesljivo na var- a? nem, s primerno predstavitvijo pa bi popestril turistično zanimivost Turjaškega gradu. Na vse pristojne apeliram, da čim prej poskrbijo za primerno zaščito zvona. Po toči bodo lahko zvonili le tisti, ki bodo zvon tudi imeli. Pripis: Darovalec napisan na zvonu je bil verjetno Baltazar VVurzer, duhovnik iz Skocjana (Kraji in ljudje v Trubarjevi fari str. 191). Besedilo in fotografija : Jože Jeršin Tradicionalni praznik suhega sadja na gradežu 21. SEPTEMBER 2008 Z letošnjim praznikom suhega sadja na Gradežu je Društvo za ohranjanje dediščine še posebej obeležilo 70. obletnico začetka gradnje vaške sušilnice sadja, z organizacijo pohoda, poimenovanega »Sprehod po Trubarjevi fari«, pa tudi 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja. Poleg marljivih članov društva so pri izvedbi vseh aktivnostih sodelovala tudi druga društva in posamezniki. Sprehod po Trubarjevi rojstni fari Pred Trubarjevim spomenikom na vasi Rašica Zbirno mesto pri Domu krajanov na Turjaku Izpred Doma krajanov na Turjaku je 50 zbranih poho-dnikov krenilo na 8 km dolgo pot po rojstni fari našega velikega rojaka Primoža Trubarja. Na poti so pohodniki zaustavili korak na krajih, ki so tesno povezani s Trubarjevim življenjem, in prisluhnili lokalnim vodnikom, ki so udeležence popeljali skozi njegovo življenje. Na poti so si v Turjaškem gradu ogledali razstavo Trubar in Turjaški, poročno dvorano, turško ječo in Dalmatinovo kapelo, nadaljevali pot po gozdni učni poti do Trubarjeve domačije na Rašici, si tam ogledali urejeno spominsko sobo in postavljeno razstavo Primož Trubar in njegov čas. Obiskali so še podružnično cerkev Sv. Jerneja po krajšem počitku in okrepčilu pa nadaljevali do farne cerkve v Skocjanu, v kateri je bil Primož Trubar krščen. Svoj pohod so zaključili pri sušilnici sadja na Gradežu in se pridružili ostalim udeležencem prireditve, ter spremljali zanimiv prikaz raznih kmečkih opravil in sušenja V Turjaškem gradu Cerkev v Skocjanu kjer je bil krščen Primož Trubar OHRANJANJ l„f Dejavnost društva za ohranjanje dediščine iz Gradeža KUD Nastop članov Konjeniškega kluba in članic Društva podeželskih žena Ustvarjalne delavnice Ane Bukvice sadja na ekološki način. Na ogled je bila tudi črna kuhinja, stara gostinska klet v starem vaškem jedru in zbirka starega kmečkega orodja, razstava lončarskih izdelkov, vezenin ... Predstavljena je bila tudi ustvarjalna delavnica »Ane Bukvice«, ki je ponazorila nastanek prve slovenske knjige. Nastopali so turjaški lokostrelci s podmladkom, z lokom v roki pa so se lahko preizkusili tudi obiskovalci. Sledil je bogat kulturni program v katerem so sodelovali: KUD Skocjan, Pevski ženski zbor Magdalene iz Grosu-plja, Konjeniško društvo, Društvo podeželskih žena, Suhe češplje z Gradeža, in ansambel s Turjaka. Po kulturnem programu so Zakrajški razpeli harmoniko in z legendarno Avsenikovo »Golico« pozvali na otvoritveni ples. Ob okusni domači hrani in pijači se je plesalo še dolgo v noč. Prireditev je popestril bogat srečelov. Nastop društvene skupine »Suhe češplje« iz Gradeža Besedilo in fotografije: Jože Jeršin Obisk pri Ivani Gorjup 15. avgusta letos, na praznik Marijinega vnebovzetja, je praznovala naša članica društva upokojencev gospa Ivana svoj 91. rojstni član. Sam praznik ni bila ovira za naš obiska. Z gospodom Ivancem in njegovo soprogo smo se odpravili v vas Kaplanovo, kjer živi naša slavljenka. Gospa Ivana nas je vesela in nasmejana pričakala v svoji svetli in lepo urejeni sobi. Stisk roke in zadovoljen pogled nam je povedal marsikaj. V tem clomu smo začutili neko toplino in se prepričali, cla je slavljenka obkrožena z ljubečim sinom, snaho in vnukoma, ki ji s svojim odnosom dajejo pozitivno energijo in voljo clo življenja. V pogovoru se nam je pohvalila za kar dobro zdravje, le nekoliko slabši sluh ji nagaja. Njena snaha je za naš obisk pripravila domače dobrote, katerim smo se težko uprl i. Ob obhodu smo se slavljenki in njenim domačim zahvalili za prisrčno druženje in gospe Ivani zaželeli trdno zdravje clo naslednjega obiska. Zapisala: Mija Grebene Jelaska Fotografija: Franc Ivane Obisk v vasi Podulaka V vasi Poclulaka živita živahni sestri Ana in Julka Zakrajšek. Ana je 1 7. aprila praznovala 91. rojstni dan, njena sestra Julka pa bo oktobra praznovala 96. rojstni dan. Občasno tudi zapuščata svoj clom - o tem smo se prepričali lansko jesen, ko smo prišli na obisk h gospe Julki. Snaha gospe Ljube, hčerka Ana, nam je povedala, cla sta sestri zdravi in se trenutno nahajata v Ljubljani. Pomislili smo, kako lepo bi bilo doživeti njuna leta! Pogovor z njima je bil zelo zanimiv in je segal v njuno preteklost a tudi v sedanjosti sta na tekočem. Presenečeni smo bili, kako se v drobnih detajlih spominjata Velikolaške cerkve. Gospa Ljuba skrbi za obe naši članici in prav ta skrb ju ohranja pri telesnem in mentalnem zdravju. Mamo Ano spremlja na sprehodih v okolici hiše, gospa Julka pa se pogosto odpravi sama clo domačije na Opalkovo. Pogled skozi okno v hiši, kjer živita se nam odpira lep ozelenel svet, ki kot se zeli, polni domače s pozitivno energijo. Nekega dne jih je presenetil tudi medved na drevesu. Z lepimi vtisi smo se vračali z obiska. Gospe Ljubi hvala za skrb clo naših članic Julke in Ane z željo po prijetnem druženju clo naslednjega snidenja. Zapisala: Mija Grebene Jelaska Fotografija: Franc Ivane ISAT- antenski sistemi Peler Hočevar s.p. Merharjeva Z, Ribnica, gsm 041761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-l in SLO-2. PQP a Sveta in čista preprostost premaga vse modrosti tega sveta in modrost mesa. (sv. Frančišek Asiški) Srečanje upokojencev v Logatcu nas je navdušilo - dobra organizacija, aktivnosti, obljube, veselje Petega septembra je pod pokroviteljstvom ZDU Slovenije in gostitelja osrednje pokrajinske zveze DU Logatec potekalo srečanje upokojencev. Kljub ničobetavni vremenski napovedi - sončno, s povečano oblačnostjo s plohami in nevihtami-se je na Griču, v centru vojnih veteranov zbralo veliko številnih udeležencev. Za odlično pripravo srečanja zasluži gostitelj DU Logatec veliko pohvalo. Postavili so velik šotor s klopmi, mizami, odrom in dobrim ozvočenjem. Vsakemu udeležencu so ob prihodu logaške upokojenke pripele klobuček, ki so ga ročno izdelale. Postregle so s kavico, pijačami in slastnim golažem. Za varnost je skrbela zdravniška ekipa z reševalnim vozilom in policisti z občudovanja vrednimi konji in motorji. Postavljene so bile stojnice z različnimi asortimenti, od pripomočkov za lajšanje starostnih tegob, pijačami, jestvina-mi, oblačili, suho robo. Program srečanja so začeli organizatorji - logaški župan in predstavniki DU s pozdravi in nagovori. Podelili so medalje za najboljše športne dosežke športnim sekcijam upokojencev. Upokojenci smo znani kot aktivni športniki in ljubiteljski kulturniki. Vse to nam narekuje skrb za ohranjanje zdravja, kar posledično razbremenjuje zdravniško blagajno. Srečanje so popestrili glasbeniki, recitatorji in upokojenke pevskih zborov iz Loškega potoka in Logatca. Kratko in jedrnato so nas nagovorili; predsednik Desusa, ljubljanski župan, predstavnika SD in sindikata ter predsednica ZDUS-a. Vsi so bili enotni, da je potrebno dohodke upokojencev in delavcev dvigniti nad prag revščine in vsem zagotoviti dostojno življenje. Sprejeta je bila deklaracija- razglas o temeljnih pravicah starejših, ki jo zaradi pomembnosti dobesedno navajam: DEKLARACIJA O TEMELJNIH PRAVICAH STAREJŠIH Člen 1 : Pravica do dostojanstva in dostojnega življenja Med generacijami v družbi so starejši tista generacija, ki je v največji meri izpolnila svoje obveznosti do družbe. Zato si zaslužijo spoštovanje, priznanje in ustrezno mesto v družbi. Člen 2: Pravica do samostojnega odločanja o sebi in svojih potrebah ter pravica do pomoči v primeru potrebe Nihče nima pravice starejšemu vsiljevati načina življenja. Ko starejši potrebujejo pomoč, imajo pravico do takšne pomoči, ki jim bo omogočila, da bodo živeli kar se da samostojno in neodvisno življenje. Starejši niso predmet pomoči, marveč osebek s svojo voljo in razumom. Člen 3: Pravica do osebne telesne in duševne celovitosti in nedotakljivosti, svobode in varnosti Starejši imajo pravico živeti v varnem okolju, brez strahu pred grožnjami in nasiljem; še zlasti velja to za tiste, ki potrebujejo pomoč, oskrbo ali nego. Člen 4: Pravica do zasebnosti in varovanja intimne sfere Pravica do zasebnosti pomeni, da imajo starejši pravico postaviti mejo, ki je drugi, ko gre za zasebnost, brez privoljenja starejšega ne smejo prestopiti; tudi to še zlasti velja za tiste starejše, ki potrebujejo pomoč, oskrbo in nego. Člen 5: Pravica do kvalificirane pomoči Ko starejši potrebujejo pomoč, jim mora biti zagotovljena strokovno usposobljena vsestranska pomoč, prilagojena njihovim potrebam in željam. Člen 6: Pravica do informiranosti, svetovanja in pojasnila Pri reševanju svojih zadev in problemov imajo starejši pravico zahtevati in dobiti popolno in celovito informacijo o načinu reševanja problema, ne glede na njegovo naravo- pravno, ekonomsko, medicinsko in tako dalje; tudi to velja še posebej za tiste starejše, ki so potrebni pomoči, oskrbe ali nege. Člen 7: Pravica do ugleda, spoštovanja in sodelovanja v javnem življenju ter do aktivnega staranja Zavračanje klišejevo starejših je način spoštovanja starejših; starejši imajo kot vse druge generacije pravico sodelovati pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju vseh pomembnih družbenih odločitev, zlasti pa odločitev, ki še posebej zadevajo starejšo generacijo. Člen 8: Pravica do medgeneracijske solidarnosti Starejši se zavedajo, da med generacijami ni prepadov, marveč nenehno obnavljajoč se proces medgeneracijske izmenjave, ki je najmočnejše vezno tkivo sleherne zdrave družbe. Člen 9: Pravica do verske in ideološke strpnosti Starejši imajo pravico do duhovne oskrbe, ko jo želijo, in pravico, da takšno oskrbo zavrnejo, če je ne želijo. Člen 1 0: Pravica do paliativne oskrbe, dostojanstvenega umiranja in smrti Vsi ljudje imajo pravico do dostojanstvenega slovesa iz občestva živih. Vsi smo se strinjali, da je srečanje v celoti uspelo. Bilo je veliko prijaznih besed, nasmehov, stiskov rok, veselja, aktivnosti, modrosti in umirjenosti. Tudi starost je lahko srečen in lep del življenja. Besedilo: Marija Šolar Merjasec Dušan Zekovič in Javni zavod Trubarjevi kraji vabita na otvoritev RAZSTAVE 3D ILUSTRACIJ LEVSTIKOVEGA MARTINA KRPANA, ki bo v nedeljo, 16. novembra 2008, ob 18.00 v grajskem stolpu gradu Turjak. Razstava obeležuje 1 50. letnico izdaje povesti Martina Krpana in 121. obletnico Levstikove smrti. Ob številnih dvodimenzionalnih ilustracijah različnih avtorjev, Krpan kot naš »prednik« po 150 letih oživi tudi v tretji dimenziji in izstopi iz knjige. Vabljeni! ljudska univerza kočevje Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje; ID št.: SI57553718; tel. +38618938270, +38618938272; fax.: +36618938275: TR.R.: 01248-6030714708: email: lu.kocevie(5'siol.nel: www.lu-;ocevig.si MF Želite preživeti prosti čas ustvarjalno in v prijetnem druženju? PRIDRUŽITE SE Univerzi za III. življenjsko obdobje v Velikih Laščah! Združuje nas prijateljstvo, veselje do znanja in pozitiven odnos do starosti. M NAKNADNI VPIS v Univerzo za tretje življenjsko obdobje bo še mogoč, in sicer: URNIK KROŽKOV za jesenski semester Univerze za III. življenjsko obdobje v VELIKIH LAŠČAH v četrtek, 6.11.2008 ob 17. uri v klubski sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah. Prisrčno vabljeni med nas! flNHDBMWISs +38618938270, +38618938272, +38618938277 lu-kocevje@siol.net majda.valda@lu-kocevje.si www.lu-kocevje.si DAN URA KROŽEK MENTOR PROSTOR £ m 3 ZNAMENITOSTI NAŠEGA KRA]A IN Barbara PEČ NIK Klubska soba u Q m 1630 - 1ST SMERNICE N]EGOVEGA RAZVOJA Levstikovega Z S Prvo srečanje: 20.10. 2008 ob 16.30 uri doma X Iti ec O 18f° - /930 Šola »UTRIP ŽIVL]EN]A« (1x mesečno) Anton FABJAN Klubska soba Levstikovega Prvo srečanje: 11.11. 2008 ob 18. uri doma É LU ES DRUŽEN]E Z ŽUPANOM ob kavici in pogovor o dejavnostih in razvojnih potencialih občine v prostorih ¡É Levstikovega doma Velike Lašče župan I >W jfl» . 19P° (1x mesečno) Klubska soba Prvo srečanje z županom bo 6. 11. 2008 ob g. Anton Levstikovega doma 18. uri. Udeležba je mogoča za vse člane Zakrajšek univerze, častni gostitelj pa je vaš župan, g. Anton Zakrajšek. Vabljeni. NA OBISKU ... V BRLOGU Po zadnjem snegu, ko se je osušila zemlja, sva jo z Bančevim Francetom znova mahnila po senožetih, skozi gozdove, mimo vasi, prečkala Mišjo dolino in po skrivnostni gozdni poti, ki je ni več, prišla v Dolenje Kališče, ki jih tudi ni več. Dolenje Kališče, bolj znane kot »Ta črne Kališče« so imele še pred koncem 19. stoletja okoli 80 prebivalcev. Danes so opuščena hribovska vasica, kot nekakšna skleda med hribi, v kateri je še leta 1931 živelo okoli dvajset duš v manjših hišah, ki so se več ali manj stiskale ena ob drugo. To je še danes možno ugotoviti po razpadajočih kamnitih zidovih iz katerih raste grmovje. Vse drugo prekriva bujna trava in več ali manj polomljeno sadno drevje. Veliko je zlasti češpljevih dreves, ki so se razrasle po nekdanjih njivah s stopničastimi ježami po vznožju Lisca (821 m). Sredi vasi je še vaški bč iz katerega so vsi vaščani zajemali vodo in za živino, a danes v njem kraljujejo žabe. Ko vse to z raziskovalno žilico opazuješ je nekako tako, kot bi odkrival neko davno civilizacijo. Pot nadaljujeva po makadamski poti skozi gozd proti Gorenjim Kališčam, ki so jim pravili »Ta bele Kališče«. Najprej zavijeva levo na razgledno polico G. Kališč z nekaj počitniških hiš v gradnji, od koder je čudovit razgled na zasnežene vrhove Kamniških Alp. Spustiva se v vas, da pozdraviva starega znanca Marka Bušnja, kot še edinega prebivalca, ki sva ga že večkrat dobila, ko je sedel na razmajanem stolu in se grel na soncu, kot martinček a vedno nasmejan in prijazen. Nadaljujeva pot navzdol in pred kapelico levo skozi bogat mešan gozd. Gozdna pot naju pripelje v idilično ozko dolino Njivice skozi katero poleg poti žlobudra potoček Kozarščica mimo stare v hrib prislonjene hiške z majhnimi okni, samskega gospodarja, ki kraljuje med strmimi gozdovi. Pot nadaljujeva v Podstrmec do glavne poti, ki se vleče skozi Mišjo dolino in desno v Lužarje, skozi Rutarsko planoto do Krvave Peči in navzdol po lepi poti v Rob, a to je že druga zgodba. V Podstrmcu prečkava potok Kozmanjka, oziroma s starim imenom »Mrzlica«, kot jo imenuje tudi najin prijatelj Milan Jaklič, ki sva ga dobila na zelenici pred staro žago v pogovoru z Borisom Žužkom iz bližnjega Brloga. Veselo snidenje, pozdrav starih znancev in pogovor, ki preide v povabilo v Brlog. Odpeljemo se po dolini ob potoku navzgor do domačije. Boris nam z veseljem, pred vsem pa s strokovno razlago razkaže staro propadajoče poslopje mlina, stop,žage in domačije. O nekdanji dejavnosti podjetnih Žužkov so poleg zidov le še hrastove gredi vodnih koles, ki žalostno čakajo neizbežnega konca. Kot bi bral moje misli, me z živimi in raziskovalnimi očmi potolaži Boris. Veš, tako kot je bilo, ne pelje nikamor. Kmetje so pričeli kupovati kruh, mladina je odšla v šole, mi pa, ki smo vztrajali smo se oprijeli izdelave suhe robe in najrazličnejših dejavnosti poleg kmetijstva, ki je več ali manj prešlo v rejo živine. Kot bi želel je v tistem trenutku iz hleva na dvorišče priskakljal nebogljen icek z verigo okoli vratu. To pa je bil povod, da nam je pokazal tudi hlev s trinajst glavo čredo govedi. Zanimal nas je pred vsem prizidek k hlevu v katerega vgrajuje velik litoželezen gater za razrez hlodovine. Za začetek,dokler ne bo električnega pogona, bo uporabljal kak traktor. »Kje si ga pa dobil?«. Je zanimalo Franceta. »Ja tega sem kupil pa od Sklopa na Rašici, je še v redu in upam, da bo letos stekel«. »Pridite vam pokažem pod kozolcem še star lesen gater, ki mi trenutno kar dobro služi«. Vabil nas je v novo hišo, a smo povabilo zaradi pohodnih čevljev odklonili. Z veseljem pa smo si ogledali strojno delavnico za vzdrževanje in nekaj sto najrazličnejših strojnih delov po lesenih policah. Po pogovoru, ki je sledil sem zaključil, da ve kaj dela in, da ni samo ljubiteljski zbiralec. Nad starim poslopjem pod gozdno mejo smo si ogledali njegovo »remek delo«. Lesen tekač premera okoli 0,3 m, ki se vrti z gredjo v tečajih in predstavlja gonilnik manjše bankijeve turbine. Žene ga usmerjeni curek vode na lopatice, ki priteče po lesenem žlebu manjšega potočka, ki priteče skozi gozd iz studenčka visoko v Lužarjevem bregu nad cesto iz katerega sem že večkrat pil mrzlo studenčnico, če prav jo imam vedno seboj na kolesu. Po nekaj urah vodenega ogleda in pogovora z vtisom spoštovanja smo se poslovili od človeka, ki nenehno nekaj išče, raziskuje in dela, ter se razšli kot dobri prijatelji. Skulj Jože PE Ribnica Obrtna cona Breg Ob železnici, 1310 Ribnica gsiri; 041 323 484,041 743 077 www.zobec.si V Dnevnem baru MINA CAFE v Velikih Laščah zaposlimo: - natakarico, redno in - natakarico, honorarno ob vikendih. Dodatne informacije na tel.: 041 472 122, Mitja. Potovanje v »novi svet« - izlet po Dolenjski Novi svet je staro poimenovanje Amerike. Veljalo je tudi v času, ko je naš Friderik Irenej Baraga misijonaril med Indijanci na področju Velikih jezer. »Novi svet« pa je prav tako lahko vsaka knjiga, ki je še nismo prebrali, vsak kraj, ki ga še nismo obiskali. »Novi svet« je bil za knjižne čajankarje in ljubitelje narave, kulturne ter etnološke dediščine tudi izlet v kraje, kjer se je rodil in nekaj časa tam tudi živel F. I. Bara- ga. Na zadnji knjižni čajanki maja smo se seznanili z nekaj najboljšimi prevodi ameriške literature za mladino in odrasle v slovenščino in tako nismo mogli mimo Slovenca, ki je že davno pred nami stopil v Novi svet. O F. I. Baragi, njegovem delu in življenju je napisanih kar nekaj knjig, ki jih je vredno prebrati. Misijonar Baraga ni pomemben le kot oznanjevalec krščanstva med severnoameriškimi Indijanci, marveč tudi kot splošni kulturni delavec med njimi in še posebej kot pisatelj, ki je opisoval njihovo življenje. Napisal je slovnico in slovar njihovega jezika, bil pa je tudi odličen slikar. O tem smo se prepričali v njegovi rojstni hiši, v kateri stopnišče v nadstropje krasijo njegove slike. V Knjižnici Velike Lašče smo se namreč odločili, da gremo pogledat, kje je privekal na svet ta zanimivi Slovenec. Na pot smo se odpravili 16. septembra. Zbrali smo se na Rašici, potem pa se s svojimi avtomobili odpeljali proti Ivančni Gorici. Na poti do Ivančne Gorice smo se ustavili pri izviru Krke in si ogledali Krško jamo, ki nas je prevzela s svojimi lepotami.. Vsem je bila Krška jama morda lepša od Postojnske ravno zaradi njene neokrnjenosti. Naslednja postaja na naši poti je bila Muljava, prijazna dolenjska vasica, ki se je spojila z imenom Josipa Jurčiča. Od tu nas je pot vodila mimo Ivančne Gorice po stari cesti do naselja Občine v Občini Trebnje na robu Suhe krajine. Ustavili smo se na Jurjevi domačiji (muzej na prostem), ki jo sestavljajo pritlična kmečka hiša s črno kuhinjo in lesenim svinjakom, lesena kašča z vodnjakom - vaga, lesen skedenj, brajda in sadovnjak s starimi sortami jablan in hrušk, ki še danes bogato rodijo. Sprejela nas je mlada kustosinja, polna energije in volje za ohranitev etnološke dediščine tega kraja. Od tu nas je pot vodila v Malo vas, ki spada v naselje Knežja vas, oboje pa v župnijo Dobrnič. V gradiču v Mali vasi se je 28. junija 1 797 rodil F. I. Baraga. Podoba gradiča (bolj velika kmečka hiša kot grad) se od takrat ni bistveno spremenila. V nadstropju sta spominski sobi. V prvi, v kateri naj bi bil Baraga rojen, je njegova slika in nekaj drugih predmetov, ki spominjajo nanj. V drugi sobi so prikazane Baragove življenjske in delovne postaje med Indijanci v Severni Ameriki. Naša naslednja postaja naj bi bil Dobrnič s cerkvico sv. Jurija, kjer je bil Baraga krščen (v tej cerkvi je bil krščen tudi nadškof Alojzij Šuštar). Polni vtisov iz Baragove rojstne hiša smo na Dobrnič enostavno pozabili in se odpravili v Trebnje. Baragov oče Janez ni bil zadovoljen z gradičem v Mali vasi, zato ga je prodal in kupil mnogo večji in bolj gosposki grad v Trebnjem. V tem gradu je Baraga preživel sedem najlepših let svoje mladosti. Grad je tudi kot petnajstletnik podedoval, vendar ga je leta 1821 odstopil sestri Amaliji oz. njenemu možu Jožefu Gres-slu. Do leta 1896je bil grad v lasti Baragovega nečaka Karla Gressla oz. njegove žene Marije. V času denacionalizacije je bil vrnjen lastniku, ki živi v tujini. V Trebnjem smo si ogledali ■ ■¿j»}*»«®';; JUNAKOM na se o ono vi Mf- lOjAKOrrl še župnijsko Marijino cerkev. Več o cerkvi nam je povedal župnik. Tudi o Baragi, katerega spomenik stoji pred cerkvijo, smo slišali nekaj zanimivih pripovedi. Trebanjski župnik nas je napotil naprej na Vrhtrebnje, ki leži nad strmim gozdnatim pobočjem. Se enkrat toliko besed, kot sem jih porabila do sedaj, bi bilo premalo za opis sprejema na Vrhtrebnjem pri družini Smolič. To se ne da popisati, to moraš doživeti. Gospod Smolič nam je tudi odprl in razkazal prenovljeno podružnico sv. Jakob, ki se omenja že 1528. leta. Ogledali smo si še eno zanimivost. Skozi Trebnje poteka 1 5. poldnevnik, ki določa zemljepisno dolžino 1 5°00'00" in katerega kamnito obeležje je prav nad Vrtrebnjem.Za toplino in prisrčen sprejem smo se družini Smolič zahvalili z oljno sliko, ki jo je narisala in podarila Anita Sefrer. Zelo se nam je že mudilo proti gradu Mirna - speči lepotici - kot ga imenujejo. Grad je bil prvič omenjen že leta 1165. Številni lastniki, ki so se menjavali skozi stoletja, pričajo o mogočni politični in gospodarski postojanki. Grad je bil močno poškodovan v kmečkih uporih v 16. stoletju in požgan v drugi svetovni vojni. Na gradu nas je sprejel gospod Marko Marin, ki skrbi za obnovo gradu. To je prileten gospod, ki živi in dela samo še za svojo »lepotico«. Srečanje z gospodom Marinom je posebno doživetje, ki ti lahko v marsičem spremeni pogled na svet. Prepričana sem, da je bil izlet za vse udeležence nepozaben. Spoznali smo življenjski utrip prebivalcev teh krajev, ki ga ohranjajo v najrazličnejših starih običajih in v številnih prireditvah ter pohodih, ki se jih bomo tudi mi udeleževali, vsaj tako smo sklenili! Knjižničarka Mihaela odhajam drugam Iz teme rojen v temo usojen nenormalen, čuden, zblojen vstopam v svet s peščeno uro pričakujem avanturo. Želim si adrenalina saj dovolj mi je tišina dovolj tega sveta motivirajo le zadeta me dekleta a postajajo plehka moška roka mehka. Sem preklet se poskušam objet objamem nič hudič kljubuje mi ptič vrana povečuje se rana povečuje praznina povečuje tišina. Vsa praznina se polni a mi ostajamo bolni in ura se prazni približujemo se kazni hudobni zlobni turobni pijani zlagani in sovraštvo je z nami pri rani nevarni. Zdaj edino hodim v kino gledam film in zdi se mi fino ko si podtikamo mino eksplozijo uničujemo vizijo ustvarjamo novo poezijo. Gledam to številko 6 milijard je preveliko z razliko od Marsa kjer nikogar ni zato moje oči gledajo drugam. Zaenkrat sem sam a tam vizijo imam noč in dan a tega je vse manj. Uničenje vlada človek je klada pesek pada smrtna balada moja čokolada naslada ki me dviguje poveličuje jaz sem doma a vi greste na tuje kjer zmrzuje in se vročina dviguje življenje ne kljubuje žaluje uničuje in se koncu približuje. In v tej savni javni zabavni sem jaz glavni edini slavni temi ravni temi davni ... ... sedanji temi verjemi da tudi v mrazu se izogibamo porazu človeškemu obrazu edinemu dokazu ki bo izbrisan nikamor zapisan. Človek se ne bo pobral človek se je izdal zato le jaz bom ostal. Miha Indihar REZULTATI VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 21.9. 2008 V OBČINI VELIKE LAŠČE 1 SOCIALNI DEMOKRATI POLONA CVELBAR 2 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE URŠKA INTIHAR 3 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS JOŠKO AHEC 4 ZELENI SLOVENIJE MILENA ŠKULJ 5 LPR - LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ KARIN JEŽOVITA 6 STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SNS) MATJAŽ BORŠTAR 7 LIPA ANDREJA KOTAR 8 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV IVAN LEBAN 9 KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA ZVON KO GOSAR 10 NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA ROBERT ILC 11 NAPREJ SLOVENIJA - NPS BENJAMIN SVETEK 12 ZELENA KOALICIJA - ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES DUŠAN ANTON PETRAČ 13 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE JANEZ CIMPERMAN 14 ZARES - NOVA POLITIKA ANDREJ KRAŠEVEC 15 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS ALENKA JERAJ 16 LISTA ZA ČISTO PITNO VODO MIHAEL JARC skupaj volivcev v občini 3342 skupaj glasovalo 2303 68,91% skupaj veljavnih glasovnic 2262 Zahvala stranke DeSUS Kot kandidat Demokratične stranke upokojencev Slovenije - DeSUS na državnozborskih volitvah 21. septembra 2008 se iskreno zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k izrednemu volilnemu uspehu naše stranke. Socialna tematika bo vedno bolj in bolj v središču dnevne politike naše države in pridobljene izkušnje starejše generacije bodo še kako pomagale naši še precej mladi državi. Posebej gre zahvala g. Kastelicu ter Občinskemu odboru DeSUS in Društvu upokojencev in vsem simpatizerjem naše stranke za nesebično pomoč in za podporo na volitvah. Zahvala gre tudi Trobi i - glasilu občine Velike Lašče za objavo volilnega gradiva. Priporočam se za vse pripombe, nasvete, nove ideje in plodno sodelovanje še v prihodnje. Na naslednjih volitvah bomo še boljši. Dr. Ivan Leban, Smrjene 74F, Škofljica. SPOSTOVANE OBČANKE IN SPOŠTOVANI OBČANI TTTT 2issaa 1 Volitve v državni zbor so za nami. Socialni demokrati smo veseli in ponosni, da smo na teh volitvah v državnem merilu dobili največje število glasov. Zahvaljujemo se vsem volivcem, ki so nas na volitvah podprli. Kot zmagovalna stranka bomo po vsej verjetnosti dobili mandat za sestavo vlade in popeljali Slovenijo po poti sprememb, ki smo jih napovedali v predvolilnem času. Tudi v našem volilnem okraju, ki obsega občino Velike Lašče, občino Ig in dele občin Škofljica, Brezovica in MO Ljubljana, smo dosegli izvrsten rezultat. Dobili smo 4.433 glasov ali 29,57 %. Če ta rezultat primerjamo z rezultatom 6,8 % pred štirimi leti, smo tokrat dobili zares veliko podporo volivcev. Jaz, Polona Cvelbar, sicer nisem bila izvoljena za poslanko v državnem zboru, me pa tako visoka podpora volivcev zavezuje, da še naprej aktivno sodelujem v občinskem svetu občine Velike Lašče v korist vseh občanov. Ob tej priložnosti čestitamo gospe Alenki Jeraj za izvolitev v državni zbor in ji želimo uspešno delo v parlamentu tudi v naslednjem štiriletnem obdobju. Vabimo vas, da nam sporočite morebitna vprašanja, nasvete, povabila na razgovor na elektronski naslov naše svetnice: po-lona.cvelbar@soci al n ¡demokrati .si Občinski odbor Socialnih demokratov, zanj Polona Cvelbar, predsednica volišče št. 33 volišče št. 34 volišče št. 37 volišče št. 40 skupaj skupaj % Velike Lašče Velike Lašče Rob Turjak število glasov 183 137 140 141 601 26.57 13 15 10 15 53 2.34 35 70 50 92 247 10.92 3 3 3 3 12 0.53 0 0 0 1 1 0.04 2 3 1 0 6 0.27 5 10 2 8 25 1.11 16 22 18 10 66 2.92 0 4 2 1 7 0.31 46 29 17 18 110 4.86 0 0 1 0 1 0.04 1 0 0 1 2 0.09 28 29 12 10 79 3.49 40 53 45 28 166 7.34 298 331 122 122 873 38.59 6 2 3 2 13 0.57 2262 100.00 "Misliš že, da si dosegel meje svojih zmožnosti in glej, pritečejo nove sile. Prav to je življenje. (F. Kafka) Spoštovane bralke in bralci Troble! Iskreno se vam zahvaljujem za vašo podporo na letošnjih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije. Z veseljem in zavzeto sem zastopala vaša stališča v prejšnji sestavi Državnega zbora, z enako predanostjo bom vaša zastopnica tudi v novem mandatu. Hvala za čestitke vsem, ki ste me v teh dneh poklicali in se mi oglasili, obenem hvala za spodbude in pomoč, da smo dosegli dober rezultat. Čestitam tudi kandidatkam in kandidatom drugih strank za dosežene rezultate. Zagotovo bomo v prihodnje lahko še sodelovali in skupaj pripomogli k hitrejšemu razvoju in napredku Občine Velike Lašče. Veselim se sodelovanja z vsemi in vas pričakujem v poslanski pisarni, ki bo delovala podobno kot do sedaj. O natančnih terminih vas bom obvestila. O aktivnostih v Državnem zboru pa vas bom obveščala s članki vTrobli. Alenka Jeraj Lahko me pokličete na tel.: 01/478 95 35 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Slovenska demokratska stranka Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Velike Lašče čestitka Ob ponovni izvolitvi za poslanko v Državni zbor Republike Slovenije, naši že dosedanji poslanki Alenki Jeraj, članice in člani OO Velike Lašče iskreno čestitamo. Že do sedaj smo dobro sodelovali in je bila vedno pripravljena pomagati pri reševanju problemov tudi na območju naše občine, zato nas ni presenetilo tako veliko število glasov volivk in volivcev, ki so se odločili, da ji dajo svoj glas. V 3. okraju 3. volilne enote je dobila 4.937 glasov in je tako zasedla prvo mesto v okraju kjer je kandidiralo 12 kandidatov. Želimo ji uspešno delo in dobro sodelovanje tudi v bodoče. Občinski odbor SDS Velike Lašče podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01 /895 06 10, 031 647 793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Rok za oddajo vlog do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www. mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/. 2. Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in stem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov. si. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_ razpisi/. 3. Javni razpisza sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2009. Razpisnik: javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje (neposredne subvencije) nakupa nove tehnološke opreme. Namen javnega razpisa je spodbuditi podjetja v investicijska vlaganja za proizvodnjo/izvajanje novih ali temeljito izboljšanih proizvodov/storitev ali procesov, kar se bo odražalo v večji konkurenčnosti podjetij merjeno z večjo rastjo in produktivnostjo ter konkurenčnejšem nastopu na trgu ter večji dodani vrednosti na zaposlenega. Rok za oddajo vlog je 1 7. oktobra 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniskisklad.si/. 4. Javni razpis za »Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih - Projekti 2008« (št. JR 7/2008). Razpisnik: lavna agencija za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je spodbujanje podjetij k pospešenim vlaganjem lastnih sredstev v razvojno dejavnost v smeri tehnološkega razvoja in inovativnosti za krepitev svojega konkurenčnega položaja na slovenskem, evropskih in tujih trgih. Rok: razpis bo odprt do porabe sredstev. Prvi rok za oddajo vlog je 22. oktobra 2008 do 12.00, drugi zadnji rok za oddajo vlog pa bo 22. decembra 2008 do 12.00. Podrobnosti razpisa: www.podjetni-ski-portal.si/content.aspx?docid=9499&rootnodeid=9. 5. Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev sredstev v obliki rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal z opra- vljanjem pridobitne kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetiji zaradi prenosa kmetije na mlajšega prevzemnika. Rok: za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/. 6. Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leti 2008 in 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Rok: za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp. gov.si/si/javni_razpisi/. 7. Javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja iz PRP 2007-2013 ki prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Rok: za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/. 8. Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2009. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je opraviti izbiro programov javnih del za leto 2009, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vključevanja brezposelnih oseb v izbrane programe javnih del. Rok: prvi rok predložitve vlog je 21. oktober 2008 do 12. ure, po tem datumu pa v letu 2009 vsak 5. v mesecu do 12.00. Zadnji rokza predložitev vlog je 5. oktober 2009 do 12.00. Podrobnosti razpisa: http:// www.ess.gov.si/slo/Dejavnosi/Javni Razpisi/ ¿k o V^iV —I »ggf ?£il'JS 0.45 priložnostna poštna znamka »primož kozmus, olimpijski prvak« 14. oktobra 2008 bo Pošta Slovenije izdala priložnostno poštno znamko, s katero bo zaznamovala zlato olimpijsko medaljo, ki jo je na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu v metu kladiva osvojil slovenski športnik, atlet Primož Kozmus. Motiv na znamki prikazuje njegov lik in zlato medaljo. Dodatne informacije o novi poštni znamki lahko najdete na spletni strani www.posta.si. Kino - Velike Lasce Kinoprogram za november 2008 PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - PUSTOLOVSKI SPEKTAKEL 31 OKT MUMIJA - GROBNICA ZMAJSKEGA CESARJA OB 19.00 Pogumni arheolog Rick se še v tretje vrača po starodavne zaklade, le da tokrat namesto egipčanskih piramid raziskuje grobnice kitajskih cesarjev. Med eno od odprav naleti na krutega zmajskega cesarja in njegovo armado, ki jo je dvolična čarovnica pred 2.000 leti obsodila na večno prekletstvo. S pomočjo temne magije cesarjeva vojska znova vstane od mrtvih, a ker mumije ne poznajo poštenega boja, čaka Ricka in njegovo druščino ena največjih in najbolj smrtonosnih pustolovščin. DOLŽINA: 1ura 52 minut. PETEK SLOVENSKA USPEŠNICA - DOKUMENTAREC 7 nov DARFUR vojna za vodo OB 1 9.00 V sedmih mesecih, ki jih je Tomo Križnar, kot posebni odposlanec bivšega predsednika dr. Janeza Drnovška, prebil z uporniki v Darfurju in sudanskimi vladnimi zasliševalci in preiskovalci, je odkril pomembno resnico, ki je bila do sedaj zamolčana. Soscenarij in sorežija Maje Weiss ter montaža Petra Braatza jamčita, da bo film gledljiv in dobro obiskan. Ideja je za vsako prvo predvajanje v posameznem kinu predstaviti živo verzijo pesmi »Jebel Marra« v izvedbi Tomaža Pengova in pogovor z Tomom, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja. Na dogodek nameravamo povabiti vplivne ljudi iz posameznega kraja, ki lahko pripomorejo k spremembi razmer trenutno največje humanitarne krize na našem planetu. DOLŽINA: 1ura 50 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI FiLM 14. NOV. ZBEGAN OB 1 9.00 V svetu slavnih in bogatih ni veliko prostora, še najmanj za neznanega fotografa Lesa, ki še vedno upa, da se bo nekoč z neprijetnim posnetkom kakšne znane osebnosti prebil v ospredje. Nekega dne naleti na brezdomca Tobyja, ki bi rad postal igralec in ga (brez plačila) zaposli za pomočnika. Splet naključij poskrbi, da Toby sreča najbolj priljubljeno pevko K'Harmo, ki ga hitro katapultira med najbolj zaželene osebnosti, toda slava s sabo nosi tudi visoko ceno, predvsem kar se tiče prijateljev in ljubezni. DOLŽINA 1 ura 47 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - ROM. KOM. 21 NOV DVA DNI V PARIZU OB 19.00 Marion in Jack živita v New Yorku; ona je Francozinja, on Američan. Med vračanjem s počitnic, polnih nesporazumov in nasprotujočih si mnenj, se ustavita v Parizu pri njenih starših. Jack, ki ne zna niti besede francosko, doživi pravi kulturni šok: Marionina starša se prepirata v njegovi navzočnosti in mu pripravljata nemogočo hrano, njene prijateljice neprestano čebljajo o seksu, naokrog ga prevažajo pijani taksisti, Marion na vsakem vogalu naleti na katerega od svojih nekdanjih ljubimcev ... Jacka vse skupaj že hudo jezi, Marion pa njegovo jezo še podpihuje, dokler se na koncu ne razideta. Marion najde tolažbo v objemu enega svojih bivših, Jack pa se zateče v domače zavetje restavracije s hitro prehrano. Pa se mora ljubezen dveh razumnih ljudi res tako končati?. DOLŽINA: 1 URA 36 min. PETEK FRANCOSKA USPEŠNICA - ROMANTIČNA KOMEDIJA 28. NOV. O N I OB 1 9.00 Deževna poletna noč v Romuniji. Mati in hči se prepirata v avtomobilu. Mati se zaleti v drevo in avto odpove poslušnost. Voznica izstopi, da bi ocenila škodo, medtem ko hči zaman skuša vžgati motor. Nenadoma matere ni več. Kot bi jo pogoltnila noč. Hči jo kliče in s tresočimi se rokami odtipka številko policije. Oglasi se telefonska tajnica, ki jo prosi, naj še malo potrpi. A kaj, ko časa ni dosti. Zasliši se dekličin krik ... Sledi rez na drugo prizorišče. Mlada Clémentine (Olivia Bonamy) poučuje francoščino na francoskem liceju v Bukarešti. Hvala bogu, da je petek. Odpravlja se domov v (vsaj zaenkrat) romantično hišo, obdano z gozdom, kjer jo čaka mož, pisatelj Lucas (Michael Cohen). Obeta se jima lep, miren vikend, toda ne vesta, da sta opazovana, obkoljena. Zazvoni telefon. Slišijo se oddaljeni, nerazumljivi glasovi. Začenja se nočna mora. ONI so tu. Kdo so? Kaj hočejo? DOLŽINA: 1 URA 37 minut. r« Zvonovi zapeli so pesem bolečo, Bog ti namenil večno je srečo. Odšla tiho si s tega sveta gotovo se snidemo preko neba. ZAHVALA ob smrti naše drage tete in sestre Angele ZAKRAJŠEK (1917-2008) iz Male Slevice Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo sosedom, s katerimi smo se skupaj tudi v dnevih po slovesu spominjali pokojne. Hvala župniku Vladimirju Jaksetiču za duhovno oskrbo na domu in župniku Antonu Masniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Za vso pomoč in zdravljenje se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju, dr. Milenki Stare Vidri h in patronažni sestri Martini, pa tudi negovalkama Majdi in Tanji. Hvala tudi pevcem za ubrano petje in pogrebnemu zavodu Zakrajšek za vso organizacijo pogreba. Vsi njeni domači. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Helene OKOREN z Bavdkov se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter darovali za sveto mašo, zanjo molili ter jo pospremili ali se v mislih poslovili od nje. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča hčerka Vera Gorenc z možem in vsi njeni. Šumel bo gozd ... jesen bo z velim listjem trepetala, a njej ne bo prinesla bolečin. (V. Taufer) ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage Milke MOŽEK učiteljice razrednega pouka s Turjaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sodelavcem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, jo obdali s cvetjem, darovali sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. Lukančiču za lepe besede slovesa, patronažni sestri ge. Martini in Pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba s pevci in tišino. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni. Turjak, okt. 2008 Bolečino lahko skriješ, J^Ufe tudi solze zatajiš, a praznino, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš ljubi Milan GALE iz Grosuplja. Iskrena hvala vsem, ki ste delili težke trenutke z nami, vsem, ki ste se od njega prišli poslovit od blizu in daleč, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga še poslednjič obdali s prelepim cvetjem ter mu podarili številne sveče. Prisrčna hvala našim dragim sorodnikom, sosedom in prijateljem, cenjenim sodelavcem podjetja Kovinastroj Gastronom in VVZ Kekec. Hvala medicinskemu osebju zdravstvenega doma Grosuplje za zdravljenje in pozornost. Hvala gospodu župniku Janezu Sketu za lepe besede in lepo opravljen obred. Velika hvala društvu ZSAM Grosuplje, ki so ga z vsemi častmi pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala prijatelju in vaščanu g. Lovru Logar za ganljive besede slovesa. Hvala Mo PZ Corona za prelepo petje, ki je našega dragega očita pospremilo na pot večnosti. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala Vam, ker ste ga spoštovali in imeli radi. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega pogleda in smehljaja, Le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V globoki žalosti nas je tiho zapustil naš dragi mož, očka, brat in stric Čop PURKART (21. 2. 1959-25. 8. 2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom še posebej Miri Šušteršič Strle in Darku Škrlju, prijateljem, sodelavcem CP Ljubljana, sošolcem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom g. Logarju, g. Šavorju in nečakinji Katji Oblak za lepe besede slovesa, prijateljema Tomažu in lanu Grčarju, pevcem iz Sodražice, godbi iz Dobrepolja, g. Pirmanu za ozvočenje, g. Zakrajšku za opravljene pogrebne storitve in praporščakom. Posebna zahvala dr. Milenki Stare Vidrih, sestri Mileni Peterlin in patronažni sestri Martini za vso pomoč v času bolezni. Želimo se prisrčno zahvaliti tudi dragim sorodnikom za nesebično pomoč v času njegove bolezni in v najtežjih trenutkih slovesa. Vemo, da ste ga imeli radi, saj je tudi on delil svojo ljubezen in dobroto vam in nam. Tolaži nas misel, da kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ... Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njegovi Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantóte. PreNaDENT Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame Rozalije KOTAR iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in Društvu za ohranjanje dediščine Graclež, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali za svete maše, cvetje in sveče, ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Nace z družino Andrej Stritar s.p. Rašica 24, 1315 Velike Lašče 031 640 480; 041 832 953; 01 /788 19 77 www.mizarstvo-stritar.si Zaposlimo sodelavca za delo v mizarski delavnici! Pričakujemo: ■ izobrazba: MIZAR ali LESARSKI TEHNIK (možna priučitev iz druge izobrazbe), ■ zaželene so delovne izkušnje v mizarstvu, zaposlimo pa tudi začetnika z voljo do učenja in trajnejšega sodelovanja, ■ natančnost, spretnost, odgovornost do opravljenega dela. Ponujamo: ■ delo v urejenih poslovnih prostorih s tehnološko sodobnimi mizarskimi stroji, ■ strokovno uvajanje, ■ urejeno delovno okolje v uspešnem in perspektivnem podjetju, ■ redno stimulativno plačilo. Delo je enoizmensko, izvajalo pa se bo v naši delavnici na Rašici. Pričetek dela je možen takoj. Če menite, da vas razpisano delo veseli in izpolnjujete omenjene pogoje, vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko: 031 640 480 ali 041 832 953. Izbranemu kandidatu bomo po trimesečnem obdobju poskusnega dela ob obojestranskem izpolnjevanju pričakovanj ponudili podaljšanje delovnega razmerja za nedoločen čas. Vaše ideje ¡n že//e pt\ nas dobijo obf/fcQ /A m j w m. RENAULT KLANCAR, D.O.O. Groznikovall 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renauIt.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.0.0. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJ EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Nauči poslušati. Priložnost včasih potrka tiho. (H. Jackson Brown ) "e Sarmture in drugo oblazinjeno Pon pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja BOJAN INDIHARS.P. Trubarjeva cesta 59,1315 VELIKE LAŠČE Telefon: 01 78-730-79, Mobitel: 041-79-59-31 UGODNO FINANCIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE UniCredit Leasing vam nudi najrazličnejše možnosti financiranja vseh vrst kmetijske mehanizacije in opreme Nudimo vam ugodne pogoje financiranja z minimalno lastno udeležbo ter odplačevanjem do 72 obrokov. UniCredit Leasing d.o.o. Dodatne informacije: Šmartinska 140 Vid Šere 1000 Ljubljana tel.: 01/5206 026 www.unicreditleasing.si mob: 041/362 748 fax: 01/5206 034 e-pošta: vi d. se re@ un ic red itle as i ng. s i £ UniCredit Leasing Tirnimi j\r m ILIITO 2W)B PETEK, 31. OKTOBER, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE (Javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar) PETEK, 7. NOVEMBER, ob 20.00 Levstikov dom, Velike Lašče 8. Dobrodelni koncert Županovega sklada PETEK, 14. NOVEMBER, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 2. ABONMAJSKA PREDSTAVA: življenje podeželskih plejboiev po drugi svetovni voini ali tuie hočemo, svojega ne damo v izvedbi SNG Drame Ljubljana (Občina Velike Lašče) NEDELJA 16. NOVEMBER, ob 18.00 Grad Turjak RAZSTAVA OB 150. OBLETNICI IZIDA LEVSTIKOVEGA MARTINA KRPANA 3D ilustracija knjige (Dušan Zekovic in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA 22. NOVEMBER, ob 18.00 Dom krajanov, Turjak 15. SREČANJE TURJAŠKI HARMONIKAR (JSKD, Ol Ljubljana okolica in KUD Marij Kogoj Turjak) PETEK, 28. NOVEMBER, ob 19.00 Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE RAZSTAVE SKULPTUR (Društvo varilcev Slovenije in Javni zavod Trubarjevi kraji) NEDELJA 30. NOVEMBER, ob 18.00 Levstikov dom, Velike Lašče KONCERT PESMI VELIKO LAŠKIH AVTORJEV (Velikolaška vokalna skupina) SREDA 3. DECEMBER, ob 18.00 Trubarjeva domačija, Rašica SREČANJE GOSTOV VSEH KULTURNIH VEČEROV »Na Trubarjevini v čast domovini« s Tonetom Kuntnerjem (Občina Velike Lašče in Tone Kuntner) SOBOTA 6. DECEMBER Športna dvorana, Velike Lašče MEDOBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU (TVD Partizan Velike Lašče) PETEK, 12. DECEMBER, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 3. ABONMAJSKA PREDSTAVA: BONTON v izvedbi Dramskega društva Muki (Občina Velike Lašče) PETEK, 19. DECEMBER Glasbena šola, Velike Lašče BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (Glasbena šola Ribnica, oddelek Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.