Politični ogled. Avstrijske dežele. V državnem zboru pred- ložil je novi finančni minister proračun za 1. 1881. Potroškov bo 441,537.000, dohodkov 407,125.000 fl. Zmanjkalo bo 34,412.000 fl. To so zopet hude številke. Finančni minister ho6e baje nasvetovati borzni davek in dobodninsko da6o. To res naj- bolje kaže, na zemljišča ni mogo6e ve6 naložiti. Sicer pa, 6e bo državni voz ae dalje vozil po tiru, kterega so mu Iiberalci nadelali, potem 8plob ni mogo6e znatnib bremen otresti. Tukaj je treba bitstvenib sprememb v konservativnem smislu, kar je pa zopet mogoče le, ako dobimo cisto konser- vativno-narodno ministerstvo. — V Ljubljani imeli ao slovenski in nemški mojstri in delavci sbod, pri katerem je se pokazalo, da se zlasti delavcev poprijemajo socijalistični nauki. Zahtevali so pa, naj se jetnikom odkaže drugo delo, kakor ga se- daj imajo in s katerim le zaslužek jemljejo po- štenim rokodelcem, naj se odpravi indirektni da- vek na moko, meso, petrolej, kavo in sladkor (užitnina), naj se uvedejo postave zoper oderuštvo. Napoaled so ugovarjali zoper ščuvanje narodov na nemako-liberalnib ,,parteitagih". Delavci zabtevali so tudi občno volilno pravico pa vladni komisar jim je to zabranil, ker mu takšne točke prej niso bili naglasili. Iz tega se vidi, da so tudi naši delavci zaceli zabajati med politikarje, to pa libe- ralcem v prav neljubem smislu; kajti delavec Kabler iz Gradca je nemško - liberalne gospode ustavake očitno imenoval: sleparje. — V oger- skem državnem zboru v Budimpešti je prekmurski poslanec g. Emerik Vešter zabteval reguliranje Mure; minister mu je nekaj storiti obljubil. Drugi poslanci tirjajo reguliranje Dunava in Tise, novo vseučiliače v Szegedinu itd. Ko bi le denarja za vse dosta bilo ! V Gališkem dviga se upor zoper Jude; Rusiuci pa se branijo zoper Poljake, kateri jih res neusmiljeno tlačijo. Zagrebu potresi uže prizanaaajo iu prebivalci nrno popravljajo hiše; poduk v pripravniš6i, na realki in vseučilišči bodo kmalu nadaljevali; delavcev je iz vseh vetrov prihrumelo toliko, da jib je uže preve6. Mnogo Zagreb6anov je se pa drugam preselilo. Vnanje države. V soboto 27. nov. t. 1. je vendar enkrat turški Dervia-paša mesto Ulcinj izro6il Črnogorcem. Poprej je imel z Albanci krvavo prasko, pri katerej je 100 mož bilo ranjenih in usmrtenih. Kmalu potem ao doali Črnogorci pod vodstvom Božo Petro7i6a, zaseli Ulcinj in 780 pokrajino med Skadarskim jezerom in Jadranskim morjem do veke Bojane. Sedaj ima ova slo^anaka državica prosto pot do morja. Za Crnogorci pridejo Grki na vrsto, ki skupljajo 80.000 mož, da zasedejo prisojeni jim Epir in Teaalijo. Angleži bodo jih gotovo podpirali. — Italijanska ladija trčila je blizu Spezzije na francoako in to razbila, da je od 300 l.judij samo 50 bilo smrti otetib. — Papež Leou XIII. so kot svojega poslanika na Dunaj napotili pre6. g. Vantunellija. Francoaki državniki vendar mislijo na boj, ker so na tihem v Avstriji nakupili 6rez 100 starih železniškib lokomotivov ali hlaponov. — Augleški ministri pošiljajo v Irlandijo vedno ve6 vojske, ker tamošnji giajš6aki nimajo več življenja in imetja slobodnega; zaporedom jib ražkačeni Irci pobijajo. — Bismaik je ukazalJudepopisati v izbodnej Prusiji, kder najbujše ljudi nadlegujejo. — V Severnej Ameriki pritisnil je tolik mraz, da je 500 ladjij na jezerih v ledu obtičalo, naloženih z 10 milijoni centov zrnja, ki je bilo v Evropo namenjeno. — Gora Vezuv na Laškem bljuje lavo iz aebe; pravijo, da je ta oddušek kriv, zakaj se je zemlja pod Zagrebom pomirila.