9554 AA
OSREDNJA
PRimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim ,,	riw.
Abo. postale I gruppo (..ena 5l)U Ul*
Leto XXXIX. Št. 26 (11.442)
TRST, sreda, 2. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
RAZBURLJIVA RAZPRAVA O <AFERI ENI> V POSLANSKI ZBORNICI
Fanfanijev zagovor Colombove odstavitve deležen kritik, obsodb ali vsaj pomislekov
Baje propadla tudi kandidatura Rattija, ker naj bi se PSI in KD dogovarjala o «tretjem možu» za predsednika državnega koncerna
da je prestižni kandidat, kot bi b>l bivši minister Reviglio, zavrnil Ponudbo. Te socialistične težave se ^čuda odražajo v izredno napadal-njh izjavah. Včeraj je načelnik tajništva PSI Acquaviva, baje v Crari-itevem imenu, objavil prek tiskovnih ®geneij zelo ostro izjavo proti Um-bertu Colombu. v odgovor na njegov intervju o tej zaderi: »Gre za grmado laži,» je zatrdil zastopnik PSI, ’n dodal, da je Colombo epovpreč-in da so socialisti zgrešili, ko s° pred nekaj meseci sprejeli nje-«ovo imenovanje.
Kar zadeva razpravo na Monteci-b>riu, jo je ogrela bojevitost po-
slancev KPI. Predvsem so poslanci levice prekinjali ves poseg predsednika Fanfanija, večkrat so ga pitali z »norčkom*, zlasti so pa odmevali medklici, ko je dejal, da ni bil Colombo «v sozvočju* z vladno večino. Toda tudi druge stranke so izrazile nezadovoljstvo. Za republikanca Battaglio je bilo zadržanje vlade «slabo, celo zelo slabo*. Tudi KD je ohranila svoje pomisleke o vsej zadevi, čeprav je Rubbi zatrdil, da ne sme spraviti v nevarnost
RIM — Včerajšnji dan je bil poln razburjenja in polemik ob parlamentarni razpravi o »aferi ENI*. Fanfari je popoldne odgovoril na rafal obtožb, ki so jih izrazili poslanci KPI, PDUP, neodvisne levice, PR, *RI, MSI, in ni žel večjega uspeha niti pri demokristjanih. Ministrski Predsednik je branil vladno (in svojo) odločitev, da odslovi Umberta Colomba in je s tem v zvezi osvojil argumente socialistov. Posredno je polemiziral z bivšim predsednikom Spadolinijem glede njegove neodločnosti pri imenovanju izvršnega odbora ENI, toda na koncu je tudi Povedal, vsaj med vrsticami, da je Propadla kandidatura Giuseppa Rataja, ki jo je uradno predložil minister De Michelis, češ da «jo je mo-Soče izboljšati*, torej zamenjati.
Je torej mogoče pričakovati konkretno rešitev pred koncem tedna z imenovanjem novega predsednika KNT, ki ne bo niti Colombo niti Rat-“• a neki »tretji mož», sprejemljiv tako za PSI kot za KD. Včeraj je krožil glas. da sta se Craxi in De Mita dogovorila, da ni treba preveč dramatizirati politične debate, pač Pa si vzeti nekaj časa, da se vode umirijo in šele nato sprejeti dokončno odločitev glede vodstva najve-Č-iega italijanskega javnega podjetja.
V	vsej aferi tvega pa ravno minister z a državne udeležbe De Miche-t’s, da izgubi mesto ali vsaj mno-Eo svoje politične teže. Pojutrišnjem u° namreč poslanska komisija za Proračun in državne udeležbe razpravljala o resoluciji KPI. ki obsoja delovanje vlade, predlaga potrditev Colomba na predsedstvu ENI in *ahteva odstop De Michelisa. Če bi glasovali v komisiji (kjer so glaso-'anja tajna), bi bila usoda socialističnega ministra (ki med drugim ni Piti v dobrih odnosih s svojim tajnikom Crarijem) zapečatena. Zelo Verjetno pa bodo prenesli razpravo v skupščino, kjer bomo priča praviti debati o zaupnici Fanfanijeri 'tadi, toda z javnim glasovanjem in t°rej vnaprej določenim izidom.
V	socialističnih vrstah vlada vsekakor velja živčnost. Craxi se je proglasil za bolnega in zato so odložiti včerajšnje zasedanje vsedržavnega izvršnega odbora PSI. Govori se ® veliki notranji napetosti, o nesoglasjih glede kandidata za predsednika ENI, o kritikah bivšega finančnega ministra Formice na zadržuje stranke v tej zaderi. Govori
niti zavezništva niti podpore Fan-faniju. Na koncu je bil predsednik vlade živčen zaradi takega parlamentarnega odmeva na njegov poseg,
V zaključnem odgovoru je bil komunist Napolitano še ostrejši: Fanfanijev govor je označil za »svetohlinsko prikrivanje* že sprejetih odločitev, napovedal je namen KPI, da ohrani še odprto vprašanje, tudi kar zadeva osebno Colomba, polemiziral je s socialisti v zvezi z njihorimi pritožbami zaradi imenovanja demokristjana Ventriglie za generalnega direktorja zavoda Ban-co di Napoli (češ da so ga prej podpirali, ob nasprotovanju KPI, pri drugem pomembnem imenovanju).
Tudi zato današnje glasilo PSI označuje govor načelnika komunistične poslanske skupine za »sramotnega*, čeprav so doslej ocenjevali Napolita-na za najbolj dovzetnega za sodelovanje s socialisti med voditelji KPI.
Zabeležiti je še resolucijo, ki so jo sprejeli predsedniki, podpredsedniki, pooblaščeni upravitelji ih generalni direktorji podjetij koncema ENI in jo nameravajo izročiti Fan-faniju, ki so ga zaprosili za sestanek. V njej zahtevajo nujno dopolnitev vodilnih organov in zatrjujejo, da je «prisilna umaknitev* Colomba «dokaz nesprejemljivega pačenja odnosov med politično oblastjo in javnimi ustanovami*, ki je že povzročilo ogromno škodo.	R. G.
SEJA ZBORA REPUBLIK IN POKRAJIN SKUPŠČINE SFRJ
LETOŠNJA TURISTIČNA BERA ODVISNA OD DOBRE PRESKRBE
le konkretni rezultati na področju preskrbo bodo porrniii zaupanje v jugoslovansko turistično ponudbo do glavne sezone
BEOGRAD — Zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve Luka Reljič je v uvodnem poročilu na včerajšnji seji zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ, na kateri so razpravljali o turističnem gospodarstvu in preskrbljenosti domačega trga z izdelki široke potrošnje, dejal, da je samo v primeru, če bodo ukrepi na področju preskrbe v prvem trimesečju dali konkretne rezultate, moč pričakovati, da se bo zaupanje v jugoslovansko ponudbo do glavne sezone vsaj deloma povrnilo.
Konec leta 1982 so zaloge olja in surovin v tovarnah olja zadostovale za štirimesečne potrebe domačega trga. Zaradi negotovosti pri pokrivanju plačilnega primanjkljaja so se tovarne preusmerile na nekoliko počasnejšo dinamiko predelave surovin, čeprav je povpraševanje
TAKOJŠEN ODGOVOR MOSKVE NA »ODPRTO PISMO* PREDSEDNIKA ZDA
Andropov ocenjuje Reaganove predloge za odpravo evroizstrelkov za nerealne
Sovjetska zveza ni pripravljena na enostransko razorožitev - Georg Bush zaključil obisk v ZRN - Včeraj se je pogovarjal z nizozemskimi voditelji - Danes v Bruselj
MOSKVA — Jurij Andropov je pripravljen sestati se z Ronaldom Reaganom, vendar ne pod pogoji, kakršne je predsednik ZDA navedel v aodprtem pisma narodom Evrope*, ki ga je prebral ameriški podpredsednik Bush v ponedeljek zvečer v zahodnem Berlinu. Skratka, Moskva je odgovorila z odločnim <me* na predlog ameriškega predsednika, po katerem naj bi Andropov in Reagan podpisala sporazum za popolno odpraTO kopenskih evroizstvelkov. Sovjetska zveza je pripravljena na ZDA in jo zanimajo
dialog e	,
Čanja na vrhu, vendar ne za to, da bi »opravičila enostransko razorožitev SZ*. Tako pišejo današnje »Novosti* v prvem komentarju na Reaganovo pismo.
Tudi sam Andropov je odgovoril Reaganu. V izjavi za »Pravdo* je dejal, da Reagan ne pove nič novega, ko vztraja na »ničelni izbiri*, ki jo je Sovjetska zveza že zavrnila, kajti šla bi samo njej v škodo. »To nerealno stališče zaustavlja tudi tok pogajanj v Ženevi, saj ZDA ne silijo v sporazum, ki bi bil v obojestransko korist,* pravi tajnik KP SZ. Skratka, ne moremo se resno pogovarjati o predlogu, po katerem naj bi Sovjetska zveza odpravila vse rakete srednjega dometa v Evropi, pripominja Andropov, medtem ko bi pakt NATO obdržal svoje. »Sovjetska zveza ne bo šla
v enostransko razorožitev in če bodo ZDA namestile v Evropi nove rakete, bomo na to tudi ustrezno odgovorili.* Po mnenju sekretarja sovjetske partije bi bilo najbolje, da bi odpravili v Evropi vse atomsko o-
MED LIBANONSKO IN IIRAELSKO DELEGACIJO
Dosedanja pogajanja dala pičle rezultate
Stališča naj' bi se nekoliko zbližala le glede odprtja mejnih prehodov
TEL AVIV — Pogajanja med Izra elom in Libanonom so se včeraj nadaljevala v Natanii, mestecu, ki le-*i ob obali Sredozemskega morja, kakih 30 km severno od Tel Aviva. potekala so le na ravni podkomisij, katere so ustanovili v preteklem tednu, da bi pospešili dogovarjanje. Na dnevnem redu so bile predvsem tri točke: določitev varnostnega pasu v južnem Libanonu, mejni prehodi tned obema državama in njihovo odprtje ter trgovski in gospodarski odnosi med Izraelom in Libanonom.
Kot je včeraj poročal izraelski tisk, naj bi prišlo doslej do načelne-8» soglasja bejrutske vlade le v zvezi z odprtjem mejnih prebodov teed obema državama. Do tega od Prtja pa naj bi prišlo postopoma in šele po umiku izraelskih čet iz Libanona.
Kar se tiče dvostranskih gospodarskih in trgovinskih odnosov pa naj bi libanonski delegati podčrtali posebni položaj, v katerem se nahaja libanonsko gospodarstvo, ki je zelo pdvisno od arabskega sveta, saj prejema od tam kar 75 odst. svojih fi-Pančnih prihodkov.
Medtem pa iz samega Bejruta po r0čajo, da je trenutno tam dokaj napeto vzdušje zaradi izzivalnih premikov izraelskih vojakov v neposredni bližini mednarodnih mirovnih sil. Te so včeraj dobile okrepitev 20 britanskih vojakov, ki so Prispeli kot predhodnica enote stotih
vojakov, toda tudi ta okrepitev ni motila izraelskih izvidnic in pred-straž pri opravljanju preiskav v libanonskih hišah tik pred nosom a-meriških, francoskih in italijanskih vojakov. Prišlo je že do nekaj sestankov med predstavniki obeh strani, ki pa stanja niso normalizirali. Izraelci očitno utrjujejo svoje polo žaje na za njih strateško izredno pomembni cesti; ta vodi iz južnega Libanona k telavivskim četam, razmeščenim ob cesti proti Damasku.
Da je reševanje miru na Bližnjem vzhodu zapletena stvar potrjujejo tudi vesti iz Jeruzalema, kjer je premier Begin v parlamentu orisal temeljne točke izraelske zunanje politike. čeprav je neka anketa pokazala, da je kar 54 odstotkov Izraelcev pripravljenih na ozemeljske koncesije ali celo na odpoved Cisjorda-niji, če bj v zameno dobili zagotovila za mir, je Begin izraelskim parlamentarcem nedvoumno potrdil, da ne bo sprejel nobenih ameriških zahtev v zvezi z reševanjem miru na Bližnjem vzhodu, obenem pa se ni pripravljen odpovedati gradnji židovskih naselij v Cisjordaniji in Gazi. Povabil pa je kralja Huseina, naj se pridruži mirovnim prizadevanjem na Bližnjem vzhodu, »vendar brez predpogojev* je dejal Begin. Kakč si izraelski preinier predstavlja reševanje miru, če predpogoje ena stran lahko postavlja, druga pa ne, ni znano.
rožje srednjega dometa, ker-pa ZDA na to ne pristajajo, ne more pristati niti Sovjetska zveza. Andropov se sprašuje: »Sovjetska zveza je pripravljena na podpis takega sporazuma. ali je pripravljen podpisati predsednik ZDA na osnovi enakopravnosti in obojestranske varnosti?*
V ZDA so ostali razočaram nad odgovorom Andropova, je včeraj povedal glasnik Bele hiše, vendar u-pajo, da bo »Moskva še vzela v pretres Reaganov predlog*, ki je še vedno veljaven, medtem ko teče pogovor o evroizstrelkih in «ničelni izbiri* v Ženevi. V tem švicarskem mestu se je namreč prav včeraj začel drugi krog pogajanj za leto 1983 o tem vprašanju. Vendar je sestanek trajal nepolne tri ure in se bo nadaljeval jutri.
Medtem je ameriški podpredsednik George Bush včeraj dopoldne zaključil svoj uradni obisk v ZRN. To je bila tudi prva etapa njegovega enajstdnevnega bivanja v Evropi, med katerimi bo obiskal glavne države zaveznice ZDA. Bush se je zjutraj pogovarjal s socialdemokratskim kandidatom za zveznega kanclerja Hansom Jochenom Voglom. Ta je ameriškega državnika zaprosil, naj ZDA odgovorijo konkretno na predloge Sovjetske zveze glede znižanja števila kopenskih atomskih raket srednjega dometa v Evropi. Seveda so se pogovori sukali tudi o-krog Reaganovega pisma, vendar podrobnosti glede tega niso znane. Na vsak način je po končanem srečanju Vogel izjavil, da je Reaganova ponudba korak naprej, «vendar temu bodo morali slediti še drugi*. Vogel je tudi poudaril, da Reaganovo pismo ne vsebuje konkretnih protipredlogov sovjetskim tezam. Po tem pogovoru si je Bush ogledal berlinski zid, nakar je imel tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da ni izključeno, da bi se Reagan in Andropov ne srečala še enkrat prej pred predlaganim vrhom.
Bush je nato odpotoval na Nizozemsko v Haag. kjer se je sestal s prvim ministrom Ruudom Lubber-som. Čeprav ni znano, o čem sta se pogovarjala, ni dvomiti, da je bila osrednja tema tudi tu vprašanje razorožitve, poleg tega pa še odnosi Zahod - Vzhod in ženevska konferenca. Danes bo Bush odpotoval v Bruselj, kjer se bo srečal s tamkajšnjimi voditelji.
Ameriški podpredsednik George Bush si je med svojim bivanjem v ZRN ogledal tudi berlinski zid	(Telefoto AP)
zahtevalo občutno povečanje proizvodnje, da bi ublažili motnje na tržišču so sprejeli dogovor, da tovarne delajo s polnimi zmogljivostmi, občutne količine pa bodo namenili tudi iz zveznih, republiških in pokrajinskih rezerv.
»V sedanjem trenutku,* je dejal Reljič, »imamo dovolj zmogljivosti za proizvodnjo pralnih praškov. Organizacije združenega dela za letos načrtujejo proizvodnjo 280 tisoč tem. domači trg pa potrebuje 230 tisoč ton pralnih praškov. Največji problem je zagotavljanje deviz za uvoz nujnih surovin. Predvideno je, da proizvajalcem pralnih praškov ostane 75 odstotkov deviz od izvoza, poleg tega pa bodo za uvoz surovin zagotovili še 70 milijonov dolarjev iz tako imenovanega neidentificiranega deviznega priliva.
Organizacije združenega dela poslovne banke in zavarovalne skupnosti so imele v tujini 1.084 gospodarskih enot, od tega 357 podjetij in 727 predstavništev v 73 državah sveta, je v uvodnem poročilu o preobrazbi zunanjetrgovinske mreže dejal član ZIS Abdulah Mutapčič. Potem, ko so pregledali upravičenost njihovega delovanja, so dali soglasje, da delo lahko nadaljuje 635 gospodarskih enot, oziroma 57 odstotkov, od tega 231 podjetij in 404 predstavništev. Z delom je prenehalo 230 gospodarskih enot, za 123, večinoma gre za predstavništva poslovnih bank, še niso dali ocene upravičenosti, o 76 gospodarskih enotah in njihovem delu pa morajo še uskladiti kriterije. Poleg tega so iz seznama črtali 150 gospodarskih predstavništev. Doseženi rezultati v tej prvi fazi so po besedah Mutapčiča zadovoljivi, čeprav zastavljeni cilji niso bili v celoti uresničeni. Stanje mreže v tujini je pač zrcalo stanja zunanjetrgovinske mreže v državi.
(dd)
Nasprotna mnenja o navili normah za upokojitev državnega osebja
RIM — Odlok ministra za delo Scottija, ki je odpravil pravilo iz leta 1895. po katerem dobivajo državni uslužbenci na 40 let službe računano »posebno dopolnilno doklado* (draginjsko doklado), tudi če zapustijo delo po 20 ali celo 15
letih (matere), a jim bo odslej doklada izračunana samo za dejanska delovna leta, je izzvala zlasti v strokovnih sindikatih splošen protest. Avtonomni sindikati učnega osebja grozi celo s stavko.
Drugačnega mnenja so sindikati industrijskih delavcev, ki poudarjajo, da se je vendar odpravil neutemeljen privilegij, in zvezna vodstva CGIL, CISL in UIL, ki oporekajo bolj obliki kot vsebini Scotti-jeve odločitve in opozarjajo na potrebo po postopnem izvajanju novih norm.
SAN SALVADOR - Predvčerajšnjim so salvadorski gverilci v pokrajini Usulutan osvobodili mesto Berlin, ki ima 30 tisoč prebivalcev in se nahaja 113 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta.
NA VRHU NEUVRŠČENIH
V New Delhi naj bi prišel tudi princ Norodom Sihanuk
NEW DELHI — Neuvrščene'države Aseana menijo, da je treba popraviti krivico, ki je bila storjena Demokratični Kampučiji in mora princ Norodom Sihanuk sodelovati na 7. vrhu neuvrščenih, ki bo od 7. do 11. marca v Delhiju*Te države menijo, tako poroča indijska tiskovna agencija, da sklep o <tpra£ znem sedežu* za Kampučijo, sprejet na vrhu v Havani, ni temeljil na konsenzu, ampak so ga razglasili arbitrarno. Malezija, Singapur in Indonezija razumejo, da je Indija podedovala ta problem iz Havane, vendar hkrati pričakujejo od nje, da bo popravila krivico, ki je bila storjena Kampučiji. Malezija je celo že predlagala, naj delegatom demokratične Kampučije s Sibanukon na čelu odobrijo vstopna dovoljenja za prihod v Delhi.
Mika Špiljak kandidat za predsedstvo SFRJ
ZAGREB — Predsedstvo republiške konference SZDL Hrvaške je Mika Špiljaka imenovalo za kandidata za člana predsedstva SFRJ iz SR Hrvatske.
niimiimMmiiMitiimmiiiiitimitiiiiiHifiiiitiuinimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiituiiimiiraMuautian«
OB PRIHODU NA PRIJATELJSKI OBISK
V	Džakarti prisrčna sprejeli Stamboliča
V	indonezijskih krogih pričakujejo, da bo obisk prinesel dobre rezultate
DŽAKARTA — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je včeraj na povabilo predsednika Su-harta odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Indonezijo. Na letališču v Džakarti sta Stamboliča pozdravila predsednik republike Indonezije Suharto in podpredsednik republike Adam. Predsednik predsedstva Jugoslavije se je zatem pozdravil z diplomatskimi predstavili tujih držav, akreditiranih v Indoneziji, predstavniki Jugoslovanov v Džakarti in predstavniki več delovnih organizacij, ki se bodo med sedanjim obiskom z gostitelji pogovarjali o poglobitvi gospodarskega sodelovanja. V jugoslovanski delegaciji sta med drugimi tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in član ZIS Rikard Štajner.
Predsedniku predsedstva SFRJ in drugim članom delegacije so v glavnem mestu Indonezije pripravili prisrčen sprejem, kar prav ta-
ko priča o pričakovanju političnih in gospodarskih krogov v Indoneziji. da bo obisk prinesel dobre rezultate. V minulih dneh so sredstva javnega obveščanja na vidnih mestih poudarjala sorodnost pogledov na številna mednarodna vprašanja in vidike gibanja neuvi-šč*-nosti.
Obe strani izražata željo ra *• krepitev gospodarskega sodelovanja, pri čemer želi Indonezija izvažati svoje surovine, v nadomestilo pa izkoriščati jugoslovansko tehnologijo. (dd)
RIM — Skupina demokristjanskih senatorjev je vložila vprašanja glede časovne omejitve v telefonskih pogovorih v Rimu in Milanu. Senatorji trdijo, da bo hudo prizadelo ostarele, invalide in vdove, ki jim je telefon edina uteha in družba v vsakdanjem življenju.
viiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiNiiiiišfiiiiiiiiHmiiiiiiiiiitfižnitiiiitiiiiHiiiHiiiiHniHiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiHMiiiiiifiiMiiiiitiifiiiiHuiiiiiiHiiHtiiimniuiiiiiiiHviiiiiiiiHiHiiiiiirimniiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiniiniitiiMiiiiiMiiiiiiiiiiitiitiimi«
Andreotti o prosti industrijski coni, o Trstu
v« | v	•	w • - • ■	|	• v •
o naši deželi in o zaščiti slovenske manjšine
Ponovil je predlog o več manjših industrijskih conah na italijansko-jugoslovanski meji Proti jugoslovanskim gospodarskim ukrepom se hudujejo prav tisti, ki so prej kritizirali «sejemski videz» Trsta - Slovenska manjšina: treba je pač upoštevati razlike...
Danes srečanje Fanfani-Magnago
BOČEN — Predsednik vlade Fanfani bo danes sprejel predsednika južnotirolskega pokrajinskega odbora Silviusa Magnaga. To je prvi obisk južnotirolskega voditelja k novemu predsedniku vlade in sledi Magnagovemu obisku k av-strskemu zunanjemu ministru Pa-hru. Glavni predmet današnjih pogovorov bo nadaljnje uresničevanje »južnotirolskega paketa*, ki je zamrzlo zaradi vladne krize.
Urednika tiskovne agencije Alpe Adria Bogo Samsa In beneškega dnevnika II Gazzettino Giorgio Domlnese sta se v preteklih dneh v Rimu pogovarjala s predsednikom parlamentarne komisi|e za zunanjo politiko posl. Giuliom Andreottijem in z ministrom za civilno zaščito posl. Lo-risom Fortuno o vprašanjih, ki pobliže zadevajo našo deželo, sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter zaščito Slovencev v Italiji. Danes ob|avl|amo razgovor s posl. Andreottijem, medtem ko bomo razgovor s posl. Fortuno objavili prihodnjič.
RIM — Strokovni sindikat CGIL-CISL-UIL je potrdil današnji »dan boja* v vseh italijanskih lukah
VPR.: Poslanec Andreotti, svoj čas ste kot predsednik vlade in pozneje kot predsednik komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici. sledili razpravam okoli osimskih sporazumov in italijansko - jugoslovanskega sodelovanja. Naše vprašanje se nanaša na prosto industrijsko cono, oziroma na nove predloge o tem, da bi jo raztegnili, oziroma razpršili vzdolž obeh strani meje, in na odnose med obema državama, tudi z ozirom na predvideni obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Italiji.
ODG.: Zelo pomembno se mi je zdelo, da je bilo ozračje, v katerem smo 16. decembra lani v zunanjepolitični komisiji razpravljali o tem vprašanju, zelo sproščeno. Mislim, da nam je čas, ki je medtem pretekel, vsem skupaj prinesel spoznanje, da se je treba teh vprašanj lotevati z voljo po njihovem reševanju in ne po polemiziranju, še posebno, če te polemike izvirajo iz preteklosti in se ne nanašajo na današnji čas ali na prihodnost. Zamisel, da bi odpravili razhajanja, ki so v Trstu povzročila toliko žolčnih razprav o industrijski coni na Krasu — ko so ekologi in toliki drugi te razprave skušali izkoristiti tudi v druge namene — je v komisiji naletela na zelo široko podporo. Člani so seveda dejali, da bo potrebno razpravljati z Jugoslavijo, saj gre za uresničitev zamisli, ki mora biti skupna, sicer bi se izneverili osimskemu duhu. Hkrati je treba preveriti, če bi namesto strnjene proste industrijske cone na kraškem območju — ki je vzbudila toliko nasprotovanj in tukaj se ne
bi spuščal v njihovo upravičenost — mogli uresničiti njem posamezna središča vzdolž vse meje med Jugoslavijo in Italijo. To bi lahko bilo učinkovitejše tudi s tehnično - industrijske plati. Menim, da bo o-bisk jugoslovanskega zunanjega ministra priložnost za razpravo v tej smeri. Kolikor vem, na jugoslovanski strani ne obstajajo načelni ugovori, toliko manj, ker vsi vemo, da umestitev proste cone na Krasu ni bila prvotna jugoslovanska zamisel in torej — in to mora biti zelo jasno — ne gre za hotenje po ponovnem pretresu osimskih sporazumov, temveč za skupno uresničevanje take rešitve, ki bi bila v obojestransko korist in bi jo hkrati lahko izvedli brez tistih težav, ki so jo vse do tega trenutka preprečevale in se potem — po mojem
včasih slabe stvari ne pridejo samo zato, da bi nam škodile. Temeljno je sedaj izkoristiti to ozračje, ki se mi zdi bolj sproščeno, da bi prišli do sporazumne rešitve. Pri tem mora sodelovati tudi dežela, saj je jasno, da bo morala nekatere naloge izpolnjevati prav ona, medtem pa dobro vemo, da odnosi do Tr-sta — recipročno z ene in druge strani — niso vedno samo med in mleko. S tem primerom torej Slovenci in Jugoslovani nasploh nimajo nič opraviti, saj gre za notranje italijanske zadeve, za katerih rešitev si moramo prizadevati, ne pa da jih prekrivamo s problemi popolnoma drugačne narave.
VPR.: Poslanec Andreotti, sami ste večkrat sprejeli delegacijo Slovencev v Italiji, sestavljeno iz predstavnikov vseh političnih smeri. Ta delegacija vam je predstavila vprašanje zaščitnih zakonov, ki jih žal še vedno čakamo. Zataknilo se je senatu, razprava ne gre naprej: kaj je moč storiti, da bi jo pospešili?
ODG.; Vidite, menim, da je. morda treba storiti prehodni korak naprej od maksimalističnih stališč, v tem smislu, da v kolikor bi želeli
mnenju — tudi škodljivo odrazile, izdelati status, disciplino, ki bi bila
Kopičenje teh težav je skorajda da jalo vtis, da so osimski sporazumi propadli, kar pa absolutno ne odgovarja resnici. Rad bi tudi povedal, da nekateri sicer zastopajo tako stališče, ki smo ga slišali tudi v komisiji, iz ust Gruber - Bencove in drugih. Medtem ko' se je prej zdelo, da je talco širjenje odnosov, to zelo poenostavljeno osebno prehajanje meje, stvar, ki Trsta ne samo ne zanima, ampak mu — po mnenju nekaterih — daje celo preveč sejemski videz, so se sedaj stvari spremenile: ko je morala Jugoslavija iz gospodarskih razlogov o-mejiti prehajanje svojih državljanov preko meje, se od istih oseb slišijo protesti v obratnem smislu, češ, zakaj tega prometa ni več. No, mislim, da — tako kot pravimo —
enaka za vse prebivalstvo sloven skega izvora in ga tako izenačiti, bi to morda povzročilo težave. Nekateri tulcaj delajo primerjavo z Južno Tirolsko, ki pa ima drugačen položaj, saj je nemšlco govoreče prebivalstvo v večini in se že samo zaradi lega dejstva razlikuje. Dodal bi, da pa se razlikuje še po mnogih drugih značilnostih od tistega prebivalstva, ki na primer živi v Nedišlcih dolinah, tako zgodovinskih, razvojnih itd. Torej bi bilo potrebno ustvariti nekaj, kar bi ime lo skupne smernice, hkrati pa bi se lahko čimbolj prilagodilo različnim situacijam. Sam menim, da Ir po tej poti lahko prišli do velikega soglasja, kajti sicer se nam kar naprej zdi, da smo tik pred odločitvijo, potem pa se ta, iz enega ali
drugega vzroka, ne uresniči. Osebno menim, da nas rešitev tega vprašanja zanima v najpopolnejšem smislu te besede, saj gre tudi za primer ostalim državam, kot je bilo to storjeno za nekatere druge vidi-ke, talco da se nam jih ni treba bati. Po mojem mnenju pomeni izražanje različnih kultur, ki se prepletajo v pozitivnem odnosu, obogatitev položaja v naši državi. Dejansko ne gre za nobeno popuščanje in tako moramo odvzeti argumente tistim, za katere mislim, da v enem ali v drugem smislu, delajo svoje politične račune, namesto da bi prispevali k rešitvi tovrstnih problemov.
VPR.: Govorili smo o odnosih, ki so se okoli osimskih sporazumov porodili med Italijo in Jugoslavijo, vendar Trst še vedno ostaja srž teh odnosov. Mesto je nedvomno imelo tudi polemičen ali pa zadržan odnos do osimskih sporazumov, saj za njim stoji mnogo globlje malodušje, ki gre daleč onstran sporazuma. Trst se čuti ogoljufanega za svojo vlogo, frustriranega itd. O-simski sporazumi so bili korak, ki naj bi Trstu zagotovil novo zaledje, toda vse to ni dovolj, saj so nedavno Tržačani, njihove politične sile, podjetniki in druge kategorije, skušali na pot posebnega zakona za Trst, ki se imenuje »tržaški paket*. Zdi se, da so v prejšnji vladi o tem govorili z ministrom Mar coro in da je bila dosega tega cilja že zelo blizu. Toda, sedaj imamo novo vlado. AH mislite, da ima posebni zakon za Trst kakšen politični smisel, pa čeprav gre za paket varnosti gospodarskega tipa za pristanišče, za infrastrukturo?
ODG.: Mislim, da ga ima. saj so po eni strani politične sile, ki se stavljajo novo vlado iste kot prejšnje, in bi morale o teh vprašanjih ohraniti enaka stališča. Poleg tega pa gre za problem, ki lahko — če ga dobro zastavimo — mleti tudi
na soglasje opozicijskih sil. Tudi če se ima vsak od nas rad za nekaj posebnega in hoče nek zakon <ad hoc», moramo priznati da je tržaški položaj nedvomno poseben, kar dokazuje vsa njegova zgodovina. Mislim, da moramo delati upoštevajoč to, kar se je izrazilo tudi v odločitvi evropskega parlamenta o osnovnih povezavah Trsta m si prizadevati .da bi vrnili tržaškemu pristanišču tisto posebno vlogo, ki bi lahko bila njegova razvojna vloga.
Da bi preprečili konkurenco med tržaškim, jugoslovanskimi in tudi beneškim pristaniščem, mislim, da moramo spodbujati zamisel o prostih conah vzdolž meje. Želel bi, da bi na obe stvari gledali bolj povezano, saj bi le talco Trst lahko resnično znova zadihal in odprl nova poglavja, kol m primer tisto o ustanovah za znanstveno raziskovanje in visoko tehnološko kvalifikacijo. Trst je prav gotovo mesto s svojimi posebnostmi, ni podobno drugim, zato se mi zdi. da ne gre za neko zahtevo po podpori...
VPR.: To je tema, ki bo morda v kratkem postala vroča, zato vam zastavljam politično vprašanje: Govorilo se je o preložitvi upravnih volitev: mislite, da bodo problemi Trsta, če bodo šli v maju prebivalci Furlani :e - Julijske krajine n« volišča, ponovno v središču volilne kampanje?
ODG.: Glejte, mislim, da je odlašanje volitev vedno škodljivo, prav tako kot so po navadi škodljive predčasne volitve. Vsi bi se — tako kot v šoli — morali navaditi, da se programi izdelujejo vedno za neko določeno obdobje, razen v izjemnih primerih, če je nekdo izredno priden in lahko preskoči leto, ali pa tako len. da ga zamudi. Zato se mi zdi, da je treba volilni preizkus izvesti ob zanj določenem času.
PRISRČEN OBISK POTOMCEV NAŠIH IZSEUENCEV V ARGENTINI
Folklorna skupina «Triglav» iz Buenos Airesa navdušila občinstvo v našem Kulturnem domu
Mladi plesalci odlično izvajali argentinske in jugoslovanske plese - V dopoldanskih urah so bili gostje iz Južne Amerike na obisku v Križu
Po enomesečni turneji po Jugoslaviji .je včeraj gostovala v Trstu mladinska folklorna skupina slovenskega - jugoslovanskega vzajemnega društva «Triglav» iz Buenos Airesa. S svojim navdušujočim nastopom v polni dvorani Kulturnega doma so sinovi in hčere naših rojakov in njihovih potomcev potrdili idealno navezanost na rodno seml.jo dedov in očetov, ki pride do izraza pri iskanju in gojenju vseh korenin lastnega izvora. Kot eden izmed stebrov dejavnosti društva «Triglavs> pa je mlada folklorna skupina pokazala kako prizadevni in kako vsestransko aktiv ni so naši rojaki v argentinskem glavnem mestu, čeprav jih je neusmiljena usoda oddaljila od domovine. Mladi folkloristi so bili na turneji po Jugoslaviji povsod de ležni toplega sprejema, njihov sinočnji nastop v Trstu pa je bil toliko bolj občuten, ker je v njihovih vrstah največ potomcev tukajšnjih Slovencev, Primorcev, ki so se zla sti v času fašizma izselili v Argentino.
Skupina, ki jo vodi priznani argentinski koreograf Arico, se je tržaški publiki predstavila z izborom argentinskih in jugoslovanskih plesov. Pri svojem izvajanju je dokazala veliko temperamentnost, a obenem tudi uglašeno ljubkost, ki .je tipična za naše ljudske plese pisani, ročno izdelani kostumi pa so se harmonično ujemali z glasbo. Med enim in drugim plesom pa je lahko publika preko barvnih diapozitivov spoznala tudi življenje in ustvarjalnost naših rojakov v Argentini. Mlade plesalce je pozdra vil in jim izrekel toplo dobrodošli co med Slovenci v Italiji predsednik SKGZ Boris Race. celoten spored pa je občuteno povezoval čas nikar Bogdan Pogačnik, ki vestno spremlja mlade Argentince na tej turneji. Na.i omenimo, da spremlja plesalce tudi delegacija društva ♦Triglav*, ki jo vodi bivši pred sednik društva Rudolf Štekar.
V jutranjih urah so bili gostje Iz Argentine na obisku v Križu, od doker se je med obema vojnama izselilo dosti vaščanov v to južnoameriško državo. Posebno ganljivo in prisrčno je bilo snidenje s tistimi Križani in prebivalci okoliških vasi. ki so preživeli več let v Buenos Airesu in so z današnjimi člani in voditelji društva Triglav delili tegobe tistih časov in hrepeneli no domovini, Gostje so počastili padle za svobodo, nato so si ogledali dom Alberta Sirka k jer so jih sprejeli zastopniki kriške sekcije zveze borcev ANPI in KD Vesna, ki vzdržuje že dolgo let tesne prijateljske stike z društvom Triglav. Mladi sinovi irf hčerke naših izseljencev so si nato v spremstvu spremljevalcev ogledali Kraško hišo, v popoldanskih urah pa tudi Rižarno; Pred nastopom v Kulturnem domu pa sO se eostie iz Argentine srečali z delegaci.jama SKGZ in ZSKD, ki je bil prireditelj tega zelo uspelega gosto vanja.
Na sliki: Gostje iz Argentine med srečanjem pred kriškim spomenikom.
Sindikalna zveza o zakonu 828
Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL . CISL UIL iz tržaške pokrajine je po pregledu načrta pokrajinskega odbora o porazdelitvi finančnih sredstev, ki jih zakon štev. 828 po členu 10 namenja oživitvi gospodarskih dejavnosti na Tržaškem. zavzelo uradno stališče o tem vprašanju ter ga posredovalo pokra'inski upravi v posebnem dokumentu. Sindikalna zveza naglaša, da se strinja s predvidenimi posegi v korist tržaškemu pristanišču, žaveliski industrijski coni. do'oče-nim industrijskim obratom in Ceni za znanstvene in tehnološke raziskave.
Pobude za obrambo ženskega dostojanstva
V obrambo ženskega dostojanstva. S tem in podobnimi slogani odbor v podporo zakona proti spolnemu nasilju poziva vse, v prvi vrsti žen ske, da s protestnimi manifestacijami preprečijo, da bi se zakon proti spolnemu nasilju prelevil v zakon proti in v škodo tistih, ki so bili žrtve nasilja.
Sprememba prvega člena zakonskega osnutka, ki ga je predlagal predstavnik KD, podprla pa ga je večina poslancev, ki so bili ob glasovanju v zbornici (manjkalo je namreč veliko predstavnikov laično - socialističnih strank), namreč še vedno uvršča prekrške, ki sodijo v okvir spolnega nasilja med prekrške nad moralo. Žrtev dogodka torej ni prizadeta oseba, temveč morala. Proti takšni interpretaciji se je takoj po torkovem glasovanju v poslanski zbornici dvignil val protestov; tržaški odbor je najprej izdal protestni dokument, včeraj pa je na Trgu Goldoni organiziral »letečo* manifestacijo. Udeleženke so nato krenile pod sedež KD, ki preko popravkov skuša dokončno razvodeneti predlog ženskega gibanja, ki ga je s podpisom podprlo nad 300 tisoč oseb. (bip)
Zaradi oskrbovalnih del na progi bodo jutri od 9. do 11. ure prekinili vožnje openskega tramvaja. Zadnji tramvaj bo pred prekinitvijo odpeljal z Opčin ob 9.20. po prekinitvi pa se bo spustil proti mestu spet ob 10.48. Z Oberdankovega trga bo zadnji tramvaj odpeljal na Opčine ob 9.10, po prekinitvi p« bo začel spet peljati bb 11. uri.
S 1. FEBRUARJEM JE STOPIL V VEUAV0 MINISTRSKI ODLOK
Nepojmljivi predpisi za prodajo vina v posodah do 60 litrov zmogljivosti
Te posode (steklenice ali pletenke) bo treba opremiti s posebno oznako IVA - Težave za vinogradnike, predvsem pa za osmičarje
S 1. februarjem so stopila v veljavo nova določila, na osnovi katerih je treba opremiti s posebno oznako IVA steklenice, pletenke in druge posode do 60 litrov prostornine za prodajo vina. Določila, ki urejujejo namestitev te oznake (po zakonu ne sme ta znamka biti manjša od 146 x 22 mm) so sad številnih posvetovanj in odlašanj, prvi odlok, ki je bil izdan maja leta 1981 je predvideval, da bi te norme morale stopiti v veljavo v začetku novembra istega leta. Rok je bil nato podaljšan z izrecnim nomenom, da bi ta določila spremenili v toliko, da bi jih zainteresirani lahko bolje izvajali. Norme so bile zadnjič spremenjene z ministrskim odlokom z dne 20. oktobra 1982, v veljavo pa so stopile, kot rečeno, včeraj .
Približno pred dvema tednoma je ministrstvo za finance izdalo okrožnico z izvršilnimi normami. Dovolj je, da preberemo ta pojasnila, pa bomo spoznali, da je vprašanje na mestitve te pesebne oznake na steklenice, pletenke in druge posode do 60 litrov prostornine za prodajo vina, zelo razčlenjeno in kompleks-

DANES OB UDELEŽBI POKRAJINSKIH TAJNIKOV STRANK
V	Rimu srečanje za rešitev politične krize na Tržaškem
V	Rimu bo danes zvečer morda odločilno srečanje za rešitev politične krize, ki je nastala po preklicu s strani laično - socialističnih strank julijskega sporazuma z Listo za Trst. To je dogovora, po katerem je bil za predsednika pokrajine izvoljen socialist Clarici, za tržaškega župana pa potrjen listar Cecovini. V krogih šestih strank (LpT, PSI, PSDI, PRI, PLI in KD), ki so podpisale četrtkov dokument na deželi in kj so neposredno interesirane za sestavo nove večinske koalicije, vlada glede današnjega sestanka rezerviranost in precejšnja previdnost. Delegacijo naj bi sestavljali pokrajinski tajniki šestih strank, poleg seveda Claricija in CecoVinija, ni pa še točno znano, kdo bo sogovornik tržaških zastopnikov. Govori se o odgovornih za krajevne uprave pri vsedržavnih vodstvih petih strank in o enem predstavniku vlade, ni izključeno pa, da bo delegacijo sprejel sam ministrski predsednik Fanfani. Srečanje, ki je napovedano za 19. uro, se bo baje vršilo na sedežu skupine KD v poslanski zbornici.
Od rimskega srečanja (ali srečanj) bo torej odvisno, kako se bo politična kriza razvila in rešila (z vstopom KD v koalicijo) ali pa še nadalje zapletla. V tem okviru se torej že od danes zvečer dalje marsikaj lahko še zgodi, ne smemo pa pozabiti, da tako na občini, kot na pokrajini trka že na vrata razprava o finančnem proračunu, ki je, kot znano odločilen preizkusni kamen za vsako večino, oziroma za vsako koalicijo.	. ,<„iouu<> ..... .. i
Politični položaj nakrajevni' rkvni sta v tiskovnih poročilih včeraj ocenili KD in LpT. Prva' pozitivno ocenjuje dejstvo, da je bala s formalnim dejanjenu (skupnim poroči lom). zaključena politična izkušnja, ki je obrodila sedanje manjšinske odbore na občini in pokrajini in da so se tako ustvarili pogoji za sestavo trdnih večin. Vodstvo LpT pa je vzelo na znanje sporočilo o odprtju politične krize s strani laiko -socialistov. V tiskovnem sporočilu je še rečeno, da LpT polaga veliko važnost na današnji rimski sestanek.
TUDI PO VČERAJŠNJEM POSVETU
Še vedno nejasna nadaljnja usoda obrata «Calza Bloch
Strokovnjaki Krožnega sklada še niso zaključili analize o upravičenosti javnega posega - Danes 24-urnu stavka v luki - Nadaljuje se razprava o sporazumu vlada-sindikati-delodajalci
no .tako da se porajajo resni dvomi, če jih bodo mogla tista podjetja, ki ustekleničijo vino, a nimajo potrebne administrativne strukture, korektno izvajati. To bi dalo slutiti, da ministrstvo ni upoštevalo vseh predlogov, ki so jih iznesle zainteresirane kategorije.
Na osnovi odloka bodo namreč tudi srednje - mala kmetijska podjetja morala vložiti (na urad IVA) prošnjo za dovoljenje (v štirih kopijah, od katerih ena na kolkova-nem papirju), da bo lahko izvršena odredba, za izdelovanje predmetov za mašenje (zamaški iz pluto-vine ali pločevine raznih oblik). U-radi IVA bodo nato vrnili dve kopiji predpisanega dovoljenja: eno na kolkovanem papirju bo moralo o-hraniti kmetijsko podjetje, drugo pa bo moralo poslati podjetju, ki iz-
V prostorih deželnega odborništva za industrijo je bilo včeraj novo srečanje, namenjeno vprašanju bivše tovarne nogavic »Calza Bloch* v žaveljski industrijski coni. Srečanja so se udeležili pristojni deželni odbornik De Carli, dr. Orlando za Krožni sklad, dr. Tubaro za deželno finančno družbo Friulio, predstavnik družbe ININCO, ki naj bi prevzela tovarno, dr. Paticchio, sindikalisti Grande za CGIL, Co-muzzi za CISL in Di Turo za UIL ter člani tovarniškega sveta.
Tudi to srečanje pa se je žal zaključi!#'brez vsakega rezultata. Na njem so predstavniki prizadetega delavstva, ki je kakor znano že dalj časa v dopolnilni blagajni, zvedeli, da strokovnjaki Krožnega sklada, ki bi moral skupaj s Friulio finančno
MiimiiitmiiiiiiimtiiitiiiiHiiiiiimir .iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimimiMiiiiiiiiiniMiiiiimtiiiiinMiiiiNtiiimntiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
STAVKOVNA AKCIJA PROFESORJEV NA POBUDO SSŠ
Na slovenskih srednjih šolah bojkotirajo ocenjevalne seje
Pojasnilo Sindikata slovenskih šol stavkajočim
Vse kaže, da bodo morali dijaki nižjih in višjih Srednjih šol pa tudi učenci osnovnih šol še precej časa počakati, predno bodo lahko izvedeli za svoje učne uspehe iz prvega polletja letošnjega šolskega leta. Na pobudo Sindikata slovenske šole (i-sto pobudo je podvzel enotni šolski sindikat CGIL, CISL, UIL na italijanskih šolah) so začeli namreč naši profesorji z razčlenjeno stavkovno akcijo, s katero nameravajo o-hromiti ocenjevanja dijakov ob koncu polletja. Vzrok za stavko je dobro znan, saj se vleče že od začetka šolskega leta. Gre za nevzdržno stanje letnih suplentov, ki jih je i-menovalo šolsko skrbništvo, katerim ministrstvo še ni izplačalo plač * * * * v
Ker odklanjajo vladne predloge o delovni pogodbi
Zdravniki v bolnišnicah so spet prekrižali roke
Stavka se je začela danes in bo trajala do soboto Podoben protest tudi v drugih zdravstvenih krogih
Danes zjutraj se prične nova, štlriurna stavka bolniških zdravnikov. Oklicale so jo njihove organizacije ANAAO, CIMO in ANPO. ki menijo, da so nekatere točke protokola, ki sla ga podpisali rimska vlada in enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, nesprejemljive. Te točke se nanašajo na normativno plat delovnega razmerja, kot izrecno naglašajo zdravniki, ki pa odločno zahtevajo, naj se v protokol vključijo njihove zahteve; v nasprotnem primeru bodo sindikalni boj še zaostrili. «Brez zdravnikov tudi ne more biti zdravstvene oskrbe,* pripominjajo zdravniki, ki še dostavljajo, da so njihove zahteve v skladu z interesi bolnikov. Le-ti seveda ne mislijo enako, a ravno tako se z zdravniki ne strinja sindikat biologov, kemikov in fizikov, organiziranih v SNABI: ki so od vlade zahtevali, naj nikar ne sprejme zahtev, ki jih ji postavljajo zdravniki, ker so te zahteve
♦izzivalne* in »mafijske narave*.
Stavka zdravnikov bo trajala do sobote, 5. t.m.
To pa ni edina stavka na zdravstvenem področju. Še danes se bo nadaljevala po deželah razčlenjena stavka splošnih in specialističnih zdravnikov v ambulantah, ki so organizirani v SUMAI in ki prav tako zavračajo osnutek delovne pogodbe, kakor ga je predstavila vlada. Bolj ali manj enaki razlogi botrujejo stavki vodilnega upravnega osebja iz sklopa vsedržavne
zdravstvene službe, organiziranega
v CIDA-SIDIRSS; gre za tako imenovano belo stavko, s katero zainteresirani ne opravljajo nadur in napovedujejo za ta mesec še nadaljnjih 40 ur take stavke. Danes na enak način stavkajo vodilni uslužbenci upravnega sektorja zdravstvene službe, ki pripadajo organizaciji CONFEDIR-DIRSAN, a v teku je tudi še bela stavka bolničarjev in bolničark (CISAS).
za opravljeno novembrsko in decembrsko delo ter trinajste plače, vprašljivo pa je tudi, kaj fc» z njihovo januarsko plačo.
Od sto štirih letnih suplentov na Tržaškem je kar 36 slovenskih profesorjev, zato je razumljivo, da so postali naši šolniki s časom dovzetni do tega perečega problema. V zadnjih mesecih prejšnjega leta se je po znanih omejevalnih vladnih ukrepih na račun šolstva njihov položaj še poslabšal, krčenje izdatkov za javno šolstvo pa je širše prizadelo tudi druge šolnike. Od tod povod za celodnevno stavko 25. januarja in odločitev za »bojkot* ocenjevanj ob koncu polletja.
Stavkovna akcija za preprečitev ocenjevanj je zabeležila na naših srednjih šolah včeraj in predvčerajšnjim že zaželen uspeh. Najavljenih ocenjevalnih sej po posameznih razredih niso mogli izpeljati zaradi odsotnosti profesorjev, pri čemer velja omeniti, da je že odsotnost e-nega samega člana profesorskega zbora dovolj za preložitev seje.
Sindikat slovenske šole nam je včeraj poslal sporočilo s pojasnilom stavkajočim, v katerem pravi, da se profesorji na nižjih in višjih srednjih šolah vrstijo v stavki pri ocenjevalnih sejah dokler ne bodo izpolnili dvajsetih obveznih mesečnih ur. SSŠ priporoča naj na vsaki seji stavka le en profesor. Ko nekdo stavka, se šteje vsem ostalim članom ocenjevalne komisije prisotnost na seji na račun dvajsetih obveznih mesečnih ur, pa tudi stavkajočemu, ki tiste ure ni več dolžan nadomestiti. V sporočilu SSŠ je nadalje še rečeno, da je dovolj, da en sam člen profesorskega zbora izpolni 20 ur skupno s prisotnostmi in stavko, in ocenjevalna seja odpade (prvi bo izpolnil ure profesor, ki poučuje v največ razredih).
Ta ni več dolžan prihajati na nobeno sejo v tem mesecu. Ostali, ki bi bili sicer še dolžni, niso polnomoč-ni za sprejetje sklepov, zato seje avtomatično odpadejo.
K dvajsetim obveznim uram, ki jih morajo šolniki opraviti, se prištevajo tudi govorilne ure (štiri na mesec ali več za tiste, ki poučujejo na več šolah) in čas nadzorstva (na primer dvakrat po 10 minut teden
Na osnovni šoli stavka sicer ni v teku, SSŠ pa je pozval učitelje naj se strogo držijo obstoječih predpisov in s tem onemogočijo izročitev sporočil o uspehu prvega polletja staršem za dogledni čas. Odbor Sindikata slovenske šole je naslovil na ministra za šolstvo brzojavko, v kateri ga je seznanil s stavkovno akcijo na slovenskih šolah.
• Z objavo v Uradnem vestniku F-JK je stopil v veljavo finančni proračun dežele za leto 1983. Ta po litično - programski ukrep je bil namreč skupno s triletnim finančnim načrtom objavljen v 11. številki U-radnega vestnika, ki je izšla zadnji dan prejšnjega meseca.
podpreti novo proizvodno pobudo družbe ININCO, še niso zaključili študije o finančni upravičenosti posega iz javnih sredstev v novo pobudo, in o možnostih uveljavitve nove proizvodnje na domačem in tujem tržišču. Študija bo predvidoma zaključena v tem mesecu, tako da bi moralo priti do končne odločitve o tem, kakšna naj bo bodoča usoda bivše tovarne nogavic, najkasneje do 28. februarja. V tem smislu je prevzela določene o^ezno^ti tudi tukajšnja industrijska zveza. Da nes dopoldne bo tovarniški svet nastopil pri prefektu, da bi dosegli podaljšanje veljavnosti dopolnilne blagajne za delavce bivše «Calze Bloch* za razdobje od 3. novembra lani do 2. februarja letos.
Včeraj se je v Trstu sestalo pokrajinsko vodstvo sindikata UIL, ki je vzelo v razpravo sporazum med sindikati, vlado in delodajalci, ki je bil dosežen v Rimu 22. januarja. Glavno poročilo o tem vprašanju je podal deželni tajnik sindikata Treb-bi, nakar je sledila razprava. Prisotni so izrazili pozitivno mnenje o doseženem dogovoru, naglasili pa so, da je s tem nastopil čas. da se sindikalne organizacije pripravijo na prevzem nove naloge, to je naloge, da postanejo nosilec nove »vladne kulture*. Na seji so razpravljali tudi o zakonu štev. 828 ter zavzeli stališče, da je treba z njegovimi finančnimi sredstvi podpreti predvsem industrijo, na teritorialni ravni pa tržaško in goriško pokrajino.
O vprašanju posegov, ki naj se uresničijo s sredstvi zakona štev. 828, bo 10. februarja v Vidmu enotna sindikalna skupščina CGIL - CI SL - UIL, katere se bo udeležilo okrog 6000 delegatov iz vse dežele.
Po vsej Italiji bodo danes pri-staniščniki prekinili delo za 24 ur. Kakor smo zabeležili v včerajšnji številki, hočejo pristaniščniki s stavko prisiliti ministra za trgovinsko mornarico Di Giesija. da pospesi postopek za predčasno upokojitev odvečnega števila delavcev v lukah ir. za izravnavo primanjkljaja v blagajni, iz katere prejemajo pristaniški delavci mesečne plače. V
Trstu bo stavka trajala od 6. ure danes do 6. ure jutri. Oproščeno je samo osebje, ki se ukvarja s pošiljkami živine, in delavci, ki skrbijo za vzdrževanje tehničnih naprav. Jutri se bo koordinacijski odbor pristaniških družb iz vse Italije ponovno srečal v Rimu z ministrom Di Giesijem. Od 13. do 15. ure pa bo v Trstu na pomorski postaji skupščina tukajšnjih pristaniščnikov, ki se bodo med drugim izrekli tudi o morebitnem nadaljevanja sindikalnega boja.
Včerajšnja sindikalna kronika beleži še odklonilno stališče do sporazuma med vlado, sindikati in delodajalci z dne 22. januarja, ki ga je zavzel sindikat uslužbencev javnih ustanov CGIL iz tržaške pokrajine.
Jutri in pojutrišnjem v Trstu
Zasedanje komisije za prekop Jadran-Donava
Italijansko-jugoslovanska komisija za preučevanje problemov, vezanih na možnost uresničitve plovnega prekopa Jadransko morje - Ljubljana -srednjeevropski rečni sistem, bo zasedala v Trstu jutri v četrtek. 3., in pojutrišnjem, v petek, 4. februarja. Komisija, ki je bila ustanovljena v okviru osimskih sporazumov, se je pred tem že enkrat srečala, in sicer leta 1979 v Ljubljani. Italijansko delegacijo bo vodil predstavnik ministrstva za industrijo dr. Umberto Lamoni-ca, ministrstvo za zunanje zadeve pa bo zastopal ambasador Ludovico Carducci Artenisio. V delegaciji bodo še zastopniki gospodarskih ministrerstev in predstavniki dežele Furlanije -Julijske krajine.
deluje te predmete (zamaške z že vtisnjeno oznako ali pa osebne znamke, s katerimi bo treba opremiti steklenice, pletenke in posode do 60 litrov prostornine).
Kmetijsko podjetje, ki ustekleniči vino, si mora tUc^i. nabaviti. poseben register	.v 'kJtefem
morajo biti zabeleženi podatki o dobavah, ali spremne listine, ki jih izdajo 'podjetja za' Izdelavah je' ža-maškoV ali posebnih oznak, v njem mora biti označena tudi prejeta kvantiteta (število zamaškov ali posebnih znamk) po kategorijah

Mala črna kronika
Vlomilci povzročili
200.000	lir škode, odnesli pa desettisočak
Včeraj ponoči so neznanci vlomili v nočno zabavišče Messico v Ul. XXX. oktobra in ukradli iz blagajne ... 10.000 lir. Za to pa so razbili šest-milimetrsko šipo na vratih, ki bo la stnico loka'a stala okrog 200.000 lir, kot je agentom letečega oddelka povedal njen 45-letni nečak Fabio La Macchia.
Štirje mladeniči za zapahi ker so razsajali v gostilni
Leteči oddelek kvesture je prija vil sodstvu 19-letnega Ulisseja Fi-ciurja (Ul. Cunicoli 9), 25-Ietnega Claudia Sterzaia (Ul. Ponte 4), 24-letnega Roberta Ziodata (Ul. Marco Polo 53) in enako starega Riccarda Zudinija (Ul. S. Giacomo in Monte 10). Agenti so jih obtožili pretepe in osebnega nasilja, a Ficiurja in Sterzaia še nadležne vinjenosti, četverica razboritežev je razsajala v gostilni ex Romano (Ul. Venezian 24), last 51 letne Rosette Danieli por. Coselli s Kontovela 32; ko se je iz-
....................................................'iiimiiiiiiHiimtnmiiiiiiiiiimi«fffiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiimiiitiiiiiiiiiiminiii
MED PREISKAVO FINANČNE STRAŽE NA TURŠKI LADJI
Zaplenili 2,5 kg čistega heroina
Njegova vrednost znaša več milijard Ur - Aretirali tri turške državljane
Na sliki (od leve): Celal Celi, Guler Ali in Turh Mevlut
V zadnjih mesecih smo čestokrat poročali, da so finančni stražniki posebne službe za zatiranje tihotapljenja mamil stopili na nrste tihotapcem in zaplenili ta ali uni zasebni avtomobil pretežno bližnje-vzhodne registracije. Mamila so odkrili tudi lepo skrita v velikih tovornjakih s prikolico TIR. pa tu di na vlakih, ki so bili na postanku na openski železniški po^ta
ji, da ne govorimo seveda o zna sko, kar znaša 80 minut na mesec). Inih lažnih nosečnicah. Sedaj se je
izkazalo, da mamila romajo tudi po morju.
Finančni stražniki so v ponedeljek popoldne temeljito preiskali turško ladjo »Captan Necdet Or*, ki je bila zasidrana v našem pristanišču, in našli kar dva kiligra ma in pol najčistejšega heroina v vrednosti več milijard lir Do od kritja ni prišlo seveda kar tako, dejavniki pregona imajo nač svoje zaupnike in sodelujejo s kolegi iz drugih držav, tako tudi tistih, od
koder mamila dotekajo. Med temi .je pa Turčija sila znana.
Preiskavo ladje je odredil na mestnik državnega tožilca dr. Staf fa, ki tudi sicer usklajuje operacije proti tihotapstvu mamil. Stražniki so zaradi najdbe heroina nadeli lisice pomorščakom turške narodnosti. to so 32 letni Guler Ali, 33-letni Celal Čelik in 52 letni Turh Meylut. Zdaj sedijo v Coroneu na razpolago Staffi.
Namestnik državnega tožilca nam je povedal, da bo aretirano trojico zaslišal danes. Ladja je bila za plenjena. Omenili smo, da znaša vrednost naplenjenega heroina več milijard lir, seveda na črni borzi. Če opoštevamo, da stane eram he roina 150.000 lir in da .je iz vsakega grama mogoče pripraviti kakšnih pet doz mamila, potem .je to razumljivo.
kazalo, da moledovanje točajke Ros-sane Marrone ne bo pomagalo, je prenapeteže hotel pomiriti 23-letni gost Paolo Smaldone, tedaj pa ogenj v strehi. Mladeniči so Paola pretepli, k sreči pa so pravočasno posegli policisti in nasilnežem nadeli lisice.
Ovoje mladih fantov napadlo in okradlo priletnega moškega
Neznana mladeniča sta na slabo razsvetljenem vogalu med ulicama Pondares in Madonnina napadla 81-letnega Severina Pavana iz Ul. Sor-gente 6 in mu odnesla torbico, ki jo je držal pod pazduho. Zlikovca sta priletnega moškega udarila s pestjo v obraz, tako da se je zgrudil na tlak, k sreči pa mu ni bilo hudega. V torbici ni imel dc^n^ia. le osebno izkaznico. Agentom je dejal, da r padalcev ne bi mogel piepoznati, ker ju ni videl v obraz; le to ve, da sta bila mlada.
Okrog pol devetih sinoči je na pločniku v Ul. Ponziana nerodno pa del 81-letni Antonio Bruni iz Ul. trisciani 4. Zadobii je močan uda rec v zatilnik, zaradi česar so ga sprejeli v neurokirurški oddelek glavne bolnišnice. Prognoza ni zna na.
V sredo. 26. t.m., smo poročali, da so karabinjerji prijavili sodstvu tri mladoletne fante iz dolinske občine pod obtožbo kraje avtomobilov in njihovega upravljanja brez voz niškega dovoljenja ter tatvin v šolskih poslopjih, v katera so vdirali ponoči. Med njimi je tudi R. Z. Nekateri med tistimi, ki ga bolje poznajo, so nas zaprosili, naj zapiše mo, da mimo dejanj, zaradi katerih je prišel navzkriž s pravico, ni zagrešil nobenega drugega prekrška. Očitno bi kdo rad zvalil nanj krivdo še za kakšen drug »podvig*, v kate rega pa ni bil vpleten.
(sem sodijo vrste vina, ki so: A — vina do 21 stopinj, B - vina prčko 21 stopinj alkohola in C — peneča se vina in vina zaščitenega okolja) in razredu (kapaciteti) posod ter kvantiteti zamaškov ali posebnih znamk,
V isti register je treba nadalje zabeležiti, ločeno po kategorijah in razredih, kvantiteto pridelka (vina), ki je bil dnevno ustekleničen ter na osnovi spremnih listin, količino prodanega pridelka. Vse to je treba v registru zabeležiti najkasneje dan pozneje, ko so bile te operacije ® pravljene.
Vsakdo lahko vidi, da imajo samo tista kmetijska podjetja, ki delujejo na industrijski osnovi, možnost spoštovati te predpise. Nepojmljivo je, da bi vinogradnik, ki pridela le toliko vina za lastno uporabo in nekaj malega tudi za prodajo, lahko uresničeval te obveznosti. Boj proti davčnemu utajevanju je seveda nujen, zaradi česar je treba sprejeti vse potrebne ukrepe. Zakonska ureditev pa mora biti formulirana upoštevajoč kontekst, v katerem jo je treba izvajati. V tem smislu se je zavzemala tudi Conf-coltivatori in z njo tudi Kmečka zveza, da bi odlok o posebni ozna; ki IVA upošteval resnične možnosti manjših kmetijskih podjetij, da bi se lahko poenotila s tako kompleksno zakonsko ureditvijo.
Predvsem je bilo predlagano, da bi tisti kmetje, ki ne presegajo 10 milijonov lir prometa, bili oproščeni za manjhna podjetja, za ka-namreč za majhna podjetja, za katera je prodaja vina nekaj priložnostnega in brez vsakega specifičnega komercialnega namena. Dogaja se tudi. da tisti zasebniki, ki kupujejo vino v kleteh posameznih podjetij (pri nas v osmicah) prinesejo s seboj steklenice ali manjše pletenke. Vino, ki ga kupijo, j* praktično prelito iz velikih pletenk, ki jih ima vinogradnik v kleti, v steklenice ki jih je prinesel s seboj odjemalec. V trenutku, ko- pri prodaji ni bilo ustekleničeno (ampak samo prelito) je bilo povsem logično — in to so zahtevale stanovske organizacije, med katerimi tudi KZ — da bi v teh primerih ne veljale obveznosti v zvezi s posebno oznako IVA. Ti predlogi, kakor tudi drugi, ki bi poenostavili vodenj® registra nabav in dobav, pa niso bili sprejeti, tako da je bilo s teni odlokom vinogradnikom in tudi manjšim kmetijskim podjetnikom naloženo še dodatno in zelo zapleteno delo.
Odložen proces proti Eliu Fattovichu
Na tržaškem kazenskem sodišču se je včeraj začela in bila takoj odložena sodna obravnava proti E-liu Fattovichu, 28 let, ki je bil obtožen, da je 17. januarja lanskega leta skril truplo 27-letne Antonel-le Gesue, ki .je umrla zaradi pr®' tirane doze mamil. Kot smo svoj čas poročali, ie dekle umrlo v podstrešnem stanovanju v Ul. Ma-donna del Mare, naslednjega dne pa je Fattovich ukradel furgon in truplo odnesel v gozdič pri Fcrlugih. kjer ga je nokril z lepenko in listjem. Fattovich je nato vse povedal duhovniku Dariu Vatti in ua pooblastil, da obvesti policijo, ki ie še isti večer našla truplo v navedenem kraju. Fattovicha so nato aretirali na dan božiča ter ga obtožili, da je skril truDlo, da ie razpečeval manjše količine mamila in da ie ukradel furgon.
Včera'šn’a obravnava ie traja1* samo nekai minut, saj ie sodišče snreielo zahtevo Fattoviohevega odvetnika Maniacca no od'ožitvi nrn-oesa, da bi lahko branilec priučil vso do^umentoci’0. Proces je bil tako odle^pn na 15 februar
Prispevki
Namesto cvetja na grob Romana Rapotca darujeta Vesna in Stanko živec (Zabrežec 56) 10.(100 lir za osnovno šolo Boršt.
Namesto cvetja na grob Marije Kuret Sivitz darujeta Gizela in Eda Vidau 20.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Namesto cvetja na grob Oskarja Vatovca daruje družina Ivana Bana (Batiča - Prosek 47) 20 000 lir in Vinko Furlan IO.COO lir za Kulturni dom Prosek Kcntovel.
V	počastitev spomina Daikine in Sergijeve mame daruje Dragica Bla-ževič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Marije Lipovec roj. Španger, matere Dark® in Sergija Lipovca darujeta Vojw in Pepi Pertot 10.000 lir za Dijaško matico.
Oh Izgubi drage tele Frančiške izreka Silvanu Mesesnelu iskreno sožalje DD «DOM».
• Sesljanski kulturni krožek «1-stria* bo priredil danes ob 11. uri v novinarskem krožku tiskovno konferenco, na kateri bo orisal program delovanja za letos.
Dne 31. januarja nas je zapustila naša draga teta
JOŽEFA POVH
Pogreb bd jutri, 3. februarja, ob 13, uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boljunec.
Žalujoča nečakinja Silva z družino
Boljunec, 2. februarja 1983 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
Slovensko stalno gledališče v Trstu. Jktjaž Kmecl: Mutasti bratje — danes, 2.2., v Kočevju, jutri, 3.2., V Bohinjski Bistrici in 4. 2. v Celju.
VERDI
V	petek ob 20. url 7. predstava tihnorah* G. Meyerbeera. Red B/A Wigent Baldo Podic, režija: Alberto Eassini.
V	petek ob 18.30 bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost Predstavitev opere «Knez Igor*, ki 1° bodo v kratkem uprizorili v gledališču Verdi. Predstavil jo bo zna-
?* in muzikolog Luigi Pesta-teza.
Rossetti
Danes, 2. t.m., ob 17. uri, red sreda, gostuje v gledališču Ros-jti Teatro Stabile iz Turina z de-Cristopherja Marlowa »Doktor rausb v režiji Flavia Ambrosinija. " abonmaju odrezek št. 5. Rezerva-cije pri glavni blagajni.
Primorsko dramsko gleda
UŠČE - NOVA GORICA Danes, 2. 2.83, ob 10.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Dorici predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo ter ob 20.
v isti dvorani — predstava red “ ~7 sreda in izven: Peter Turrini s^ožef in Marija* ter «Lov na podgane*.
CANKARJEV DOM - LJUBU ANA Okrogla dvorana
Danes, 2. 2. 83, ob 11. uri: Predstavitev izdaj Prešernovih poezij Cankarjeve založbe.
V	petek, 4.2., ob 21.45: Izbor svojih Šansonov. Predstavlja Svetlana Makarovič.
J* Preddverje
Danes, 2. 2., ob 11. uri: Otvoritev razstave — Prešeren v grafiki in ilustraciji Tomaža Kržišnika, velika dvorana
Jutri, 3. 2. 83, ob 19.30: Mat-tnias Eisenberg, Leipzig, orgelski koncert.
V	petek, 4. t.m., ob 19.30: Simfo-nični orkester slovenske filharmonije.
, .Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega don.a v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od do 11. in od 16. do 20. ure, ob Sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 222-815.
Kino
Cappella Underground Zaprto. Jutri °b 18.00 «Le lacrime amare di Petra von Kant*. H. Schyguella, M. Carstensen.
Ariston 16.00 «1 banditi del tempo*. S. Connery, S. Duvall. Zabavni film.
®den 17.00 »Scusa se e poco*. Film za vsakogar.
‘Vazionale 16.00 »Oltre la porta*. E.
Giorgi, M. Mastroiani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Srattacielo 16.00-22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar renlce Danes zaprto. Jutri ob 17.00 ♦Sogni mostruosamente proibiti*. P- Villaggio.
“Ignon 15.30 »Vic tor Victoria*. Film vsakogar.
Fllodrammatico 15.00 «Calde e ba-gnate sulle isole delTamore*. Pre-. Povedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Eros perversion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'Capitol 16.00 «Testa o croce*. R. Poz-r zet to. N. Manfredi. Jutri ob 16.30. Crlstallo 16.30 »Bingo bongo*. A. Ce-lentano. Jutri ob 16.30.
"'nderno 15.30—22.00 «Amici miei II*. Radio 15.30 «Eva e 1’amore*. Prepo-vedan mladini pod 18. letom, vlttorio Veneto 16.30 «Le signore del Ouarto piano*. Prepovedan mladi-. ni podH8. letom.
Lumiere 16.00 «Tess». Film za vsa-vsakogar.
šolske vesti
Celodnevna osnovna šola »S. Gru-®n» iz Šempolaja vabi na kulturni ®čer, ki bo v petek, 4. februarja, b 20. uri v šolskih prostorih. Natopili bodo osnovnošolski otroci. Go-foval bo harmonikarski ansambel 'lasbene matice Prosek - Kontovel.
Včeraj- danes
Danes, SREDA, 2. februarja „ ,	SVEČNICA
oonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.11 — Dolžina dneva 9.45 — Lu-n® vzide ob 22.45 in zatone ob 10.11.
Jutri, ČETRTEK, 3. februarja BLAŽ
^zeme včeraj: na j višja temperatura H stopinj, najnižja 4 stopinje, ob 1®- uri 8,4 stopinje, zračni tlak 1011,4 *nb pada. brezvetrje, vlaga 79-od-ktotna. nebo pooblačeno, morje ma-1° razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daša Stanič. Mat-t«o Cociani, Davide Borella, Sebastjan Sega, Marianna Marinucci.
UMRLI SO' 81-letni Bruno Sandrin, 92 letna Francesca Kobal, 80-Jotna Giovanna Sehiurco vd. Genti-Uli. 801etna Emilia Fonda, 81-letni Ignazio Baf. 77 letni Italico Contes-*i. 471etna Ada Gherardi por. A-bute, 90-letna Emma Klarič vd. Vouk, '8-letni Teodoro Raholin, 72-letni Ciusto Cociani. 78-letni Giovanni Malandrino, 72-letni Lucio Černe.
f Čestitke
Danes prazunje 87. rojstni dan MARUA TENCE. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo vnuki in pravnukinja Erika.
Danes bo ugasnila naša TATJANA devet svečk. Da bi bila vedno zdrava in pridna v šoli in doma ji želijo mama, papa, bratec Uroš, nona, stric Nevio z družino ter teta Juština.
Slovenski taborniki Rodu modrega vala želijo svojemu članu MARKU PICCINIJU samo najboljše na novi življenjski poti.
Danes praznuje rojstni dan in god naša draga mama in nona MARIJA JANKOVIČ iz Rocola. Vse najboljše, posebno zdravja ji želita Marta in Marijo z družinama.
V nedeljo se je pridružila veseli družini Elizabete in Igorja Berdona mala
ELIANA
Vse najboljše iz vsega srca jim želi
kolektiv Godbe na pihala iz Ricmanj
Razstave
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, ssljan, Bazovica, Žavlje.
•d 8.30 do :3.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, ssljan, Bazovica. Žavlje.
V	domu A. Sirka v Križu je odprta razstava del Klavdija Clarija. Občinstvo si jo lahko ogleda danes med 18. in 20. uri, v soboto od 11. do 12. ure. ter v nedeljo (zadnji dan) od 11. do 12. in od 15. do 17. ure.
V	soboto, 5. t.m., ob 18. uri bodo v tržaški galeriji »Cartesius* odprli razstavo barvastih risb tržaškega likovnika Oresteja Dequela, ki že dolgo let živi v Rimu in Parizu, a se sporadično vrača v nase mesto.
V soboto, 5. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji «Rettori - Tribbio 2* odprli razstavo del kitajskega umetnika Žou Ži-veja, ki je v Trstu že razstavljal, a se po tej razstavi vrača spet v LR Kitajsko.
Grafike Marjana Kravosa bodo na ogled v kulturnem društvu Ivan Grbec - Skedenj do 7. februarja. Umik galerije: ob delavnikih od
17.30	do 20. ure, ob praznik:h od 10. do 12. ure.
Jutri, 3. februarja, bo v tržaški občinski galeriji odprl razstavo slikar Bruno Prota.
Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo v soboto, 5. februarja, od 10. do 12. ure ter na dan občnega zbora, t.j. 11. februarja, v prostorih partizanskega doma v Bazovici - Kosovelove. 1, odprta razstava o dejavnosti zbora in umetniških del Duilia Švare.
V	občinski galeriji razstavlja slikar Furio de Denaro. Razstava bo še danes, 2. februarja.
Razna obvestila
Koordinacijski odbor kulturnih In prosvetnih, društe ’ občine. Dolina in radio Koper ob sodelovanju radia Trst A vabita na javno radijsko oddajo, ki bo v petek, 4. februarja, v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu ob 20. uri. Oddaja po potekala pod pokroviteljstvom u-prave občine Dolina in z njo bomo počastili dan slovenske kulture.
Mladinski odsek in KD Vesna priredita jutri, 3. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu javno srečanje na temo «Kaj ti pomeni NOB?*. Razpravo bosti, uvedla Neva Lukeš in Pavel Stranj. Vljudno "abljeni.
Sekcija zveze borcev - ANPI Bo-ljunec prired 5. februarja v Lipici v hotelu Maestoso družabni večer posvečen «40. obletnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev v posebni bataljon*. Vpisovanje na vaških sekcijah in na sedežu ANPI v Trstu, v Boljuncu -pa v baru Pri Mariji in v mlekarni Laura. Zabavali vas bodo Veseli godci.
Amaterski oder Jaka Štoka priredi na Kontovelu v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri premiero «čuk v nebesih*, katere original naslova igre je «Večna lovišča* Mire Šte-
V gostilni Pavletič v Borštu vas bodo danes, 2. februarja, od 18.30 dalje zabavali Veseli godci.
Glasbena matica obvešča, da je abonmajski koncert »Zagrebških madrigalistov* prenešen na ponedeljek. 28. februarja.
BANCA Ol CREDITO Dl TRtESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
K>;'.	,'J' j	' S. P. A.
•TR13T - Ul-ICIA f Fll.ZrlO -	C.1-«»AE
1. 2. 1983	
Ameriški dolar	1.408,-
Kanadski dolar	1.135,—
Švicarski frank	700,-
Danska krona	161.—
Norveška krona	195.—
Švedska krona	187.—
Holandski florint	520.-
Francoski frank	200.-
Belgijski frank	26.-
Funt šterling	2.140.—
Irski šterling	1.900,—
Nemška marka	572.-
Avstrijski šiling	81,30
Portugalski escudo	12,-
Pezeta	10,-
Jen	5,-
Avstralski dolar	1.270,-
Drahma	13,-
Debeli dinar	17,75
Srednji dinar	16,75
Razstava Sergia Ferrara v krožku Salvemini
V krožku Salvemini v Trstu so v soboto popoldne odprli fotografsko razstavo Sergia Ferrafija, televizijskega snemalca pri agenciji Alpe Adria. Ferrari, ki se že leta poklicno ukvarja s fotografijo, posveča veliko svojega časa, znanja in veselja tudi umetniški fotografiji.
SLOVENSKA SKUPNOST sekcija Devin - Nabrežina vabi vaščane Devina, Štivana in Medje vasi na sestanek o
varianti
regulacijskega načrta
ki bo danes ob 20. uri v gostilni Radetič v Medji vasi.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Igo Gruden - ŠD Sokol Nabrežina vabita člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v društveni dvorani v Nabrežini v petek, 4. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Odbor.
KD Primorsko Mačkolje priredi v nedeljo, 6. februarja, ob 17.30 «Dan slovenske kulture* v duhu mladih izvajalcev. Nastopajo: otroški pevski zbor F. Venutrini od Domja; Suzana Žerjal - harmonika; gojenci glasbene šole Breg. Kot izredni gost violinist Žarko Hrvatič.
Izleti
Združenje UNION priredi enodnevni izlet na pustno nedeljo, 13.2. v Casarso della Delizia. Informacije vsak dan razen sobote od 17. do 20. ure Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, tel. 64459 ali 732858.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
LEKARNE V OKOLICI M junec: tel. 228124; Bazovica: 226 165; Opčine: tel. 211-001; osek: tel 225 141; Božje polje onik: tel 225 596: Nabrežina tel >•121; Sest jan: tel. 209 197;
MENJALNICA
vseh tujih valut
IŠČEM knjigovodjo v pokoju z znanjem slovenskega in hrvaškega jezika. Zglasiti se v soboto, 5. februarja zjutraj. Podjetje Capra-ra Ul. Carso 6, Štandrež.
NA KRASU iščemo v najem prazen magazin z od 80 do 100 kv. m terena. Objektiv — prospektiva delovnih mest. Telefonirati na št. 040/213625 od 20.30 do 22. ure.
UGODNO prodam klavir mezza co-da 170 cm znamke wirth z dunajsko mehaniko redno negovano. Telefon 040/225106.
ODDAMO v najem delno obdelan vinograd (približno 700 kv. m površine) med Miramarom in Kon-tovelom. Možna gradnja vikend hišice. Resne ponudbe na upravo Primofskegh11 dnevnika Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro »Vinograd*.
URADNICO/KA, z znanjem slovenščine za takojšnjo zaposlitev v Milanu išče trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montec-chi 6. pod šifro «Milano».
PRODAM karavan biirstner 5 m letnik 1978 v izredno dobrem stanju. Telefon 040/212954.
PRODAM gliser silent graft 4 m z motorjem evinrude 55 HP s prikolico elle BI za prevažanje. Telefon 040/212954.
KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153.
GOSTILNA z vrtom na vzhodnem Krasu išče upravitelja z družino. Telefonirati na št. 200-818.
IŠČEM frezo 12 konj za okopavanje trt. Tel. 225519 od 14. ure dalje.
GOSPA - INVALID išče žensko, ki bi ji pomagala v teku dneva. Nudi prenočišče. Telefonirati na št. 040/825112 ob 12.30 ali pa ob 18. uri.
KUPIM manjšo nezazidljivo parcelo v okolici Boršta, Zabrežca ali Ricmanj, po možnosti v bližini ceste. Tel. 910008 v večernih urah.
PRODAJAMO akacijeve kole v Šte-verjanu. Telefon 003865 - 25750 v večernih urah.
PODJETJE Malalan - Benčina prodaja v rezidenčnd coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom. Za informacije tel. 211043.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec 1. Toči pristno domačo kapljico.
PRODAM fiat 500 letnik 67, z opravljeno revizijo. Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 730630 od 8.30 do
12.30	in od 15.30 do 19.30 (vprašati po Cristelu).
KDOR je pomotoma »sunil* Natašino trobento na zadnji Jadranovi tekmi, prosimo, da jo prinese nazaj na prihodnji Jadranovi tekmi.
KUPIM ali najamem hišo v okolici Trsta ali na Krasu. Telefonirati na št. (040) 228-834 ali 817-265.
PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št. 200-634.
GRAMOFON master voice iz leta 1930 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481 - 86349.
STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Tel. na št. 0481/86349.
22-LETNI knjigovodja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739.
NA PODROČJU zahodnega Krasa iščem zidarja za majhna hišna popravila. Telefonirati med 19. in 20. uro na št. 040/220525.
IŠČEM zaposlitev kot blagajničarka v trgovini ali pa kot pomočnica v ambulanti. Telefonirati na številko 231875.
PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*.
Izšlo je novo delo tržaške pisateljice ZORE TAVČAR
VETER V LASEH
Knjigo je založila Mohorjeva družba iz Celja, dobite pa jo v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20.
ZA ODPRAVO OVIR V MALOOBMEJNEM PROMETU
Najbrž že v kratkem sprostitev potovanj v obmejnih področjih
V Novi Gorici sta se včeraj sestala Tone Poljšak in Massimo Casilli d’Aragona Uveljavitev prejšnjega stanja še pred obiskom Lazarja Mojsova pri Colombu v Rimu
V »zeleni dvorani* občinske skupščine v Novi Gorici sta se včeraj dopoldne sestala predsednika stalne mešane .jugoslovansko - italijanske komisije za izvajanje določb Videmskega sporazuma o tnaloob mejnem potniškem prometu med sosednima državama, Tone Poljšak in veleposlanik (ambasador) v italijanskem zunanjem ministrstvu Massimo Casilli d’Aragona. Obravnavala sta gibanja o omejenem prometu ter pobude za Donovno sprostitev potovanj čez mejo z dokumenti maloobmejnega prometa:
Predsednika ste se sestala skladno s sklepom šestindvajsetega izrednega zasedanja Stalne mešane komisije za maloobmejni promet med Jugoslavijo in Italijo, ki je bil proti koncu lanskega lete v Rimu. Tedaj so namreč menili, da bo treba v začetku letošnjega leta ponovno preučiti gibanje in težnje v maloobmejnem prometu, tudi z vidika omejitvenih ukrepov, ki jih je sprejela Jugoslavija. Predsednika obeh delov komisije, Poljšak in Casilli d’Aragona, ste včeraj ugotovila, da .je maloobmejni promet občutno nazadoval. Na jugoslovanski strani se je na primer v zadnjem obdobju lanskega lete zmanjšal za 60 do 80 odst. v primerjavi z letom 1981, na italijanskem območju pa se .je promet čez mejo z dokumenti Videmskega sporazuma v istem obdobju zmanjšal za 30 do 40 odstotkov. Medtem ko je u-gotovl.jeno, da se je potniški promet z jugoslovanskega področja zmanjšal zaradi znanih omejitvenih ukrepov, razlogi za zmanjšanje števila prehodov z italijanske strani še niso celovito analizirali.
Jugoslovanski predstavnik Tone Poljšak je včeraj v Novi Gorici seznanil svojega italijanskega gosta z raznimi predlogi in ukrepi, ki jih do predvidoma sprejela beograjska vlada za odpravo ovir v maloobmejnem potniškem prometu oziroma za ponovno uveljavitev prejšnjega stanja. Sprejeli naj bi jih v kratkem. Sprostitev bi veljala tako za Italijo, kot tudi za vse tiste sosednje države s katerimi ima Jugoslavija sklenjene sporazume o maloobmejnem potniškem prometu. Kar zadeva Italijo bi bili novi u-krepi za sprostitev maloobmejnega prometa natančneje oblikovani še pred napovedanim bližnjim obiskom jugoslovahškfega zveznega sekretarja za zunanje zadeve (zunanjega ministra) Lazarja Mojsova v Rimu. 'Predsednika stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu
med Jugoslavijo in Italijo, Tone Poljšak in Massimo Casilli d’Ara-gona, sta si včeraj v Novi Gorici izmenjala mnenja tudi o nekaterih drugih vprašanjih glede maloobmejnega prometa, teko na primer o dvolastnikih.
Prispevki Goriške hranilnice kulturnim društvom in ustanovam
Upravni odbor goriške hranilnice je pred kratkim sklenil dodeliti 14 milijonov lir prispevkov nekaterim kulturnim ustanovam in združenjem humanitarnega značaja.
Denarnih prispevkov so bili teko deležni Deželno združenje daroval-
cev organov, združenje Pro Senec-tute, Združenje za raziskave in boj proti raku, škofijski misijonski center, kapucinski red za vzdrževanje menze.
Denarni prispevek je prejeia tudi glasbena šola Vivaldi iz Tržiča ter podobna ustanova, ki deluje v Fari.
Urejevanje spora Sogetec - tečajni skrbnik?
Na včerajšnjem sestanku med stečajnim skrbnikom in predstavniki družbe Sogetec, so skučali rešiti glede uporabe prostorov in naprav podjetja Tee Friuli v Krminu. 10. februarja zato najbrž ne bo sodnega izgona in posledic, ki bi bile s tem povezane.
ŽUPAN SCARAN0 OBISKAL ŠOLO V ULICI VITT0RI0 VENETO
Goriški župan dr. Antonio Scara-no je bil včeraj na obisku v slovenski osnovni šoli v Ul. Vittorio Veneto, ki je nastanjena v poslopju zavoda Lenassi. Prišel je s strokovnjakom občinskega tehničnega urada, na povabilo učiteljic in staršev otrok, ki obiskujejo to šolo. S temi sta bila prisotna tudi predsednik svete didaktičnega ravnateljstva dr. Karin Brešan in občinski svetovalec Marko Waltritsch. Že večkrat so učiteljice in starši nastopili na županstvu zato, da bi se vsaj nekoliko izboljšal pouk v tej šoli. Kot je znano imajo v drugem nadstropju pet učilnic, šesto v pritličju, v čisto drugem koncu stavbe, ni na razpolago prostora za učiteljice. O tem je bil gobor tudi v občinskem svetu. Nekaterim prošnjam je bilo v zadnjem času ugodeno, tako so npr. položili čisto nov pod, namestili nove lestence, itd. Učiteljice pa so večkrat zahtevale, da bi šoli dodelili še dva prostora v drugem nadstropju stavbe, tik sedanjim učilnicam. Prvi bi služil šestemu razredu, drugi pa za skupke potrebe in za učiteljstvo. Prihaja pri tem do različnih gledanj z vodstvom zavoda, ki hoče ohraniti
V ČETRTEK IN PETEK JA VNI A VDICIJI
Pripravlja se sprememba pravilnikov pridelovanja briških in posoških vin
Predlogi za vključitev novih sort - Zmanjšanje alkoholne stopnjeAvdicija bo v Gorici (za pridelovalce briških vin) in v Gradišču (za pridelovalce posoških vin)
V četrtek in petek bosta, v Gorici, oziroma Gradišču javni avdiciji o predlogih za spremembo pravilnikov o pridelovanju zaščitenih vin «Collio» in «Isonzo». Pravzaprav bi morali zapisati, da gre v bistvu za prilagoditev in uskladitev pravilnikov, v deželnem merilu. za kar si najbolj prizadevajo pri deželnem odborništvu za kmetijstvo. Gre torej za sklepno dejanje postopka, ki se je pravzaprav začel že pred kakimi petimi leti. Ob tem velja posebej opozoriti na dejstvo, da so konzorcij »Collio*, ki združuje pridelovalce kakovostnih vin na teko imenovanem bri škem področju goriške pokrajine, ustanovili že pred dobrimi petnajstimi leti, medtem ko so se priprave na njegovo ustanovitev pričele še nekaj let prej. Y .tem času se .je v vinogradništvu marsikaj spremenilo, od načina pridelovanja grozdja pa do komercializacij^ vin (stekleničenje). Menjali pa so se tudi okusi porabnikov vin. Tako smo v zadnjem času priča nara-
S SEJI OBČINSKIM SVITA
PODRAŽITVE JAVNIH STORITEV KRIJEJO OBČINSKI PRORAČUN
Podražili so se voda ter takse na izvoze iz dvorišč, na reklamo in zasedbo javnih zemljišč
Ni dneva, ko ne bi izvedel: o kaki novi podražitvi. Včeraj so go riški gostinci zvišali cene nekaterim proizvodom za 100 ali 200 lir. Dražja .je poštnina, več moramo plačati za zavarovanje avtomobilov Dražja boste elektrika in voda. Kdor se ukvarja s trgovino, bo moral plačati nekaj več za reklamo, gradbeniki bodo občini plačah več ko bodo zasedli javno zem ljišče. O podražitvah je bil govor tudi na ponedeljkovi seji soriškega občinskega svete. Upoštevajoč navodila rimske vlade .je odbor predlagal, da se podražijo voda, reklamne takse, taksa na izvoze iz hiš, taksa za zasedbo zemljišč. Že pred tednom dni so v goriškem občinskem svetu (teko so ukrenili v vseh občinskih svetih v Italiji!) odobrili enoletni podaljšek dodatne takse na elektriko.
Na ponedeljkovi seji so komunistični svetovalci predlagali sprejem resolucije, ki kritično gleda na take podražitve. če občine ne aplicirajo višjih davkov, ne dobijo doklad iz Rima. Večina v občinskem svetu pa ni sprejela teh odgovorov komunistične opozicije. Potrje ni so bili že lani uvedeni poviški na uporabo vode in so bili oo-novno povišani. Vodo bomo odslej plačevali 32 lir več kot lani. Za 30 odstotkov pa so se zvišali stro ški vsakovrstne reklame, zasedbe .javnih zemljišč in takse na izvoze iz dvorišč. To takso so v Gorici prvič uvedli lani.
Na ponedeljkovi seji je svetovalec Chiarion (KPI) predlagal tudi, da bi na uličnih tablah, ki jih sedaj postavljajo v goriških predmestjih, dodali še slovenski naziv ulice in da bi v marsikaterem kraju dodali sedanjemu uradnemu nazivu prvotnega, slovenskega.
Sporočilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole nam je v zvezi s stavkovnim gibanjem profesorjev na višjih in nižjih srednjih šolah poslal sledeče sporočilo: »Zakonski dekret z dne 10.1.1983 je z raznimi restriktivnimi odredbami še posebno prizadel slovenske šolnike, da ste skupščini obeh tajništev (Trst - Gorica) sklenili odgovoriti z blokado ocenjevalnih sej. Od ravnateljev imenovani su-
plenti bodo namreč plačani le na osnovi efektivno opravljenih ur. odštete jim bodo nedelje, razni prazniki in tudi poletne počitnice.
Ker je med našimi šolniki veliko tekih, ki so dobili namestitev od
ščajočemu popraševanju po novih, v naših krajih sicer še malo razširjenih sortah, kakor tudi no sortah (rebula), ki so nekdaj v Brdih prevladovale.
«Potreba po spremembi, oziroma o prilagoditvi pravilnika dejanskemu stanju, .je torej kar se da motivirana,* pravijo v konzorciju »Collio*, kjer smo se seznanili s predvidenimi novostmi, oziroma Dred-Iogi. Ne bi smelo biti posebnih težav glede njihovega sprejema, saj so bili že predmet poglobljene razprave, tako med člani samimi, kakor tudi v organih deželnega od-borništva za kmetijstvo. Kaj torej obsegajo spreminjevalni oredlogi pravilnika o pridelovanju briških vin z zaščitenim geografskim poreklom? Predvsem naj bi prišlo do rahle spremembe glede naimenova-nja samega. Po končni odobritvi predlogov bo za briška'Vihali? g Ste
ziv »Collio* in :fie veTT^GdlEo G§-riziano*, kakor je bilo doslej. To seveda pri označevanju vinorodnega okoliša, medtem ko ostajajo še naprej v veljavi določila glede označevanja vrste.
Razširil naj bi se nadalje seznam sort. Poleg še obstoječih vrst naj bi bilo v bodoče omogočeno pridelovanje (in seveda komercializacija) zlate rebule, renskega rizlinga, chardonaya in kabernete sovinjona. V pravilnik naj bi vnesli tudi predlog o pridelovanju nove vrste rdečega vina «rubino» pridobljenega iz merlota in kaberneta.
Nadalje je predvidena sprememba glede minimalne alkoholne stop n.je (narašča popraševanje po vinu z nižjo alkoholno stopnjo) in popravki glede organoleptičnih lastnosti posameznih sort in nekateri drugi manjši popravki. Do maniše spremembe bo prišlo tudi glede . točne določitve briškega vinorodne-ravnateljev m bo teko tudi vsaj okoliša z vključitvijo manjŠ9ga
PT	teritorija v občini Fara in izklju-
čitvijo drugega področja, prav te-
KKS	Sigi SiEafigtf?
kovne organizacije in druge usta-
težavno pokriti — ob teki plačilni ponudbi ministrstva — vsa prosta učna mesta na naših šolah. Omenjeni zakonski dekret ni torej hudo prizadel samo slovenske začasno nameščene šolnike, ampak slovensko šolo nasploh, ker je postavil pod vprašaj nemoten potek pouka in celo normalen začetek prihodnjega šolskega leta na slovenski šoli. Predvsem zaradi tega, pa tudi zaradi še drugih omejevabiih odlokov, ki so javnosti že znani, je Sindikat slovenske šole pozval vse profesorje, naj v znak protesta blokirajo ocenjevalne seje.*
• Društvo za varstvo živali bi rado oddalo tri lete starega volčjaka (samico) in dve mački.
ko v občini Fara, ki je menda bilo pomotoma vključeno v briški vinorodni okoliš, ob sprejemanju prvega pravilnika.
Podobne spremembe naj bi vnesli tudi v pravilnik o pridelovanju vin «Isonzo». Predvidena .je vključitev štirih novih sort: črni oinot, rdečepecl,testi refošk. Chardonay, laški rizling. Malenkostno naj bi ponravili določila glede označbe vinorodnega okoliša, z vključitvijo man.teega območja pri Fari (tisto, ki .je doslej vključeno v območje konzorcija »Collio*), določila glede alkoholne stopnje in organoleptičnih lastnosti posameznih sort.
V novem pravilniku, teko za briška. kakor posoška vina, naj bi
atuiiiitmiiiiiMtiiiiiimiiiittiiMiuiiiiimiiiiiiiuiiiiiiMMiiMiifMiiiiimimimimHMiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiitiii
TRAGIČNA SMRT GORIŠKEGA ŠPEDITERJA MARCELLA BESTIJA
Včeraj, v prvih popoldanskih u-rah se .je v Gorici naglo razširila vest o tragični smrti 63-ietnega Marcella Bestija, znanega goriške-ga trgovskega operaterja. Našli so ga mrtvega na pločniku večnadstropne hiše v Ulici Risturi 31, kjer .je stanoval, in imel na terasi v sedmem nadstropju urejen rastlinjak.
Ni znano, če gre za nesrečo, ali pa je možakar sam skočil v globino. Besti .je do nedavnega vodil znano špeditersko podjetje v Gorici ter imel veliko poslovnih zvez zlasti z novogoriškimi in sploh slovenskimi trgovinskimi podjetji. Pred kratkim se .je umaknil v pokoj.
Sejemska dejavnost v Pordenonu
V prostorih sejmišča v Pordenonu se nadaljujejo specializirani sejmi. Deželni odbornik za sejme Renato
Bertoli bo odpri peti sejem SACAR in drugi sejem SOfE. Oba se bosta pričela 11., sklenila pa 16. februarja.
Na sejmu SACAR bodo predstavili oblačila za osebje zaposleno v hotelih, restavracijah in objektih družbene prehrane. Prikazali bodo tudi jestvine, zlasti zmrznjene, kuhane, konzervirane itd. Nadalje bo na o-gled oprema za hotele, restavracije, samopostrežbe, pohištvo za šole, bolnišnice, opremo za trgovine, stroji za sladoled, kavo, računovodstvo in specializirani tisk.
Na sejmu SOfE pa bo mogoče videti pisarniško opremo, opremo za vzdrževanje arhivov, aparate za narekovanje, kopirne in računske stroje, stroje za urejanje dopisov in za uporabo mikrofilmov.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg S. Francesco 4, tele fon 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti, tel, 72-701.
bilo posebej navedeno, da je dovoljena uporaba koncentriranih mostov ter namakanje vinogradov v oblikah, ki naj ne bi vnlivale na kakovost in značilnosti posameznih sort grozdja. Doslej so bile namreč interpretacije o tekih posegih, dokaj različne.
Postopek za spremembo nravil-nikov je torej v zaključni fazi. V najboljšem primeru bodo nova določila stopila v veljavo že ob prihodnji trgatvi. Po avdiciji, ki bo v četrtek ob 10. uri v dvorani trgovinske zbornice v Gorici (za pridelovalce briških vin) in v petek ob isti uri v enoteki La Serenissi-ma v Gradišču (za pridelovalce po-soški vin), je še nekaj časa za morebitne ugovore, oziroma protipred-loge, zatem pa bo novi pravilnik objavljen v Uradnem listu z navedbo,. terminov, glede stopa v veljavo. Avdicije so javnega znača
nove.
za svoje potrebe ta dva prostora, župan je obljubil, da bo stvar preučil še enkrat. Upajmo da bodo tokrat upravičene zahteve in potrebe slovenske šole uslišane,
Komunistke zahtevajo da KZE zagotovi redno delovanje posvetovalnic
Dejavnost družinske posvetovalnice je že dalj časa povsem zamrla. Lani so menda pripravljali nov pravilnik, potem ko je prišlo do združitve, oziroma poenotenja službe v okviru krajevne zdravstvene ustanove. Kaj je letos razlog za zamudo, oziroma nedejevanost, ni znano. Dejstvo je, da je komisija za ženska vprašanja pri KPI doslej že nekajkrat posredovala, da bi vprašanje le spravili z mrtve točke, vendar odziva ni bilo. Te dn; je omenjena komisija predsedniku K23 Martini, članom upravnega odbora, načelnikom skupin v skupščini KZE in županom nekaterih občin na Goriškem ponovno poslala odprto pismo z zahtevo po takojšnji ureditvi vseh vprašanj, ki zavirajo redno delovanje družinskih posvetovalnic.
Nenavadno živahen promet pričakujejo za danes na letališču v Ron-kah. Zaradi stavke uslužbencev na letališču Tessera pri Benetkah bodo letela preusmerili na ronsko letališče. Pravzaprav so živahnejši promet zabeležili že sinoči, ko sta pristali dve letali, ki ste prileteli iz Pariza.
Priprave na pobratenje borčevskih organizacij Gorice in Nove Gorice
V lanskem letu se je na Goriškem pobratilo več sekcij borčevske organizacije VZPI - ANPI z Združenjem zveze borcev na območju občine Nova Gorica. Takšno pobratenje sedaj snujeta tudi borčevski organizaciji iz obeh Goric. Kakor so se dogovorili njuni predstavniki, bo prvi del pobratenja med sekcijo VZPI - ANPI Gorica in Zvezo borcev Boris Kidrič Nova Gorica v tem mestu 5. marca. Drugi del pobratenja bo v Gorici konec aprila.
Razlogi za pobratenje so bolj kot očitni. Med takratno Gorico in njeno okolico je delovala ilegalna protifašistična organizacija, izvršenih je bilo veliko akcij, tudi akcij vojaškega značaja. Nova Gorica kot središče širokega primorskega prostora predstavlja danes čuvarja velikih idej osvobodilnega gibanja na Primorskem. Pobratenje med nekdanjimi borci bo samo še bolj povezalo ljudi.
MiiiiiiinfiiimiiiiiiiiiiiiiiitiftiititiMitHimiiumuiiuiiimmitiiiiiiiiiimuiMiiimmiiiiiiiiiiimimiiiiiiintfa
V POKRAJINSKIM SVITU
SOGLASNO ODOBREN IZHODIŠČNI NAČRT 0 SREDSTVIH ZAKONA 828
Goriška naj bi prejela približno 100 milijard lir - 35 milijard za razvoj tržiškega pristanišča, prav toliko pa za posege na področju industrije, obrtništva in trgovinske dejavnosti, za kmetijstvo 15 milijard lir
pokrajinskem svetu zastopanih strank, kar pomeni, kakor je ob zaključku seje dejal predsednik pokrajinske uprave, Cumpeta, najboljšo napotnico, da bedo predlogi in zahteve Goriške upoštevani.
V razpravi so sodelovali predstavniki vseh strank, ki so zastopane v pokrajinskem svetu.
Razna obvestila
Goriška naj bi od sredstev za gospodarsko obnovo, ki jih zagotavlja državni zakon štev. 828/28 prejela približno eno tretjino. V številkah pomeni to okrog ICO milijard lir. od katerih bo takoj, oziroma še v teku letošnjega leta, razpoložljiv le manjši del. Goriška ima pravico do tolikšnega posega, ob upoštevanju ekonomskih kriterijev. predvsem števila nezaposlenih, oziroma tako imenovane potencialne nezaposlenosti. Tako je rečeno v izhodiščnem dokumentu, ki so ga v ponedeljek zvečer soglasno odobrili v goriškem pokrajinskem svetu in ki ga bodo v najkrajšem času dostavili deželni u-pravi. Pokrajinska uprava se v o-menjenem dokumentu zavzema, da bi s sredstvi upravljali gospodarski organizmi, ki delujejo na krajevni ravni. Dokument je okvirnega značaja in se ne spušča v podrobnosti, kljub temu pa opredeljuje, kolikšni naj bi bili posegi na posameznih gospodarskih področjih. Za kmetijstvo (predvsem za preureditev in posodobitev namakalnega o-mrežja) naj bi namenili petnajst milijard lir. Za posege v industriji, obrtništvu in trgovinski dejavnosti naj bi namenili najmanj 35 milijard lir deloma v obliki posojil pod u-godnimi pogoji, deloma z denarnimi prispevki na račun kapitela ter v drugih oblikah, ki bi se izkazale kot najbolj učinkovite. S sredstvi zakona 828 naj bi nadalje finansirali izgradnjo turističnega pristanišča v Gradežu.
Znatna sredstva (vsaj 35 milijard lir) naj bi zagotovili za povečanje zmogljivosti tržiškega pristanišča, za podaljšanje in poglobitev plovnega kanala, urbanizacijo okoli 30 hektarjev površine na območju pristanišča, zgraditev železniškega tira med pristaniščem in industrijsko cono na območju Li-serta.
Dokument nadalje potrjuje veljavnost lani izdelanega triletnega razvojnega načrta kakor tudi programski načrt, ki ga je izdelala Briška gorska skupnost.
Naj ob koncu omenimo še, da so bili v osnutek besedila, ki ga je pripravil pokrajinski odbor, vne-šeni manjši popravki in dopolnila (predvsem na predlog komunističnih svetovalcev) ter da je bil dokument odobren z glasovi vseh v
V	sredo, 9. februarja, bo v gostilni Pri Mirotu v Sovodnjah družabni večer v priredbi Sindikate slovenske šole. Pričetek ob 19.30. Vabljeni člani in prijatelji SSŠ.
V	Katoliškem domu v Gorici bo jutri, v četrtek. 3. februarja, ob 20.30 še eno predavanje iz ciklusa o preteklosti slovenskih katoličanov na Goriškem in Tržaškem. Predaval bo Branko Marušič iz Nove Gorje? o temi: «Slovenski katoličani na Primorskem ob koncu 19. stoletja*.
V	Podgori bo jutri, 3. februarja, ob 20. uri na sedežu v športni hali, seja podgorskega rajonskega' sveta. Govorili bodo o izvozih iz dvorišč ter o delovni skupini, ki bo pod o-kriljem rajonskega sveta.
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča zainteresirane kandidatke za dosego stalnega mesta v italijanskih otroških vrtcih, da bo pismena naloga 16. februarja, ob 8 uri v prostorih zavoda Galilej v Ulici Puccini.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «11 tempo delit mele II*. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Amici miei II* U. Tognazzi in A. Celi.
VITTORIA 17.30—22.00 «Carne insa ziabile*. Prepovedan mladini poc 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 «Doppi< sesso incrociato*.
PRINCIPE Zaprto.
Notyi Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Četverka v igrt» Italijanski western.
SVOBODA 18.00-20.00 «Lady Ch» terljr iz Tokia*.
VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Sierra nadaljuje tradicijo taunusa
Različica 2.000 GL dosega 180 km na uro in velja skoraj 12 milijonov - Vse značilnosti vozil s pogonom na zadnja kolesa
Za Fordov novi model, ki je moral zamenjati po dveh desetletjih nekoliko dotrajan model «taunus». je bilo mnogo pričakovanja. Še zlasti, ker se je vedelo. da so pri Fordu v razvoj tega modela vložili mnogo sredstev. Pričakovanju .je bilo do gotove mere zadoščeno. Pravimo do gotove mere, ker so v bistvu le znova oblikovali zunanjo podobo, medtem ko .je vse drugo, predvsem motor, ostalo tako. kot je bilo pri taunusu. Marsikdo je pri tem ugotavljal, da mu je pravzaprav oblika zadnjega taunusa bila bolj všeč od odločno bolj aerodinamične podobe sierre, ki se ponaša z enim najnižjih količnikov zračnega upora med serijskimi avti.
Pri Fordu so nam dah na razpolago enega, najbolj popolnih mo delov in sicer sierro 2.000 GL, ki je. če ne upoštevamo modelov Ghia in najmočnejše različice s šestvaljnim 2.8 litrskim modelom, ki še ni na razpolago v Italiji, v sami konici serije sierra.
Prvi vtis. ko voznik sede za volan, ni negativen. Voznikov sedež je moč nastaviti tako horizontalno kot vertikalno, pa tudi naklon naslonjalo je nastavljiv, tako da človek z lahkoto dobi pravšnjo lego za volanom. Sedeži niso premehki, to pa .je popolnoma v slogu z nemškimi avti, pa čeprav za sierro izdelujejo le motorje v ZR Nemčiji. Potem zdrsne šoferjev pogled na armaturno ploščo, ki .je za dvolitrski razred najbrž nekoliko preskromna. Tu je le merilec hitrosti, ki vsebuje oba števca, dnevnega in skupnega šte vila kilometrov zraven pa še termometer za vodo in merilec za gorivo. Vse druge funkcije motorja voznik nadzoruje le s pomočjo številnih kontrolnih lučk. ki jih ima na razpolago. Na skrajni desni .je še ura. vmes pa vzvoda, s katerima lahko naravnate zračenje in ogrevanje. Na obeh straneh ročice ročne zavore rta še slikali za električne šipe. Na skrajni levi armaturne ološče so stikala za zadnje meglenke, ogrevani zadnje šipe. in brisalec zadnje šipe. Pod volanom, kot je uri Fordu že uobičaieno, so stikala za luči. za smerokaze in brisalce. Prav na sredi armaturrf nlo-šče sta rdeča in rumena lučka, ki vam kažeta, če s preveliko vnemo pritiskate na pedal za olin in vam skušata dopovedati, da bi bilo umestno pretakniti v višjo prestavo. Povsod .je dovolj oto-stora za drobnarije: šofer ima na razpolago predal s ključavnico in še nekaj odprtih predalčkov. pr'eg tega še zaprt prostor za ročno zavoro, ki je predviden za kasete.
Zunanjost .je sedaj že vse preveč dobro znana, da bi o njej zgubljali še kaj besed Oblika .je močno zaobljena 'n .F sad dolgo
trajnih aerodinamičnih študij pa tudi proučevanja okusa odjemalcev. Kljub temu pa daje sierra videz okornosti, čemur morda prispevajo v odločilni meri debeli okviri okoli šip.
Tudi tokrat so se pri Fordu odločili za pogon na zadnja kolesa. Prevladalo .je namreč mnenje, da .je za limuzino kot je sierra zadnja pogon mnogo bolj prikladen, predvsem zato. ker omogoča vgra-
Fiatovi uspehi na tujih trgih
BONN — Medtem ko je prodaja tujih avtomobilov v Zvezni republiki Nemčiji v letu 1982 občutno padla, so vozila Fiatovega obrata vzdržala konkurenco in celo izboljšala svoj položaj. Lani je znašal delež Fiatovih avtomobilov 4,3 odstotka, medtem ko je bil leto prej 4,1 odstotka. Povečanje prodaj ni veliko, a dokazuje vse večje zanimanje nemškega kupca za turinske avtomobile. Podobni podatki prihajajo tudi z Nizozemske, kjer so lani prodali preko ene tretjine več Fiatovih avtomobilov kot leto prej (21.234 avtomobilov v letu 1982, 15.092 pa v letu 1981).
Za vso evropsko avtomobilsko industrijo pa je ohrabrujoč podatek, da ni bilo predvidenega povečanja prodaj japonskih avtomobilov. Na Nizozemskem so prodali celo manj japonsKni avtomobilov. V glavnem pa lahko trdimo, da je Fiat dobro prestal preizkušnjo avtomobilske krize in to predvsem po zaslugi avtomobilov nižjega in srednjega razreda.
sierri treba pohvaliti, na čeprav je, če hočemo biti prav pikolovski, nekoliko premalo natančen. Sicer pa se je lega na cesti v primer javi s taunusom odločno izboljšala. saj popravljene posamične obese nekaj pomenijo. V hitri vožnji .je slišati šumenje ob karoserijo, kar je za avto, ki so mu posvetih toliko pozornosti kar zadeva aerodinamičnost, zelo čudno. Pričakovali bi namreč, da bi bila sierra med vožnjo tišja. Poh valo zaluži.jo tudi zavore, ki so pri vseh različicah spredaj koluti, zadaj pa bobni.
Cena je za dvolitrski avto zanimiva. Brez servovoiana, ki ga dobite za doplačilo velja sierra 2000 GL okroglih 11.750.000 Ur. kar v današnjih razmerah m preveč.
Še ta mesec novi peugeot 205
V kratkem bo privekal pri Peugeotu na svet novorojenček. Tokrat gre za popolnoma novo vozilo, ki so ga v skladu s tradicijo hiše, že poimenovali v peugeot 205. Sodi nekje med 104 in 305, razpolagal pa bo s štirimi različnimi motorji od 954 do 1360 kub. cm. Tovarna napoveduje izredno nizko porabo in trdi, da bo v novem avtu, ki izhaja iz izkušenj prototipa vere, dovolj prostora za pet oseb, kljub temu da bo avto dolg 3,70 m In širok 1,57 m. Karoserija ima petero vrat in Cx 0,35.
miiMtiintmiiitMfmtmmiiiiniiiiiiMiiiiiiummnmimMiitmmiHiHtnniHiiiimiimmmnimtitNiHMMiHiittHimtiiiiimiiNiiMmiiiitiiM
MifiHautmuuHiintHniiMiitHiittNitniitiimtiiminni


ZA VSE TISTE, KI JIM JE UPRAVLJANJE Z JADRI PREZAHTEVNO
Varčna in varna pilotina «calafuria 6»
Kajutni motorni čoln omogoča udobna križarjenja tudi manj sposobnim dopustniškim kapitanom
ditev večjih in močnejših motorjev. npr. znanega šestvaljnika z vbrizgavanjem goriva, ki bo kmalu prišel tudi na italijansko .tržišče. Sierro GL poganja 2000-kubični štirivaljnik tipa OHC z vplinjačem. Motor je vgrajen vzdolžno in zmore 106 KM on 5200 obratih v miitutT inTjfcTčeČji navor 16 kpm pri 4000 obratih v minuti. Vozili smo razlrfičo petstopenjskim menjalnikom ki je dokaj natančen in omogoča še kar varčno vožn jo. To je seveda res le do gotove meje saj postane sierra pri zelo hitri vožnji in ori pogostem pretikanju dokaj pož-e-šen avto. S petstopenjskim menjalnikom dosega dvolitrska sierra skoraj 180 km na uro. Koliko porabi, ko se bliža tej hitrosti, .je bolje ne vedeti, kar pa vetja nasploh za vse avtomobile. Sierrina lega na cesti je tipična za vozila s pogonom na zadnja kolesa: volan .je treba namreč dodajati Vendar previdno, ker vam .jo servo-volan lahko krepko zagode. Ko smo že pri tem .je servovolan ori
••
Večja kajutna jadrnica je skrita želja vseh, ki so se do sedaj a mejevali na kratice potepe z napihljivim čolnom, manjšim gliserjem ali celo s čolnom na vesla. Za vse tiste, ki so že imeli manjše jadrnice, ni prehod na večjo jadrnico vezan na pretirane težave, razen seveda finančnih. Kdor pa je do sedaj poznal le motorne čolne, bo le s pravo ljubeznijo in požrtvovalnostjo postal jadralec. To mu bo še nekako uspelo, a naletel bo na popolno nerazumevanje ostalih družinskih članov, >.y Ijjrttnettraa 'jilVfie žene na morje podobna strast. Za take.nedelj-druge mo-.
ske kapitane. napreestane dr ga. kordai si nabav^cTlčajutni torni čoln.
Med takimi, ki so kot nalašč za manjšo družino, je nedvomno »calafuria 6». Že samo ime pove, da je dolga 6 metrov, a je Kljub svoji omejeni dolžini udobno < -premi jena. da ne bo tri. štiričlanska družina na tesnem. Kot prvo naj omenimo, da je «calafuria 6» klasična nordijska pilotina, ki so ji izboljšali dno za sredozemske razmere. V premcu je dno izraziti V, ki proti krmi prehaja v ploščato dno. Vzdolž obeh bokov je pod vodno linijo pritrjena nosilna letva. krma pa se podaljšuje z nosilnima ploščama. Oba dodatka preprečujeta, da bi se krma ob
_	_ ._ _	hhHmPM
Nova Fordova »sierra*, ki zamenjuje dotrajan model »taunus*
....................mm.....................................m..Ul.......................
ŽE POZIMI LAHKO NAČRTUJEMO PRIHODNJA LETNA KRIŽARJENJA
Zimski čas je kot nalašč za na-rlovanje prihodnjih dopustov. Za ivtomobilskega turista ni to vezalo na nobeno večjo težavo, zasta-,-j si le cilj. okvirni načrt vožnje, n že lahko mirno spi. Čisto dru-[ače je za vse tiste, ki se bodo la dopust podali s kajutno jadrni-:o ali motornim čolnom. Podrob-10 načrtovanje križarjenja bi mo-•alo biti skoraj obvezno. Tega pa »navadi nihče ne stori. Sredo-■ernci ne glede na narodno in dr-iavno pripadnost so mojstri v improvizaciji. Vseeno pa mislimo, la ne bo odveč, če bomo občasno lajali nekaj napodkov predvsem Istim, ki se bodo prvič podali na letno križarjenje.
V prvi vrsti bomo naštevali [H-edvsem alternativne pristane.
saj ni res, da je s plačevanjem pristaniških pristojbin ali priveza v marinah tudi poskrbljeno za udobje in varnost. Kdor je kdaj prebil noč v marini v Malem Lošinju, se bo drugič raje privezal na skale kakega varnega zaliva, kot da bi še enkrat pred zoro stra homa zlezel na krov, v prepričanju da zunaj divja pravi orkan, je pa mimo plula le navadna motorna ladja. Tudi številna pristanišča, ki so posejana po vzhodni obali Jadrana so vse prej kot varna, kljub temu da vam »barba* na obali zagotavlja čisto nasprotno. a kaj ko mora vnovčiti obvezno pristojbino.
Za danes pa še prvi nasvet. Na morju je neumestna vsaka dirka s časom. Nihče ne teče za vami.
Bodite v varnem pristanu vsaj nekaj ur pred mrakom, da se dobro zasidrate in privežete. Tudi oprema se je med plovbo ovlažila, da jo na soncu pred nočjo še posušite. Prav tako vam bo žena hvaležna, če ne bo večerje kuhala med plovbo, ob pravočas nem prihodu lahko tudi planirate skok na suho, kjer bo večerja nedvomno bolj prijetna in udobna kot na krovu. Na srečo so ob vzhodni obali Jadrana razdalje med enim in drugim pristanom le nekaj ur plovbe. Vsekakor je tudi nekaj izjem. Te bomo obvezno navajali, taka daljša plovbe pa ne bo predstavljala hujših težav, če bomo rano izpluli in so vremenski pogoji dobri, radijska napoved pa brezhibna.
veliki hitrosti pogreznila, kar o-mogoča delno glisanje in s tem tudi večje hitrosti.
Povsem razumljivo za sredozemske razmere je kokpit prostoren in udoben, da lahko v njem sedi še več ljudi kot jih je običajno na krovu. Krmarjev sedež je ob levem boku, kar pa ne predstavlja večje ovire, saj je vetrobran velik, vidljivost izvrstna, da imamo dober pregled tudi proti desni. Kokpit lahko popolnoma prekrijemo s platnom, da si tako priskrbimo še en prostoren prostor z.a dežeW»"HHrih bolj hladne noči.
Podkrovje je kljub omenjenim razsewayin	komfortno. V
premcu je običajna «V» postelja, ki se zvečer spremeni v široko zakonsko posteljo. Ob levem boku je tretja postelja, ki delno končuje pod kokpitom. Ob desnem boku je v ločenem prostoru stranišče s prho in umivalnikom. Poleg prostorne omare je še kuhinjski set z ladijskim gorilnikom in hladiln:kom. Povsem razum jivo je poskrbljeno za najrazličnejše pritikline. ki jih imamo vedno s seboj na daljših križar en jih, saj ne manjka polic in raznih shramb. Tudi za oko .je notranjost prijetna, saj niso skoparili z mahagonijem in živopisanim blagom.
Kot rečeno je »calafuria 6 dolga šest metrov, v sredini pa je široka 2.35 metra. Njen ugrez, znaša 0,50 metra, medtem ko je iz-riv 900 kilogramov. Običajna motorizacija je 20-konjski notranji
»Calafuria 6» daje vitfez"" okornosti, omogoča pa precejanje udobje. Motor, rezervoarja za vodo in nafto pa omogočata kljub visoki strukturi, da ima jiCalafuria 6» nizko težišče _
.*» 7. * l./r ' M it, . . ;.;***'
dizlov motor Bukh.s katerim doseže «calafuria 6> maksimalno hitrost 9 vozlov. Normalna hitrost pa je 7 vozlov, ob kateri je poraba 5 litrov na uro, kar omogoča s 50-litrskim rezervoarjem 70 milj radija. Poleg Bukhovega motorja lahko vgradimo tudi druge. Običajno je to 80-kcnjski motor Nan-ni «MB 300», s katerim dosežemo hitrost 25 vozlov. Seveda se v tem primeru poraba poveča, plovilo je dražje, moramo pa tudi narediti plovni izpit.
V glavnem lahko trdimo, da je »calafuria 0» udobno in varno plovilo, ki nas ne bo razočaralo. Varnost bomo precej povečali, če si bomo v krmi vgradili aosdec za pomožni krmni motor. Tak dodaten motor bi moral biti obvezen na skoraj vseli nekoliko več
jih motornih čolnih.' Na jadrnicah’ imamo namreč jadra, ko pa n-.ni na težkem motornem čolnu odlove motor, si bomo z. vesli bolj malo pomagali.
Po vsem tem pa preidimo kar k cenam, ki so vse prej kot nizke. S standardno opremo in 20 konjsk m motorjem stane «ca'a furia 6» 25 milijonov lir; z 80-konjskim motor'em se cena po vzpne skoraj na 29 milijonov Ur. Če k temu dodamo še skoraj ob vezne pritikbne od postavka za krmni motor, hladilnika pa do strehe za kokpit bomo morali k osnovni ceni prišteti še dober mi lijon lir. Taki zneski so ponavadi skoraj obveznj za boljša motorna plorila, seveda lahko Jcupimo tudi cenejše drsne pilotine, ki pa so vse prej kot varne.
Številni priročniki in leksikoni v programu «Cankar jeve založbe»
Zato je knjižica na prvi pogled včasih morda »konaervativ-na», vendar samo zato. ker se premišljeno in dosledno drži samo tistega, kar je preverjeno; vsebu.je pa seveda tudi najnovejša dognanja. Jedrnato, zgoščeno, a splošno razumljivo razlago dopolnjuje okoU 300 izredno nazornih ilustracij in preglednic. Leksikon Medicina ni delo ti|>a Domači zdravnik ipd., temveč abecedno urejen priročnik, ki bo s svojo eksaktno razlago pojmov dobro služil vsem, ki delajo v zdravstvenih j»kUcih. se izobražujejo zanje ali preprosto samo prebirajo vljudna'medicinska dela. Slovensko izdajo je priredil prof. dr. Miha Likar.
Med priročnike sodi tudi delo Polone Komac «Angleška slovnica po naše*. Žepnemu angleška slovenskemu in slovCnsko-angle-škemu slovarju, ki ga založba zaradi nenehnega povpraševanja uspešno ponatiskuje. pridaja založba na pobudo Daše in Polone Komac prav tako poljudno, uporabljivo aU »žepno* zasnovano slovnico angleškega jezika, napisano v slovenščini. Ta pobuda je zrasla iz zelo očitnih potreb po takem pomagalu pri vseh. ki se uče angleščine ah svoje znanje dopolnjujejo, bodisi piri mladini ali odraslih. v šolah, .jezikovnih teča jih ali pri izobraževanju ob deiu in za delo. Naprodaj je sicer veliko slovnic angleškega jezika, vendar so pisane izključno v anj gleščini ali pa so preveč podroh ne in obsežne ter premalo poljudne. Kljub trditvam sodobnih metodikov, da se moramo učiti tujega jezika kar v tujem jeziku, brez pomoči materinščine, pa vsi,
ki se uče angleškega jezika, prosimo za razlago slovnice v slovenščini, zlasti za razlago posebnosti in razlik med obema jezikoma. Tak pripomoček bi učencem prihranil veliko truka, učiteljem pa časa. Razlaga v napovedani slovnici, tej koristni dopolnitvi žepnega slovarja, bo torej poljudna in predvsem »domača* jp se bo opirala na duliovito obarvane primere iz življenja Tako jo bo učenec zlahka obvladal brez tuje pomoči, Hkrati pa bo vsakogar, ki si bo želel podrobnejše razlage, poučila, kje jo lahko najde. Učenec bo slovnico lahko uporabljal kot samostojni učni pripomoček ali pa kot douol-nilo in priročnik ob kateremkoli drugem učbeniku bodisi na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja ali pri jezikovnem izobraževanju odraslih. Slovnica, ki bo obsegala do 10 avtorskih pol. bo hkrati z žepnim slovarjem poljuden, vsakomur dosegljiv učni pripomoček za učenje angleščine.
In končno sodi v; ta sklop še knjiga Olge Markovič »Jugosla vanska kuhin ja*. V tem delu velikega formata prikazuje Cankarjeva založba Jugoslavijo prek jedi, ki jih pripravi iajo in jedo Jugoslovani, oziroma so značilne za jugoslovanske narode. V n lih se izraža vsa raznolikost, ki sc sicer kaže v pokrajinskih podo bah naše zeml jepisno tako razgibane dežele in v življenjskih navadah, običajili in značajskih pa tezah jugoslovanskih narodov in narodnosti Ker vplivajo življenjske okoliščine na prehrambene navade ljudi, lahko iz ljudskih jedi izvemo veliko o življenju, preteklosti, o žit ju in bitju narodov. Vse to se razodeva v tem.
nekoliko drugačnem vodniku po Jugoslaviji, vodniku skozi ponve in skodele. V njem avtorica v 300 receptih prikazuje, kako se hranijo naši narodi in naše narodnosti. Recepti za pripravo ljudskih jedi so zbrani po republikah in opremljeni z ustreznim uvodom. ki bralca popelje v širše razumevanji značilnosti in glav nih potez posameznih narodnih kuhinj. Vsa knjiga bo tudi razkošno opremljena s približno sto vrhunskimi barvnimi posnetki, katerih avtor je Dušan škrlep Tako je ta knjiga svojevrsten prispevek k ohranjanju in spozna vanju kulture in tradicij naših narodov in narodnosti, ne le /a radovednega tujca, ki želi tudi s te strani spoznati našo doma
Radio za šole
Z današnjim dnem se začnejo oddaje za prvo stopnjo a snovpe šole, ki bodo vsako sre do od 11.00 in trajajo uo 15 'minut. Oddaj bo 16 in si bodo sledile do 18. maja. Izmenoma bodo na vrsti oddaje o glasbe ni vzgoji, (nekaj izvodov tiskane knjižice je na razpolago pri sedežu RAI v Trstu) in oddaje o jezikovni vzgoji: slednje bodo predstavile ljudske pravljice iz zbirke »Zverinice iz Rezi je* in predstavljajo novost.
vino. temveč tudi za naše mlajše rodove, bolj vajene zmrzoval nih skrinj in industrijsko priprav ljenih jedi. Bogata zakladnica da mačib jedi je namreč tudi kul turna dediščina, ki jo je treba ohranjati in negovati.
D. Ž.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.35	Prenos iz Vatikana
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Macario - 5. nadaljevanje
15.30	Arheologija: Feničani
16.00	Shirab, risanka
16.20	Pisma Dnevniku 1
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.06	Neposredno s tvojo anteno
17.10	Nils Holgersson - 39. epizoda
17.30	Discoteca festival
18.50	Dnevnik Gian Burrasce - 8. epizoda
19.46	Almanah in Vremenska napoved
20.00	DNEVNIK
20.30	Politična tribuna
21.35	Poklic: nevarnost!
Ozzijeve in Haroldove doga divščine - TV film
22.25	DNEVNIK
22.35	Srečanje s kinematografijo
22.40	Športna sreda
Genova: Lahka atletika, Italija - Jugoslavija indoor Milan:	Košarka (Billy -
Ford)
Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Vsakdanji kruh - 1. nad.
14.00	do 16.00 Tandem: neposredno iz studia 7
14.06	V studiu
14.20	Paroliamo
14.40	Doraemon, risanka
15.25	Kviz
16.00	šola in vzgoja: Angleščina
16.30	Planet
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Cirkus mladih
18.25	Programi pristopanja
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	Cuore e batticuore - Serijski
TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Mixer: Aktualne teme
22.00	Dnevnik 2 - Vesti
22.10	Basileus kvartet - TV nad.
23.15	Tako lepa, tako nežna -
Film
Režija: Robert Bresson. I-grajo Dominique Sanda, Guy Frangin, Jane Lpbre idr.
Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti	, i..
Tretji kanal
14.30	Viareggio: Nogomet (Fia rentina - Palmeiraš)
17.35	Lo seatolone
Oddajo vodi Lando Buzzanca
19.35	Milan 2000 - 5. nadaljevanje "0.05 šolska vzgojna oddaja
70.30	New York, ura 3 - TV film Igrajo: Tony Musante. Martin Sheen, Diana Van De Vlis in drugi.
"2.05 Dnevnik 3....•m«-,«.
.2.40 Dnevnik 3
n izMiei Ot/AMRK A T\A
¥ nrfOi\n I v
Ljubljana
9.00	do 13.30 Zimski spored za' driake: Nev en in Maja, U-trdbe, trdnjave in obzidja, Rrianka.
17.35	Poročila
17.40	Ciciban, dober dan: Ustvarjamo Današnjo oddajo smo posneli z otroki ki obiskujejo kiparski oddelek v Pionirskem domu v Ljubljani. Po zamisli akademske kiparke Dragice Čadež - Lapajne, ki je oddajo tudi vodila, so otroci oblikovali različne materiale: kovino, les, razne naravne in umetne materiale. Redakcija: Irena Struna
17.55 Makedonija zapoj
18.25	Pomurski obzornik
18.40	Mostovi
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Film tedna: Agonija 2 - film
21.10	Kulturne diagonale
Ob koncu šolskega leta 1982 -83 bo prva generacija učencev v srednjem usmerjenem izobraževanju pridobila o-snovno znanje iz predmeta umetnostna vzgoja. Voditelj oddaje Jože Volfand in njegovi sogovorniki bodo opredelili novo vzgojno in učno zasnovo tega predmeta. Ker umetnostna vzgoja zajema poleg pouka v šoli tudi tesno povezanost s kulturnim življenjem zunaj šole, bodo sogovorniki skušali ugotoviti, kako učinkovito sodelujejo šole z nosilci kulturnih dejavnosti. V oddajo bomo vključili tudi anketo, v ka teri bodo učenci ljubljanskih srednjih šol povedali svoja mnenja in pripombe o pa uku umetnostne vzgoje. Urednica: Alenka Zor
Koper
13.30	Odprta meja
16.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugim tudi naslednje vesti:
TRST — Nastop argentinske folklorne skupine
ŠPETER — Gorska skupnost o razvoju Nediških dolin TRST — Manifestacija žensk GORICA — Modni defile TRBIŽ — Deželni zakon za zaščito gozdov
GORICA — Zakon o smeteh
'V.
17.00	Z nami pred kamero Oddaja v živo
17.05 TV D novice
17.10	TV šola
18.00	Film i
19.30	TV D stičišče ..
20.15	Chicago - dokumentarna od daja iz serije Mesta
21.15	Turistični vodič
21.25	TV D danes
21.40	Umetnostno drsanje: Dortmund -»* 11 — .
Zagreb
17.45	Gusarji kapitana Kuka
48.46	Zabavno-.glasbena oddaja
20.00	športna sreda
ŠVICA
16.50	Ital. maske
17.45	Program za otroke
19.25	Polet v Miami - TV film
21.35	Glasbena oddaja
TRST A
7.00.	8.00, 10.00,	13 00. 14.00.
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobi o jutro po naše: 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih:
8.45	Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoa rja; Iliri Oddaja za prvo stop njo osnovne šole; 11.30 Poldnev-niški razgledi: Beležka; 12 00 Pod .Mataiurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 13.20 Trst by night; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Trenutki in leta*: 14.30 Evcrgreeni; 14.55 Naš .jezik: 15 00 Dijaška tribuna; 16.00 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvatalci; klavirski razred prof. Ksenije Brass na podružnici Glasbene matice v Bazovici;
18.00	Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.00. 14.00 Poročila' 6.05 Glasba za dobro jutro Obvesti la. objave. EP - Filmski, radijski in TV spored: 7.00 Slovenski radijski program: Druga juirania kronika: 7.15 Val 202: 13 00 Na
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UK\V - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98.1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz
valu Radia Koper - Glasba, objave; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti: 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po te lefonu. glasba; 14.30 Z našimi glasbenimi umetniki; 14.50 EP;
15.00	Slovenski radijski program; Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba no željah; 16.00 Primorski, dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave in glasba; 16.35 Glasbeni Kiosk: informativna oddaja časa pisnagrafičnega podjetja Delo; 16.55 Zaključek s pregledom na vic.
KOPER
(Italifunski programi
6.30,	7,30. 12.30, 16.30. 18.30 Radijski dnevnik: 8.30. 10 30. 11 20,
13.30,	14.30, 15.30. 17.30 Poročila;
6.00	- 9.30 Glasba za dobro jutro;
7.15	Horoskop: 8.00 Vrtiljak jug. motivov: 9.00 štiri četrtine: 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.32 Glasbe ni kotiček: 11.00 Kim, svet mladih; 12.00 S prve strani: 12 50 Na zdravimo z...; 14.00 Interesantne in simpatično iz Rima: 15.10 Brez besed; 15.32 Crash: 16.15 Edig Galletti: 17.00 Lepo petje: 18.10 Nabožna oddaja: 18 45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00.
12.00,	13 00, 15.00, 17.00, 19.00 Po ročila; 6.03, 7.58 in 9.58 Zeleni val; 7.40 Glasbena kombinacija; 9.02 in 10.03 Radio ancn’io; 10.30 Popevke skozi čas: 11.10 Top nnc! roli; 11.34 Martin Luther King; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Pa štna kočija: 13.35 Master; 14 28 Dvojica; 16.00 B paginone; 17.30 Master under 18; 18.30 Globe-trotter: 19.25 Radiouno jaz;. '83;
21.45	Caro Ego; 22.00 Skrivnostna Italija.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30,
13.30.	15.30. 16.30, 17.30 Poročila:
6.00	- 7.05 Dnevi: 8.00 Šola in vzgoja: 8.09 Radiodue predstavlja; 8.45 Corleone: 10.13 Govoreča plošča: 10.30 Radiodue «3131»; 12.48 Glasbeni efekt: 13.41 Sound Track; 16.32 Festival: 17.32 'TJre glasbe; 19.57 Srečanje petih; 21.30 Potovanje proti noči; 22.50 Radia due «3131».
LJUBLJANA
6.00,	8.00. 9.00. 10.00, 11 00. 14 00 Poročila; 6.10 6.45 in 7 35 Pro metne informacije: 6.50 Dobro ju tro. otroci: 7.00 Druga jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pishn svet pravljic in zgodb;
8.30	Govorimo makedonsko in sr bolirvaško: 9.05 Glasbena mati ne.ia; 10.05 Rezervirano za.... 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?...; H 35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabav ni orkestri; 12.30 Kmetijski nas ve ti; 12.40 Ob izvirih ljudske glas bene kulture; 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13,20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba: 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Raz mišljamo. ugotavllamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Obvestila in zabavna glas ba: 15 50 Radio danes, radio iu tri: 16.00 Vrtiljak; 16.45 Naš gost;
17.00	Studio ob 17. uri; 18 00 Uglasbene pesmi O. Župančca:
18.15	S knjižnega trga: 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubija na; 19.00 Radijski dnevnik; 19.75 Obvestila in zabavna glasila. 19 35 Lahko noč, otroci: 19.45 Minute z ansamblom T. Kmetca: 20.00 Nai narodi pojo: 20.35 S. Šulek; So na ta za violončelo in klavir; 21 05 C. Gounod: Odlomki iz opere »Faust*: 22.0(i Našim rojakom po svetu' 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni noktur no - Z. Čemažar: Doživetja; 23.15 Za ljubitelje jazza: 0.06 Nočni program.
KOŠARKA
V POKALU EVROPSKIH PRVAKOV
V Milanu derbi Billy-Ford
Gostje iz Cantuja napovedujejo zmago * Zagrebška Cibona gostuje Makabi
v prvem povratnem kolu košarkarskega pokala evropskih prva-°v se bosta v Milanu spoprijela Oomači Bil!y in vodilni Ford iz Can-uja. Za mednarodni derbi med ita-“janskima kluboma vlada izredno zanimanje. Vse kaže. da bo dvora-,a v San Siru natrpana do zadnjega se pravi, da i bo derbi “gledalo najmanj dvajset tisoč gledalcev, če sodimo x> predprodaji stopnic, pa morda še kaj več.
V vseh treh letošnjih medsebaj-n srečanjih — dveh pi vens.,yenih “ enem pokalnem — je prepricSji-o zmago slavil Ford. Iz Cantuja napredujejo, da bo tako tudi tokrat, „,1’ prav‘.i°' j>m igra Billvja ze'o streza. če bo res tako, potem je 'i® si bo Ford že skorajda Predčasno zagotovil vstop v finaie, .^sprotnem primeru pa mu bo trk zad°stovalo zmag iti « vseh ®n preostalih domačih nastopil. Nekoliko bolj zapleten je položaj »ančanov, ki si poraza ne morpjo ar zlahka privoščiti. Če jim ne bo Pelo ukrotiti Forda, bodo morali ®mreč v vseh ostalih srečanjih se pravi, da bodo morali ■t? , iztrgati tudi na gostovanjih v oskvi in Zagrebu, kar navsezad-
Crvena zvezda; Saragoza (Sp.) -Zadar; Dinamo Moskva (SZ) - Partizan; Šibenka - Bayreut (ZRN); Bancoroma - Limoges (Fr.); Bino-va - Orthez (Šp.).
»je ni
ravno nemogoče.
n	m.iuugiA,C.
: ^fran.je v Milanu oo prva itali-J eska televizijska mreža predvaia-ob 22.40 v okviru mbnke »Sport-na sreda*.
.a?rebška Cibona bo na doma'cm P,r!cu 8°s*ova'a telavivdo Makabi. ede na dosedanje izide obeh ekip, jasno, da je tekma pradvsem važ-v . za Draelee (ki se še borijo za vop y finale), medtem ko igrajo Veselovi varovanci ,e za prestiž
i,?al|Pagičev in Delibasičev Real ^adrid pa bo doma igral proti CS
koračev pokal
Olimpija brez težav
0,jmp!ja _ MAFC 106:88 (52:35)
S <$2*PIja LJUBLJANA: Blaznik 11 n ' ®r°tlnik 12 (2:2), Polanec ".•")• Hauptman 25 (7:101, To 5 (1:1), Šantelj 22 (4:5),
dorovič
V Bedeljo, 6. februarja 1983;
,	v črnem vrhu nad
Idrijo
*• TRNOVSKI maraton
(42, 25, 8 km)
prijave sprejemata ZSŠDI Trst, r- sv. Frančiška 20, tel. (040) '8-73-04 in Gorica, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33-029
13 3:5), Mičunovič 15
^bjačič
(5:6).
Č6kIlJBUANA ~ Kot je bilo pri-l.iani ati’ * s‘noči Olimpija v I.jub-»ko za.nesl.iivo premagala madžar-
Vrstik°StV0 MAFC in x tak0 u' prv^o; Polfinale pokala pokalnih
ztr^kj.rinčani so tokrat visoko brc? ;ij pa čeprav so nastopili špri,a..Veh svojih najboljših tiča r,ev' brez Vilfana in Suba
Sca
volinl v Barceloni
kov ^Vlru Pokala pokalnih prva ■gral ^anes Scavolini iz Pesara v gosteh proti Barceloni.
v koračev pokal
Mn j^dojem kolu četrtfinalnih Skuške i?,rak) italijanske in jugoslovan-ek'Pe tako: Ostrava (ČSSR)
"Mii
Tudi Kičanovic, Jerkov in Slavnič v «A11 Star»
RIM — Za košarkarsko srečanje, ki bo 9. t.m. v Caserti in v katerem se bodo pomerili tuji igralci, ki nastopajo v italijanski A-l in A-2 ligi, so bili sklicani tudi vsi trije Jugoslovani, ki trenutno igrajo na Apeninskem polotoku: Kiča-novič, Jerkov in Slavnič. Seznam sklicanih pa .je naslednji:
A-l:	DlAntoni (Billy). Kičano-
vič in Jerkov (Scavolini), Fredrick in Rolle (Sinudyne), Jeelani (Peroni), Beal (Honky) Bradshavv (Latte Sole), Huges in Wright (Bancoroma), Ženo (Binova) in
Hollis (Lebole). Trenerja bosta Pe-terson in Skansi.
A-2: Slavnič in Oscar (Indesit), Bucci (Sapori), Thomas (American Eagle), Valentine (APU Videm), Pondexter (Cover Jeans), Solomon (Benetton), Griffin (Acquabrillan-te), Gibson (Rapident), Bouie (Can-tine Riunite). Hovvard (Bartolini) in Jordan (Mangiaebevi).
Trenerja bosta Tanjevič in Pen-tassuglia.
Disciplinski ukrepi Goričanom milijon lir globe
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je ekipo Cover Jeans (A-2 liga) kaznovala z dvotedensko prepovedjo igranja na domačem igrišču, za tri kola .je izključila Billyjevega trener ja Petersona, za eno pa Buc-ci.ja (Honky). Najtežjo denarno kazen so naložili goriškemu S. Be-nedettu, ki bo moral odšteti milijon lir globe.
ATLETIKA
DANES V ČEHOVI
Italija - Jugoslavija
Vrsta dobrih tekmovalcev na eni in drugi strani
GENOVA —• cAžzurre* čaka danes prva zahtevnejša preizkušnja v novi sezoni, saj se bodo v genovski športni palači pomerili z Jugoslavijo. Na italijanski strani vlada največje zanimanje za Menneo, ki bo tekmoval na 200 m, izven konkurence pa tudi na 60 m. Zgleda, da je tudi Gabriella Dorio v dobri formi, vsaj glede na to, kar je pokazala v Turinu, medtem ko je na nedeljskem krosu v Berenge-nu v Belgiji odstopila, škoda pa, da ne bo Sare Simeoni, ki ima še vedno težave z desnim stegnom.
V jugoslovanski vrsti bo nekaj dobrih srednjeprogašev, kot sta na primer Pokrajčič in Zdravkovič, ki sta nastopila v finalu evropskega prvenstva v Atenah. Poleg tega bodo v Genovi tudi Hegediš in Spasojevič (troskok) ter Milič, lanski evropski prvak v metu krogle.
Današnje bo že tretje tekmovanje Italije v genovski športni palači: prvič se je tam pomerila leta 1977, ko je premagala Veliko Britanijo,
leto kasneje pa je odpravila še Belgijo in Španijo.
NOGOMET
Mladinski turnir v Viareggiu
Danes Fiorentina proti Palmeirasu
VIAREGGIO — S srečanjem med Fiorentino in brazilsko enajsterico Palmeiras se bo danes pričel 35. mladinski nogometni turnir v Viareggiu, ki bo trajal vse do 14. t.m. Skupno bodo odigrali 32 tekem, nastopilo pa bo devet italijanskih in sedem tujih ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Polfinalne tekme bodo 12. t.m., finale pa dva dni kasneje.
Tekmo med Fiorentino in Palmei-rasom bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija ,in sicer na tretjem sporedu s pričetkom ob
14.30.
NAŠE KOŠARKARSKE EKIPE V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH
Tudi tokrat dokaj skromen obračun
MLADINCI
IZIDI
Alabarda - Stella Azzurra 119:85, Ferroviario - Polet 111:47 Inter 1904 - Inter Milje 110:79; Bor -Scoglietto 70:60.
LESTVICA
Inter 1904 16, Ferroviario in A-labarda 10. Inter Milje in Stella Azzurra 6, Scoglietto, Saba in Bor 4, Polet 0.
PRIHODNJE KOLO
Inter Milje Alabarda, Polet ■ Saba (6. 2. ob 11.00), Bor - Ferroviario (6. 2. ob 11.30), Stella Azzurra - Scoglietto.
KADETI
IZIDI
Bor A - Barcolana 76:68, Liber-tas A - Ferroviario A 89:78, Scoglietto - Stella Azzurra 81:78. Inter Mil.je - Kontovel 118:46, Sokol - Bor B 85:65.
Libertas 16, Ferroviario A in Inter Milje 14. Scoglietto in Bor A 10, Sokol in Ferroviario B 6. Stella Azzurra in Barcolana 4, Bor B in Kontovel 2.
Bor B - Inter Milje (5. 2. ob
15.30); Ferroviario A - Scoglietto; Barcolana - Sokol (6. 2. ob
9.00)	; Kontovel - Bor A (6. 2. ob
11.00)	; Stella Azz. - Ferroviario B.
DEČKI
Servolana — Bor 104:76 (62:56)
BOR: Kovačič 6, Mosetti 6, Žet-ko 8, Lippolis 24. Ursich, Barini 9 Givardi, Carbonara 19, Klinc.
Borovci niso uspeli nadaljevati vrste zmag. Servolana sicer vodi na lestvici, vendar lahko dodamo, da bi se naši lahko enakovredno upirali Škedenjcem, čeprav to ne kaže končni izid. Omenili bi tudi, da so «plavi» nastopili v zelo okrnjeni postavi in da se je med tekmo najboljši strelec Lippolis poškodoval. (M. R.)
Grandi Motori - Kontovel A 101:72, Servolana - Boi- 104:76, Saba - Kontovel B 157:35, Ginnasti-ca - Don Bosco 63:74.
LESTVICA
Servolana in Don Bosco 12, Saba in Grandi Motori 10, Ginnastica 8, Bor 4, Kontovel A 2, Ricreato-ri in Kontovel B 0.
PRIHODNJE KOLO
Kontovel B - Bor (5. 2. ob 15.30), Don Bosco - Grandi Motori, Kontovel A - Ricreatori (6. 2. ob 9.00), Servolana - SGT.
«PROPAGANDA»
IZIDI
Grandi Motori - Don Bosco B 83:51, Ente Porto - G nnastica 23:128, Inter Milje - Polet 71-35, Ferroviario - Servolana 5°:88, Stella Azzurra - Libertas 37:68, Don Bosco A - Inter 1904 75:31.
LESTVICA Skupina A
SGT in GMT 4. Inter Milje in Don Bosco 2, Ricreatori, Polet in Ente Porto 0.
Skupina B
Don Bosco A in Servolana 4, Libertas 2. Ferroviario, Stella Az/ur-ra, Bor Inter 1904 0.
PRIHODNJE KOLO
GMT - Inter Mil je. Polet - Ente Porto (5. 2. ob 17.00), Ricreatori - Don Bosco B, Servolana - Don Bosco A, Bor - Ferroviario (6. 2. ob 9.30), Inter 1904 - Stella Az-

Tudi megla med glavnimi protagonisti
NA PONEDELJKOVEM 15. BEDNEM OBČNEM ZBORU SP POLET NA OPČINAH
Pokrit prostor velika pridobitev za opensko mladino
Pestro delovanje, toda tudi več težav * Sodelovanje z Jadranom * Vključiti čimveč mladih
Gosia megla je precej ovirala nedeljska nogometna srečanja, marsikatero tekmo pa so morali celo odložiti. Tako sta v 2. AL počivala Primorje in Gaja, v 3. AL pa Primorec. (Naš posnetek je s tekme med Rabuiesejem in Bregom, ki se je končala brez zmagovalca)
Ob dokajšnjem številu članov in ljubiteljev športa («članov pa je toliko, da bi bila lahko prisotnost predvsem mlajših večja,* je marsikdo namignil v kasnejši razpravi) je bil v ponedeljek v Prosvetnem domu na Opčinah 15. redni občni zbor športnega društva Polet, ki sodi, kot je dejal prof. Ivan Peterlin v svojem pozdravu v imenu ZSŠDI «kot eno najpomembnejših naših društev sploh.*
Prisotne je najprej pozdravil predsednik Robi Gantar, ki je nato tudi podaj svoje poročilo.
Največji «dosežek» društva je bilo seveda odprtje prepotrebnega pokritega prostora, ki pomeni za Polet neprecenljivo pridobitev.
«Končno,» je dejal predsednik, «smo dne 29. maja s slavnostno manifestacijo otvorili tale objekt. 29. maj predstavlja v zgodovini našega društva največje dosežke, kajti prav tako smo dne 29. maja 1977 otvorili kotalkarsko ploščad na Pikelcu.*
In je dodal: «Dela v zvezi s pokritim prostorom pa niso še vsa o-prgvljena. Ena od glavnih nalog pri-
hodnjega odbora bo, da poskrbi primemo ogrevanje zA naš pokrit prostor, kajti v zimskih mesecih «ba-lon* lahko brani naše kotalkarje in košarkarje le pred dežjem in snegom, ne pa pred mrazom, ki je ze-
NOVI ODBOR
Predsednik: Robi Gantar Podpredsednik: Andrej Križnič Tajnica Milojka Sosič por. O-perti; blagajničarka:	Deana
Žetko; gospodar: Adriano Gre-gori; odborniki: Marino Koko-rovec, Adrijan Sosič in Edi
NADZORNI ODBOR
Felice Ostrouška (predsednik); Marčelo Švagelj in Egon Kraus
lo hud. Poleg tega bo treba letos u-rediti primeren vhod v «balon» in prenoviti ter zvečati slačilnice...* Robi Gantar je tudi podčrtal, da so bila vsa dela doslej opravljena udarniško in se je zato tudi zahvalil vsem, ki so na katerikoli način

ODBOJKA
Številna udeležba slovenskih igralk
V nedeljo je bil v kraju San Gior gio di Nogaro prvi izbirni trening najperspektivnejših deželnih igralk pod petnajstim letom starosti. Udeležilo se ga je preko 40 deklet, za razliko od lanskega leta pa se je pozivu deželnega vodstva odzvalo tudi več slovenskih igralk. Teh je bilo namreč devet in sicer Sandra Foraus (Bor), Michela Velikonja, Elena Žerjal in Emanuela Maranzi-na (vse Breg), Alenka Sosič, Nataša Bizjak in Sonja Kokorovac (vse Sloga), Aleksandra Pertot in Tamara Ušaj (obe Sokol). Zvezni trener Paolo Pelizzer bo ob koncu letošnje sezone izbral dvanajst do petnajst igralk, ki se bodo julija udeležile petdnevnih skupnih pri
prav,
li v širši krog kandidatk za državno reprezentanco. Lani je ta «podvig* uspel borovki Mirjam Klemše, Med osemnajstimi moškimi kandidati, ki so se zbrali v Povolettu, pa je slovenske barve zastopal igralec Sloge Aleksander Ipavac. Glede na njegovo telesno višino (s 192 cm je bil med vsemi na j višji), a tudi zaradi dobrega obvladanja osnovnih odbojkarskih elementov, bi se moral brez težav uvrstiti med dvanajst najboljših kandidatov.
nakar bodo najboljše vključi-
Dobre uvrstitve borovk v deželni konkurenci
Čeprav je od konca atletske sezone minilo že mnogo časa, je šele sedaj deželnemu odboru atletske zveze uspelo delno dokončati deželne lestvice za preteklo sezono (manjkajo še lestvice za mladinske kategorije). V te lestvice se uvrsti deset najboljših atletov v raznih kategorijah.
Med ženskami se je v lestvice uvrstilo razmeroma majhno število slovenskih atletinj, štiri prva. štiri druga in tri tretja mesta pa zgovorno pričajo o njihovi kakovosti, ki v nekaterih primerih presega dežel-
T. Nalural (Bor) najboljša sprin-terka v deželi med naraščajnicami
no raven. Med članicami so se u-vrstile tri atletinje. Kot se dogaja že nekaj let zaporedoma, sta si prvo in drugo mesto, tako v krogli, kot v disku zagotovili borovki Irena Tavčar in Loredana Kralj. Njuni rezultati pa sodijo med boljše v državi.
Tudi med naraščajnicami sla se dve slovenski atletinji posebno izkazali. Borovki Sara Umari in Tiziana Natural sta dosegli več zelo kakovostnih rezultatov, nekatere celo na državni ravni. Obe sta zasedli dobra mesta v več disciplinah, obe pa sta osvojili tudi po eno prvo mesto, in sicer Umarijeva v šeste-roboju in Naturalova v teku na 100 metrov.
DEŽELNE LESTVICE ZA LETO 1S83
ČLANICE
Krogla: 1. Irena Tavčar (Bor) 13.76 m; 2. Loredana Kralj Bor)
12,47	m
Disk: 1. Irena Tavčar (Bor) 45,52 m; 2. Loredana Kralj (Bor) 43,20 metra
Daljina: 1. Drufouka (UGG Gorica) 5,37 m; 4. Marina Puiič (Bor) 5,61 m
NARAŠČAJNICE
100 m: 1. Tiziana Natural (Bor) 12”7; 3. Sara Umari (Bor) 12"8
200 m: 1. Gaspardo (Co drnons) 26"; 6. Sara Umari (Bor) 26"8; 8.
Tiziana Natural (Bor) 27”
400 m: 1. Tauceri (Prevenire Trst) 58’'9; 2. Saa Umari (Bor) 59’'4; 10. Tiziana Natural (Bor) 63”2 Višina: 1. Pers (Snia Friuli), Vol-patti (Stellaflex) 1,66 m; 5. Sara Umari (Bor) 1,63 m Daljina: 1. Dall’Arche (Snia Friuli) 5.56 m; 5. Tiziana Natural (Bor) 5,32 m: 7. Sara Umari (Bor) 5,14 m K-ogla: 1. Benedet (Libertas Saci-le) 12,94 m; 2. Tiziana Natural (Bor) 11,14 m; 6. Irena Petaros (Bor) 10 35 m
Disk: 1. Benedet (Libertas Saci-le) 40,54 m; 4. Tiziana Natural (Bor) 30 62 m
dru Romeru ubranil svetovni naslov v super mu šii kategoriji (verzija WBC). Srečanje .je bilo predvideno na 12 krogov no t ih pra vitih WBC. ki so jih sprejeli ‘'■o tragični smrti Južnokorejca Kirn Duk Koa.
NA MLADINSKEM SP
Včeraj prvi poskusni spusti v smu.u
.» i: tsntrsm zsma
38,42 m:
m; 8. Jasna Taucer (Bor)« 29 66 m; 10. Tiziana Natural (Bor) 29,12 m šesteroboj: 1. Sara Umari (Bor) 4058 točk; 8. Tiziana Natural (Bor) 3752 točk
štafeto 4x100 m: 1. Snia Friuli 50”9; 8. Bor (Tanter. Natural, U-mari, Veljak) 53"8.
Pregled deželnih lestvic za moš'-e bemo objavili v eni izmed prihodnjih številk. (C.D.)
SESTRIERE — V Sestrieru so včeraj opravili prve kronometrira ne poskusne spuste v meškem in s katerim se bo ,utri v tem kraju pričelo mlariin sko svetovno smučarsko prvenstvo Prvenstva se udeležujejo tekmovalci iz dvajsetih držav. V petek bosta na vrsti moški slalom in žen ski veleslalom, v soboto na moški veleslalom in ženski s'alem. Po leg tega bodo podelili tudi naslov v kombinaciji.
FIRENCE — Argentinec Daniel Bertoni, ki je novembra lani zbolel za hepatitisom, je spet pričel s Orono ubranil nas cv	treningi, vendar brez uosebnega
CARACAS — Rafael Orono it iz, naprezanto. saj se je omejil le na Venezuele z zmago s KO v če- j nekaj telovadnih vaj, žogo pa je trtem krogu proti Panamcu Pe-1 zaenkrat pustil, pri miru.
pri le teh pomagali. Omenil je koristno politiko sodelovanja s Slogo.
Ob pregledu delovanja v posameznih sekcijah je Poletov predsednik glede košarke še posebno poudaril naslednje:
«Glede Jadrana moram še povedati, da sodelujejo v letošnji sezoni pri Jadranu trije igralci v članski ekipi, in sicer: Boris Vitez, Walter Sosič in Edi Kraus, v mladinski e-kipi pa Branko Hrovatin, Andrej Vremec in Doriano Kralj. To pomeni, da je naš doprinos združeni zamejski ekipi več kot zadovoljiv, saj smo Jadranu dali naše najboljše i-gralce. Nekateri nam očitajo, da smo na ta način osiromašili domačo, se pravi Poletovo košarko. Toda velika večina naših članov in prijateljev naše mladine se strinja s tako športno politiko, saj se vsi zavedamo, da je poleg množičnosti potrebna tudi kvaliteta, se pravi zgled mlajšim košarkarjem, ki vidijo v Jadranu svoj cilj. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Jadran naša ekipa, a ne samo Poleta, Kontove-la in Sokola, temveč naša združena .slovenska ekipa, ki je v ponos vsaj zamejski javnosti in v čast športnemu Trstu — ne glede na na rodnost.. Lahko ..trdim, da smo prav z Jadranom prebili led in se predvsem z njim uveljavili kot slovenska manjšina v Trstu. Poročanje i-talijanskih dnevnikov in tednikov ter vedno več gledalcev italijaaske narodnosti na tekmah Jadrana nam lo nesporno potrjuje.*
<rZ?to bo naše športno društvo tudi v bodoče na vse načine podpiralo 'Jejo Jadrana, zato bomo tudi v bo-oče dajali Jadranu vso našo po-oč. Najboljše pa bomo to storili ako, da pritegnemo v vrste naših nadih in najmlajših košarkarjev čimveč mladine, saj se zavedamo — kot sem že prej omenil — da brez množičnosti ni niti kvalitete in o-bratno*
R. Gantar pa je sklenil svoje poročilo. da je društvo doseglo dva vidnejša uspeha z otvoritvijo novega pok1 itega prostora in organizacija mednarodnega tekmovanja v kotalkanju. «ni pa bilo večjih uspehov v osta'i dejavnosti društva. Predvsem nismo znali razširiti število aktivnih športnikov in članov, pomanjkljivi pa smo bili tudi pri i-skanju sodelovanja med obstoječimi organizacijami na Opčinah, predvsem pa s šolo.*
Zahvabl se je vsem, ki so Poletu priskočili na pomoč, posebno zahvalo pa je izrekel Francu Malalanu za njegovo pomoč.
V tajniškem poročilu je Edi Ferlu-ga podrobno orisal dokaj pestro delovanje društva in sklenil svoje po
..................„....................... ...........m.........................................................................................................
NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI
MM
*
...	v <• s® !••••. M '' '•

D£želno prvenstvo
NARAŠČAJNIKI BLr Gi-rl«ol. 3:0 (3:0)
Strain « Degrassi, De Bortoli, Bigi ’ Hapotec, Milkovič, Ciacchi, ti*1’ Astore (W. Olenik), JJe Mar-Sfeni). Tul, Barut. jifHLCA: Barut (2), Milkovič Se8li n' nara^čajniki Brega so do-BrMn.V ne<teljo pomembno zmago, ko so stopili na igrišče z veli-gočii 1J0 do zmage, ki bi jim omoti i ,a. s« rešijo zadnjega mesta kljuv *V1CI *n jim je tudi uspelo, dobnih mu’ da so nasprotniki iz po-tvov»u raz'°8ov zaigrali zelo požr-ktimi00- Brot' Brežanom, med kaki u ,Se Je posebno izkazal Barut, >o h;.; ?S?Rel dva iepa zadetka, pa 11 mkrat povsem nemočni.
I2Ttit o	(A.B.)
Chu-vl; s- Giovanni - Udinese 0:3; • Sl ' Beal Udine 2:0; Domio 2:1- n c®ffe 0:1; Itala - Ponziana
- CGS 5,'arizzole 3:0’ Monfal-v^VlCA: Hdinese 29; S. Gio-Chi„'k ,upercaffč 22; Real Udine 16; pon,i» 15; S. Marco 14; CGS 11; HzzoJgHj 9’ Domio 5: Breg 4; Gia-
J^rajinsko prvenstvo
(10)Ud° ~ Pr,morJ# 4:1
bera^BJE: Zettin, Doljak. Na-8°). Purič, Gašperlin, Michell,
Zidarič, Simat, Terčon, Marcuzzi, Corsi.
STRELEC za Primorje: Nabergoj v 61. minuti
Iz samega izida je razvidno, da so bili domačini za razred boljši od Prosečanov, ki so bili kos nasprotniku le v prvem polčasu, ko so Milj-čani vodili le z golom razlike. V nadaljevanju pa so domačini stalno imeli pobudo v svojih rokah in bili uspešni še trikrat. Prosečanom pa je uspelo realizirati le častni zadetek po zaslugi Nabergoja. (H.V.)
IZIDI: Fortitudo - Primorje 4:1; Triestina - Blue Star 4:2; Chiarbo-la - Montebello 1:3: Olimpia - Cam-panelle 2:2; S. Vito - Roianese 1:1; S. Andrea - Zaule neod.
LESTVICA: Triestina 27; Montebello 23; S. Andrea. Fortitudo. Roianese 21; Campanelle 19; Mugge-sana, Olimpia 13; Chiarbola 12; S. Vito 11; Zaule, Blue Star 9; Primorje 2.
NAJMLAJŠI
Vesna — Primorec 5:2 (2:1)
VESNA: Bogateč, Alessio, Zarot-ti, Soavi, Sedmak, Švab, Mondo, Cusma. Tence, Sulli, Bembi.
PRIMOREC:	Kokoravec, Delta
Fontana, Gregori, Kralj, Canziani, Škerk, Speliar, Ferluga, Škabar, Carli, Lukša.
STRELCI: v p.p. Speliar, Tence in Švab, v d.p. Mondo (2), Bembi, Bogateč (avtogol).
Kriški Vesni je le uspelo v slovenskem derbiju proti Primorcu o-svojiti prvo prvenstveno zmago. Resnici na ljubo sta si stali nasproti ekipi, ki zasedata nižja mesta na lestvici, toda fantje so na igrišču predvajali dokaj dopadljiv nogomet. Prvi so povedli gostje, ki so s Spe-liarom izkoristili napako obrambe. Vesna pa je takoj reagirala in že minuto kasneje remizirala z lepim golom Tenceja. Remi je nedvomno nekoliko potrl Trebence, tako da je imela Vesna pobudo v svojih rokah vse do konca polčasa in dosegla še
gol razlike s Švabom.
Tudi v drugem polčasu so bili Križani boljši od nasprotnika in z dokaj lepo igro večkrat spravili v težavo obrambo Primorca, ki je mora la v drugem delu kar trikrat kloniti. Le nesrečen avtogol Bogatca je omilil Trebencem poraz.
(Fabio Candotti)
IZIDI: Campanelle - Opieina 5:3: S. Luigi - Zarja 4:1; Supercaffe -CGS neod.; Vesna - Primorec 5:2; S. Andrea - Olimpia neod.; Roianese - Chiarbola neod.
LESTVICA: S. Andrea 27; Super-
caffe 23; Olimpia, San Luigi 21; Campanelle 20; CGS 17; Chia bola 12; Roianese 11: Opieina. Zarja 8; Vesna 4; Primorec 1.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
Breg — Fortitudo 2:0 (2:0)
BREG: Cottar, Vodopivec, Ražem, Kozina, Bevk. Machinich, Pintu s (Sancin), Kraljič, Slavec (Bandi), Prašelj, Švara.
STRELCA: Prašelj in Švara Začetniki Brega so v nedeljo dobro igrali, posebno v prvem polča-
IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
VALNATISONE - SPAL CORDO-VADO 1:1 (1:0)
VALNATISONE: Beuzer, Franzo-lini, Jussa, Drecogna, Nolfo, Zilli, Stulin II., Mesaglio, Miano, Cencig (Birtig), Secli (Gariup).
STRELEC: Cencig Valnatisone je izgubil dobro priložnost za zmago, šaj so gostje izenačili v zadnjih minutah srečanja.
2. AMATERSKA LIGA
OLIMPIA - SAVOGNESE 0:1 (0:1) SAVOGNESE: Predan. Meo Co-lombo, Zanutto, De Sabbata, Cerno-
ia I., Cernoia II., Cumer, Bordon, Rot, Tafuro, Balus.
Avtogol Olimpie.
Savognese je v nedeljo poskrbela za lep podvig, saj je v gosteh premagal visokouvrščeno Olimpio. S tem rezultatom se je Savognese povzpela na osmo mesto z 18 točkami.
MEDEUZZA - AUDACE 2:0 (1:0)
AUDACE: D'Andrea, Tomasetig, Jussa. Pilato, Chiabai I., Tomašič, Chiacig, Chiabai II., Paravan, Vo-grig. Ipnotico.
Audaee je doživel neroden poraz in je zato zdrknil na tretje mesto začasne lestvice z 22 točkami.
3. AMATERSKA LIGA
PULFERO - MANZANO 1:0 (1:0) PULFERO: Guion, Bordon (M. Martinig), Jussa. M. Busolini. Zam-pari, S. Martinig, Jussig. Mancini, V. Busolin, Vogrig (Cucomatz), Cos-son.
STRELEC: V. Busolin Pulfero je na domačem igrišču zasluženo premagal Manzano, saj je bil skozi vso tekmo v premoči. Povedati pa je treba, da so gostje zgrešili enajstmetrovko, ki bi lahko marsikaj spremenila. S to zmago je Pulfero trenutno s 13 točkami na petem mestu lestvice.
su. in tudi dosegli lepa zadetka. Nasprotniki pa so predvsem zaradi solidne obrambe domačinov le redkokdaj ogrozili nasprotnikovega vrata ja. S to tekmo se je končal prvi del prvenstva. Brežani so z rezultati precej zadovoljni, saj so v povprečju osvojili v vsaki tekmi točko. Zato je treba pohvaliti fante, ki so doslej pokazali veliko požrtvovalnosti. (M.š.)
IZIDI: Giarizzole - Chiarbola 4:0; Muggesana - Portuale 1:2; Libertas . S. Vito 0:2; S. Luigi - Ponziana 2:2; Breg - Fortitudo 2:0; Domio Zaule 2:2; S. Giovanni - CGS 1:1.
LESTVICA: Portuale 19: Ponziana, S. Giovanni 18; S. Luigi. Giarizzole 17; Muggesana 16: CGS 15; Domio 14; Breg 13; Chiarbola 12: Zaule 9; S. Vito 6; Fortitudo 4; Libertas 1.
SKUPINA B
Campanelle — Kras 2:1 (0:0)
KRAS: M. Tavčar. Tagliaferri, Frasinelli. Grmek, L. Škabar. Umek, E. Žagar, Marucelli, Grgič, Mozetič, A. Tavčar.
STRELEC za Kras: Erik Žagar
Na petem srečanju je okrnjena e-kipa Krasa šele v zadnjih minutah klonila poprečni ekipi Campanelle. V prvem polčasu so imeli domačini več od igre, toda v zaključnih akcijah so bili zelo neodločni. V nadaljevanju so prvi povedli domačini iz 11-metrovke. Le minuto kasneje
ročilo s podatkom, da Polet trenutno šteje 446 članov, aktivnih športnikov pri tem društvu pa je 127 (60 pri kotalkarski, 45 pri košarkarski in 12 pri šahovski sekciji).
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal Rudi Tauoer, so sledila poročila referentov sekcij.
Maja Kokorovec je glede delovanja kotalkarske sekcije uvodoma podčrtala, da se je delo z izgradnjo novega pokritega prostora bistveno spremenilo, nakar je podrobno orisala izredno bogato dejavnost sekcije, ki je osvojila vrsto laskavih priznanj tudi izven Italije. Osrednja prireditev pa je bilo seveda mednarodno tekmovanje za drugo trofejo Pavla Sedmaka.
V košarkarskem poročilu je Sergij Tavčar med drugim dejal, da so
pa ja Erik Žagar z lepim diagonalnim strelom izenačil. Pet minut pred koncem so T.žačani izvedli strel od daleč, žoga je preskočila krasove-ga vratarja in obtičala v mreži. Kljub porazu je bil trener Hafner zadovoljen z igro svojih dečkov, saj so se tokrat srčno borili za vsako žogo. (R.B.)
IZIDI: Supercaffe - Chiarbola ne-odigrana; Inter S. Sergio - Don Bosco 2:0; Opieina - Soncini neod.; S. Luigi - S. Andrea 1:0; Montebello -Costalunga 4:1; Campanelle - Kras 2:1; Fani Oiimpia - CGS neod.
LESTVICA: Soncini 24; Supercaffe, Chiarbola 20; Montebello 16. Inter S. Sergio 15; Olimpia 13; Don Bos-o 12; Costalunga 9; Campanelle 8; Kras, Opieina 7; S. Andrea 6.
Simmondsova čez prve oviro
PALM BEACH GARDENS (Florida) — Na mednarodnem ženskem teniškem turnirju na Floridi so v 1. kolu med drugim dosegli naslednje izide.
Simmonds (It.) - Benjamin (ZDA) 6:4, 4:6. 6:2
Phelps (ZDA) - Tanvier (Fr.)
6:1, 6:0
Buderova (ČSSR) - Arraya (Peru) 6:0, 6:4
Vermaak (Južna Afrika) -Fromholtz (Avstralija) 1:6,7:6, 6:4
Hnrdan (ZDA) • Verniet (Fr,)
6:1, 6:2
Predsednik ŠD Polet Robi Gantar
težave glede košarkarske sekcije že več let enake in da bo treba nujno v sekciji temeljito organizirati delo in predvsem skrbeti za naraščaj.
Dr. Božidar Filipovič, kot referent šahovske sekcije, je podal zelo pestro delovanje openskih šahistov ne samo na deželni ravni temveč tudi v matični domovini.
Pozdrav v imenu raznih organizacij pa So ha občnem zboru prinesli: Stanka Hrovatin (KD Tabor), prof. Ivan Peterlin (ZSŠDI), Mitja Čebu-lec (RMV), Henrik Lisjak (ŠD Kontovel), Ivo Sosič (ŠZ Sloga) in dr. Diago Gantar (ŠZ Jadran).
Razvila se je diskusija, v kateri se je med drugim porajala potreba, da se v društvo vključijo nove in sveže sile, obenem pa da se posveti najmlajšim čimveč ja skrb. (bi)
MLADINSKE igre
Finalni kros v Trstu
TRST — Naše mesto bo od 10. do 12. marca prizorišče finalnega teka v krosu za mladinske igre. O organizaciji te prireditve, ki bo v Trst privabila preko 700 mladih atletov, so včeraj razpravljali na pokrajinskem sedežu CONI. Dogovorili so se, da bo kros na območju proseške vojašnice. Start in cilj bodo postavili na nogometnem igrišču pristaniščnikov, kjer bodo tudi nagradili najuspešnejše tekmovalce in tekmovalke.
OBVESTILA
te .'....................  j
ŠD Polet
organizira v nedeljo, 6. t.m., izlet na Nevejsko sedlo. Odhod avtobusa bo izpred prosvetnega doma na Opčinah ob 7.30. Cena prevoza je
7.500	lir na osebo, «ski pass* in dve uri tečaja z učiteljem pa
12.500	lir. Vpisovanje do jutri, 3. t.m., na sedežu ŠD Polet, pri zavarovalni agenciji «!talia» v Ulici Cicerone 8 in v trgovini obutve Malalan na Opčinah.
ŠZ Bor * * *
atletska sekcija obvešča, da bo seja odhora sekcije danes, 2. t.m., ob 19. uri na stadionu «1. maj*.
• * *
Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 10. t.m., v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20. uri.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
rivSI Ul Montecchi 6. PP S59	Tel. (040) 79 46 72 (4 linija) TIX 4*0270
Tel. (04*1) 833*2 (15723)
Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1
Naročnino
Mesečna 9 000 lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Ca SFRJ
Oglasi
2no račun 50101-603-45361 ADI I — DZS 61000 l|ubl|aiio Giadisce 10/11 nad., teletan 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir Finančni 1.500. legalni 1.500. osmrtnice po formatu. sožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 s:olpca Mali oglasi 300 lir besedo, Ob piaznikih: povišek 20% IVm 18% Oglasi iz dežele Furlamie - Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ah upravi, iz vseh drugih de?«1
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
v Italiji pn SPI.
2. februarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
f7d*j in tiska
H
ztt
Trat
Čl«n italijanska zveze Časopisnih založnikov FIEG
PO RAZKOLU MED ČLANICAMI 0PEC
Močan padec cen nafte na mednarodnem tržišču
Možnost «mo lega vrha» OPEČ v Caracasu, ki naj bi vodil k spravi
DUNAJ - Po razkolu med članicami OPEČ, ki so ga zabeležili na zadnjem sestanku 13 petrolejskih mi nistrov v Ženevi, se nadaljujejo dvostranski razgovori, ki naj bi za silo zakrpali enotnost naftnih držav. Uradna tiskovna agencija organizacije, ki ima svoj sedež v avstrijski prestolnici, namiguje na možnost ' »malega vrh a v držav OPEČ za pri hodnji teden v Venezueli, ki naj bi pripravil novo plenarno konferenco, na kateri naj bi dosegli spravo. Pobudo za kompromis naj bi tudi tokrat sprejel venezuelski petrolejski minister Calderon Berti, izkoriščajoč priložnost slovesne otvoritve nove rafinerije 9. februarja, ko bo prišlo v Caracas več uradnih za stopnikov držav OPEČ.
Saudskega kralja Fahda je te dni obiskal posebni alžirski odposlanec Ibrahimi, ni pa še gotovo, da se bo sestal tudi z nigerijskim predsednikom Shagarijem, ki je sicer pri-
šel «na božjo pori. Vlada Združe-
nih arabskih emiratov je ocenila položaj po ženevskem polomu in bržkone pripravljajo, skupaj s Sa
udsko Arabijo, pocenitev (baje za 4 cjolarje) svoje nafte, kot po drugi strani napoveduje tudi indonezijski minister Subroto.
Medtem so se cene na prostem tržišču znižale krepko pod osnovno ceno OPEČ 34 dolarjev za sod. Saudska nafta se prodaja po 29,30 dolarja, petrolei iz Severnega morja pa celo po 28,80 dolarja Celo nigerijska kvalitetnejša nafta, ki velja po pravilih O PTIC 35,50 dolarja, se prodaja po samo 29,75 dolarja sod. Po še uradno nepotrjenih vesteh je tudi Sovjetska zveza poce nile svoj petrolej za 2.15 dolarja in ga v zadnjih dneh predaja po manj kot 30 dolarjev za sod.
Ipor v ameriški jetnisnki
VVAUPCN — 140 zapornikov ameriške jetnišnice v Waupunu se je u-pi lo zaradi slabih razmer v zaporu in nejasnih okoliščin, v katerih j? prišlo do smrti enega izmed jetnikov. Pri tem so pridržali za talce petnajst uslužbencev jetnišnice. Po sedmih urah pogajanj med upor ni ki in vodstvom jetnišnice pa je policija vdrla v krilo zaporov, kjer so bili zabarikadirani jetniki in je upor zatrla. Iz poročil je razvidno, da med uporom ni bilo ne ranjenih, ne mrtvih.	,
Norvežani se boje cen nafte
padca
OSI.O — Po neuspehu konference d /av izvoznic nafte v Ženevi se je tudi severnomorska nafta znašla pod hudim pritiskom. Zato je v Oslu zavladala precejšnja zaskrbljenost, saj
Končuje se «exodus» iz Nigerije
je cena norveške nafte na glavnih borzah začela padati. Norvežani se vsekakor boje, da se bo padanje cen nadaljevalo in bo kriza dolgo- j trajna. V kolikor se bodo uresničile ' napovedi, da bo britanska nafta, ki jo prav tako črpajo v Severnem morju, v kratkem postala cenejša (za 4 dolarje na sodček), potem bo do morali opraviti podobno potezo tudi Norvežani, kar se bo vsekakor nemalo odražalo na celotnem njiho vem gospodarstvu.
RABAT — Maroko je spet uvedel vizume za prebivalce Nizozemske, Belgije in Luksemburga, ker so tetri države pred kratkim uvedle vizume za Maročane.
Države Beneluksa so pred nedavnim sprejele podoben ukrep tudi proti Tuniziji, nakar je ta odgovorila z enakim ukrepom, z uvedbo vizumov za državljane Beneluksa.
Skupina ganskih delavcev je končno prestopila mejo med Nigerijo in Beninom. V Nigeriji pa se kljub ultimatu lagoške vlade o izgonu tujih delavcev nahaja še približno 10 tisoč delavcev, Id jim ni uspelo zbežati iz negostoljubne Nigerije. Pod pritiskom svetovne javnosti pa bodo bržkone podaljšali rok za odhod. V svetu je namreč globoko odjeknila vest, da je v lagoškem pristanišča utonilo več oseb, ki so si skušale priboriti mesto na odhajajočih ladjah	(Telefoto AP)
aiiiiiiiruiiuiišiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiniiiiunkiiiiaiiliiiiiiiimiiiiiiiinnuiiiiiu
OB OBISKU TAJNIKA KP SZ V MOSKOVSKI TOVARNI ORODJA
Andropov: Večja delovna disciplina naj velja za vse, tudi za ministre^
V pogovoru z delavci je Jurij Andropov tudi dejal, da mora biti v središču prizadevanj krepitev celotne proizvodne verige in ne samo skrb za plače
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — «Večja delovna disciplina velja za vse, tudi za ministre,» je t> moskovski tovu~ni orodja dejal Jurij Andropov. šef sovjetske partije se je v tovarm pozanimal, kako potelcajo prizadevanja za izboljšanje proizvodne učinkovitosti in pri poudaril, da zadnjih ukrepov partije, ki naj bi zagotovili <večjo je lovno in proizvodno disciplino* o sovjetskem gospodarstvu, -me gie poenostavljati in sprevračati zgol} proti tistim, ki zamujajo na delo*.
Jurij Andropov se je podal med moskovske delavce v trenutku, ko v Sovjetski zvezi poteka ostra m široka kampanja za <sokrepitev delovne discipline in družbenega reda*. Zadnji, novembrski plenum partije, je bil pri tem več kot zgovoren. saj se je pokazalo, da so problemi na vseh proizvodnih področjih veliki in številni. Vendar pa je v zadnjih lednih postalo tu di jasno, da so marsikje usmeritve in naloge centra'nega komiteja sovjetske partije zelo cdobesedno razumeli», kajti vse svoje sile so
tilllltiiMililHiiiiiiMilliiiMiiiiMiliiiillillHiiiiUjniiiiiinitmiHMidiiiliillitllliuiillitiiliillHimliiimiiiiiifiili
L Vesti s teleprinterja J
Orkanska burja v Makarski
MAKARSKA - Orkanska burja s snegom, ki je predsinočnjim divjala r.a območju Makarske, je povzročila ogromno gmotno škodo na električnih daljnovodih v smeri proti Podgori in Kraljeveu. S snegom obteženi daljnovodi niso vzdržali sunkov burje, ki je občasno dosegla hitrost 150 kilometrov na uro. Takoj so stopili v akcijo delavci elektrogospodarstva. ki so v teku noči ponovno vzpostavili električni tok v pomembnejših krajih. Na pomoč so priskočili tudi pripadniki civilne zaščite, ki so sinoči že odpravili dobršen del okvar v krajevnem omrežju. Vsekakor pa bodo področje sanirali šele po poldrugem mesecu dela. Po pr vili ocenah je samo dalmatinsko elektrogospodarstvo utrpelo na ob močju Makarske za 40 milijonov din škode.
Goljufije z žganimi pijačami
LIVORNO - Po sestih letih preiskav je finančnim stražnikom uspelo razkriti eno največjih sleparij v trgovini z alkoholom v povojnih letih. Sodstvo iz Uvarna je že izdalo 24 zapornih nalogov. 13 oseb pa so prijavili sodišču. Po prvih podatkih je skupina trgovcev in podjetnikov prodala na tržišču približno štiri milijarde litrov alkohola in žganih pijač, ne tla bi plačala Ure davkov. Finančni stražniki zatrjujejo, da so tako oškodovali državo za kakih 11 milijard lir. K temu znesku je treba dodati še 12 milijard lir davkov na dolmdke. Državno pravdništvo iz Livorna je zato izstavilo hipoteke na nepremičnine 19 obtožencev. Na videz so vsi posli potekali zakonito z lažnimi fakturami in s stečaji raznih podjetij, ki so se ponovno rojevala pod drugimi imeni.
Peščene ure za Rim in Milan
ctIM - V Rimu in Milanu si prodajalci peščenih ur z zadovoljstvom manejo roke. saj le uspejo zadostiti povpraševanju, ki ga je sprožil sklep o 6 minutnih impulzih za vsak mestni ielefonski pogovor. Vsedržavna zveza potrošnikov pa opozarja kupce, da so peščene ure vse prej kot zanesljive. Pesek se ponavadi izteče v treh minutah, ko jih ponovno obrnemo izgubimo nekaj sekund, da bomo z njimj skoraj gotovo prekoračili 6-minutni rok in tako plačali dva impulza.
Nemška pomoč za reveže v ZDA
V OR K Zatednonemške dobrodelne ustanove so že začele s pošiljanjem paketov za reveže in brezposelne v prestolnico ameriške
avtomobilske industrije Detroit. Tednik »Newsweek» ob tem navaja, da je prvič v zgodovini, da kdo pošilja v ZDA pakete in ne obratno, kot se je to do nedavnega dogajalo.
Egipt uvaja muslimanski koledar
KAIRO — Mubarakov Egipt se na vse tcriplje trudi, da bi umiril islamske fundamentaliste. Zakonska komisija ljudske skupščine je tako odobrila zakonski osnutek, s katerim ukinjajo gregorijanski koledar in uvajajo muslimanskega. Po novem bodo tudi Egipčani pričeli šteti leta od Mohamedovega bega iz Meke v Medino leta 022, tako imenovana hedžra. Osnova muslimanskega koledarja je lunino leto z meseci po 10 v 29 dni.
usmerili zgolj proti tistim, ki «kr-šijo svoje dnevne delovne obveznosti».
Jurij Andropov, ki se je v tovarniških halah o tem pogovarjal tudi z delavci, jih spraševal za njihovo mnenje, za njihov zaslu žek in njihov socialni položaj, je odločno nastopil proti takšnim gle-tem nosehei danjem na probleme in poudaril, da mora biti v središču prizadevanj -predvsem okrepitev celotne proizvodne verige». Nekateri tukajšnji opazovalci so takoj dejali, da je Andropov želel pri tem pred vsem opozoriti na podporo, ki naj bi jo dobili novembrski ukrepi, še posebej, kar naj bi se v zadnjih tednih tudi jasno pokazalo, da mo-va usmeritev» ne bo zlahka prodrla in da bodo odpori tudi pri vrhu široke gospodarske piramide.
Šef sovjetske partije je poudaril, da prvi dve leti tekoče petletke nista prinesli tistega, kar te bilo planirano in da je zaradi tega treba že v letošnjem letu «storiti vse», da bi se do leta 1985 nadoknadilo zamujeno. Po njegovem mnenju je treba predvsem povečati proizvodnost dela, saj so za zdaj še povsod veliki stroški, ci povzročajo v proizvodnem proceku nemajhne materialne, finančne in delovne izgube.
Od tod po njegovem mnenju tudi veliko neskladje med blagovnimi in denarnim sredstvi v današnjem sovjetskem gospodarstvu. Andropov je dejal, da ob nenehnih zahtevah za dnrekci o planov*. ki prihajajo z vseh strani, še nikdar ni slišal, da bi kdo želel planske obveznosti tudi povečati. Povsod jih samo zmanjšujejo, prt čemer plače zaposlenih ostajajo enake, marsikje pa celo deijo premije, kljub temu, da se proizvodnja močno zmanjšuje. «Čudežev ni.» je j pripomnil in poudaril, da država ne more dati na trgovinske pulte več blaga, kot pa ga proizvede gospodarstvo.
Andropov je tudi opozoril, da obstaja danes precejšnje neskladje med cenami nekaterih vrst blaga in da bo vlada morala na tipkale: rih točkah poseči v strukturo po trošnje. čeprav ni pojasnil, katere od proizvodov naj bi to zadevalo, mnogi mislijo, da utegnejo podražitve v naslednjih mesecih za. eh tudi nekatere prehrambene protz vode in posamezne vrste blaga široke potrošnje. Neproporcionalno višanje osebnih dohodkov je v zadnjih letih namreč v sovjetski družbi samo krepilo inflatorne tenden ce, kljub temu da sovjetska uradna ekonomska misel ne priznava inflacije.
Andropov je pojasnil, da so se na plenumu zato tako ostro zavzeli za nove ukrepe, ker esovjet-sko gospodarstvo ne more naprej brez ustrezne delovne, tehnološke, planske in državne disciplinev. Kaj pada. je poudaril, ta disciplina ne more ostati pri površinskih problemih, marveč jo je treba povezati z vsemi vsebinskimi vprašanji, ki zadevajo proizvodnjo. Prav ta ko pa menda za ^vzpostavitev reda* v tem trenutku tudi niso potrebne «nikakršne kapitalne naložbe», učinki novih prizadevanj pa so lahko ab tem zelo veliki.
Čeprav je ob najnovejši kampanji moč slišati tudi najrazličnejše pripombe, je očitno, da misli sov jetsko vodstvo zastavljeno usmeritev nadaljevati. Andropov je posebej opozoril, da bodo *nova pravila» veljala «zo vst» in da pri tem niso izvzeti rti ti člani vlade. Kot pravijo nekateri, to ministri že itak nekaj časa najbolj čutijo, saj so v zadnjih mesecih kar štiri
zamenjali: ministra za transport, za proizvodnjo kmetijskih strojev, za trgovino in za notranje zad zve.
DANILO SLIVNIK
Zadnji del «kozmosa» bo padel v kratkem
\VASiUNGTON — Ameriški strokovnjaki" š6 izjavili, da se jedrski generator sovjetskega umetnega satelita. »kozmos 1402», katerega glavni del je 23. januarja padel v atmo-sfeio nad Indijskim oceanom, vedno bolj bliža Zemlji. Trenutno je od nje oddaljen manj kot 200 km. Po ameriških računih bi morali ostanki reaktorja prileteti v ozračje med 20. uro v nedeljo. 6. februarja, in 7. uro v četrtek. 10. februarja. Tudi ameriški izvedenci pa pravijo, e-nako kot sovjetski, da se bo radioaktivnost reaktorja razpršila med padanjem skozi ozračje, kar pomeni, da ta del «kozmsa» ne bo ogrožal varnosti ljudi.
VICENZA — V starosti 82 let je včeraj umrl Tullio Campagnolo, iz-
umitelj znanih kolesarskih prestav, ki se jih poslužujejo najboljši kole sarji na svetu.
Titov «modri vlak> odslej na progi Zagreb-Kumrovec
ZAGREB — Na seji koordinacijskega odbora za obeleževanje imena in dela Josipa Broza Tita mestne konference SZDL Zagreba so včeraj predlagali, da bi »modri vlak*, ki ga je predsednik Tito uporabljal na svojih številnih potovanjih, v prihodnje vozil na progi med Zagretem in Kumrovcem. Pobudo je dalo ŽTP Zagreb, o tej možnosti pa so se že pogovarjali predstavniki ŽTP, spominskega parka Kumrovec in občine Klanjec v Hrvaškem Zagorju. Srednji del «modrega vlaka» bi spremenili v nekakšno potujočo razstavo o življenju in delu predsednika Tita. (dd)

S SKUPŠČINE GORSKE SKUPNOSTI NEDIŠKIH DOLIN
Poudarjena nujnost razvoja hribovskih območij Benečije
Izglasovali so tudi dokument, ki na 40 straneh obravnava gospodarsko stvarnost Beneške Slo venije
SPETER - Vse bolj vneto in mrzlično je tekla v zadnjih dneh po vsej naši deželi razprava o zakonu št. 828, ki financira v višini približno 3 tisoč milijard dopolnitev popotresne obnove in gospodarski razvoj zlasti tistih območij, ki jih je prizadel potres iz leta 1976 ter hribovito goratih predelov naše dežele. Deželna uprava, ki mora izdelati kriterije za porazdelitev finančnih sredstev namenjenih gospodarstvu do 28. februarja, je namreč v januarju posredovala gorskim skupnostim ter drugim krajevnim upravam svoje predloge, o katerih so se te morale izreči do konca meseca.
V tem okviru se je v soboto v Špe tru Slovenov sestala skupščina gorske skupnosti Nediških dolin in izglasovala dokument, ki ga je izdelalo predsedstvo in ki vsebuje 32 milijard proračuna za obdobje 1983-85. Dokument, ki na 40 straneh obravnava gospodarsko stvarnost Beneške Slovenije in predlaga smernice za uporabo finančnih sredstev ter konkretne posege v posameznih sektorjih, se v bistvu ne oddaljuje od deželnega predloga.
Poudarek je na nujnosti razvoja hribovskih predelov kot je Benečija. izhajajoč iz dejstva, da so ta področja gospodarsko eniarginirana in je torej nujno sprožiti proces, ki naj bi uravnovesil gospodarsko stvarnost naše dežele. Iz tega vidi ka je treba podpreti industrijo, kme tijstvo ter terciarni sektor, kar pa meni izboljšanje cestnih povezav, okrepitev energetskih virov, nakup in urbanizacijo zemljišč ter izgradnjo infrastruktur. Porazdelitev sredstev pa ne sme sloneti na obšimosti površine ali na številu prebivalcev. Posebno pozornost je treba nameni ti obmejnemu pasu vse dežele, ki
je doslej živel v gospodarski obrob nosti in hkrati preveriti možnost razširitve na celo obmejno območje, torej tudi v Nediške doline, ugodna sti, ki jih laliko prinesejo osimski sporazumi na osnovi ekonomskega sodelovanja s sosednjo Jugoslavijo,
V živahno razpravo, ki je sledila, so med drugimi posegli grme-ški župan F. Bonini. G. Battocletti, G. fllasetič ter deželni svetovalec R. Specogna. Vsi so izrazili zaskrbljenost. ki izhaja zaradi omejenega ča sa, saj so sredstva predvidena*le za obdoje 1983/85 in zaradi nevarna sti inflacije. Potrebni so torej na tančni načrti in jasne odločitve glede prioritet. S tem v zvezi pa se gorska skupnost Nediških dolin srečuje s celo vrsto težav, je bilo večkrat poudarjeno, saj ni še izdelala razvojnega načrta, ki bi moral nakazati njeno gospodarsko politiko. Preskopa so sredstva namenjena spodbujanju novih gospodarskih dejavnosti in razvoju že obstoječih industrijskih obratov, so nekateri menili. torej ustvarjanju norih delovnih mest.
Dokument bo sedaj naslovljen na deželno upravo in ga te spremljal dnevni red tudi z glasovanji na skupščini, ki izrecno poudarja, da so sredstva v zakonu št. 828 dopolnilna. ne smejo torej nadomeščati navadnih financiranj in nakazuje pri oritete naložb. Govori o vlogi gor skih skupnosti, ki morajo biti su bjekt v načrtni razvojni fazi uresničitve zakona ter predlaga, da bi dežela v najkrajšem času sprejela poseben deželni zakon za razvoj vsega obmejnega območja. Sodeč po razpravi o dokumentu, je torej gorska skupnost Nediških dolin pripravljala odločno poseči v gospodarsko stvarnost Benečije, upajmo, da ne bomo zamudili še zadnjega vlaka.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA PONEDELJKOVEM ZASEDANJU
Tržaški pokrajinski svet izglasoval dokument za uresničitev zakona 828
Resolucijo so podprli svetovalci koalicije in KD - Komunisti in SSk so se vzdržali
Kot smo že včeraj na kratko napovedali. je v ponedeljek zvečer tržaški pokrajinski svet z glasovi lai-kasocialistov, LpT in demokristjanov odobril dokument, ki vsebuje
predloge te krajevne uprave za pa l razdelitev finančnih sredstev držav-
nega zakona št. 828. Dokument bodo sedaj posredovali deželni upravi, ki te na osnovi vseh predlogov in mnenj že ta mesec dokončno dola čila porazdelitev tega denarja.
Dokument v bistvu ponavlja osnovna stališča podobne resolucije, ki jo je pred kratkim enotno izglasoval tržaški občinski svet. Industrija, ter- i ciarni sektor, pristanišče in center I za znanstveno in tehnološko raziska | vanje, to so najvažnejša področja j in panoge, ki v današnjih razmerah potrebujejo največjo pomoč, in brez okrepitve katerih se te Trst zelo težko izvlekel iz hude gospodarske krize. Manj pozornosti pa dokument posveča predlogom in sugestijam, ki so jih izrekle o teh vprašanjih oka liske občine na raznih posvetovalnih sestankih s predstavniki pokrajinske uprave. Kot je poudaril svetovalec Millo je to tudi eden od razlogov, da so se komunisti vzdržali glasa vanja, podobno kot Harej (SSk) in
Omero (MT), belo glasovnico pa sta iz čisto različnih vzrokov oddala tudi misovca. Kar zadeva razpravo o tem dokumentu je treba še povedati, da ni dosegla živahnih tonov kot v občinskem svetu, saj je bila baje vsa pozornost namenjena zaključni izjavi predsednika Claricija. Slednji je prebral kratko sporočilo, ki je izšlo s četrtkove seje pokrajinskih tajnikov šestih strank (LpT, PSI, PSDI, PRI, PLI in KD) in tako dejansko odprl politično krizo v obeh najvažnejših tržaških izvoljenih svetih.
Natečaj la vstop v stalež in dosego habilitacije na nižjih srednjih šolah
Ministrstvo za šolstvo je izdelalo odlok o razpisu natečaja za vstop v staž in za dosego habilitacije na srednjih šolah. Natečaje bodo pripravili v deželnem merilu; zato so tudi razpisi natečaja izobešeni r.a oglasni deski deželnega šolskega u-rada.
Prošnjo za udeležbo na natečaju lahko vložijo vsi profesorji, ki so
■nmnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimtimiiiuiiiriiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiniimiiiiunniiuiiiiiiiiii
V ZADNJIH DVEH LETIH NA TRŽAŠKEM
Stroški za nove gradnje poskočili za 53,6 od sto
Tudi v tem pogledu je naše mesto «dražje» kakor ostala Italija
Tukajšnja industrijska zveza je objavila vrsto zanimivih podatkov (ISTAT) o tem, kako naraščajo stroški za stanovanjske gradnje na Tržaškem. Iz ustreznega pregleda zvemo, da so bili konec lanskega novembra (podatki za december še niso znani) gradbeni Stroški za 53.6 odst. višji kakor ob koncu 'eta
ZA RAZLASTITEV ŠESTIH HIŠ NA KATIN ARI
lastni*] čakajo na razplet dogodkov
Vprašanje šestih hiš med Ul. Castelliere in Rio Spincleio na Katinari, ki jih bodo porušili za izgradnjo nove avtoceste, je v sedanjem trenutku nekako obtičalo na mrtvi točki. Tržaška občinska uprava namreč čaka. da bi ji dežela s svojim sklepom (ki ga, kot nam je znano, še pripravlja) vrnila tisto zemljišče, ki ga je občina namenila (seveda pra ti odplačilu) prizadetim lastnikom, da bi si na njem zgradili nove domove. To zemljišče je namreč namenjeno za potrebe krajevne zdravstvene enote.
Gradbeno podjetje pa je s svoje strani že pred časom zaprosilo deželno upravo, da bi izdala nori sklep, na osnovi katerega bi lahko ugotovilo stanje hiš, ki jih bodo porušili in zemljišč, ki jih obkro’a:o. Lastniki so, kot zrano proti koncu meseca oktobra lani zaustavili razlastitveni postopek, ker niso imeli nobene garancije o svoji nadaljnji usodi. S svojim protestom so te nekaj dosegli, sedaj pa pričakujejo, da bi se celotna zadeva čim prej zasukala v zanje pravil-
no smer.
1980. Tudi v tem primeru je Trst »dražji* kakor ostala Italija, saj znaša poprečni pokazateli za o-stale pokrajine v istem časovnem razdobiu podražitev -tle» za 52 8 odstotka.
Stroški za delovno silo so na Tržaškem narasti) za 64,5 odst, slraški za nabavo gradbenega materiala za 41,2 odst. stroški /a prevoz materiala pa za 61 2 :>dst. Zanimivo je pri tem. da so gradbe ni stroški poskočili v večji mori med 1980 in 1981 kakor med 1981 in 1982: od julija 1980 do julija 1881 so namreč cene poskočile za 24.3 odst., od julija 1981 do julija 1982 pa «le» za 15.4 odst. Zanimiva je tudi primerjava med gibanjem stroškov za gradnjo norih stanovanjskih zgradb in gibanjem splošnih življenjskih stroškov: od julija 1980 do julija 1981 je splošna draginja na Tržaškem narastla za 18,8 odst., gradbeni stroški pa so kakor rečeno poskočili za 24.3 odst.: v naslednjem letu pa se je razmerje obrnilo: splošni življenjski stroški so narastli za 17.5 odst., stroški za nove gradnje pa za .15,4 odst.
Rezultati pismenega dela
natečaja za vrtnarice
Pismeno preizkušnjo natečaja za dosego habilitacije in za vstop v
stalež v državnih vrtcih je usdošdo prestalo osemnajst od skupnih 24 kandidatk. Seznam vrtnaric, ki so opravile pismeno nalogo je na ogled na oglasni deski šolskega skrbništva. Te vrtnarice so: Carla Bal-larini, Daniela Brecelj Dan jela Ce.i. Caterina Ciuk. Klena De Lorenzi, Ida Gregori, Rossana Maz-zaroli, Silva Perčič, Silvana Petti-rosso, Tatiana Pettiros.se, Daria Sancin, Mihaela Skupek. Daria Srna tlak, Silvana Starec, Jelena Stefančič. Nataša Škrk. Nevenka Tu! in Nadia Zeriali.
Ustni izpiti se bodo začeli pred ridoma marca: komisija bo začela z izpraševanjem kandidatk priimek katerih se začenja s črko «C». 16. februarja te na italiianski osnovni šoli »Venezian* (Ul. Teatre Ro mano 7) pismena naloga posebne gd izpitnega roka za dosego sta leža za vrtnarice, ki imajo že habilitacijo v smislu 23. člena zakona št. 270/82. (MP)
dokončali študij na univerzi in -0 mlajši od 40 let. Starostna doba s* zviša za eno leto. če je kandidat poročen, za vsakega otroka pa -® za nadaljnje eno leto. Za kandidat® državnih služb se poviša starostna doba za eno leto za vsako le™ službovanja.
Rok za predložitev prošnje z*' pade 26. februarja. Polovico ys® mest bodo zasedli letni suplenti, » so poučevali vsaj dve šolski l®*1-Pismeni izpiti natečaja bodo pred* ridoma konec aprila ali v začetku junija.
Razpis natečaja za višje sredo* šole bodo objavili 10. marca: r®* za vložitev prošenj za sodelovat* na natečaju te zapadel 9. apri'a-Pismene naloge tega natečaia 5® do opravili deloma septembra deloma decembra. Zainteresirani prir feserji bodo dobili podrobneiša V®’ .jasnila na deželnem šolskem u' radu.
Seja deželnega sveta
Na včerajšnji seji deželnega sv® ta so soglasno odobrili tri zakon** osnutke: prvi dopolnjuje lanski deželni zakon glede konvencionirani# gradenj, drugi vnaša nekatere spr® membe v sestavo krajevnih zdravstvenih enot. tretji pa se nanaša n* vključitev osebja, ki je bilo nanj® ščeno na osnovi zakona o mlad'® skem zaposlovanju, V enotni deželi* stalež.
Seja se je začela z odgovor#*1 odbornikov na nekatera svetovalske vprašanja, razživela pa se je še** na koncu, ko bi moral svet izV#U pet predstavnikov v deželni odb# za boj proti mamilom in alko«® lizmu in prav toliko članov ? upravni odbor deželnega komor#' ja med ustanovami za ljudske gre®' nje (IACP). Na preglod sodah#* Ermana pa je bilo glasovanje odi® ženo na prihodnjo sejo deželneg* sveta, ker še ni dogovora Tj strankami deželne večine. Dež#1!, svet se bo spet sestal pribodo> torek.
Stalna komisija za kmetijstvo P11 deželni skupščini, ki jo vodi svet® valeč Chinellato, je zaključila kr«* posvetovanj v zvezi s pripravo d® želr.ega zakona za razvoj agrotu**' zrna. Člani komisije so med drug®1 obiskali kmetijsko posestvo Mani®*' vari nedaleč od Krmina, kjer o*' ■neravajo razviti to novo zvrst tu*j'
zma. Sestali so se nadalje z v
stvom deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA. Omenjena us_‘fg nova naj bi namreč organizira vrsto tečajev za upravitelje km®111 skih posestev, ki se nameravajo P® svetiti agroturizmu. Predvidena J tudi ustanovitev posebne zborni® agroturističnih operaterjev.

POBUDA V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI
Razpis natečaja za osnutek etikete za ustekleničena vina
V pričakovanju dokončnega skle pa o zaščitnem poreklu kraških vin je devinsko nabrežinska občina razpisala natečaj za osnutek etike te za ustekleničena vina vinogradih kov devinsko - nabrežinska občine ir za občinsko vinsko razstavo. Natečaja se lahko udeležijo slikarji, grafični oblikovalci in risarji. Rek za predložitev osnutkov te zapadel 31. marca 1983. Občinska uprava te imenovala ocenjevalno komisijo, ki bo izbrala najboljše osnutke in podelila nagrade v višini 250.000 lir za prvo nagrado. 150.000 za drugo in 100.000 za tretjo nagrado. Razpis natečaja je na razpolago na županstvu, soba štev. 20, v uradnih urah.
Pravilnik natečaja se glasi:
1, člen — Na osnovi odborovega sklepa štev. 1102 z dne 23. 12. 1982 razpisuje občina Devin Nabrežina nagradni natečaj za osnutek nalepke za vina, ki jih proizvajajo vinograd niki občine Devin Nabrežina, m za občinsko razstavo vin.
Osnutek v merilu 1:1, v velikosti cm. 15 x cm. 15. bo moral vsebo vati poleg risbe, s katero kandidat mmerava simbolično predstaviti proizvodnjo vin v občini Devin ■ Na brežina, tudi /irostor za vse podatke, v italijanskem in slovenskem jeziku, ki so potrebni za označbo vsebine in točneje:	naziv	Produl-
tori vitivinicoli di Duino Aurisim — Devinsko nabrežinslci proizvajalci vin, ime vina, količino, alkoholno stopnjo in napis: ustekleničil proizvajalec. Treba bo še navesti tiskarske črke in velikosti Izbira barv za podlago in za tisk je prosta.
2.	člen — Natečaja se smejo udeležiti brezplačno slikarji, grafični oblikovalci in risarji.
3.	člen — Rok za predstavitev o-snulkov zapade 31. marca 1983. O snutke morajo interesenti dostaviti občini Devin ■ Nabrežina, Nabrežina Kamn. 25, v zapečateni ovojnici in z navedbo gesla na zunanji strani ter priložiti drugo ovojnico, v kateri naj kandidat zapiše svoje ime, priimek in naslov.
4.	člen — Razsojevalna komimPt ki jo imenuje občinski odbor it} Jj, jo sestavljajo občinski upravitvfe in strokovnjaki, bo pregledala v stavljene osnutke in bo z nepreK} no odločitvijo izbrala tri na jbm.1' dela. Komisija sme ne dodeliti
ali več nagrad.
5.	cim — frvouvrščenemu
ku bo dodeljena nagrada v -ne,k 250.000 lir, drugemu 150.000
tretjemu 150.000 lir. Nagrajen•
snutki bodo postali izključna - . občine Devin ■ Nabrežina, ki si Pj. držuje pravico, da jih uporabi >
najbolj ustrezen način, medtem bodo nenagrajeni osnutki, na P’ injo, vrnjeni avtorjem.
6.	člen — O izidih natečaja ^ javnost seznan ena potom tiska, n grajenci pa bodo nemudoma sem nieni z neposrednim sporočilom■
7.	člen Kandidat s prijava ’ natečaj sprejme v celoti dolov0 tega pravilnika.
Izjemen uspeh in smela SSG
Slovensko stalno gledališče j® prejšnji teden nastopilo v Ljubu ni s PluUtovhn Hvalisavim v°jdW, v rednem abonmaju Drame Izjemen uspeh, ki so ga tržaški 81® dališčniki dosegli večer za večer° ^ pri nabito polni dvorani, je ®n* smoli, ki jc spremljala te nastoPrj Najprej je namreč zbolel L"' Bogateč, ampak goste je rešil i* , drege Radko Polič, ki je vskoči*' tem Izpričal prijateljsko nakl®11-®. nost do našega gledališča in * a bro igro dokazal tudi svoj velik *f lent. Nato je zbolela še Miratri, Cabarija. Korunova studiozna Pjjj stavitev Plautovega besedila ne prenesla še druge zamenjave, t**, da je bilo vodstvo SSG prisiljen® n* daljnje predstave odpovedati. , w V Kočevju, Bohinjski Bistrici Celju, kamor vodi pot naše gl®1'. lišče iz Ljubljane, bo nastopil® Kmeclovimi Mutastimi brati.