Z Miklavževim snegom gremo v zimo Razmeroma suha jesen je minila brez snega — Nekaj pravil za presojanje letošnje ume Ljubljana, 6 decembra Na Miklavževo, ko se je deca že navse- zgodaj razveselila darov bradatega do- brotnika. je letos priplesal prvi sneg v dolino. 2e v ponedeljek zvečer, ko se je v svetlem popoldnevu po dolgem času nasmehnilo sonce nad Ljubljano, je legla na večer znova megla in zdaj pa zdaj so mrzle severne sape potegnile po ulicah. Davi je zgodaj odstopila megla od tal in obvisela še zmerom nizko nad obzorjem. Sredi dopoldneva je postajal barometer nemiren, jelo se je temniti. Nad meglo so se srečavale tople in mrzle zračne struje, pooblačeno nebo je pritegnilo še meglo nase Nekaj pred poldnem so presenetile meščane prve snežinke letošnje zime, beli kristali so naletavali zmerom pogosteje in v pravem metežu je mokra snežna belina otvorila letošnjo zimo. Treba je poudariti, da nas je letošnji prvi sneg po dolgem času spet normalno uvedel v zimo September, oktober in no- vember so zaključili jesen, meteorološka zima je nastopila že s prvim dnem de- cembra. Pred dnevi je močno snežilo po naših planinah, čuli smo o mogočnih snež- nih viharjih v Severni Ameriki; po Bosni je tudi že v doline legal sneg. Kakor le redkokdaj se je letos primerilo, da so naši kraji ostali vso jesen brez snega. Tako je n. pr. 1. 1933 snežilo po nižinah že v okto- bru, 12. novembra je tedaj huda zima vrgla celo po severni Italiji pol metra sne- ga. Jeseni 1934. je prvi sneg pobelil Slo- venijo v noči 16.-17 oktobra, 1. 1935 je prvič snežilo v Ljubljani 26. oktobra. Prvi jesenski sneg je dne 8. in 11 oktobra 1936 povzročil pravo katastrofo po Sloveniji, dva meseca kasneje je bela snežna odeja dokončno vklenila našo zemljo. Lani je sneg prvič pobelil naše kraje 12. in 18. novembra, mesec kasneje je snežni metež nasul po Sloveniji debelo kristalno odejo. V deževnih jesenskih dneh so se tudi letos vselej pobelile naše planine do sre- dine podnožja, nižje doli snežink ni bilo. Letošnja jesen je prinesla razmeroma ma- lo padavin. V septembru je v 5 deževnih dneh padlo v Ljubljani 49.3 mm dežja, v 11 deževnih dneh oktobra se je izlilo ne- kaj pod povpreček, 145 mm deževnice Se boij suh kakor seDtember je bil listopad, ki je v 6 mokrih dneh navrgel le 48.4 mm padavin. Povprečno pade v treh jesenskih mesecih nad Ljubljano v 39 padavinskih dneh 423 mm deževnice, letos je bilo v 22 dneh le 242.7 mm padavin. V normal- nih jesenih se izlije nad Linbljano, katere površina znaša 65 km2, 27 miliiard 495 milijonov litrov dežja, množina, ki bi, če bi ne odtekla, obtežila ploskev našega me- s+a s 27,495.000 tonami! Letošnjo jesensko nebo je dalo Ljubljančanom preepj manj, 15 milijard 795 miliionnv litrov ali 15 mi- lijonov 795.000 kubičnih metrov dežja. Jesen se je zdaj prevesila v zimo. Z Mi- klavževe bele brade so se utrgali kosmiči in v naših, od preštevilnih jesenskih za- meelenih dni že utrujenih očesih, se je utrnila radost nove iere v prirodi. Narava je že zgodaj poskrbela za zimsko spanje, prvi sneg ie letos ni presenptU. Priiateljem bele zimske opojnosti .ie Miklavžev sneg prinesel novih pobud, siromašni deci ka- kor odraslim pa v pogledu darov in skrbi več žalosti nego veselja. —ine. V zvezi s prvim letošnjim snegom naj dopolni poznavanje vremenskih prilik v naš;.h zimah še naslednji prispevek iz vr- ste mlajših klimatologov naše univerze: Vsakega izmed nas zanima, kakšna bo letošnja zima. Smučarji si žele mrzlega, snežnega vremena, drugi spet milejšo zi- mo. Vremenske prognoze so v tem pogle- du še zmerom problematične, čeprav je mehanizem zime že precej dobro pojas- njen. Mrzla zima utegne nastopiti kot nujna posledica poplave mrzlih zračnih plasti ali pa zaradi vztrajnega toplotnega izža- revanja zemeljske površine. Pri vdoru mrzlega zraka nastopa ob stiku različno segretih zračnih slojev, zaradi postopnega ohlajanja zgoščevanja vodnih par, posle- dice so padavine. Poleti dobimo tako dež ali celo točo, pozimi pa sneg. V primeru, da tiči ob takšnem vdoru mrzlega zraka nad severnim Jadranom depresija, padejo pri nas velike množine snega, kakor je to bilo 13. decembra 1933., ko je v enem sa- mem dnevu leglo na zemljo nad 30 cm bele odeje! Znano je, da utegne biti v ostrih zimah mraz delna ali celo izključna posledica to- plotnega izžarevanja. To se uveljavlja vselej takrat, kadar se v naše kraje pri- seli anticiklonska barična tvorba. Ozračje je tedaj mirno, v dolgih in jasnih nočeh je izžarevanje zelo izdatno. V primeru, da v mirnem, jasnem in suhem vremenu leži na zemlji še snežna odeja, se lahko stop- njuje mraz do nenavadne ostrine. Snežna odeja pospešuje izžarevanje, podnevi pa odbija velik del sončne svetlobe v zrak. Znameniti francoski vremenoslovec Angot navaja, da se v Parizu, v mirnih in jasnih nočeh brez snega ohladi ozračje do —3° C, kadar leži sneg pa celo do —16° C! V kot- linah in zaprtih dolinah je učinek nočne- ga izžarevanja še večji. Zato so n. pr. zime po koroških kotlinah enako ostre kakor ob severni skandinavski obali! Mraz se v takšnih primerih spenja le do neke višine približno 1500 m, višje gori se kopljejo planine v toplem soncu. Zanimiv primer takšnega toplotnega preobrata je bil v decembru 1879., ko je vladala pri nas najostrejša zima v pre- teklosti. Povprečna temperatura je bila tedaj v Celovcu ob 7. zjutraj —19.4° C, v ' višini Obirja, 2044 m, so istočasno izmerili le —5.6° C! Povprečna zračna tempera- : tura je tedaj znašala v Ljubljani —11.6, na jhujši mraz, —26.4*' C je bil zabeležen J 11. decembra 1879! Najizrazitejši primer zime, ki je nasto- pila kot posledica vdora m.zlega sibir- skega zraka, predstavlja 1. 1929, posebno mesec februar. Povprečna temperatura je znašala tedaj —8.9, mraz se je stopnjeval do viška dne 3. februarja, ko je zdrknilo živo srebro na —25.6° C. Vdoru mrzlega zraka se je bil tedaj pridružil še učinek postopnega močnega izžarevanja zemelj- ske toplote. Omenjena februarska izredna temperatura je bila najnižja, kar jih po- zna vremenska 0pa70valna kronika v tem mesecu od 1. 1851 dalje! Pod kakšnimi potoji nast pajo pri na* mile zime? Le^a ciklonov in anticiklono\ mora biti prilično naslednja: depresija je nad Britanskim otočjem, anticiklon na- vadno nad Malo Azijo Pri nas veje v tem primeru topli jug, ki donaša vlažen sre- dozemski zrak. Milo zimo utegnemo do- biti tedaj, kadar tiči anticiklon nad Bi- skajskim zalivom, depresija pa nad Sre- dozemskim morjem. V slednjem primeru vejejo pri nas zahodni, oziroma severno- zahodni vetrovi iznad Atlantskega oceana. Ce je pri tem druga depresija nad Pa- nonsko nižino, prihaja k nam zahodni atlantski zrak preko Alp v obliki splošno znanega fena. Padajoč, razmeroma gorak in suh veter dobi te lastnosti šele pri spuščanju preko gora. Ob nastopu fena se oblaki razpuščajo, dobimo toplo, sončno vreme. Se nekatera pravila za presojanje, kak- šna bo bodoča zima. Po vremenskem po- teku meseca novembra lahko precej za- nesljivo napovedujemo, kakšen bo decem- ber. Ce se novembra topli vetrovi le malo uveljavljajo in če nasprotno prevladujejo mrzli, pomen j a to v večini primerov mr- zli december. Posebno je v tem pogledu važen čas med 4. in 6. ter med 12. in 14. novembrom. Kakršno je vreme med pr- vim odnosno drugim navedenim razdob- jem v novembru, takšno je rado v prvi, oziroma drugi polovici decembra. Razlika je le v tem, da je temperatura v decembru povprečno za 6° nižja kakor najnižja pov- prečna dnevna temperatura, opazovana v navedenih kritičnih razdobjih novembra. V primeru, da nastopi pri nas decembra ali januarja tolikšen mraz, da znaša ju- tranja temperatura —5° ali če je mraz še hujši in če tudi dnevna temperatura ne doseže ničle, potem se smemo nadejati, da bo nastopila doba mraza, ki bo trajala približno 20 dni. Ce pa vztraja mraz nad 25 dni. Dotem bo skoro gotovo vsa zima i nenavadno hladna. i vremenska kriza v januarju nastopa med 6. in 9. dnem. Tedaj se vreme zelo rado izpremeni v mraz ali odjugo. Ce do- bimo v navedenem času mraz, vztraja takšno vreme približno do 26. januarja. Ce pa niti okrog 26. januarja ne nastopi jug, je zelo verjetno, da ga tudi do 24. fe- bruarja ne bo. Vremenski preobrat v februarju nastopa okrog 7., posebno še okrog 12. dne v tem mesecu. Ob teh dveh datumih se prav pogosto končuje doba milega vremena, ki jo zamenja huda zima. Zelo kritični so tudi dnevi med 15 in 17. februarjem, ko se znova vrača južno vreme. Ce nam pa ti dnevi ne prineso odjuge, se je ni na- dejati poslej do 24. februarja in mesec marec bo v takšnem primeru najbrže mrzeL V. E. Tragična smrt bolehne postarice Odprla si je žile in se zažgala Maribor, 6. decembra Danes opoldne je prispela v Maribor vest o groznem samomoru 30-letne upravnice pošte v Rogaševicah v P rek m ur ju. Avreli- je Šafaričeve. ki je bila z-nana po vsem Prekmurju in v Slovenskih goricah pa tu- di v Mariboru, saj je tu prej službovala. O samomoru je bilo mogoče izvedeti na- slednje podrobnosti: A vrel i ja Šafaričeva je zaradi naporne službe že ponovno prosila za bolniški do- pust, ki ga je letos tudi zares dobila. Sele pred kratkim se je vrnila z dopusta, ki ga je prebila na solnčnem jugu. Šafaričeva pa je bila še venomer rahlega zdravja in je * zadnjem času mnogo trpela zaradi živčne razrvanost'. Ko se je včeraj zjutraj odpra- vila v službo, ni pač nihče mislil, da ji bo- do živci docela odpovedala. Svoje delo je pričela ob 6.30 Ko pa so okrog 7. ure jele prihajati stranke, so cule iz poštnih urad- nih prostorov stokanje. Kmalu za tem so opazili še dim, ki se je pričel valiti iz teh prostorov. Zato so vdrli vanje. Na tleh je ležala v mlaki krvi Avrelija Šafaričeva, Njena obleka je bila v plamenih. Ogenj se je razširil že na poštni inventar, tako da je nastala nevarnost, da bo pogorelo vse po- štno poslopje. • Šafaričevo so takoj odnesli na prosto, opravo v uradnem prostoru pa pričeli gasi- ti. Komisija je bila takoj poklicana na po- što ter je ugotovila da s* je Šafaričeva z manekirnimi škarjicami prerezala žile na vratu m rokah, se nato polila s petrolejem in ga zažgala. Nesrečno uradnico so mur- skosoboški reševalci, ki so bili pozvani na pomoč, nemudoma odpeljali proti Murski Soboti A še preden je voz pndrve! do bol- nišnice, je Šafaričeva podlegla poškodbam. Truplo nesrečne žene so nato odpeljali v murskosoboško mrtvašnico. Danes popol- dne je bila Šafaričeva pokopana na tamkaj- šnjem pokopališču. Njeno bridko usodo ob- žalujejo vsi, ki so jo poznali. Pol stoletja kočevskega rudnika Rudarji so slovesno proslavili zlati jubilej Kočevje, 6. decembra V nedeljo, na dan sv Barbare, zaščitni- ce rudarjev, so delavci našega rudnika mi- rne običajne slovesnosti praznovali tudi 50-letnico, odkar je TPD prevzela kočevski rudnik in pričela s sistematično eksploata- cijo podzemskega bogastva v našem kraju. Ob 9. so se rudarji zbrali pred rudniško čakalnico, nakar so skupno z urodništvom, z zastavo in godbo na čelu, odkorakali k tradicionalni maši v mestno župno cerkev. Rudarji so bili vsi v novih rudarskih kro- jih, ki so si jih nabavila za jubilej. Med ma- šo je pel rudniški moški zbor. Ob 11. so rudarji prenesli rudniško zastavo v dvora- no hotela »Trst«, kjer se je vršila popol- danska proslava. Otvoril jo je ob 16. rud- niški uradnik Peter Nick, ki je v kratkem nagovoru podal zgodovino kočevskega rud- nika. Na mestu sedanjega dnevnega kopa v Kočevju je bila nekoč glažuta, ki je obrato- vala v letih 1854-86. Glažuta je tedaj sama iz zemlje dobavljala premog za potrebe svo- jega obrata. V tem času so nekateri posa- mezniki kopali premog na precej primiti- ven način. Leta 1872. je okoliš sedanjega rudnika dobil osnovno šolo Med prvimi učitelji je bil tudii F. Kautaky, ki še sedaj živi in je splošno priljubljen. V letih 1886- 87 je kočevski notar dr. Burger zaintere- siraj Landerbanko na Dunaju za kočevski premog. V drugi polovici leta 1887. je ban- ka kupila premogovnik od Franca Ranzin- gerja za 425.000 goldinarjev. Ze naslednje leto je prišel rudnik v last TPD, ki ga ima še danes. Ko je bila po- daljšana železnica od G rosu.pl ja do Kočev- ja, je bil obstoj premogovnika zagotov- ljen. Država je kupovala premog in revir se je zmerom lepše razvijal. Na višku je bil zlasti v prvih povojnih letih, ko je bilo zaposlenih nad 1000 delavcev Leta 1924. pa so se pričeli slabi časi za rudnik, tako da mu je nekajkrat že grozila ukinitev. Da- nes je obstoj rudnika spet trdnejši irn v zad- njem času je bilo sprejetih nekaj novih delavcev. V splošno zadovol jstvo delavcev, podjetja in krajevnih činiteljev ga že vr- sto let uspešno vodi inž. Matija Lipužič, ki uživa kot rudarski strokovnjak velik ugled, obenem pa je kot književnik tudi zaslužen kulturni delavec. G. Nick je v svojem predavanju podal tudi zgodovino in pomen bratovskih sklad- nic. Govoru je sledila velika ljudska vese- lica ob številni udeležbi vseh slojev pre- bivalstva. Navzočni so b;li med drugimi sreskii načelnik dr. Brezigar, predsednik mestne občine Lovšin, ravnatelj rudnika inž. Lipužič in zastopniki številnih nacio- nalnih in stanovskih organizacij IgTala je delavska godba, med plesi pa je pel rudni- ški pevski zbor, kot gostje pa še pevci »Orjema«. Našim rudarjem gre vse prizna- nje za prireditev, ki je moralno in gmotno dosegla nadvse lep uspeh. Cerknica, 6- decemibra. V Martin jaku pri Cerknici je uimrl ugled- ni industrijec g. Franc PremrOv. Dosegel je visoko starost 89 let. šteti ga moramo med prve pionirje slovenske lesne veletr- govine. Fremrov je bil iz starega, krep- kega notranjskega rodu, ki mu je bil po- leg trdnega zdravja lasten tudi kremenit značaj, združen s sposobnostjo za trgovi- no, s podjetnostjo in solidarnostjo, ge mlad je začel trgovati z lesoon in je veno- mer razširjal svoj poslovni krog. Uredil je več žag in njegovi izdelki so kmalu za- sloveli na tujih tržiščih. Seveda je France Premrov prebil veči- no svojega dela in življenja v svobodni prirodi in je bil njen največji ljubitelj. Na svojem lepo urejenem domu pa se je zla- sti lad posvečal sadjarstvu in je z dobrim zgledom dal mnogo pobude za današnji razvoj sadjarstva na Notranjskem. Sam je uredil vzoren sadovnjak, iz katerega vi.d. Ttolcarovlč • Selimo se Gradišča «. 4 iMl novi lokal Wolfova ulica «• 10 sSMm . A _ ^ V! mm VI. J. I n d u 11 r i a v o t n • n i ti I t • n'! n Q [J o in t* j blago iz prave, izbrane australske volne j je zalagal sadjarje z dobrimi cepiči. Kot lovec je bil plemenit gojitelj in varuh div- jačine, ki ni dopuščal nobenega mrhar- stva, zato je užival v pravih lovskih kro- gih visoko spoštovanje. Svoja skrbna opa- zovanja v prirodi je stavljal na razpolago ornitološkemu observatoriju v Ljubljani, kateremu je postal stalili dopisnik in so- delavec. S soprogo go. Faniko, rojeno Lahovo, je vzgojil sina Vladimirja ter hčerke go- spe Mimi, Stano in Dano. Ob njegovem mrtvaškem odru žaluje širok krog sorod- stva, toplo in hvaležno pa se ga spominja tudi velika družba njegovih prijateljev, katerim je bil kot vedno zaveden narod- njak najboljši drug, svetovalec in v po- trebi tudi pomočnik. Moža, ki mu je bilo dolgo življenje en sam delaven dan, bodo v četrtek ob 14. spremili iz njegovega do- ma na pokopališče v Cerknici k večnemu počitku. S svojim delom in vzglednim živ- ljenjem si je sam zagotovil najlepši spo- menik. Njegovim dragim izrekamo odkri- tosrčno sožalje! Dva uboja v brežiškem srezu Celje, 6- decembra. V brežiškem srezu se v zadnjih letih zopet množijo uboji in umori. Treba bo učinkovitih mer, da se to zlo, ki zelo ško- duje našemu ugledu na zunaj, čimprej za- tre. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se danes zopet zago- varjala dva ubijalca iz brežiškega sreza. Prvi je zaklal lastnega brata, drugi pa posestnika, ki mu ni bil nič Sioril. Bratomor v Malem vrhu pri Brežicah Dne 6. novembra je obiskal 19-letni de- lavec Anion P. iz Malega vrha pri Globo- kem v družbi svojega brata Jožeta vino. toč Julijane Agreševe v Malem vrhu. V vinotoču sta se brata sprla in se hotela stepsti. Os ali gostje pa so to preprečili in izrinili Antona P. iz vinotoča. Anton je pred vinotočem začel klicati brata na ko- rajžo. Jože se je temu pozivu odzvaL Pred vinotečem sta se brata spopadla. Med pretepom je Anton izvlekel nož iz žepa in ga zasadil Jožetu v prsi. Pre rezal mu je kožo, mišičevje, osrčnik in aorto. Zaradi velikega izliva krvi v osrčnik in prsno votlino je Jože na mestu izdihnil. Jože je bil vinjen in ni bil oborožen, do- čim je bil Anton trezen. Aoton je bil ob- sojen na 4 leta robije. Uboj v Spodnji Sušici Dne 16. oktobra je priredil 24-letni, v Zagrebu zaposleni čevljarski pomočnik Josip Jurač v družbi več Hrvatov izlet v Spodnjo Sušico pri Bizeljskem. Ustavili so se v gostilni šekoranje. Jurač in Milan Zorko sta se pripeljala s kolesoma, ostali pa z vozom. Med 19. in 20. se je družba odpravila preti domu. Jurač in Zorko sta se odpeljala naprej s kolesoma, ostali pa so jima sledili z vozom. Jurač je vozil po levi strani ceste, •vštric njega pa Zorko brlj po desni strani. Ko sta bila oddalje- na približno 1 km od gekoranjeve gostil- ne, jima je prišel nasproti 40-Ietni posest«, nik Franc Iljaž iz Zg. Sušice. Jurač jo zadel s kolesom v Ujaša. Jurač je padel s kolesa, iz rok pa mu je tudi padla prižga- na sveča, s katero ti je na kolesu svetil. Iljaš in Jurač sta se sprla. Jurač je iz- vlekel iz žepa nož in ga zasadil Iljašu v levo stran prsi. Prerezal mu je kožo in mišice, presekal tretje rebro in mu priza- dejal globoko rano na pljučih. Iljaš je že četrt ure pozneje izdihnil zaradi izkrvavit ve. Josip Jurač je bil obsojen na 4 leta ro- bije in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let. Strahovalci Središča in okolice obsojeni Maribor, 6. decembra. Pred mariborskim malim kazenskim se- natom se je morala zagovarjati dopoldne dobro organizirana tatinska in vlomilska družba, ki je letos v maju in juniju stra- hovala Središče in okolico. Prvotno so se zadovoljevali s tatvinami koles. Pozneje pa so vprizarjali pravcate vlomilske po- hode. Ob priliki vloma v trgovino Ludovi- ka Kuhariča v Središče so odnesli razno manufakturno blago v vrednosti 24.000 din. Obtoženi so 8 vlomov in vlomnih tat- vin, s katerimi so oškodovali prizade te za preko 35-000 dinarjev. Mali senat je obsodil v tajni razpravi 23-letnega Štefana Jagca na 2 leti robije ter na izgubo častnih državljanskih pra- vic za dobo 3 let, 21-letnega Franja S. na leto dni strogega zapora. 27-letnega me- hanika Ivana Telana na 8 mesecev stro- gega zapora ter na 2 letno izgubo častnih pravic, 27-letnega lovskega čuvaja Djura Tratnika na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, 27-letnega posestniškega sina Štefa- na Novaka na 7 mesecev strogega zapora ter na 2 letno izgubo častnih pravic. Ne kvarimo lica nase vasi! Za zidanje vseh vrst javnih stavb so po drugih kulturnih državah dani strogi pred- pisi, da se morata zunanjost kakor tudi no- tranjost prilagoditi vsakemu kraju posebej. Ti predpisi imajo svojo polno veljavo po- sebno glede vasi. Da, nekatere države na- pravijo vsako leto za lepoto vasi celo tek- me. Vodijo jih državna oblastva, udeležu- je se jih z veseljem in visokim urnevanjem vse prebivalstvo in je ponosno na prizna- nja in dobljene nagrade. Če je drugod že ta- ko, se moramo zaskrbljeno vprašati, zakaj pri nas te stvari še niso pnšle nikamor naprej. Priznati je treba, da naše izobraženstvo na vasi v tem pogledu mnogo dela in si če- dalje resneje prizadeva. Ali kaj to poma- ga, ko pa so mu prav v najnovejšem času začeli to delo kvariti poklicani, a neizvo- Ijeni arhitekti. Čuta za stavbno mehaniko tem našim gospodom pač ne moremo odre- kati, ali manjka jim čut za obliko. Ves ostali svet je že spoznal potrebo, da se ne sme delati samo z glavo, na podlagi v šoli pridobljenega, temveč da se je tre- ba približati tudi čustvovanju narodne dq- še in njenim zunanjim oblikovnim izrazom. Mi pa smo. Bogu bodi potoženo, še daleč od tega. Leto za letom beremo v listih, da so v tej ali oni vasi dobili novo, prav okus- no šolo, sokolski. prosvetni, občinski ali gasilski dom. Pri tem se slavijo na debe- lo vsi, ki so o stavbi kakorkoli odločali. Ti, dragi bralec, pa samo pojdi v tisto vas, igle j sa tamkajšnje kmečke hiše ter jih pii- ' merjaj s hvalusano novo stavbo, pa se boš za glavo prijel in vprašai, v čem tiči nje- ' na ličnost in v čem njena posrečenost j Danes veljavni stavbni zakon določa, da mora biti prav vsaka nova stavba, naj si bo zasebna ali javna, tako projektirana in iz- vedena, da je v skladu s svojo okolico, to je: da ne kazi krajevne slike. Kakor je dolenjska pokrajina idilična, epska, tako je lice Gorenjskega veličastno in ponosito; tudi K nas ima svoje posebnosti. Vse to je izrazila duša našega ljudstva tudi v svojih delih, zlasti stavbah. Posamezni naši inže- njerji in arhitekti ter od teh odvisni stavb- ni mojstri pa tega narodnega čuta nimajo, zato postavi ja jo v ostrem nasprotju z ome- njenim stavbnim zakonom po deželi same betonske škatle, ki stojijo na vasi tako ne- rodno. kakor če bi privedel slona v čre- do ovac. Vaški domačini teh svojih stavb niso prav nič krivi, krivi so le tisti, ki so jim napravili takšne načrte ter jih uradno po- trdi LL Zastran primera si oglejmo samo obe ljudski šoli, lci sta bili minule tedne od- prti v loškem okraju. Če se voziš z vlakom sJcozi Reteče. se ti nehote ustavi oko na široko >n plitvo za- veznjeni strehi tamkajšnje ljudske šole. Za- zdelo se ti bo, kakor da te je gorenjski vlak zapeljal že kar nekam v Tirole ali Švico. Samo še obtežilnih kamnov pogrešaš na tej strehi, gotovo so pozabili nanje. S slični- mi strehami je pokvarjena celo že okolica Sv. Janeza na Bohinjskem jezeru, kljub te- i- 1 U. t.. ' 't «• • t w mu, da stoji ta kraj že pod izrecno zaščito stavbnega oddelka naše banske uprave. Člo- vek se z grozo izprašal je, čemu to. Mar so naši tako zvani lepotni kraji res le zato tukaj, da jim jemljemo njihovo domačnost, značilnost in privlačnost. Mislim, da takšno početje tujskega prometa ne bo nikoli po- spešilo, tem bolj pa bo šikodovalo našemu narodnemu ugledu. Novo poslopje je bilo skrajno potrebno tudi na daleč raztreseni visoki gorski ob- čini Črnem vrhu, ~ "" ' ' • . » • 1 s. , v » » » * '.y-'/.v> ~ f. 'A ' 'T y '/' " '_ Tem bolj pa se hočemo pomuditi in pokazati, kako je skaženo zu- nanje lice te nove stavbe, ki stoji na viso- kem daleč vidnem Črnem vrhu in moli vr- hu tega še v ozračje kar s tremi nadstrop- ji. Storiti moramo to v imenu preprostega ljudstva, čigar mnenje smo imeli priliko sli- šati na svoja ušesa. Bilo je v avgustu, ko sem se neke nedelje pomikal iz Polhovega Gradca po stari poti proti Črnemu vrhu. V družbi treh kmečkih mož, ki so se vračali od maše, sem dospel na točko, kjer se odpre razgled. Tedaj mi prične eden izmed njih razkazovati meni dotlej nepoznani Črni vrh. S precej malomarno kretnjo mi pokaže najprej na cerkev, ki so jo bili postavili nekako pred 40 leti prav na vrhunec črno- vrških hribov. Postavili so jo daleč od žup- nišča in gostejšega naselja tja na golo tra- vo, ne da bi ji privoščili za tovarišijo vsaj nizek grm, če že ne običajno lipo. Zaradi tega je pogled nanjo od sile pust Nato pa dvigne kmet roko in pokaže z neko poseb- no zagren jenost jo proti stavbi nove ljud- ske šwle, rekoč: »Glejte, nova šola je pa tam tisti pulferturen«. Naprej mi o šoli ni več zinil, meni pa je bilo tudi dovolj, saj sem spoznal, da je kmetu tisto zidanje ta- ko malo všeč, da mu ne more dati imena hiše. Da, pulferturen v tri nadstropja! Pusti cerkvi na Črnem vrhu se je pridružila še bolj puščobna šola. Najhujše pri tem pa je tole. Preti nam nevarnost, da bodo do- bile takšne pulfertume tudi še vse ostale naše visoke gorske vasi. Listi so namreč prav minule tedne naglašali, da bo šola na Črnem vrhu »naravnost vzor naših gorsikih prosvetnih hramov.« Spričo tega vprašam c/iločujoče kroge: Ali ne čutite, da ljudskih šol v puifertur- nih ne boste mogli ljudstvu nikoli pribli- žati, kakor se spodobi? Kdaj bo že konec tega sistema, ki goji po lepi naši domovini omalovaževanje vsega domačnega? Da bi mogel biti takšen pulferturen »domovini v ponos«, o tem še celo ne more biti govo- ra. Ni čudno, da tudi tujci ne morejo dobiti do nas nobenega spoštovanja. Ko se tu javno izprašujem, se zavedam, da imamo v osebi g. načelnika stavbnega oddelka banske uprave moža, ki se za vse povedano resno zanima, a se zaradi urad- ne preobloženosti doslej n,i mogel udejstvo- vati, da bi se približati svojum plemenitim smotrom. V. isti smeri si prizadeva že od 1. 1921. društvo »Prehuda« v Ljubljani, a njen glas ostaja še vedno neslišen klic iz puščave. Dr. Jože RuSs