Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28 770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 35 lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 361 TRST, ČETRTEK 27. JULIJA 1961, GORICA LET. X. PO KRVAVIH DOGODKIH V TUNIZIJI MEOHflBODHI POMEN TUNIZUSKO-FRflHCOSKEGfl SPORA Zakaj je Burgiba korenito spremenil politiko do Francije? Petrolejska ležišča v Sahari naj bi bila globlji vzrok novega spora - Kolonializem se čedalje Hitreje bliža koncu Medtem ko pišemo, je že poteklo nekaj dni, odkar so se v pomorskem oporišču Bi-zerti in njegovi neposredni bližini na poziv Varnostnega sveta prenehali krvavi boji tned francosko vojsko in tunizijskimi oboroženimi oddelki ter civilnim prebivalstvom, a kljub temu doslej še ni nobenega znaka, da se bo nepričakovano hudi spor tned Francijo in Tunizijo pričel reševati z miroljubnimi sredstvi. Na vabilo tunizijskega predsednika Habiba Burgibe je v Tunis dospel sam glavni tajnik Organizacije združenih narodov Dag Hammarskjoeld, toda tudi njegov prihod za sedaj ni koristil niti pomirjenju duhov. Predsednik Burgiba je med samim Hammarskjoeldovim bivanjem v Tunisu pred številnimi časnikarjami ostnj napadel Francoze in poudaril, da se francoske oborožene edinice še niso vrnile na svoje prvotne po^žaje, kot se je glasil sklop Varnostnega veta. »Zaradi tega — je Burgiba izjavil — bo tunizijska vlada ponovno spravila zadevo pred Varnostni svet in je že odredila, naj se nadaljujejo priprave na boj proti francoskim osvajalcem«. V svetu je nadalje vzbudil pozornost njegov poziv »bratskim državam«, v katerih se nahajajo francoska oporišča, naj prično odločno akcijo, da jih Francozi zapustijo. O pomoči, ki so jo ponudile zlasti arabske države, je pa dejal, da bo Tunizija morda sprejela določeno število prostovoljcev, iz-vežbanih za partizansko vojno, da pa že sedaj rada sprejme lovska letala, bombnike, navadne in protiletalske topove. DO KRAJA Iz vsega tega jasno izhaja, da namerava Tunizija do kraja vztrajati pri zahtevi, naj Francozi čimprej zapuste pomorsko in letalsko oporišče v Bizerti in naj se ji hkrati prizna suverenost nad določenim delom Sahare. V zvezi s hudim in nevarnim plamenom, ki je iznenada nastal v tej severnoafriški državi, si politični opazovaici še danes ne ^orejo razložiti globljih in odločilnih vzrokov, zaradi katerih se je Burgiba prav v (em trenutku vrgel v neizprosen boj proti Franciji. Mož je namreč veljal za prijatel-Ja Francije in celo za osebnega prijatelja generala De Gaulla ter za najbolj zapadno usmerjenega voditelja med Arabci. Zaradi tega se je tudi sprl z Naserjem in poskrbel, da je Tunizija izstopila iz Arabske zveze. Njegova zamisel je bila, naj bi vse dežele ob Atlaškem gorovju, se pravi Tunizija, Maroko in Alžirija, postale neodvisne in se kot takšne združile s Francijo v veliko Francosko-severnoafriško skupnost. S tem široko zasnovanim političnim programom je 25. julija 1. 1957 prišel na oblast, potem ko je ustavodajna skupščina Tunizije vrgla s prestola vladarja bega Sidi Lamina in spremenila deželo v republiko. DVA SKLEPA Spričo takšnega programa, kako si seda] moremo razlagati tolikšen preokret Burgi-bove politike? Na to vprašanje je danes težko odgovoriti. Pri vsej zadevi je javnosti znano le, da je tunizijska vlada tako rekoč čez noč postavila Franciji zahtevo, naj zapusti Bizerto, in je obenem sklenila, da bo s svojimi četami zasedla tisti del Sahare o katerem meni, da pripada Tuniziji. Zahtevo glede Bizerte Tunizijci utemeljujejo, češ da jim Francozi že tri leta obljubljajo, da se bodo pričeli z njimi pogajati o bodočnosti velikega pomorskega oporišča, a so doslej vselej našli kakšen vzrok, da so pričetek razgovorov odložili. Tunizijci pa zatrjujejo, da je takšno stanje zlasti zato nevzdržno, ker nobena država ni resnično svobodna in neodvisna, če nima popolne suverenosti nad vsem svojim ozemljem. NE MORE BITI PRAVI VZROK Nekateri pri tem pripominjajo, da ie takšno modrovanje sicer pravilno, vendai menijo, da to ne more biti pravi vzrok nove Burgibove politike do Francije. Pomemb- nejši se jim namreč zdi sklep tunizijske k'lade glede Sahare, kjer so Francozi nedavno tega odkrili bogata petrolejska ležišča. Burgiba je baje v zadnjem času pričel močno sumiti, da hočejo De Gaulle in njegovi sodelavci zanetiti prav v zvezi s Saharo spor med Tunizijci in Alžirci ter s tem razbiti ali vsaj močno omajati njihovo solidarnost in prijateljstvo. Ta cilj naj bt Francozi zasledovali ne toliko zato, da bi preprečili ustanovitev neodvisne Alžirije, temveč predvsem zato, da bi lahko tudi v bodočnosti imeli vso oblast v Sahari in neomejeno izkoriščali tamkajšnje na novo odkrito prirodno bogastvo. Medtem ko bi se Alžirci in Tunizijci prepirali glede razdelitve oziroma pripadnosti Sahare, bi Francozi lahko mirno gospodarili v vsej ogromni pu ščavi in sami imeli vso korist od petrolejskih vrelcev. Kot smo že omenili, so to le ugibanja o-ziroma mnenja nekaterih neprizadetih krogov, kajti pravi vzroki krize francosko-tu-nizijskih odnosov so za sedaj še odeti s tan čico tajnosti. Francozi so se pa ob nenadni spremembi politike tunizijske vlade morali čutiti hudo prizadete, če so proti slabo o-boroženim oddelkom tunizijske vojske in celo proti civilnemu prebivalstvu pognali svoje elitne čete — padalce in se v bojih po-služili letal, topništva in vojnega ladjevja, kar je na žalost povzročilo med Tunizijci nad 700 mrtvih in nad tisoč ranjencev ter ogromno gmotno škodo. Od kod sredstva za razvoj dežele Da sc Burgiba zelo zanima za Saharo in petrolejske vrelce, je povsem razumljivo. Tunizija je namreč gospodarsko nerazvita država, ki potrebuje ogromne kapitale za svoj socialno-gospodarski razvoj. Njeno največje bogastvo je kmetijstvo. Približno polovica vse orne zemlje je posejana z žitaricami, katerih pridelek pa je zelo nestalen, ker je dežela podvržena suši. Od ostalih prirodnih bogastev je treba omeniti zlasti kalcijeve fosfate in železo, ki pa se zaradi pomanjkanja goriva in električne sile r.e more predelovati v Tuniziji, temveč ga mo rajo izvažali. To velja ludi za svinčeno rudo in mangan, ki sta prav tako pomembni surovini tc severnoafriške dežele. Tunizija ima okrog 2 in pol milijona prebivalcev, od katerih je 2,300.000 Arabcev, 200 tisoč je Francozov in Italijanov, kakih 80 tisoč je Zidov. Do nedavno tega je bilo za Tunizijo značilno kričeče nasprotje med modernim gospodarstvom, ki je bilo v rokah Evropejcev, in silno zaostalim gospodarstvom domačinov. ' Z državno neodvisnostjo se je to nasprotje začelo sicer odstranjevati in v ta namen dobiva Tunizija znatno denarno pomoč tudi od Združenih držav, toda pot do končnega cilja je še zelo dolga in so zato potrebna ogromna finančna sredstva. Sahara je zato izredno važna, ker bi lahko njena petrolejska ležišča predstavljala pomemben in najcenejši vir dohodkov, ki bi lahko odločilno vplivali na socialno, politično in gospodarsko bodočnost Tunizijo. MEDNARODNA POLITIKA Toda pri tem so hudo prizadete ne samo koristi Francije, temveč prihaja do določene mere v poštev tudi mednarodna politika in zlasti odnosi med Zapadom in Vzho-(Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 30. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Zgodba o kraljevi vinski trti«, pravljica (Glavko Turk - Saša Rudolf), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Kvintet »Zadovoljni Kranjci«; 15.20 Pojeta Nico Fidenco in Milva; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 18.00 Turistični razgledi; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Moja kosa je kriižavna« (Le-Ija Rehar(; 22.00 Nedelja v športu. e PONEDELJEK, 31. julija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Iz, del skladateljev Julijske krajine: Valdo Medicus; 18.55 Flavtist Boris Čampa; 19.30 Znanost in tehnika: »Bioeleklronika«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Rossini: »Italijanka v Alžiru«, opera v 3 dej. Približno oh 21.30 »Nove knjige in izdaje«. • TOREK 1. avgusta, ob: 18.30 šulek: Simfonija št. 3 v e-molu. Ork. Jugoslovanske RTV vodi Milan Horvat; 19.00 Glasbena skrinjica, oddaja za mladino (Gojmir Demšar); 19.30 Življenje in usode — Fr. Orožen: »Lord Louis Mountbatten«; 21.00 Za kulisami II. svetovne vojne — Saša Martelanc: »Boj za zlato in denar«; 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev: »Polinezijska poezija«. • SREDA, 2. avgusta, ob: 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih — Drago Renar: »Stari trg in Pri Jezuitih«; 21.00 »Komedija o komediji«, igra v 3 dej. (Marjan Marinc), igrajo člani SG v Trstu; 22.35 Kcrnovi, Berlinovi in Rodgersovi motivi. • ČETRTEK, 3. avgusta, ob: 19.10 Folklora z vsega sveta; 19.30 »Na vakance!«, beležke študentom na počitnicah; 21.00 Znani dirigenti: Hans Knapperts busch — VVagner: Siegfriedova idila, Bruckner: Simfonija št. 4 v Es- duru, imenovana Romantična. Približno ob 21.20 »Andrej Hieng in njegova zbirka novel Planota« (V. Beličič); 22.35 Umetnost — Dušan Pertot: »Švicarsko kulturno pismo«. • PETEK, 4. avgusta, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.15 Komorni jazz: Charlie Mingus in Billy Russo; 19.30 Obletnica tedna — Ivan Rudolf: »25 let od sklenitve anglo - egiptovskega sporazuma o Sudanu«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.00 Garibaldinski pisatelji: »Ipipo-lito Nievo« (Jože Seražin). e SOBOTA, 5. avgusta, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45 Pojeta Jelka Cvetcžar in Majda Sepe z orkestrom Franca Russa; 15.30 Tržaški obiski: »Nabrežina«; 18.30 Iz. del slovenskih avtorjev— SlavenskT: Jugoslovanska suita za klavir, Lirični kvartet op, II; 19.30 Zena in dom; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 »Srečanje na pol poti«, veseloigra v enem dejanju (August Kotzebuc - Edvard Martinuzzi), igrajo člani RO; 21.35 Koncertni valčki. TEDENSKI KOLEDARČEK 30. julija, nedelja: 10. pobinkoštna nedelja 31. julija, ponedeljek: sv. Ignacij Lojolski L avgusta, torek: sv. Peter v vezeh 2. avgusta, sreda: Porcijunkula 3. avgusta, četrtek: sv. Lidija 4. avgusta, petek: sv. Dominik 5. avgusta, sobota: Devica Marija Snežna STEKLENE CESTE V tehniki se vsak dan pojavljajo nove plastične snovi. Poseben razmah so dobile v zadnjih časih umetne snovi iz stekla. S posebnim postopkom naglega segrevanja in ohlajevanja postanejo steklene zmesi trše in trpežnejše od železa ali jekla. Iznašli so že 65.000 različnih zmesi na podlagi stekla. Njih uporaba je postala naravnost fantastična. Iz trdega stekla bodo izdelovali vse-mirska letala; fosforescentno trdo steklo bo služilo za cestno podlago. Vse ceste bodočnosti bodo iz takega stekla, ki bo s svetlikanjem preprečila marsikatero nesrečo. V polarnih krajih so poskušali primešati trde steklene drobce z ledom in so odpornost ledene ploskve povišali za desetkrat. Položaj v Južnem Tirolu Na Južnem Tirolskem je še vedno v polnem teku policijski lov na atentatorje in iskanje dinamitnih skladišč. Policija je zaprla že 67 oseb, drugih 30 jih je priprtih. Po italijanskih poročilih so jedro odpora baje tvorili takozvani strelci. Napade pa raj bi izvrševali člani zveze »Borcev za svobodo«. Zveza naj bi bila ustanovljena že leta 1955 v Innsbrucku. Val atentatov sedaj ponehuje. Vodstvo Južnotirolske ljudske stranke se je ponovno izreklo proti uporabi nasilja. V tem smislu so se izrekli tudi južnotirolski poslanci pri razgovoru z notranjim ministrom Scelbo. Izjava pa nikakor še ne pomeni, da so se Južni Tirolci vdali in se odrekli popolni samoupravi bocenske pokrajine. Borba s političnimi sredstvi se bo torej še nadaljevala. Velika proslava v Ljubljani V soboto so v Ljubljani slovesno obhajali 20-Ietnico, odkar je Osvobodilna fronta pričela oboroženi upor proti okupatorju. V slovensko prestolnico je prispela velika množica ljudi iz vseh krajev Slovenije. Na slavnostni tribuni v Tivoliju je govoril podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek. V okviru proslave pa so bile še druge kulturne prireditve. Podeljene so bile Kajuhove nagrade za najboljša slovstvena dela s partizansko vsebino. Odprta je bila razstava 65 živečih slovenskih umetnikov. Dopoldne so v Križankah izvajali koncert kantat s tematiko osvobodilne borbe. V Muzeju revolucije so odprli nove zbirke. Proslava se je zaključila z veličastnim ognjemetom z ljubljanskega grada. Novo žarišče Ne tli samo v Tuniziji, Alžiriji, Kongu, Kuvvailu, v Berlinu, Angoli in Laosu, ampak tudi v Perziji je začelo močno žareti pod pepelom, šahu in novi Aminovi vladi delata preglavice dve stranki, in sicer skrajna desna nacionalna fronta in leva komunistična tudeh - stranka. Ta je prepovedana in deluje le tajno. Nacionalno fronto pa sestavljajo pristaši bivšega ministrskega predsednika Mosadeka, ki je že pred tremi leti poskušal strmoglaviti šaha Reza Pahlevija. Ko mu upor ni uspel, ga je šah najprej zaprl, sedaj pa živi konfiniran v bližini Teherana. Mosadekov vpliv je pa še vedno zelo velik. Za prejšnji petek je njegova stranka napovedala množično zborovanje na Jalalia -stadionu v Teheranu. Vlada je pa ukazala zasesti zborovališče s težkimi oklepniki in policijo na konjih. Na vsakogar, ki se je bližal stadionu, so Ostro streljali. V zgodnjih jutranjih urah je policija udrla v stanovanja vseh vodilnih oseb narodne fronte. Zaprla jih je dvesto. Zapečatila je tudi glavni strankin sedež in vse klube. S tem policijskim ukrepom pa nikakor ni pogasila žerjavice, ki tli pod pepelom. Ves Te heran je zastražen in nudi sliko vojnega taborišča. NOV ZDRAVNIK Na vseučilišču v Bologni je 19. t. m. diplomiral iz zdravilstva g. Pavel Pavlica iz Trsta. Novemu doktorju za uspeh iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam sc pridružuje tudi Novi list. Hitlerjevi krvniki V Frankfurtu sc pripravlja sodna obravnava proti skupini 24 nemških rabljev, ki so v taborišču Auschvvitz pomorili nad dva milijona jetnikov vseh narodnosti. Preiskava je že končana; dokazilno gradivo obsega 52 zvezkov s 4000 listinami. Prvi na seznamu je taboriščni poveljnik bivši polkovnik Rihard Baer. Aretirali so ga že lani proti koncu leta v šlezviku. Enajst let se je skrival pod napačnim imenom Neumann. Opravljal je službo gozdnega čuvaja, prepričan, da ga ne bo dosegla roka pravice. Dosli hitlerjanskih krvnikov se pa še izmika obsodbi. Med temi je tudi taboriščni zdravnik dr. Mengcle. Državni pravdnik ie razpisal na njegovo glavo dva milijona mark. Mengelc ima na vesti na tisoč umorov, katere je izvrševal nad nedolžnimi žrtvami s svojimi poskusi, ko jim je vbrizgaval strupeni fenol, da bi ugotavljal, kako ga prenaša človeško telo. Za tega zdravnika je pomenil človek manj kot bela miš, katere sc poslužujejo znanstveniki za poskuse. Mengelc je zbežal v pragozdni Mato Gros-so pri Paraguayu. Prejšnji leden je prišla novica iz Brazilije, da so zagrabili nekega doktorja Karata, ki naj bi bil zločinec Mcn-gele, a so pozneje vest preklicali. ARETIRALI SO ZNANEGA PROFESORJA Na letališču v Frankfurtu je v torek zvečer policija aretirala profesorja Kurta Leibbranda. Njegovo ime je v učenjaškem svetu zelo znano; slovi 'kot strokovnjak v urbanistiki in prometu. Zadnja leta je predaval na univerzi v Zurictiu. Njegova aretacija je zalo zbudila veliko pozornost po vsej Nemčiji. Duhovi so se pa kmalu pomirili, ko je državni pravdnik pojasnil, da je profesor Leibbrand med umikanjem nemških čet iz Francije ukazal postreliti 30 italijanskih delavcev, dodeljenih njegovi četi. —O— Tunizijsko - francoski spor (Nadaljevanje s 1. strani) dom. Zato se zadnji dogodki v Tuniziji hote ali nehote spreminjajo v mednarodno politično vprašanje, ki ga ni mogoče podcenjevali. In Tunizijci tega niti ne skrivajo, temveč se čedalje bolj trudjo, da bi sedanji spor dobil vse večji mednarodni obseg. Tunizijski veleposlanik v Washingtonu, k’, je Burgibov sin, je pred dnevi izjavil, da »mora svobodni svet čimprej poseči v s'i danje dogodke, dokler ne bo posegel kakšen drug svet«. Očitno je, da je s tem mislil na Sovjetsko zvezo, kateri sc sedaj nudi lepa prilika ne samo, da poglobi razprtije med zahodnjaki, ampak da posredno ali neposredno razširi svoj vpliv tudi na Severno Afriko, kar ji je bilo zaradi zapahne usmerjenosti predsednika Burgibe doslej nemogoče. Kako se bodo stvari dejansko razvijale, bo sicer pokazala bodočnost, a že danes je jasno, da se kolonializem v Afriki čedalje hitreje bliža koncu in da tega zgodovinskega razvoja ni mogoče več zaustavljati s silo. Od pametne politike zapada pa bo odvisno, če ne bo skupno s kolonializmom konca tudi zapadne kulture in civilizacije t"r vseh pridobitev, ki si jih je človeštvo prJ' dobilo s svojim stoletnim bojem in žrtvami- Še en AmeriKanec v osvetje Drugi ameriški zvezdni letalec Grissom se je srečno vrnil s poleta v osvetje. »Gus«, tako ime so vzdeli Amerikanci astronavtu Grissomu, je vzletel nekoliko više kot njegov prednik Alan Shepard dne 5. .maja. Raketni izstrelek, katerega konica je nosila ponosno ime »Zvon svobode 7«, je švignil v svetovni prostor z bliskovito naglico 8500 km na uro in je dosegel višino 190 kilometrov v daljavi 490 kilometrov od vzletne točke. Med poletom je bil Grissom stalno v zvezi z Zemljo, in sicer s tovarišem She-pardom na letališču Cape Canaveral. Vse je šlo v redu, še bolj kot prvič. Samodelni aparati so sproti snemali okolico in pisali podatke ter jih pošiljali na oporišče. Ob določenem času se je Gus v višini 6000 metrov odtrgal od rakete ter se je s konico, pritrjeno na ogromno padalo, spuščal na morsko gladino. Tu bi se bila kmalu zgodila nesreča, pravzaprav se je. Pri udarcu na vodno ploskev je udrla voda v letalski prostor, tako da je moral Grissom s posebno pripravo predreti steno in se rešiti s plavanjem. Potopil pa se je v morsko globino »Zvon svobode« z vsemi dragocenimi po- banlani pojde i/ IVIoski/o Po dolgem oklevanju se je ministrski predsednik le odločil, da bo odpotoval skupno s Segnijem na politični obisk v Moskvo. Odšla bosta 2. avgusta. Rimska vlada se je predhodno posvetovala z vsemi zapad-r.imi državami, ki so odobrile njegovo pot. Pristanek so dale tudi vse stranke, ki podpirajo vlado. V razgovorih s Hruščevom in Gromikom bosta italijanska državnika v pr- vi vrsti poudarjala trdno enotnost zapad-nih sil in odločno italijansko povezavo z njimi. To pa zato, ker so se v tujem časopisju že slišali glasovi, da bi Hruščev rad s kakimi dobrohotnimi ponudbami privabil Italijo bolj na svojo plat. Iz izjav, ki so jih doslej dali italijanski politiki, je pa ta strah neopravičen. Pozitiven uspeh obiska bo pa le, če bo Fanfani dokazal vzhodnemu bloku, da je treba vsa mednarodna sporna vprašanja reševati v duhu splošne vzajemnosti, ne pa po načelih blokovske politike. datki in filmskimi posnetki vred. Poskus bodo kmalu ponovili. Zato pa ni Grisso-mov polet nič manj važen, ker je dokazal, kje je še kaj treba popraviti, da bo lahko človek poletel v osvetje in nazaj domov. Kot Shepardu, tako so tudi Grissomu podelili najvišja odlikovanja. Na posebni tiskovni konferenci je poročal o svojih vtisih. Kar je pa tajnega, je seveda razodel samo posebni komisiji. —0— Kennedy o Berlinu V torek zvečer so milijoni Američanov poslušali govor predsednika Kennedyja, Kt je poudarjal, da se Amerika ne boji žuganj sovjetskega prvaka Hruščeva zaradi Berlina. Odločno je zatrdil, da bodo zapadne sile branile svoje pravice v Berlinu tudi s silo, če bo potrebno. Ne odpoveduje se pa pogajanjem, če jih bo nasprotna stranka želela. Dogovori pa ne bodo uspeli, če se sovjetom ne dokaže, da je tudi zapadni svet dobro pripravljen. Zato bodo Združene države povečale število vojske na en milijon mož. Za novo oborožitev bo predsednik še ta mesec zahteval dodatek 3247 milijonov dolarjev. Povišalo se bo število letal. Bojne ladje, določene za razorožitev, bodo znova popravili in še nove zgradili. Skratka, obo- rožitev na največji podlagi! Kennedy je še dodal, da so vsi ti ukrepi samo odgovor na zvišanje sovjetske vojaške bilance in žuganj e sovjetov, da bodo s potezo peresa prečrtali pravice zapadnih sil, da ostanejo v Berlinu in branijo svobodo dveh milijonov ljudi. Posebne kredite dveh milijonov dolarjev zahteva Kennedy tudi za obrambo in za gradnjo protiatomskih zaklonišč. Odločni predsednikov govor, ki stavi Moskvo pred izbiro med vojno ali mirom, bo podkrepii še njegov odposlanec Mac Cloy, ki je prinesel Hruščevu posebno pismo o trdni vo lji Združenih držav, da se bodo uprle slehernemu sovjetskemu poskusu, spremeniti s silo obstoječi politični položaj. »MESTO MIRU« Angleška laburistična stranka je prišla na prav izvirno misel, kako bi se dal rešiti spor za Berlin. V ponedeljek je skupina poslancev omenjene stranke predlagala, naj se iz Berlina ustanovi »mesto miru«. Berlin naj bi poslal nevtralno okrožje z lastno upravo, policijo in vsemi samostojnimi mestnimi napravami. Odvisen naj bi bil naravnost od Organizacije združenih narodov. Zahtevajo tudi, naj se prenese v Berlin sedež Združenih narodov z vsemi uradi in vse mednarodne organizacije. Mesto bi lahko samo od njih živelo. Nevtralni Berlin bi nehal biti jabolko razdora med Za-padom in Vzhodom, meščani bi pa živeli mirno in udobno življenje. Nova tehnika za merjenje časa Prejšnji mesec so v francoskem mestu Besangonu odprli deseto mednarodno razstavo urarske umetnosti. To mesto, ki se nahaja v pogorju Jura, kjer je že od nekdaj doma urarska obrt, je že od 16. stoletja dalje slovelo kot središče umetnosti za merjenje časa. Prvotno je urarstvo vzniknilo na pobudo francoskega kralja Franca I. že v 15. stoletju v dolini reke Loire, v kraju Bloy. Pred 500 leti so mehanične ure prišle v modo. Kdorkoli je bil le kaj premožen, se je ponašal z urami, sestavljenimi na najbolj u-metne načine. Za časa verskih vojn se je 1'LITVICKA JEZERA večina urarskih mojstrov preselila na švicarsko stran pogorja Jure. Že v nasiadnjem stoletju pa se je urarstvo spet razcvetelo v francoskih gorskih pokrajinah Doubs in Visoke Savoje. Francoski urarski izdelki so od tedaj preplavili svetovna tržišča. Nad 430 tovarn je raztresenih okoli Besangona. V Savoji, in sicer v okolici Annemasse, se je razvilo drugo središče. Tukaj pa izdelujejo bolj posamezne dele za ure. Obrt, ki je postala že tovarniška, se je v stoletjih močno izpopolnila. Še danes je potrebno za eno samo uro delo dvanajstih izvežbanih strokovnjakov. Neverjetno ie narastla tudi kupčija z urami. V začetku tega stoletja so francoske urarne v Juri izdelale približno dva milijona ur letno. Pred civerna letoma so jih pa poslali v svet že nad pet milijonov v vrednosti štirih milijard frankov. Francoskim uram pa dela po vojni velikansko konkurenco japonska tiranska proizvodnja. Japonski izdelki so zelo natančni in zelo poceni. Evropska industrija ur se je morala še bolj specializirati, da vzdrži tekmo z japonskim urarstvom. Prav na že omenjeni mednarodni razsta- vi so urarji razstavili prava čuda modernih izdelkov. Japonci so pokazali ure, katere gonijo radijski valovi .ter kažejo točen astronomski čas. še naprednejši so Francozi, ki so razstavili ure na fotoelektrične cevke; kolesje takih ur se vrti na pogon sončne p-nergije ali celo samo s pomočjo svetlobnih žarkov. Iznašli so za zunanje dele ur tudi snovi, ki jim ne škoduje zračni kisik in so protimagnetične. Polagoma bomo nosili samo elektronske ure. Stare kukavice, ure z nihali, žepne »čebule« in podobne bodo ostale samo še spomin na stare čase. (,1 T'l2«5 /1VI) It ----------------- Izidi zrelostnih izpitov na naših šolah Konec prejšnjega tedna so se zaključili zrelostni izpiti na slovenski višji realni in klasični gimnaziji v Trstu, kjer so, kot znano, polagali izpite tudi dijaki z goriške klasične gimnazije. Vseh maturantov je bilo 59, in sicer 15 z realne gimnazije, 13 s klasične gimnazije in 11 s klasične gimnazije v Gorici. Na tržaški klasični gimnaziji je izdelalo 6 dijakov, in sicer: Karel Marc, Savo Spacal, Viito Svetina, Aljoša Volčič, Diana Mar-kežič in Marija štrukelj. Z goriške klasične gimnazije so z uspehom položili izpite štirje kandidati, in sicer: Roman Di Battista, Marija češčut, Aleksandra Mikuluš in Magda Sfiligoj. Na realni gimnaziji je izdelalo 5 dijakov, in sicer: Pavel Fonda, Marino Lukša, Gregor Mikuž, Adrijan Sancin in Ana Marija Metlika. Od vseh 39 maturantov je v poletnem roku padel lc en dijak, 23 jih ima popravne izpite jeseni, 15 pa jih je z uspehom zaključilo srednješolske študije. V začetku tega tedna je zaključila svoja dela tudi maturitetna komisija na trgovski akademiji, kjer je polagalo zrelostne izpite 47 dijakov. Od teh jih je izdelalo 17, in sicer: Darij Berginc, Zofija Vodopivec, Marija Černe, Licia Costa, Danilo Jakin, Julij Nadrah, Gianna Sancin, Ana Marija Sugan, Ana Vremec, Marij Žiberna, Irena Lupine, Magdalena Mahnič, Bruno Merzek, Neva Si-gulin in Dino Šušteršič. Popravne izpite v jeseni ima 24 dijakov, šest pa je bilo zavrnjenih. Izidi zrelostnih izpitov na obeh slovenskih zavodih na splošno niso slabi in so več aili manj enaki izidom na sorodnih italijanskih šolah. Na realni in klasični gimnaziji je izdelalo 38,46% kandidatov, na trgovski akademiji pa 36,17%. Kar preseneča, je število popravnih izpitov iz italijanščine; na realni in klasični gimnaziji jih je 15. na trgovski akademiji pa 21. Kje so vzroki tega stanja? Ker težko verjamemo, da bi se slovenski dijaki ne mogli danes dobro naučiti italijanščine, o-staneta dve možnosti: ali da se med šolskim letom ne posveča dovolj pozornosti pouku tega jezika, ali pa da so izpraševalci pri maturah zelo strogi in zahtevni. Po našem bi moralo veljati načelo, da morajo naši dijaki ob zaključku srednje šole brez- Gabrovec: PREUREDILI BODO ŠOLSKO POSLOPJE Pred dnevi so na Tehničnem uradu v Trstu bila oddana na javni dražbi preuredit-vena dela šolskega poslopja v Gabrovcu. S J sredstvi, ki so bila nakazana zgoniški občini v zadnjem gospodarskem načrtu, bodo poslopje zvišali za eno nadstropje. Ko bodo dela zaključena, bodo otroci iz vrtca imeli pouk v pritličju, osnovnošolski otroci pa v prvem nadstropju. Na dražbi je dela prevzelo gradbeno podjetje Milič z Opčin. hibno obvladati italijanski jezik in na splošno poznati italijansko slovstvo, vendar bi ne smeli od njih zahtevati zlasti kakšne podrobnosti iz življenja in del raznih italijanskih avtorjev, kar je gotovo postranskega pomena za splošno kulturo posameznega izobraženca. Maturantom, ki so izdelali, iskreno čestitamo, tistim, ki bodo popravljali, pa želimo, da bi jeseni uspešno prestali preizkušnjo. —0— SE BO CENA BENCINU ZNIŽALA? Tržaška demokristjanska poslanca Bologna in Sciolis sta vložila v poslansiki zbornici zakonski predlog, po katerem se lastnikom avtomobilov in motorjev s Tržaškega ozemlja mesečno nakaže določena ko'i-čina goriva z znižanim davkom na proizvodnjo. Višina davka naj bi se znižala za 70 odstotkov, tako da bi bila tudi cena goriva nižja. Cena navadnega bencina, ki bi ga delili na kupone, bi znašala okrog 58 lir za liter. V poročilu k zakonskemu predlogu je med drugim rečeno, da je pocenitev goriva potrebna, ker sedaj mnogi avtomobilisti nabavljajo bencin v sosednem jugoslovanskem pasu, kjer je gorivo cenejše, kar pa povzroča znatno škodo kakim 120 osebam, ki imajo v zakupu bencinske črpalke na vsem Tržaškem ozemlju. Nabrežina: KOMU BODO DODELILI STANOVANJA? Ustanova za gradnjo ljudskih hiš (IACP) je s posredovanjem občinske uprave poskrbela, da sta se v zadnjem času v občini sezidali dve poslopji, in sicer eno v Devinu z 9 stanovanji ter eno v Nabrežini z 8 stanovanji. Obe hiši sta bili zgrajeni na osno- vi posebnega zakona za odpravo nezdravih stanovanj. To je važno podčrtati, kajti mnogi mislijo, da bo občinska uprava sedaj dodeljevala ta stanovanja posameznimi prosilcem. V resnici pa ni tako. Prošnje za stanovanja bo namreč reševala posebna komisija, ki ji bo predsedoval neki višji uradnik s prefekture, občina pa bo v njej imela enega zastopnika, ki bo torej imel samo en glas. To je treba tudi zato omeniti, ker je na razpolago le 17 stanovanj, prosilci pa so 103, kar pomeni, da 86 prošenj ne bo mogoče tokrat sprejeti. Ne glede na to bi že sedaj radi opozorili člane komisije, naj posamezne primere proučijo z vso resnostjo in skrbnostjo. Kar zadeva prosilce iz Devina, ne more biti dvoma, da imajo prednost pri dodeljevanju stanovanj družine, ki bivajo v tako imenovanem »magazinu« v bližini restavracije Ples. Zato pričakujemo, da bodo ti prosilci končno vendarle dobili primerno streho. »Veseli planšarji« V prosvetni dvorani Igo Gruden so nas v nedeljo zabavali »Veseli planšarji«. Dvorana je biia seveda pretesna, da bi lahko sprejela vse občinstvo. Prvotno je bilo re- čeno, da bo prireditev na prostem, toda pri reditelji so se zaradi slabega vremena od ločili za dvorano. »Veseli planšarji« so nastopili tudi na Kontovelu in tudi tu privabili lepo število mladine. OBVESTILO ZA PROFESORJE šolsko skrbništvo sporoča, da so v poslopju v:š je realne gimnazije v Trstu do 30. t. m. na vpo- gled prednostne lestvice, za poverjena mesta na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1961/62. Prizadeli si jih lahko ogledajo vsak dan od 10.-12. ure. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1961/62, da rok za vlaganje prošenj poteče dne 31. julija. Pozivamo vse prizadete, da prošnje za sečnjo vložijo pravočasno. Prošnje, vložene po predpisanem roku, se ne bodo sprejemale. Za vsa obvestila naj se vsak posameznik zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v ulici Geppa 9. Uradne ure so od 8.30 do 13. ter od 15. do 18. ure razen ob sobotah popoldnfc. LJUDSKO ŠTETJE Vse občine v pokrajini so že dobile ukaz, naj se pripravijo na ljudsko štetje, ki je razpisano za dan 15. oktobra. Zadnji popis prebivalstva se je izvršil pred desetimi le-ti, in sicer 4. novembra 1951. Ljudsko štetje je precejšnjega pomena, žlasti za naše slovenske kraje videmske pokrajine. S štetjem se bo namreč tudi ugotovilo socialno stanje prebivalstva. V tej zvezi se že sedaj lahko ugotovi, da število prebivalstva pada zlasti v gorsikih in gospodarsiko zaostalih vaseh. Dejstvo o številčnem upadanju prebivalstva podprejo tudi številke. V videmski pokrajini se je število prebivalstva v zadnjih 40 letih znižalo za dva odstotka. Samo na sebi to še ni veliko, toda če primerjamo ta dva odstotka z gibanjem prebivalstva v državi, spoznamo kričečo razliko. Pri nas pada, čeprav polagoma, v državi je pa na-rastlo za 25 odstotkov! Vzroki, da je vedno manj prebivalstva, so bili že ponovno raziskani in dokazan5. Poglavitni vzrok je v gorskih vaseh stalno izseljevanje. Pristojno prebivalstvo, to je tako, ki ima še bivališče v vasi, se še vzdržuje na približno isti višini. Sezonski delavci obdržijo namreč občinsko pravico v domačem kraju, prisotni pa niso. Njih delovne roke so v tujini. Domača zemlja jih pogreša, skromna posestva propadajo, hiše so prazne! Ta žalostna slika se bo pri prihodnjem ljudskem štetju spet razgalila v vsej svoji strahoti, posebno v gorskih slovenskih vaseh. PRAPOTNO Prejšnjo nedeljo smatrajo za eno še najbolj srečnih glede cestnih nesreč po furlan-sko-beneških cestah. Vsaj smrtnih slučajev se ni nič pripetilo. Vendar moramo poročati o dveh prime-tih, ki kažeta naravnost zločinsko naravo nekaterih predrznih cestnih vozačev. Prvi se je pripetil v Prapotnem, prav pri vasi-Vaščan Jožef Zanutič, star 53 let, je mirno šel svojo pot, kar pridrvi za hrbtom av-to in trešči moža na rob ceste. Voznik sf ni ustavil, da bi ranjencu pomagal, marveč STARŠEM V PREMISLEK Vpisovanje v prvi razred nižjih srednjih šol je dejansiko že zaključeno. Vendar so v posebnih primerih dovoljene izjeme. Iz vpisovanja je razvidno, da niso vsi slovenski starši storili svoje dolžnosti. Nekateri še vedno menijo, da se bo njihov otrok bolje prerinil skozi življenje, če ga vpišejo v italijanske šole. Drugi se izgovarjajo, da se boje delodajalcev, če pošljejo sina v slovenske šole. Takim izgovorom, zlasti sedaj, ko so slovenske šole uzakonjene, že nihče teč ne verjame, V starših samih je prema- lo zavesti in tudi skrbi za bodočnost otrok. Dijaki iz slovenskih šol pridejo temeljito pripravljeni; to so dokazale tudi letošnje mature. Tako na učiteljišču kot na višji gimnaziji so se goriški dijaki prav dobro odrezali. Pa ne samo to; iz slovenskih šol pridejo dijaki, ki poznajo dva jezika. Pri vedno bolj razvijajoči se trgovini med Jugoslavijo in Italijo iščejo podjetja tja do Milana ljudi, ki prav dobro obvladajo slo- - Hnncilhfon rMroct je 'kar zločinsko pobegnil. Našega vaščana so šele kasneje pobrali mimoidoči in ga prepeljali v čedadsko bolnišnico. Revež ima zlomljenih več reber in je ves potolčen po obrazu. Hujši primer se je pa pripetil na stranski cesti med Čento in Čedadom. Po poti je pridirjala med hrupom in pokanjem motorjev skupina pobalinov. Seveda niso opazili na cesti triletnega otročiča. Zaleteli so se vanj in ga povozili tako hudo, da je v nevarnosti za življenje. Za take zločince in pobaline je nekaj let težke ječe premalo! OVČJA VAS Na ovinku ceste proti žabnicam, in sicer v bližini železniške postaje, so se že večkrat pripetile hude avtomobilske nesreče. Posebno huda nezgoda se je pripetila v soboto zvečer, šest prijateljev iz Rezije je v avtu spremljalo domačina, namenjenega na postajo v Trbiž, da se odpelje na delo v Nemčijo. Pri postaji v Ovčji vasi je vozač zavozil preveč na desno, ker je opazil ob progi orožniško patrolo. Hipec nepazljivosti je postal usoden. Trčil je ob obcestni kamen s tako silo, da se je vozilo dvakrat prevrnilo 'n se je dobesedno razsulo. Petorica potnikov je na čudežen način ostala nepoškodovana. Nekega 21-letnega mladeniča je pa treščilo na asfalt. Hudo ranjenega so peljali v bolnišnico v Gemono, a je po poti izdihnil. TRBIŽ Na pontebanski cesti je še vedno toliko Nevarnih ovinkov, da se pripeti zlasti ob nedeljah zvečer in ob ponedeljkih mnogo ne-^reč. V ponedeljek sta trčila na ovinku pred ^ožnico velik tovornjak s prikolico in ne-avstrijska avtocisterna. Obe težki vozili se postavili povprek čez cesto! Pri tem ,e avtocisterna zadela v motorno kolo, na ka-*erem sta se vozila dva starejša zakonca s Koroškega. Sunek je oba vrgel pod cesto, kjer si je mož Viktor Raffling razbil loba-ni°, njegova žena pa si je zlomila medeni-00 in desno nogo. Oba sta v nevarnosti za Življenje. Krivda je na tovornjakih, ki so Preveč divjali, in pa seveda na nevarnih ovinkih. venščino in italijanščino. Jasno je zatorej, da imajo absolventi slovenskih šol več možnosti za zaposlitev kot drugi. Pridemo pa še do tretje vrste staršev. To so tisti, ki še vedno pošiljajo svoje otroke v italijanske nunske šole, k uršulinkam, no-tredamkam ali drugam. Zanimivo je, da so to zlasti meščanske družine. Za narodnost jim ni mar, čeprav je imajo polna usta. Za versko vzgojo? Tudi dvomimo. Morda žive še v nekaki taVčarjanski malomeščanski romantični miselnosti, ko se je zdelo imenitno, da so gospodične hčerke obiskovale samostanske šole in so potem čivkale po nemško. Ugotovili smo. da v Gorici obiskuje več desetin slovenskih dijakinj italijanske samostanske šole Zato se strinjamo s Katoliškim glasom, ki v zadnji številki opozarja starše, »naj se nič ne ozirajo na nune ali na redovnike, ki jih morda vabijo, da pri njih puste otroke, slovenski otrok spada v slovensko šolo!« SEJA OBČINSKEGA ODBORA V ponedeljek se je novoizvoljeni odbor soriškega županstva zbral k prvi seji, na kateri so si odborniki razdelili poslovna področja. Med sejo je prišel v dvorano tudi goriški prefekt dr. Nitri, da vrne Zupanov obisk. Po nagovoru župana Poterzia se je prefekt zahvalil za pozdrav. V odgovoru je izrazil voščila za razvoi go riškega mesta, katero je vladi ta^o nri srcu, da izdaja zanj posebne ugodnosti. Ne nameravamo polemizirati z g. prefektom. pripomnimo pa, da razen proste cone, ki koristi v večji meri le nekaterim, ne vidimo tako strašnega gospodarskega razmaha. Ob koncu svojih besed je prefekt pozdravil vse navzoče. Za svojo osebo je pa pripomnil, da bi rad še dolgo ostal v Gorici, kjer se prav dobro počuti. Mi smo tudi o tem prepričani. GORIŠKA TRGOVINA Trgovinska zbornica je izdala poročilo o potoku trgovine za mesec maj. Iz podatkov izhaja, da ni prodaja v primeri s prejšnii-mi meseci padla, a tudi ni narastla. Dokazljiv le Pa pojav, ki nič kaj ugodno ne podčrtuje dobro gospodarsko stanje goriškega prebivalstva. Čedalje bolj namreč narašča kupovanje na obroke, Prišlo je že tako v navado, da marsikatera uradniška družina že prvega v mesecu razdeli svoje mesečne prejemke za izplačilo obrokov. živahne so bi'e trgovinske izmenjave v cbeh obmejnih pasovih. Izdanih je bilo u-voznih dovoljenj za 53,5 milijona lir, izvoznih pa za 148.5 milijona. Zanimiv pojav je tudi naraščanje naložb na poštni hranilnici. Te so narastle v primeri z mesecem februarjem kar za 49 milijonov lir in znašajo 3949 milijonov. Kakor kaže, so Goričani po svoje varčni. Nosijo denar v hranilnico, kupujejo pa na obroke. ' ŠTEVERJAN Za dan 20. avgusta so razpisane letošnje števerjanske umetniške slavnosti. Morale bi biti že spomladi, toda napoti so bile volitve ter »lodrica za Gorico«. To je pa takole. Krajevne števerjanske svečanosti so pravzaprav tekme slikarjev na prostem, to v Formentinijevem parku in potem sledeča vinska pokušnja v Formentinijevi grajski osmici, tudi na prostem. Tekmovalnemu umetniškemu odboru predseduje grof For-mentini, ki tudi deli nagrade zmagovalnim umetnikom. Razlika med lansko in letošnjo števerjan-sko nagrado je ta, da so lani morali umetniki vpričo občinstva risati okolico, kakor daleč so nesle oči, letos pa je dovoljeno, da si umetniki sami izberejo snov risbe. V kratkem bo izšel tudi opis »števerjanskih umetniških nagrad«, ki bodo po mnenju zasnovateljev zelo okrepile turizem v naših Brdih. RUPA Prejšnji teden smo pri nas pokopali soseda Franceta Pahorja. Učakal je 77 let. Bolehal je že več časa, dokler ni podlegel bolezni. Naj mu bo lahka domača zemlja. Družini izrekamo globoko sožalje. Pripomniti moramo še nekaj o mlatvi pšenice. Letošnja letina je bila še precej dobra, kljub temu bi pa šlo kmalu precej pridelka v zgubo, ker ni bilo o pravem času mlatilnice. Prejšnja leta jih je bilo na razpolago kar po več, letos pa o pravem času nobene, žito je moralo več časa ostati v snopih kar pod milim nebom. Samo lepemu vremenu se imamo zahvaliti, če smo žito v dobrem stanju spravili pod streho. V bodoče bi bilo zelo potrebno, da bi se za to odgovorni ljudje točno in o pravem času sporazumeli in najeli mlatilni stroj. Mislimo tudi, da bi bilo popolnoma naravno, če pridejo v takem slučaju najprej na vrsto domači ljudje in potem šele drugi. POKRAJINSKI SVET V soboto 'se bodo zbrali pokrajinski svetovalci na prvo redno sejo. Na dnevni red ie postavljenih dvanajst točk. Med temi je vpisano tudi imenovanje skrbnika pokrajinskih muzejev, ravnatelja pokrajinske umobolnice, članov komisije za odmero pokrajinskih davkov in še nekatere točke, ki se tičejo odmere prispevkov za pokrajinske uslužbence. Vse polno je pa še drugih problemov, ki čakajo rešitve. Delo novih pokrajinskih svetovalcev se začne prav sredi poletne vročine, toda morajo se potolažiti, ker o ofcaiek Dcso(|a Prof. Magnussen jc stal nepremično pred radarjem ne da bi dvignil pogled blesteče, žive ploskve. Pater je čez hip globoko zavzdihnil in sc prekrižal, šele la njegova preprosta in spontana reakcija na najbolj dramatični dogodek človeške zgodovine je vzdramil mladega časnikarja iz otrplosti. Njegova na ji nstinktiv-nejša reakcija je bila v tem, da je izrazil svojo misel in občutek prvega hipa na papir: . 24.00: Svobodni svet, to smo zdaj le šc mi na »L.iberty«, begunci, ki z odlomkom svetlobne hitrosti drvimo proč od Zemlje, v vesoljski prostor. Morda nas ne bo nikdar več nazaj. In če se bomo še kdaj vrnili na Zemlijo, kaj bomo našli na njej? Hotel bi prespati ves čas do tistega hipa, da bi mi ne bilo treba prenašati te tesnobe, ki se me je zdajle polastila, ko je zadonela tista prekleta, veličastna himna, s katero slavi človeštvo pogreb svoje svobode. Morda bom res zaprosil prof. Magnussena, da me da hibernetizirati. Toda ne smemo se vdati obupu. Dokler smo mi živi, še m vse izgubljeno. (Dalje) EN AVTOMOBIL NA 33 oseb Razvoj avtomobilske industrije v svetu Najprej moramo povedati, cla je dandanes na svetli približno 82,500.000 avtomobilov, kar pomeni, da pride en avtomobil na 33 ljudi. Največ avtomobilov je v ZDA, kjer jih je skoraj 56 milijonov (povprečno en avtomobil na tri osebe). Oglejmo si število avtomobilov po raznih ceili-nah. Največ jih je seveda na ameriškem kontinentu, in sicer 61 milijonov. Same ZDA imajo, kyt smo že omenili, skoraj 56 milijonov vozil. Za ZDA pri de Kanada s 3,400.000 fen avto na 4,7 prebivalca), nato Brazilija (400.000) in.Mehika (350.000), Na drugem mestu je Evropa, kjer je več kot 16 milijonov avtomobilov. V Evropi je največ avtomobilov v Vel. Britaniji, in sicer 4,250.000 (en avto na 12,1 prebivalca). Sledijo Francija (3,750.000 — 11.7), Zah. Nemčija (2,700.000 — 20,0), Italija (1,300 000 — 40,3), švedska (850.000 — 8,6), Belgija (620000 — 14,5) in Sovjetska zveza (420.000 — 349,4). Glede na število prebivalcev ima največ avtomobilov Švedska, kjer pride.en avto na 8,6 prebivalca, najmanj pa Romunija, kjer pride en avto na 2.147,5 prebivalca. Jugoslavija je na 23. mestu, ker ima 12.500 avtomobilov (1.452,8). Na afriški celini je 1,500.000 avtomobilov, in od teh jih je skoraj polovica v Južni Afriki (700.000 — 20,2). Maroko in Alžirija imata skupno skoraj 300 tisoč avtomobilov. V Aziji je do sedaj samo 1,200.000 vozil. Na prvem mestu je Japonska (250.000 — 442,3), na drugem pa Indija (200.000 — 1.975,7). Na Kitajskem je samo 26.000 avtomobilov (en avtomobil na 23.076,9 prebivalca). V Oceaniji pa je 2,200.000 avtomobilov in od teh jih je največ v Avstraliji (1,600.000 — 6,0) in v Novi Zelandiji (460.000 — 4,7). SVETOVNA PROIZVODNJA RAHLO PADA Statistike dokazujejo, da vsako leto izdelajo kakih 10,200.000 avtomobilov. Ugotovljeno je, da sve- tovna proizvodnja zdaj rahlo pada. ZDA, katere imajo največji delež pri svetovni proizvodnji, saj same izdelajo polovico avtomobilov na svetu, so leta 1957 izdelale 7,200.000 avtomobilov, lani pa samo 6,700.000, torej 500.000 avtomobilov manj. ZDA na zadujejo tudi v izvozu. Lani so izvozile približno 120.000 avtomobilov, leta 1957 pa trikrat več. Kanadska proizvodnja (350.003 avtomobilov le!no) ima zelo majhno vlogo. V Aziji je največji proizvajalec Japonska s približno 200.000 avtomobili le.tno. Kaj pa Evropa? Takoj moram ) podčrta'i, da je evropska pro-zvodnja v stalni rasti, kar ve'ja tudi za izvoz. Leta 1957 so v Evropi izdelali 4,000.000 avtomobilov, lani pa skoraj 5 000.003; od teh sta skoraj 2,000.000 šla v tujino. Največ avtomobilov izde lajo v Nemčiji. Lani je namreč proizvodnja znaša la 1,820.000 (leta 1957: 1,200.000), od katerih gre skoraj polovica v svet. Na drugem mestu je Vel. Britanija (1,200.000 avtomobilov na leto, 500X00 za iz voz), na tretjem je Francija s skoraj enakim številom vozil. Na četrtem mestu najdemo Sovjetsko zvezo (550.000 avtomobilov), na petem pa je Italija, ki izdeluje v dvanajstih mesecih približno 470 000 avtomobilov; izvozi pa jih 220.000, torej skoraj polovico. AMERIŠKI IN JAPONSKI AVTOMOBILI Kot smo že rekli, so lani ZDA izdelale 6,701.307 avtomobilov (nekaj več kot leta 1959 — 5,599.489 toda nekaj manj 'kot leta 1957 — 7,202.298). Največje ameriške tovarne avtomobilov so: General Mo tors, Ford in Chrysler. Sledita še skupini Rambler (lani 485.000 avtomobilov) in Studebaker (105 000). Tovarne General Motors so lani izdelale 3.193.151 avtomobilov sledečih znamk: Chevrolet (1,614 000), ki je najbolj znano vozilo v ZDA, Pontiac (418.000), Oldsmobile (362.000), Buick (271.000), Corvair (250 Najznačilnejši avtomobili na svetu 1. VOLKSVVAGEN (Nemčija), 2. OPEL »Rekord« (Nemčija), 3. DAF 600 (Nizozemska), 4. AUTO UNION »D.K.W.« - Junior (Nemčija), 5. VOLVO »P. 1800« (Švedska), 6. ALFA, ROMEO »2000« (Italija), 7. DAUPH1NE »Renault-Alfa Romeo« (Francija-Italija), 8. CITROEN »ID 19« (Francija), 9. FIAT 1300 (Italija), 10. AUSTIN A 40 INNOCENTI (Anglija Italija), 11. DATSUN 1000 (Japonska), 12. SUBARU 360 (Japonska), 13. MOSKVIČ 1220 (Sovjetska zveza), 14. ČAJKA (Sovjetska zveza), 15. CADILLAC »Fleetvvood Sixty Special« (ZDA), 16. PONTIAC »Star Chief Vista« (ZDA) in 17. LINCOLN (ZDA). e m» $ 1 ■i — i > % E Br ~^==2w r- 17 Modemi ameriški avtocesti, znani pod imenom Nevv Jersey Turnpikc (spadaj) ter Garden State Parkway (zgorJaj). Na vrbu so stranske poli, ki 'vodijo avtomobile na spodnje 'avtoceste tisoč), Cadillac (158.000). Tovarne General Motors so lani dale v prodajo tri nove vrste avtomobilov: F. 85, Special in Tempest. Velik uspeh je. v ZDA dosegla znamka Corvair (leta 1959 samo 79.000, a lani 259.000). Tovarne Ford so lani izdelale 1,890.000 avtomobilov (samo 100.000 več kot predlanskim). Ford izdeluje sledeča vozila: Ford (917.000), Falepn (505.000), Comet ( 198.000), Mercury (161.000), Thun derbird (87.000) ter Lincoln (samo 20.000), ki je najbolj luksuzno vozilo Amerike. Od skupine Chrysler (1.019.000) moramo omeniti znamko Dodge (362 808), ki pa ni luksuzni avtomobil, Plymouth (252.000) in Valiant (231.000). Amerika pa stalno uvaža avtomobile. Leta 1950 jih je uvozila samo 16.336, leta 1957 206 827, leta 1959 že 614.131, lani pa 498,785. Največ avtomobilov izvaža v ZDA nemška tovarna Volksvvagen (skoraj eno tretjino), sledita še Renault (Francija) in angleški Ford. Statistika dokazuje, da je v ZDA največ avtomobilov znamke Chevrolet (13,000.000), sledijo Ford (10.500.000), PIymouth (5,000.000), Buick (4,OOOOCO), Studebaker (3,500.000) itd. D. T. (Konec prihodnjič) ZNAČILNOSTI AMERIŠKIH AVTOMOBILOV (Imena in številke pomenijo tovarno in ime avtomobila, število cilindrov, kem, KS in ceno v lirah): GENERAL MOTORS Buick »Special« (8, 3532, 157) — 3,250.000; Cadillac »Fleetvvood« (8, 6384 , 309) — 7,350.000; Chevrolet »Corvair« (6 , 237, 81) — 2,720.000; Oldsmobile »Super 88« (8, 6466, 325) — 5 milijonov 50 tisoč; Pontiac »Tempest« (8, 3552, 157) — 3,180.000. FORD Ford »Fairplane« (6, 3655, 147) — 3,600.000; Ford »Galaxie« (8, 4785, 185) — 3,450.000; Mer-cury »Comet« (6 , 2364, 91) — 2,700.000; Thun, derbird »Hardtop;< (8, 6240, 300) — 5,000.000; Lincoln »Continental« (8, 7045, 300) — 7 milijonov 900 tisoč. CHRYSLER Chrysler »VVindsor« (8, 5920, 309) — 4 mi lijone 550 tisoč; Chrysler »Valiant« (6, 2785, 102) — 2,650.000; Impcrial »Crovvn« (8, 6768, 350) — 6,450.000; Plymouth »Fury« (8, 5211, 233) — 3,429.000. AMERICAN MOTORS Rambler »6-Custom« (6, 3205, 129) — 2 milijona 550 tisoč. STUDEBAKER/PACKARD Studebaker »Lark VI Regal« (6, 2779, 91) — 2,650.000 lir. u » o i S (-> >(/) S-i ’-c‘ ■ c- ra a t .• (d g o« & * 2 2 51 £ S ■ u p > O ‘n o aj a * ^ A 5 u C -2 »2; a w rt tu o >0 a bii ^ N g£ a p t3' S. « 3 \ 4/5 ra u OJ rt r; .0 >0 bo (]_> i- _ 'O ly M £ *2 .to ' • T3 to o 03 a s 5 o bo 2 r- v £ »rt- bo H X -o rt 01 G >(/) to _ .D rt ^ p* 23 co a i> N o .Si" "S a ^ rt ^ w £ N M ifl U X's to tu rt PQ N tu rt d ra rt to rt ra C G O rt G (U (U rt M- M o ra O Tj rt ^ >(J ro G oj (U OJ 3 Bij