ИашшпкпБо^ Uprava Klageofurt, poštni predal 115 / Uredništvo v Klagenfurbu / Naročnina (ee plača, мфгеј) meee&oo z dcetavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 ka dooaSalceT jf Odjavo oaroćbe __tega Usta za prihodnji meeec gprejme uprava, eemo plamemo In le do 26. tekočega meseca / Oglasi RM 0,12 za milimeter stolpec et. 14. KraJiiburg, 4. oktobra 1941. L letot Veliki uspehi bitk na Atlantiku V septembra je bilo potopljenih 683.400 BRT 665.000 vjetnlkov pri Klevu - Težak poraz na Sredozemskem morju Petrovsko] so Finci zopet nazal priborili - Sovjetski gangsteri so se Izdlvjall Berlin, 3. oktobra. Največja bitka svetovne zgodovine je zmagovito končana: To je snov vseh razprav v tu- in inozemstvu. Sovjeti eo v te jnajbolj smeli bitki izgubili preko 665.000 vojakov, še večje število mrtvih in velikanske množice vojne. Ka orodja. To pomeni za rdeče mogotce v Kremlu občutno puščanje,,krvi, kojega Poledica se v zvezi z važnimi strategičnimi pridobitki, dobljenimi po uspehih, pri ^'i®vu, niti ne dajo presojati. Med tem, ko je nemška vojt^a na vzhodu uničila 5 ®i"inad, je bil tudi uspefcno nadaljevan boj proti britanskemu otoku. Skupine zrač-brodovja so napadle za vojno važne naprave na Angleškem in jih z bombami izdatno poškodovale. Vojna mornarica, na čelu podmornice, pa na morjih nasprot-niku niso pustile priti do sape. Zopet je bilo potopljenih 12 ladij sovražnega konvoja. Pg najnovejšem vojnem poročilu je sovražnik v mesecu avgustu izgubil skupno 683.400 BRT ladijskega prostora. Težke izgube angleškega brododovja Berlin, 3. oktobra. Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile naznanja dne 2. oktobra iz FUhrerjevega glavnega etana med drugim sledeče; Na vzhodni fronti potekajo operacije po Načrtih. Italijanske čete so v dnevih od 28. do 30. septembra obkolile in uničile so-sile, napravile pri tem 8.000 ujet-njkov in nasprotniku prizadejale težke in izgube. — Borbena letala so tudi v preteki} noči bombardirala vojaške naprave Na vzhodu dalje naprej I Berlin, 3. oktobra. Dne 28. septembra je ■vrhovno poveljstvo oborožene sile naznani-lOi da so na obkoljevalni fronti pred Le-nmgradoih težke baterije vojske dne 26. №ptembra v lukl Kronstadta in na obrežju južno od tega mesta sovjetske bojne {*dje uspešno obstreljevale. Ena kdžarka je vsled zadetka zgorela. Luftwaffe pa je "»padla železniške transporte okrog Char-^®va in Mosikve kakor tudi ozemlje izvira y®lge. Borbena letala so s polnimi zadetki "»mb težkega kalibra pogodila sovjetsko ^јпо ladjo pri Kronstadtu. line 29. septembra je naznanila vrhovno P®^'eljstvo oboroežne sile ,da so bile severovzhodno Dnjepropetrovska od nemških in italijanskih čet v napadu obkoljene in uni-^епе tri sovjetske divizije. Po dosedanjih Prijavah je bilo pri tem dobljenih 13.000 Ujetnikov in vplenjenih 69 topov ter veliko število drugega vojnega materiala. Deli sovražnika so bili potisnjeni v močvirnato ozemlje in je imfcl sovražnik težke krvave Izgube. Dalje so bili prijavljeni uspešni napadi letalstva na sovražnikove prometne in oboroževalne naprave. Dne 30. septembra poročalo poveljstvo oborožene sile med ^^gim o uspešnem napadu neke pehotne ^l^izije na postojanko, ki se je žilavo bra-Pri tem so v naskoku priborili 210 ^vražnih bunkerjev. Oddelki Luftwaffe so ^®Pešno napadali železniške transporte v P''%toru okrog Charkova in nadaljevali f^azdejanje železniškega omrežja vzhodno Leingrada ter naprave na murmanski železnici. — Dne 1. oktobra je naznanilo Vrhovno poveljstvo oborožene sile, da potekajo kakor prej uspešno napadalne akcije vzhodno Dnjepra. Vzhodno Dnjepropetrovska je neka o&lcqma diviaja v nenad-*^m sunku zajela več sovražnih baterij, ^vemo od tega je pa neka druga oklopna ^vizija zadela na sovražnikove oklopne si-® in uničila 45 od 80 sovjetskih oklopnic. ^tale je pognala v beg. Borbena letala so ^ noči na 1. oktobra napadle vojaške na-v Moskvi. v Moskvi in Leningradu. — V boju zoper Veliko Britanijo so včeraj borbena letala v luki Far Oer potopila trgovsko ladjo z 2.000 BRT. Dve veliik trgovski ladji sta bili preteklo noč pred angleškim vzhodnim obrežjem Po bombnih zadetkih težko poškodovani. Nadaljnji učinkoviti napadi so biil usmerjeni zoper voja^o važne napra« ve na angleškem vzhodnem in južnem o> brežju kakor tudi zoper več letališč. — V borbi zoper angleško preekrbovalno plor. stvo eta mornariško in Wakko brodovja v mesecu septembru potopila 683.400 BRT. »Vedno na p re za moža in konja pri naši pehoti, pa najsi kakor tukaj, izsušeni jarek. sovražnikovega trgovskega brodovja. Od t^ga my podmornice same uničtie 452.000 BRT. , j/« je parola ji zavrejo pot močvirje, globok pesek ali, (PK. Jager, PBZ., Zander-Multiplex-K.). Moč Ideje Katastrofa ^ri Kifevu Dobljena je v teh bitkah zmaga, k a-ršne zgodovina doslej ni po- Berlin, 3. oktobra. V poeebnem poročilu naznanja vrhovno poveljstvo oborožene sile, da je velika bitka pri Kijevu končana z zmago. Po dvoetran^i obkoUtvi na ogromnem proetoru je шфеЈо obrambo Dnjepra vreči iz tečajev in uničiti pet sovjetskih armad, ne da bi se tudi manjši deli mogli odtegniti oprijemu. V teku operacij, k sta jh v najtesnejšem sodelovanju opravila уојзка in zračno brodovje, smo vjeli skuimo665.000 ujetnikov in vplenili ali uničili 884 oklopnih borbenih vozov, 3718 topov m neštevilne množice drugega vojnega materiala. Krvave izgube sovražnika so zopet zelo visoke. I At C AKuuvTiua uvoAvj iix pvf« znala. Iriioriščanje tega uspeha je v polnem teku. _ 33 transportnih vlakov potopljenih Berlin, 3. oktobra. Na južnem odseku vzhodne fronte so posegli v boje, ki se vrše na kopnem, zopet močni oddelki nemške' Luftwaffe. Železniške proge okrog Charkova 30 bile v velikem obsegu razdejane. Pri tem je bilo uničenih ali težko poškodovanih 33 prevoznih in preskrbovalnih vlakov. Brez prestanlo proti Angilji Berlin, 3. (Atobra. V poeebnem vojnem poročilu je vrhovno poveljstvo oborožene sile dne 29. septembra iz FUhrerjevega glavnega stana naznanilo, da so podmornice v večdnevnih napadih iz konvoja, ki je od Gibraltarja plul proti Angleški, potopile 12 sovražnih trgovskih ladij s 67 tisoč BRT in eno varovalno plovilo. V južnem Atlantiku je pa neka podmornica potopila tankerja z 12.000 BRT, v borbi |^roti Veliki Britaniji je »Luftvaffe« bombardirala vojaške naprave na kanalu Sv. Jurija Glavno mosto vzhodne Karellje je padlo Helsinki, 3. oktobra. Kakor javlja poročilo finske oborožene sile, so finske, iz raznih smeri proti mestu prodirajoče čete, v sredo zjutraj osvojile glavno mesto Kore-lije, Petroskoj. Na Finskem je zbog tega uspeha nepopisno navdušenje; v Helsinki eo povodom tega dogodka razobesili za" atarTOt' in na južnem obrežju otoka. Dan prej je poročilo vrhovnega poveljstva oborožene sile priobčilo potopitev dveh tovornih ladij a skupno 15.000 BRT, ki so jih borbena letala bombardirala v nekem konvoju. Nadaljnji napadi h zraka so bUi naperjeni proti britanekim pristaniškim napravam na južhem in vzhodnem obrežju otoka. — Dne 30. septembra je vrhovno poveljstvo med drugim priobčilo, da ste bili vzhodno Great Farmouth potopljeni zaradi bombnih zadetkov ena tovorna ladja s 8.000 BRT in T tem morske mpodročju iz večje skupine rušilcev ena vojna ladja. Napadena so bila dalje tudi pristaniška ozemlja. — Dne 1. oktobra je vrhovno poveljstvo oborožene sile med drugim nasatanilo, da je močnejša skupina borbenih letal bombardirala ladje-delniški centrum New Caatel. V ladjeni-cah in ladjedelnicah 80 nastali številni požari in močne eksplozije. Nadaljnji napadi iz zraka so bili usmerjeni zoper vojaško važne naprave na britanskem vzhodnem ebfešju ih na Skotekeon. S. Krainburg, 3. oktobra. • Vesti o mogočnih zmagah, ki jih je ob ■ koncu tedna mogla razglašati nemška poročevalska služba, so povzročile, da je moral zopet enkrat prisluhniti ves svet in z občudovanjem priznati, da je nemški vojak najboljši, da je njegovo orožje neprekos-Ijivo in da njegovi voditelji izdejstvujejo tudi najbolj smele vojne načrte. Toda zgolj s tem se ne bi moglo zadostno obrazložiti takega uspeha bitke, kakršen je bil v prostoru okrog Kieva. . Ta zmaga kakor vse; druge dosedanje zmage nemške vojske na evropski celini, na oceanih in v zraku razume le tisti, ki pozna idejo, katera navdušuje nemškega človeka na fronti in doma. Kot zmage te ideje, namreč nacionalno-socialistične miselnosti, bodo v zgodovini, ovekovečeni vojni čini v vojni Nemčije za njeno življenjsko pravico, ki pomenja obenem boj za njegovo, po naravnih pametnih načelih urejeno Evropo. Brežs^vetovno-nazorne revolucije, s katero sta liJUhrer in njegova stranka od temelja spremeWIa duševno stališče nemškega človeka, te slavne zmage ne bi bile mogle izvojVvati. Židovsko- prostozidarski duh liberalca, ta okužena sapa, ki se je s svojim omstvi-čujočim učinkom razširjala po vsej Evropi in že v, kali zadušila vsako zdravo pobuqo, je otrovala tudi nemški narod in ga tako omamila, da ni mogel več priti k sebi. Takrat je pa prišel nacionalno socialistični pokret, ki se je v mogočni borbi z mladostno krepostjo uveljavil in večino naroda pridobil zase. S tem dnevom sta pa tudi že pričela komaj razumljivi prevrat in obnovitev, po katerih so se uresničila nezaslutena dela. Ljudi je popadla ideja nacionalne in socialne skupnosti ter zdaj vedo, da služijo tej ideji. Ni več želja po dobičku odločilen nagib za njihova dejanja ampak ideja skupnosti, ne več iz sebičnih vzrokov ustvarja nemški človek, ampak kot član organizma proti kateremu je zaradi narovne povezanosti dolžen doprinesti vsako žrtev. Kakor je pa nacionalno socialistična ideja v notranjosti države obrodila sadove, kakor vzpodbuja nemškega vojaka k enkratnim-storitvam in kakor je na novo pospešila njegovo hotenje in borenje od zmage do Stran 2. —1 Ster. U. KARAWNKEN-BOTE Sobota, 4. oktobra 1941. zmag«, ravno tako je pa tudi učinkovala preko mej Reicha in povzročila, da je nastala ona evropeka tkupnost ueode, ki м danee že Izraža v skupnem boju ve di te i>oeaml6ne bitke eo uspele po načrtu. Tako BO mamo pri krajevnih bitkah ▼ mred< njem odseku front« od 6. avgusta do 27. septembra ujeli 91.752 sovjetskih vojakov. S tem so poeledki teh posamičnih bitk do« segli ono mero, ki dosega podatke bitke pri Tannenbergu. Številke plena i xteh bitk posebno podčrtava jo v srednjem odseku dosežene uspehe. Nemškim četam Je v navedenem času padlo v roke 1044 sovjetskih oklopnic ki 302 topa. Schanghai. Operavlje, ki so Jih severo-xapadnem Hunam započeli Japonci, so imele v teku enega tedna uspeh, da je bilo za boj onesposobljenih sedemldtajekih armad. Bcrikt Državna vlada je odredila, da se Mtvorijo vsa Iranska zastopstva v Reichu 1ћ v zasedenih ozemljih. Ta ukrep je odgovor na ravnanje proti nemški koloniji v Teheranu. Madrid, 3. oktobra. Z izrazi najvišje« ga priznanja obravnava evropski tisk zrna« go nemškega, orožja v prostoru vzhodno od Kieva, V tej največji bitki vseh čaeov so na* nnett vojskovodje in »nag vajeni vo« jaki razbili pet boIševiSkili armad in za« jell 665.000 vojnih ujetnikov, 884 bojnih oklopnih vozov, 3718 topov in nepregledne količine dragega vojnega materiala so pa uplenili ali uničili. Ogromno j« bilo delo voitetva in čet, ki je dovedlo do takega enkratnega uspeha. nHaJveCJa volaSla katastrofa.. / »Vzhodno od Kieva je dovi^ena največja vojaška katastrofa zgodovine, < tak je nad-pis tostvamega poročila v danskem ča-piše, da je mera zmage edinstvena v vojaški zgodovini, in poudarja pri tej priliki, da je Anglija popolnoma odj^kla in da je v istem času, ko so na vzhodu divjali orjaški boji, morala od svojega naeprotnlka, pred vsem na morju, sprejemati najtežje udarce. Madridski »Informaciooeet priobčuje zemljevid z napisom: »Ako bi ae bile izpolnile želje Angležev, stali bi bolševiki danee nedaleč od Plrenej.« Zemljevid prikazuje, da bi morali bolševiki stati v okolici meeta Toulouee, ako bi bili napredovali v istem naglem tempu, kakor bo napredovale nemške armade na vzhodu. »Arribac piše, da bo uničenje pet rdečih armad imelo veliko večje posledice kakor so se jih mogotci v Kremlu in na Temzi mogli bati v njihovih najhujših sanjah. W тепЦе na Angleškem Poročevalko politiko Britov najbolje osvetljujejo štiri verzije^d so si jih v Londonu izmislili za bitko pri Kievu. V poročilu, namenjenem za Nemčijo, se zatrjuje, da prodiranje na vzhodu ne donaša drugega nego izgube in kužne bolezni, v fran-cookem za Evropo namenjenem poročilu pa zopet pravijo, da ostane sovjetska fronta za Nemčijo predraga in razočarajoča avantura. Med tem p& .ee latoiaeno v preko« morskih v glavnem za Ameriko namenjenih poročilih riše položaj sovjetov v najtemnejših barvah; tako čitamo tukaj v takem poročilu: »Na celokupni sovjetski fronti opažamo neprijetno dejstvo, da so bolševiki izgubili velik odstotek človeškega in strojnega materiala.« Za lastne prilike na otoku samem se pa očitno Se niso od-ločUi, kakšna verzija bi bila najbolj prikladna. Začasno si držijo odprte vse možnosti, ker enkrat govorijo o tem, da imajo sovjeti na raznih delih bojišča Iniciativo v rokah, ob drugih prilikah pa vendar priznavajo »Ako bi nam pred 14 dnevi kdo zatrjeval, da bo ta vojna imela takšen potek, tega ne bi bili verjeli.« Položaj CbarkofB opasen y Ameriko polsano radijsko poročilo, ki so ga razširjali tudi v lastni državi, je pač tisto, ki mu avtorji sami verjamejo. To izhaja iz tega, da tako v BBC kakor tudi v angleškem tisku že več dni razglabljajo o predstoječl Usodi Charkova. Postopno oposarjajo Angleže na to, da ae je nova važna to^a sovjetsk« fronte pomaknila v nevarnostni pas. V enem poročilu podčrtava jo pomen Charkova tako, da naštevajo vsa industrijska podjetja tega meeta kakor tudi druge za bojevanje važne naprave. To ei bo treba tem bolj zapomniti, ker bodo v кгаШет ali čez nekaj Časa iz Londona strmečemu svetu oznanjevali, da je Charkov prav za prav brezpomembno mesto, na katerem rdeča armada qa noben način ni zainteresirana. Cas pritiska Neposredno po končani uničevalni bitki pri Kievu 80 prišli v Moskvo Beaver-brook, Harriman in Se drugi člani britanske ter ameriške delegacije, da se posvetujejo, kako naj Amerika in Anglija pomagata bolševikom. Vodja ameriške delegacije, Harriman, je pač povedal resnico rekoč, da se mora konferenca po otvoritvi takoj lotiti dela in da mora zaradi važnosti in nujnosti zasedanje v enem tednu biti končano, ker je čas dragocen; to izhaja že iz dejstva, da so delegati takoj po prihodu poiskali Stajina. Razgovorom, ki so se vršili v Kremlu, je razen Molotova pri-eoetvovai tudui žiid Litvinov — Fin-kelstein. Potek teh razgovorov je bil baje zelo razburljiv. Pomoč praktično nemogoča Harriman in zločinski plutokrati Anglije eo si v tem edini, da je treba sovjetski uniji po najkrajši poti dovesti pomoč, toda kako se naj to v praJisi izvede, o tem molči tako oa kakor tudi veliki govornik na angleškem otoku. Glede angleške pomoči ob pač sovjetsko unijo zadela ista usoda kakor vse druge narode, ki so se za londonske vojne hujskače dali zapeljati v pogubo: ko bodo enkrat izkrvaveli, bo njih plačilo ne-hvaležnost. Kajti Angleška bo ostala vedno zvesta svojim načelom! V tej zvezi je zelo poučen članek iz peresa washingtonskega dopisovalca lista »New York Sun«, Glen Perryja, ki neprikrito ugotavlja, da pošto je glede dobav sovjetom težkoče enkrat v vprašanju transporta pote mpa v vprašanju, da 11 bodo mogli sovjetd držati dovozne poti odprte, ne malo pa tudi v dejtsvu, da v zedinjenih državah oboroževalna industrija še ni tako napredovala, da bi Istočasno opremila USA armado, hkrati pa tvorila arzenal za sovražnike Nemčije. Talki so torej po treznem pretehtan ju izgledi sovjetov na angle&o in amerikanako pomoči »Obljubljajo jim vse, kar zahtevajo, vedo pa wntni, da jim ničesar dobaviti ne morejo!« Bojna ladja Jelsoo" torpedirana Tri kriiarke potopljene - Velik Italijanski uspeh na Sredozemskem morju B i m, 3. oktobra. Pri nepefinth bitkah ita« t(iahskih t6iT>edriih" letal na Srtedоггешикem morju Je bila med drugim torped'rana angleška bojna ladja. Bila je to, kar Reuter uradno priznava, bojna ladja »Neleon« ж vodnim l4»odrivom 34.000 ton ii^ poeadko 1320 mož, ki je bila ena največjih vojnih ladij angleške mornarice. V dvodnevnih akcijah ItalijaDekih tor-pednih letal, ki eo bile podvzete zoper skupino anglettcega brodovja, katera je bila odplula 1* Gibraltarja in katero je proti nflipadom Iz zraJka ftSitU en повПве fetal ■ eo do 70 lovaKItol letali, Je 14 angleških ladij. Pri ponovnih valovitih na-padih 80 bile dve težki in ena 1гШка angleška križarka tako težko poškodovane, da so se potopile. Od konvoja, ki je plul v napadeni akupini brodovja, sta bili potopljeni dve veliki trgovski ladji z 28.000 brt. Na-daljnjih devet vojnih ladij, ki skupno izpodrivajo 105.000 ton vode, je bilo tako poškodovanih, da bodo vež ali manj za dolgo časa za boj neuporabne. jQj^uL ФшшпЈљ PHpovedko Зм. v. Eichvndorffa ^ Sveži Sopki cvetlic v pestrih lončkih so krasili okna, med njimi ae je pa razlegalo žvrgoleoje kanarčka, eaj je zunaj na nebu ie žarelo jutranje eonce ekozi vršiče in s čarobnim zlatim leskom obeevalo celico, podstavek pri poetelji in naslonjače is tei-ke tkanine; kikor v zadregi je Gabrijela emehljaje ge zria v U novi, njej še docela tuji »vet. Še Istega dne Jo Je obiskal tudi Renald; bila ga je Izredno vesela, zdelo se ^ je, kaikor da ga že celo leto ne bi bila videla. PohvalU jo je, da me je bila preteklo noč tako hitro odločila; veliko in natihoma je govoril 8 prednico; vlekla je nekoliko na liho, saj bi bila tako rada zvedela, kdo je njen ljubi, toda zvedeti ni mogla ničesar. ]^otem se je pa na tihem morala zopet smejati zaradi tajinetvnega početja prednice; kajti dobro je doumela, da prednica sama хЦ vedela ničesar. — Vendar pa je bilo sklenjeno, naj Garbriela zaenkrat še ostane v eanloetanu. Renalidu, ki je bil raztreeen, se je mudilo, poslovil se je kaj kmalu, oMJubil pa ,da pride po njo, kakor hitro bo priiel pravi čas. Toda mineval je teden za tednom In pravi čas š« vedno ni pritel. Tudi Renaldovi oblaki 90 poetAli vedno redkejši, nazadnje ao pa popolnoma Izostali, oči vidno #e je hotel izogniti neprestanemu sestrinemu po-vprafievanju po njenem ljubčku, o katerem ji nI mogel ali nI hotel ničeser povedati. Prednica j« hotela uboge Gabrielo tolažiti, toda tega ji ni bilo treba, tako čudežna iz-prememba je pri dekletu nastopila po oni noči. Ločena od svojege ljubega, se je ima-- trala kakor njegova nevesta pred Bogom, ki jo naj ščiti. Vse njene misli in želje so šle za tem, da sama poizveduje za njim, ker ji v njeni samoti nihče ni hotel poma-getl. Z vnemo se je zategadelj lotila gospodinjstva v samostanu, hoteč se na ta način seznaniti z ljudmi v okolici; vzela je v roke in uredila vse v kuhinji, kleti in na vrtu ,povsod jI je Slo po sreči, In ker si je tako pomagala sama sebi, jo je kakor jutranja zarja obšla tiha nada, da ji bo nekoč nenadoma priiel njen miljenec iz gozda nasproti. V teh čaelh je nekega dne ie pozno v noč sedela ж mlado setero Renato pri odprtem oknu celice, iz katerega je bil razgled po tihem Samoetanskem vrtu in preko vrtne ograje Se daleč tja po krajini. Tam spodaj na ravnokar pokoSenlh travnikih eo cvrčali cvrčki, preko gozda je pa iz velika daljave tu pa tam zabliakaio. »Sedaj ml moj mili pošilja pozdrave,« je mislila Gabriels pri sebi. — Renata pa je začudeno zria ven; ie dolgo ob takem času nI bedela. »Le poglej,« je rekla, kako se tam zunaj v me^-činl vse drugače kaže, senca temnega hnba na oni strani se dotika našega okna, spodaj A& vasi pa ugaša lučka za lučko. KakSna ptica pa se tam oglaša?« — »To je divjačina v gofrtdu,« je menila Gabriel*. »Kako moreš vendar v temi hoditi po gozdu,« je povzela Renata, jaz bi umrla od strahu. Ako kdaj skozi Sipe gledam ven v temno noč, takrat občutim vedno največje ugodje In v svoji crilcl se čutim varno ka^ kor pod plaščem Matere boije.« »Pri meni pa tega ni,« Je odvrnila briela, jaz bi se pa rada enkrat ponoči zgubila prav globoko v gozdu, noč je kakor sanje, tako oddidjena in tihotna, kakor da bi omogočavala čez hribe govoriti i onimi v daljini, ki jih ljubimo. Le poslušaj tam spodaj Šumenje reke in Selest gozdov, podoba je, kakor da bi hoteli z nama govoriti in da tega le prav ne zmorejo! — Ob takem se vedno domislim pravljice, ki o njej ne vem, ali sem jo Slišala ali se mi je o njej le sanjalo.« »pripoveduj ml jo vendar, med tem zmo-Itm do konca svoj rožni venec,« je rekla redovnica in Gabriela se je radostno veedla k njej na podnožnik, zavila zaradi hladne nočne sape lehtl v predpasnUc in pričela takoj takole: »Nekoč so v začaranem gradu Imeli zaprto princednjo, kar jo Je zelo bolelo, ker je imela ženina; ta pa niti пајЛапј ni slutil, kam Je nevesta zaSla, njej pa nI bilo mogoče, da bi mu dala kakšen znak, kajti grad je Imel samo ena vrata, ki eo bila trdno zaklenjena in se vrhu tega nahajala nad globokim, globokim pr^>adom, vrata je pa čuval grozovit orjak, ki nI ne spal ne pU, ne govoril, amipak n<^ in dan kakor nihalo ure na zvoniku korakal pred vratmi gor ia dol. Drugače se ji je pa na gradu prav.dobro godilo; bila je tam dvorana na dvoruni, druga krasnejša od druge, samo videti in slišati tam notri ni bilo nikogar, nobena sapica nI pihljala in te dvorišča raz začaranih dreves ni. bilo slišati nobenega ptičjega petja, v tej samoti so že obolele in obledele podobe na tapetah in le tu pa tam je od samega dolgočasja začel pokati trdi lee omar, da se je rasđegalo daleč na okrog po puščobni tišini; zunaj na grajskem zidu je pa, kakor konjiška straža, ves dan na eni n<^ stala štoridja.« »Oh, dozdeva se mi, da cikaš na naš samostan,« je rekla Renata. Gabriela se je nasmejala in živahno nadaljevala s pripovedko: »Nekoč pa se je Wla kral jična sredi воН prebudila in zaslišala nenavadno bučanj# po vsem poslopju. Prestrašena je skočila k oknu in na svoje veliko začudenje opazila, da je to prihajalo od hrusta, ki je b^ zaspal In se zleknii pred vratmi ter tako strahovito smrčal, da so se, kadar je sapo vase potegnil in zopet Izdihnil, od prepiha z ropotom odpirala in zapirala vrata. Opazila je sedaj tudi, da so se podobe na tapetah, ki so jim bili od dolgega stanja udi* že popolnoma zarjaveli, pričde počasi iate-govati in zlecevati; luna je svetlo obsevala dvorišče, prvikrat je sedaj slišala šumenje začaranega studenca, kameniti Neptun pa je sedel tam »podaj ob robu vodne naprave in česal svoje ločnate lase; vse je hotelo izrabiti priliko, ko je velikain spal; okorela štorklja na zidu je delala tako čudne kozje poskoke, da se je princeeinja morala smejati; visoko na strehi se je obračal petelin, fofotal s perutmi In v enomer klical; »Pokukaj, pokukaj za seboj, nekdo prihaja, ne vem pa kdo!« Na oknu je pa veter ljubko prepeval: »Hitro pojd' % menoj!« In po točki fnm zunaj v mesečnem blesku so kramljali med seboj, kakor da je pričetek vigredi, ter iskreč in čebljaje skakljali čez korenine dreves: »Ali ei nared? mudi se nam daleč, daleč tja v gozdno samoto!« — »No, no, le potrplte ;že pridem,« je vsa prestrašena in vendar vesela rekla princeeinja, pobasala hitro svojo cullco pod rame In previdno stopila iz spalnice; dve miški sta jI kakor Iz sape sledili In prinesli na-prstnik, ki ga je bila v naglid pozabila. Srce jI je močno utripalo, kajti šumenje studencev na dvorišču Je pojenjavalo, vodni bog se Je opotekajoč zopet spravljal k počitku, tudi petelin na strehi se ni več obračal; tako se je lahno splazila po samotnih utopoicah navzdol.« — № f ' (Dalje priho&jHg .HoDota, 'I. oSfotra 1941. KABAWNKEN.BOTE Stran 3. — SW. 14, svetovnib dogodkov Ujeti b ol S ev i k i se takoj zaposlijo s koristnim delom. Tukaj jih vidimo na dela v fronti na ledenem , morju. (PK. Busch, Presse-Hoffmann, Zander-Multiplex-K;)' Delo bollev ii k ihpoiigalcev Neposredno predno so privozile nemSke oklopnice so sovjeti zažgali to vas. Prebivalci skušajo rešiti, kar se rešiti da, pri tem jim pa energičtio pomagajo naši vojaki, ■ (PK. Hochscheid, PBZ, Zander-Multiplex-K). LuSaj je zadel, motor goril AngleSka oklopnica je pri napadu na naSe postojanke v severni Afriki bila zadeta in začela goreti. Seda/ popolnoma dogoreva. (рк. Zwilling, Zander Multiplex-K.) T tik a kriSarka udriha Vzorna oskrba vojnih konjev _ vpreftmor/u Stalno nadzorujejo sposobni veterinarski Kadar se zasede sovraina tovorna ladja, se iastniki četveronoine tovariSe naiih voja- sname angleška zastava in razvije nemlka kov. — Tukaj se odpilijo koničasti zobje vojna zastava. konju, ki bi ga lahko ranili, ^PK. Winkelmann, Presse, Hoffmann, Zander-MultipIex-K.}} . Preeee Hoffmann, Zander-Multiplex-K.J * Ruzstrel jena angleška oklopnica, ki Jo v puiSavi-topniSarj i nemške zračne obrambe (Flak) uporabljajo kot zavetišče. (PK, Zwilling, Presse-Hoffmann Zander Multiplex-K.)' Ш Zaradi obstreljevanja po najteijem topništvu 'dozorevajo bolševiSke obrambne postojanke nekega mesta na'Severno vzhpđni fronti ta . o ----jj^EKtfityUwi-Scheil« sender Ifvltisl«K'S4! w..Л . ! J i ;i:. ;• ,. • Slavje okrog danskega kralja P t i'moieh upi av e» div izija пш Kristijana ! vzhodni ironti /. Povodom 71. obletnice rojstva obdajajo kra- ^ .. . , . ' . m ga odmorom pri maršu naprej orepevaio Ija na njegovem tradicionalnem jutranjem .. ^ i jahanju goste množice prebivalcev iz Ko- dijaki jz Valencije ognjevite pesmi ' penhagna ® njihove domovine, - XPrteee-HOffmaim, Zandei>MultiBlex-ej| 'iEt Шиет. Вгевм-НаШааап. Zand«r>M.ll _ U . i l J . I stran 4. — Stev. 14. K AR A WNKEN-BOTE Sobota, 4. oktobra 1941. Sovjetske razbojniške metode Gospodarstvo Nesramni zločinci napram nemškim ženam in otrolcom Berlin, S. oktobra. Na tur&ko-iraneki meji Je bila v nedeljo odkrita drama, ki ji glede neeramnoeti ni primera. 470 nem. Skih žen in otrok z nameščenci nemškega poslaništva in z nemškim poslanikom Je doepelo na turško ozemlje, ko «o jim tako jranska vlada kakor Angleži fai Sovjeti za. sigurali proet prehod do Turčije. Toda ob kršitvi vseh zakonov gostoljubnosti in skle« njenih pogodb kakor tudi veljavnega med. Ptoitot okrog Kiev» narodnega prava in na Izslljevalni pritlek Angležev in Sovjetov J« iranska vlada Angležem in Sovjetom izročila Nemce, ki so sposobni za orožje. Nato se pa mržnja boljševikov in Angležev in ustavila niti pri nedolžnih ženah in otrokih ter uradnih zastopnikih vlade R«icha na transportu ▼ Turčijo in priredila prave orgije. Dael je bil obljubljen proet prehod In dasi eo nemške žene in otroke spremljali nevtralni diplomati In dasi eo bili med že. nami in deco tudi težko bolne in noeeče, jim ni bila prizanešena na poti muka in trpljenje. Pod vodstvom sovjetskih častni, kov in političnih komisarjev so ves trans, port po načrtu izropall. Vse, kar je bolie-vikom padlo v oči — kovčege, kožuhe, kinč itd. — vse to so Nemcem vzeli. Kar se je pa zgodilo nekaj kilometrov od turške meje, kjer je transport spremljajoči sovjetski uradnik odredil kratek odmor v maršu in ukazal Nmcem postrojenl nastop na odprtem polju, je naravnost nezaslišano. V tem trenutku so jih napadli bolSeviški vojaki in pred vsem s puškami oborožene ženske in ropali pri nemških ženah in deci doelovno vse do same srajce. Pod pretvezo telesne preiskave so jim od« vzeli ves nakit, ki eo ga bili doslej rešili prd bolševlki, obleko in celo perilo so jim pod pretnjo sile iztrgali. Ob zlostavljanju starih in bolnih žen se je tukaj zgodila zločineka orgija, ki ji ne v diplomatsiklh odnoeih kakor sploh v zgodovini ni para. Tudi Madjar« lx Irana so zlostavljall Budimpe.Sta, 3. oktobra. Kakor javljajo »Budapesten Nachrichten«, so člani ogrskega poslaništva v Teheranu odpotovali iz Irana. Ta skupina je morala tekom enote* denskega potovanja do turške meje pretr* peti nepopisne muke. Na turiko-aovjetakl meji so jim spremljajoči jih sovjetski vojaki odvzeli vso prtljago. Brutalno početje napram ženam In otrokom je Izzvalo v Budimpešti veliko ogorčenje. Smatrajo, da je to značilno za angleško mož-besedo. Angleži 60 bili namreč zajamčlll reden odhod ogrskih diplomatov. Ni Se nobenih poročil o usodi velike ogrske kolonije v Iranu. Zedinlene države (n Kanada Roosevelt brez krinke New Voifc, 3. oktobra. V Onatrio je kanadski minitsrekl predsednik Hupburn vojnemu nadhujskaču in oblastižejnemu zavojevalcu sveta, Rooeeveltu, tako prav Iz srca govoril. Izjavil je namreč, da so Interesi Zedlnjenih držav in Kanade tako tesno povezani, da med tema dvema državama niti meja nI dopustna. AJco bi podrli sovjetsko unijo, bosta morda nekega dne USA in Kanada morali podvzetl borbo proti Nemčiji. Zanimivo je vsekakor slišati, da Mister Hupbum že z gotovostjo računa s tem, da bodo sovjeti premagani, čeprav gre le za to, da se podžiga vojno razpoloženje. Mister Roosevelt je sam v svojem članku, ki ga je bil objavil »Colliers Magazine, ugotovil, da je že leta 1937. videl, da je vojna na pohodu, in že takrat v svojem govoru v Chikagu zahteval, da se uvede »karantena« za mednarodne agresorje. Toda nihče ni poslušal teh njegovih svaril. Tudi že julija 1939 je na konferenci republikanskih in demokratskih voditeljev kongresa predočeval potrebnost, da le ukine zakon o nevtralnosti (!), na ialoet «o pa temu nasprotovali vsi republikanci in 25 odstotkov demokratov. To danes priznava tisti Rooeevelt, k! je pred volitvami amerikanskemu narodu za gotovo In sveto obljubil, da bo njegova prva naloga, da ostanejo Zedlnjene države Izven vojne. V svojem najnovejšem članku je pa Roosevelt, ki že dopušča, da plovejo Sodalovanl« mad nemtko In hrvaško mladino Vodja hrvatske mladine, krof. Arsanič, je prisostvoval v Breslau-u velikim prlre-dltvam Hitlerjeve mladine ter potem še poeetil Berlin. Po povratku je v pogovoru Ж novinarji izjavil, da je z obiricom v Nem-čljl zelo zadovoljen. Navdušeno je govoril o sijajni organizaciji nemške mladine In o velikem pomenu njene vzgoje. V pogo-ovrih z voditelji nemške mladine so bili določeni temelji tesnega sodelovanja med nemško ni hrvatsko mladino. Navdušeno je govoril vodja hrvatske mladine e prlsrč-' in toxexUSsm x Nemčiji. oborožene trgovtike Wje proti Angleški, pismeno potrdil, da mu obvarovanje Ame« rike pred vojno nI bilo nikdar v mislih. Kako bi tudi mogel oetati nevtralen, ko se nadeja, da bo po stranekih potih preko vojne postal diktator sveta. Take sanje sta pa nekoč sanjala tudi Churchill in Stalin. Nemščina na tavaru In na Jugu Nemiki jezik se čim dalje bolj uveljavlja v vseh državah. Uporabljajo ga kot mednarodni občevalni jezik in ga uvajajo kot učni predmet na iolah. Podobno kakor drugod, so zdaj tudi na Finskem začeli Izhajati dvojezični čaeopisi. Iz Helsinekija namreč poročajo, da ugleden finski dnevnik že nekaj časa prinaja posebno rubriko v nemščini. Ta rubrika naj služi Fincem samim, da se nauče nemščine. Ena zadnjih številk finske revije »Suomen Sotilaa* je tudi izšla v nemškem jeziku. Grška vlada pa je sklenila, ustanoviti na politični ioli v Atenah novo stolico za nemščino in nemško literaturo. Poleg tega namerava vlada v kratkem izdati odlok, s katerim bo uveden pouk nemškega jezika na vseh grških srednjih šolah. Velik nspeb velesejma т Wien-n 1941 WIen se obnese kot mesto za prireditev velesejma Nad 420.000 posetnikov Wien, 3. oktobra. Rastoči pomen, ki ga mesto Wien tekom zadnjih let pridobiva za gospodarstvo države in cele Evrope, je znatno podkrepljen po izidu velesejma v Wien-u leta 1941. S tem se je hkrati tudi pokazalo, da Je pravilno prepričanje mero-dajnih nemških in inozemskih gospodarskih krogov, da je najjužnejši metropoli države tudi kot mestu veleeejma zasigura-na bodočnost. V letošnji prireditvi velesejma, ki je bil zaključen 28. septembra, je uspel poskus, da se z osredotočenjem trgovskih, znanstvenih, umetniških in družabnih prireditev na en sam rok premagajo težkoče časovnih prilik, da zadobl velese-jem nov in aktualen obseg in da se na vseh teh poljih izkoristi privlačnost mesta Wien, katera tvori aktivno postojanko cele Nemčije. Velesejem v Wien Je do nedelje opoldne obiskalo nad 420.000 oeeb napram 340.000 poeetnikom na velesejmu spomladi 1941. leta, 353.000 na jeeentsdcem velesejmu istega in 280.000 na velesejmu 1939. leta. Od celokupnega števila obiskovalcev odpade na inozemce 6029 (protektorat s 3522 poeet-niki tukaj ni vštet) v primerjavi s 5738 inozemcev na velesejmu spomladi 1941. 1., ali 3046 na velesejmu jeseni 1940 leta, 2566 na spomladanskem velesejmu 1940 in 1700 inozemcl na velesejmu jeseni 1939. leta. Od inozemekih obiskovalcev odpade (v oklepaju Je izražena primerjava z velesej-mom jeseni 1940. leta) na Bolgarijo 115 (173), Dansko 202 (7), Finsko 25 (—), generalni gouvemement 548 (—), Grško 34 (19), Italijo 512 (180), Hrvatsko 426, Srbijo 117 (Jugoelavija 474), Nizozemsko 324 (198), Nor ve« ško 34 (3), Romunijo 184 (115), Švedsko 72 (233), Svlco 202 (187), Slovaško 1383 (434), Turčijo 12 (15), Ogrsko 1576 (665) in na ostalo inozemetvo 263 (353). Skupno število stojnic je znašalo 1096, т nijh je bilo zatsopanih 2226 tvrdk, med temi 439 inozemskih razstavnlkov. Najmočnejše motorje je v tem letu me№ da razstavil posebni oddelek »Heimlsch# feste Kraftstoffe im Vlerjahrsplan und d«* ren praktische Anwendung in der Wirt* schaft«, kar značl hkrati mejnik v razvoju nemškega avtomobilizma. Inozemstvo se Je pri tej priliki prav temeljito inforadralo o nemških konstrukcijah, medtem ko eo Im tuzemstva bila sprejeta naročila v тШкеш! obsegu. Dosedanji toda še nepopolni podatki, Id jih bomo v kratkem dopolnili i obširnimi pregledom, pokažejo, da Je bilo zaključenih več nekupov nego se Jih je pričakovala. To velja predvsem za ozemlja, ki so bile v Reich na novo vključena, za generalni gouvemement in za zasedena osemlja, is katerih so nakupovalci izkoristili prilike za псЉир, upoštevajoč večjo nujnost nabave proizvajalnih sre^ev v teh pokrajinah, da so na tehničnem oddelku veleeejma Wien prišli do zaključkov. V posnetku se torej lahko reče, k*kor te ugotavlja začasno končno poročilo uprtv« velesejma, da bo stanje naročil, dobljenih na jesenskem velesejmu 1941 v Wien, zael-guralo zaposlitev rezstavljajočih tvPdk do in preko spomladi 1942. leta. Nemško pravo o davku na poslovni promet B.oliiHe okrog LgulsglMdM Kot nadaljnje dejansko davčno stanje imamo poleg dobav Se lastno uporabo. Ako podjetnik v inozemstvu vzame predmete iz svojega podjetja za namene, ki leže izven podjetja, to je lastna uporaba. Namen te|pa predpisa je zenačenje davS* ne obremenitve onega, ki se sam oekrbuje in onega, ki mora kupovati blago od pod« jtnUta. Predpogoj davčne dolžnosti lastne, uporabe je predvsem, da se vrSi uporaba od podjetnika. Podjetnik je pa samo oni, ki Izvršuje zaporedno dobave ali druge dajatve tretjim osebam. Ako nastavljenec uporabi pridelke lastnega vrta v svojem hišnem gospodinjstvu in jih tretjim osebam ne dobavi zaporedno, ni podjetnik in z uporabo lastnih vrtnih pridelkov nI davku podvržen. Predmet mora biti vzet iz podjetja. Pri tem je vseeno, spada Ц uporabljen predmet k vložnemu ali okrožnemu premoženju. Lastna uporaba v tem smislu tedaj ni raba ali uporaba predmetov privatnega premoženja. Podjetje obsega vse obrtno ali poklicno dejanje podjetnika. Ako se vzame predmet iz prometa, da se ga uporabi v drugem prometu istega podjetja, se to ne smatra za lastno uporabo, ker ostane predmet vpodjetju. Na primer: Gostilničar je istočasno mesar; on si vzame mesa, katerega uporabi v gostilniški kuhinji za jedila. Prehod predmet* (mesa) is mesnice v gostilno je davka prost. Odvzetje se mora poleg tega vršiti v namene, ki me ne tičejo podjetja. Izven podjetja leži vse, kar se nahaja izven delokroga podjetja. To življenjsko okrožje, ki leži izven podjetja se imenuje njegovo privatno «11 lastno življenje. Najbolj pogosti, primeri lastne uporabe je odvsetje šlvil In uporabnih predmetov za hišno gospodinjtsvo. Ce se za kaikšne privatne namene kaj odvzame, Je brezpomembno. To je tedaj vselej lastna uporaba, ako zapusti predmet podjetje in stopi v okrožje podjetnikovega privatnega življe-пЏџ bođsi, da potr*uje aa lastno iipo-rsboy M 1ф01гвђо svoje družin«, n. pr. w prebrioo ali sa darove. Primeri sa lastno uporabo; Trgovec # špecerijAlm blagom odvzame blaga za svoje hiSno goapodinjtsvo. — Mizar podari sorodniku, sobno opravo iz svoje zaloge. Davku obvezno je samo od-vi«tj« pCtdm«tov vseeno, ali jih j# го4ЈвШк BdkUbtt iM мш месм*. M* sprotno pa druge dajatve ne m o« rejo biti lastne uporabe. Primeri: Krojač napravi zase obleko. To je odvzetje iz podjetja, S ceno obleke je krojač davku podvržen. Ce pa sebi obleko samo zlika, je to drugačna dajatev; davku ni podvržena. Zdravnik zdravi svojo družino. Zdravljenje je drugačna dajatev in tedaj nI davku povržena eamouporaba v smislu zakona o davku na poslovni promet. Gospodarske vesti Maksimiranje oen na Hrvaškem, Zagret. Mestna uprava v Zagrebu je določila najvišje cene v gostilnah. Izvajajoč to uredbo je razdelila gostilne v tri lupine. Vsaka gostilna mora v bodoče nu zahtevo vsakemu gostu dot ienotno kosilo po znižani cenL У brezmesnih dnevih je zabranjena prodaja prekajenega mesa in perutnine. Kdor prekrši te nove predpise, bo kaaaiovan po ka» ženskih določilih, ki so znatno poostrena. Trgovinska pospdba med Hrvatsko in Bolgarijo. PočenSi s 1. oktobrom so stopile v veljavo določbe trgovinske pogodbe^ Bklenjene med Hrvaško In Bolgarijo na podlagi hrvaško-bolgarakih pogajanj v Za. grebu, ravno tako več dodatnih dogovoron o plačilnem prometu in o pohotnih poslih. Tekstilno gospodarstvo v ItaUji. Korpo* septembra 194144 naprej prepovedana pr* racijsko ministrstvo razglaša, da je od 80, daja тзакојаке tkanine tkanine. Prodajalne morajo najprej za 2 tedna biti zaprte in ia* vršiti inventuro. Nato bodo izdani predpisi o prodaji tekstillj, ki se bo mogla vršiti na podlagi določenih dodelitev. Gradnja drugega tii« na progi Zagret-Ram. Na progi Zagreb-Steibru tick so do* vržena vsa pripravljalna dela sa gradnjo drugega tira. Gradnja sodobne ceste od Zagreba do hrvatske meje ob Sotll pa j« že v polnem teku. DodeWev šWn# BagrebiUm mwarjwK Ker še stalno primanjkuje mesa т inwat» cah in ker so poskočUs cene mesa, js bOo ч Zagrebu odrejeno, da trgovci s šivino Is-te v bodoče ne smejo več prodajati mesarjem, ampak udrženuj za trgovino z živino in živalskimi produkti, ki potem dobavlja mesarjem. BawWWAMW Ik Wi Bobftta, 4. oktobra 1941. K AR A WNKEN-BOTE stran 5. — StcT. 14. Jesenski dnevi v Kanlcertalau Črtice Iz km#čk#gm življenj# • Ovčereja v Seelandu Jeeenekega jutra sprehajati ali voziti м T Kankertalu je pravi užitek. Zveneče žu-borjenje in ieleet Kokre n» nekaterih delih zopet popolnoma utihneta in ob kamenitih etenah obrežja ter med v dolino segajočimi smrekovimi gozdovi nastajajo tu pa tam globoko zasenčeni ribniki In tolmuni. Proti beloeivemu jutranjemu nebu Itrle, obdsAi od zlatega leska jutranjega sonca: ob začetku doline na dolgo raztegnjeni zasanjani Mosesberg, dalje naprej pa znatno vISji, goli, sprve (Aroglasti potem pa v izrazito skalovito gorovje in krne prehajajoči, nad 1900 m visoki Kenvautz z novo, za poletne iii zimske'goste opremljeno planin^o kočo ter kamenito kapelico, h koncu pa vsi beli in ostri grebeni in vrhovi kamenitega »erja kamniških planin z velikim 25S8 m vleohim Grintoutz-em, Daleč nekod od jezerskega sedla prihaja hladen veter in prinaša navzdol tanke, trepetljikajoče zvoke kragulj^kov In ^vonč« kov koz in kozličev, ki se p we jo ob obronkih. Koze so namreč tudi v sicer linovitem Kankertalu še vedno molzne krave »malih* ljudi, drvarjev in Žagarjev. Slišijo se tudi klici »hi* in »hot« voznikov — kot take vidimo včasih tudi kakšno brhko kmečko dekle — ki vozijo plohe, drva in deska. Jutranje sonce, ki ogreva dnjgače hladne 1» megleno dolino, se neopazno in počMi premika od pobočja in reber Storschltcha proti cesti. Končno se ob ovinu ceste zapazi že od nekdaj znano gostilno »pri Juriju«. Preko potoka se sveti beli zvonik kokrške cerkvice s pokopališčem. Za njo se vrstijo še nova šola in nekaj malih s akod-Jicami pokritih kmečkih hiš. »Je-li še dsJeč do Pavlnerja?« vyraf^ dva oprezno naproti prihajeSa drvarja. »Bo Se štiri do šeset kilometrov,* ml odvrne eden izmed njih, obračajoč pri ts^m pogled nekoliko nazaj. Končno pa le dospe-mo do našega cilja, do Pavšnerja. To poslopje stoji na levem bregu potoka, ki ga na obeh straneh kakor v okviru obdajajo v belorumeni in temnordeči barvi svetlikajoče in v bajno krasoto jeseni potapljajoč ee bukve in Upe ter z divjim hmeljem prepleteno grmovje. Paušnerjevo poseetvo v Kankertalu je stara kmetija v hribih s širokim napuščem in nalikuje velikim kmečkim poslopjem na na srednjem Koroškem in gornjem Štajerskem. Domačijo krasi še sns-čilni leseni zvonik, ki kliče družino k obedu In večerji. Vee naokoli poina PauSnerja. »Moji predniki BO iz Tirolskega,« tako mi je nekoč zaupno povedal PauSnerjev najstarejši sin, ki že dolga leta vodi gospodarstvo. »Kako же bo kaj letos razvijala kupčija z ovcami?« vprašam stare znance, ki jih že dolgo nisem več videl »Da, da, letos bo menda pač slaba s prodajo plemenskih ovac, kaj ne da? Seveda, od tam iz Koroškega bodete dobili najbrž boljše blago«, mi odgovori stara Pirušnerjeva mama, ki že tMdeset let sama vodi kmetijo. Razgovarja-va se potem o letošnjih prilikah ovčarstva, kje poveod je strela udq^rila itd. Veliki kmetiji Pavšner in Stuller v Kankertalu ae namreč vkljub dvomljivim donosom, v letih po svetovni vojni še močno bavita z rejo Seelander-ovpe. Tudi n^aj manjših posestnikov je zopet pričelo z ovčerejo. Seveda se tukaj ne dobijo tako velike živali in s tako fino volno kakor v pravem Seelandu, pri kralju ovčarstva in starem specialistu v reji, po domače pri Stullerju, veleposestniku Hojs-u v Seelandu, pri Off-ner-ju, Anko-tu itd., — morda je pa zato ta reja v Kankertalu že od nekdaj priljubljena in udomačena, Pavšnerjeve delovne in ume hčerke, ki so obiskovale koroško gospodinjko šolo, so nam še priredile iaJatno zakusko, nakar smo se zopet odpeljali v sončno jesensko pokrajino v zavesti, da smo bili doma, v domovini »preko granlce«, , Fr. Wemlg. vore o vojni službi NSV. H koncu eo voditeljice Iz Mieestala nazorno pripovedovale o težkih Časih, ki eo jih preživele pod srbskim vladanjem. Prvi nemšifi šoisici teden v SudltSmten 190 u6itoiJ«v in učiteljic Iz ALkMrnlen poučuje od 2i. septembra naprej kazal prvi teden pouka, lato hotenje: nemška govorica, neška pesem in nemški duh naj se zopet vrne v deželo južnih Karavank. Skowj na. vB«h IJuđaklh in glavnih fiolah v SUdk&rntnu je pcčenii т 22. septembrom pričel redni šolski pouk in 260 v šo4l8ko .službo eprejethi vzgojiteljev In vzgojiteljic iz Altgau, kojih število bo v kratkem naraslo na 300, ima $e prvi teden pouka zt sejsoj. Delo naših vzgojiteljev zahteva celega moža. Gradeč na dobrih uspehih 6 tedenskega počitniškega tečaja je tudi sedaj započeto vzgojno delo namenjeno okrepitvi in razširitvi znanja nemščine, nakar se bo polagoma prešlo k snovi posameznih šolskih stopenj in svetovnemu nazoru ustrezajoči usmeritvi mladine. Številne izkušnje šolanja v počitniškem tečaju, ki so jih po-vefjneiki jiole zbrali v S podeželskih okrožjih in jih v posebnih beležkah sedaj priobčili vzgojiteljem, olajšujejo delo šole. Vsakovrstna učila, na novo naloženi abecednik za začetnike je NS-Lehrerbund stavil šolam v Sudkarntnu na razpolago in je navedeni tudi vse podvzel, da gre tovarišem in tova-rišicam na roko. Marsikateri v počitniškem tečaju med mladino In vzgojitelji nastali družabni stiki so v dnevih po pričetku šole tam, kjer ee je vmU vzlubljeni vzgojitelj, obnovljeni; •aj j# marsikateri koro&ki yzgojitelj izrazil željo, da bi deloval na šoli, kjer je poučeval v počitnicah. Tako sedaj veliko koroških učiteljev In učiteljic nadaljuje v počitnicah započeto delo; vse navdaja, kakor je to po- šolanju za „Mutter u. Kind" Nedavno je bilo pozvanih 84 NSV Hilfe-^tellenlelterinnen k večdnevnemu pouku v Heroldek, med njimi taike 4 nove voditeljice iz Miesstala; za te je to prvo šolanje bilo velik dogodek. Poučevanje navedenih voditeljic je zmeraj nekaj posebnega, kajti ono združuje žene iz najrazličnejših krogov in najrazličnejših starosti, ki so med seboj povezane očitno samo po skupnosti njihovega častnega delovanja. V resniel pa ima skupnost vendar veliko globlji l;? vor; nastaja ne iz urada, ampak Iz sposobnosti in ljubezni do urada, ki predpostavlja močno materinsko dušo In veliko življenjske modrosti. Načrt šolanja je prinesel dve predavanji poverjenika pokra-jinekega šolstva NSV Micko o snovi »Ein-satz der inneren Front* in »Dae Reich«, predavanje GFW DAF Torkar o snovi »Er-lauterung des Leiters des staatlichen Ge-eundheitsamtes Spital«, to Dr. Wlassaka o cepljenju zoper davlco,' predavanj^ zastopnice delovnega urada Paul o ureditvi delovnega urada in skupnega delovaanja « NSV, predavanje GSB Jankovles o snovi »Bisherige Tatlgkeit der NSV« in razgo- Šolanje žen v SOdkflrntnu Gtufrauenechaftsleiterin je govorila na šoli v Wald-u Nedavno se je na šoli v K VB v W a 1 d pri Kronau vršil tedenski pouk vseh nemških ženskih delovnih moči zasedenega ozemlja. Poleg yjlitiC..e usmeritve se je gojila tudi vesela in neprisiljena družabnost. Po razvitju zastave je govoril Kreis-schulungsrat Planteu o nemški zgodovini Gorenjske. Nato je BundesfrauenfUh-rerin GoritBchnlg razpravljala o nalogah žen v K&mtner Volksbundu. Do srca je seglo predavanje poverjenika za vzgojo in šolstvo žena, Inne B a d e r, o osnovi »Me žene pomagamo k zmagi«. Višek so pa bila po večerji izvajanja Gaufrauenschaftsleite-rin Grete v. Mltterwallner. V nedeljo je govoril Dr. Komposch o zunanji politiki, Pg. Samonlg pa o Klmtner Volksbundu. s Po teh trdih udarcih je dobila angleška skupina brodovja na svojem povratku v Gibraltar novv poškodbe, ki so jih njej tokrat prizadejale italijanske podmornice. Peterem od podmornic, ki so operirale v onem delu morja, skozi katerega so morale katerem ste bili za gotovo torpediranl dve pluti trgovske ladje, je uspel napad, pri edlnlcl. Samo Nemec lahko pomaga erbakemu kme u Sotrudnlk nekega v Belgradu izhajajočega lista je govoril te dni s srbskim kmetom Gjorgjem Stankovičem. Ta mu je pripovedoval, da ej bil med svetovno vojno v ujetništvu v Nemčiji, kjer se je prepričal, da je zemlja sicer slaba, vendar pa rodi več kakor v Srbiji, ki ima zelo rodovitno zemljo. Glede obdelovanja zemlje more sitskemu kmetu po Stankovičevem mnenju pomagati samo Nemec. Ob koncu razgovore je izjavil: »Doslej sem poznal samoti enega Človeka, ki ml je plačal za sadove Ш mojega dela toliko, kolikor sem lahko za-^ tevftl, nanweč nemškega vojaka. Zato vidimo v njem glasnika časa, ki tudi na srt-^kega kmeta ne bo pozabil.« Dom umetnika v SUdk rnten ffeulednja Študija Vcu hoSe dovesti v gorski kotiček in do njega navduSenega osnanjevelca, do samotnega slikarja, pesnika, godbenika in јИого/а Ernsta S t o h f a, kateri je preminul v onem pokrajinskem delu, ki je sedaj vključen v Karnten. — UredniStvo, Pred kratkim sem se na enem najlepilh jezer južnih apnenih Alp meznanil • staro, v?!ic sedmini križem, ki jih je nosila, ie krepko gospo. Povabila me Je k sebi na svoj dom, ki se ponosno dviga na ekali ravno preko smaragdno-zelene vodne gladine. Ogradil ga je njen mož, ko je bil s sigurnim pogledom našel najbolj pripravno mesto. Umetnikova delavnica za slikanje ee je dvigala skozi dve nadstropji od tal do Bi-rehe, iz nje navzdol je bil razgled na rahlo razgibano površino jezera, tja do skalnate stene, ki romantično raztrgana in le i redkim zelenjem obdana Štrli od obrežja navzgor; za njo pa ## je do neba dvigal sneŽnobeli vrhunec v tej pokrajini naJviSje gore, ki je dobil ime po enem starih bogov. Ob izlivu Jezera te pozdravlja priprosta va-• ške cerkvica. Okrog teh zares evojevrstnih umetniških proetorov so bile razporejene sobe In kuhinja, kot potrebno zlo vsak-danjoetl. Velikansko proetomino umetnikove delevnlce so na spreten način delili po-stranski prolsori in vdolbine; udobnosti je rab''fl oltuflnn h ?i ч nrrrmi, Glede nekaterih slik In risb v atelijeju ne bi mogle veljati Lesslngove besede: UepodablJaJ, umetnik In ne govori! Predloge za slike namreč večkrat niso bile strogo' slikarskega izvora, ampax pesniSkep'a all godbenega, vendar v njih vzllc obilno-•ti misli nikdar nisi pogreSal barvnih in oblikovnih akordov. Zelo učinkovito se le kazalo tudi znamenje risanja, ki ga veliko •amokoioristov rado zanemarja. Pri vsen slikah si razbral zamiSljenost in otožnost, prevladovala je pa povsod mila, melanholična modrina, zlasti v temnem barvnem a(>merju. V spomin so mi Se nekatera dela, ki naj bodo na kratko naznačena: Kristus na križu, obdan od poStenlh, od naporov Izmučenih alpskih kmetov in rokodelcev obojega spola, je Imel na vznožju napis iz based Matevževega trpljenja oJ Janeza Seb. Bacha: »Glete, Jezus, je iztegnil roko, da na# objame.. « Čudoviti svetlobni refleksi so odsevali raz marsikatero starinsko sobno tihožitje. »Večerno zvonenje« od zvonika čudovite cerkvice sv. Janeza v največji bližini umetnikove delavnice ti pričara pred oči zlmako tlSlao, preko leeenega moetu od Izliva Jezera pa dirja samoten gologlav jezdec, Kr^ko kmečko dekle v težki noil prednikov v ugodnem odpočltku In delovne roke sklenjene na kolenih, pa gleda mimo in zamišljeno na opazovalca. Potem se zo- pet v izvrstnih aktnlh študijah prikazujejo cvetoča ženska telesa, po večini svetlo slikane podobe z drevesi, vodami In kamenjem, Na najleipiih slikah so bile na v srce segajoč način spojene misli in narava, tako na pastelni sliki »2ena«: na vodni gladini, ki jo obavetljuje nešteto zvezd, se tiho guga čoln, na njegovem robu sedi s hrbtom proti gledalcu mož, ki ima, kakor začaran, oči u-prte v golo žensko postavo, stoječo pokoncu na sprednjem delu čolna kakor zapeljiva prikazen noči, ki se ravnokar pojavlja Iz jezera, gladkega kakor zrcalo in obroblja-jočega pečine. Najdelj sem se pa mudil pred oljnato sliko: »Noč«. Iz valov črnega vodovja vzraSča, zavita, v teman plaSč, orjaška ženska postava, ki se z lahti opira na obronke hriba, bajno razsvetljeno lice, pa zanililjeno obrača v etran; na temnih laseh Hoai zobčasto krono, od nebesnega stropa sem pa žarijo bleščeče luči sveta. Nenaden in nepričakovan je bil konec od boga navdanega stvaritelja teh del. Vsestranski veleum, kakoršnega se redko najde v nemških deželah, je ugasnil po Iwtnl roki. Eden njegovih prljateljv je izjavil o njem: »Stalno se vrsti sonce In luna, vese-lost in otožnost — treba mu je zagona., kadar slika sonce — razkošen je pa v mesečini — v otožnosti je prav za prav doma. Veliko njegovih slikareklh umotvorov Je nastalo Iz sanj; večkrat Je o tem pripovedoval sam In zdi se ml, da se pred temi slikami čuti, da so slikane sanje«. To velja tudi o drugih umetninah tega plikarja: na polju godbe in pesništva. ' Pokojni je zapustil veliko zapiskov, ki Jih je treba še le urediti In pravilno preložiti. Vidi se v njih, kako visoko je na pr. cenil Ibsena, Nestory-a In Eaimunda — veže ga z njimi sorodnost značaja — Mozarta Je oboževal; iz njegovih nazorov o peenlfitvu, slikarstvu In godbi se zrcali temeljito raz-motrivanje vseh tozadevnih problemov. Od leta 1880. do 1892. se je poekušal v dramatični godbi. Globoko ganljive so njegove lirične pesnitve, ki še niso natiskane. Pismo o veri in umetnosti, zlasti razprave o kritiki in interpretaciji, se čitajo kakor da so pisane danes in ne pred 25 do 40 leti. Na-grobnica, ki jo je umetnik sam spesnil in ' uglasbil, prikazue Sikladateljeko nadarjenost moža, ki Je bil tudi vlrtuoz na goelih. Skoraj celih 20 let, celo pozimi, je najrajši prebival v Bohinju, ljubil Je pa tudi Koro-Mto, kjer Je Imel sorodnike. Slcopo četrt etoletja po emrtl Erneeta б t б h r, ki 10 mu namenjene te vrvtlce, so postavili v njegovem rojstnem mestu S t, P 811 e n spomenik, temu velikemu, samot« nemu slikarju, od katerega se je BmesI Hlckel na svojem obisku v Bohinju poslovil z besedami; »Bil sem uverjen, da bom naletel samo na slikarja, našel sera.pa filo. zofa.« Ob njegovem pogrebu pa je rekel eden njegovih prijateljev: »Se nikdar nisem imel prilike opazovati, da bi koga pokopali s toliko ljubeznijo kakor so našega Stehr-a, * Wilhetn Marks. i 1; 1® it Maggi's WOm tparf mcm gem und feicht. Man nimmt nur ein paar Tropfen. Ja, dqs relchtl Btran & — Star. 11. KAHAWNKEN-BOTE &om in pol/e Kako se krompir pravilno vklada Navodila za vkladanje na kmetih Pri spravljanju krompirja je treba predvsem razločevati, ali je krompir namenjen za seme ali za živež. Krompir, ki ni pripra-ven ne za eno ne za drugo in ki torej pride v poštev samo za krmljenje, se mora takoj po izkopanju pripraviti v tako stanje, da drži; to se doesže z dušenjem in ukisanjem krompirja za klajo. Pri semen-ekem krompirju si je pa treba prizadevati za tem, da se do skrajnosti za bodoče sajenje zadrži v gomoljih nahajajoče se hra-mivo, ki je v prvih dneh nastanka raetlina namenjeno za njeno prehrano, katera bo tem izdatnejša, čim boljše bo ohranjeno Ju-anivo v semenskih gomoljih. Najboljše je semenski krompir spravljen, ako se ga vklada v takozvane kleti za predkalenje. Ti^aj se krompir v malih lesenih zabojih zloži v dveh ali treh pla, steh drug na drugega tako, da pride vsak gomolj v zadostno dotiko z zrakom. Kleti za predhodno kalen je krompirja morajo biti tako zidane, da dopuščajo obilno prezrače-nje; v njih se tudi lahko doseže semenskemu krompirju potrebno temperaturo. Do začetka februarja je treba semenski krompir držati kolikor mogoče na hladnem; najboljša temperatura je tri do pet stopinj Celzija toplote. Tako se v posameznih gomoljih zniža dihanje na najnižjo mero in je manjša lastna poraba hraniva. Razume se samo po sebi, da se morajo pri iAerI semenskega krompirja, ki jo je opraviti takoj po izkopavanju, izločiti vsi pokvarjeni, poškodovani in nagniti gomolji in da se morajo v kleti za predkalenje vkladati samo zdravi gomolji. Kjer take kleti za predhodno kalen je niso na razpolago, pride kot drugi način spravljanja, ki je za prvim najboljši v po-štev vkladanje v shrambe na zemlji, pod-sipnice (Erdmieten), Nikdar se pa v te Bvrhe ne smejo izkopati jame, kajti v njih je vedno višja temperatura nego v zemeljskih shrambah, ki so postavljene vrhu talne površine. 2e pri izberi teh shramb je treba skrbno postopati. Mokrotna mesta so ravno tako' neppipravna kakor ona, ki so močno izpostavljena vremenski strani. Suha, zračna mesta imajo prednost. Za napravo takih shramb ni treba nobenih predpriprav. Krompir se čisto navadno nasipi je. n akupe, ki ne smejo biti širši od 1,20 m, tako visoko, da se sam ravno še drži. Krompir se pokrije e, slamo, najboljše rženo ali pšenično. Nat o slamnato streho pri napravi shramb nasiplje samo toliko prsti, kolikor je potrebno, da slame ne odnese veter. S tako streho ostane pokrit krompir do nastopa hude zime. Zato se v takih shrambah lahko tvori ona t%npera-tura Jd je za spravljanje krompira naj- boljša. Sele takrat, ko nastopi sorzlo vreme, ee morajo te shrambe pokriti z močno plastjo zemlje, katere višina je odvisna od najnižje temperature, ki jo je predvidoma pričakovati. Kadar potem temperatura Se pada in ni več mogoče po vrhu nasipavati prsti, iz razloga, ker je zemlja že zmrznjena, se uporablja za pokrivanje podsipnic krompirjevo zelišče (krompirjevka), ki je bilo že ob izkopavanju skrbno spravljeno. Kadar tudi tega primanjkuje, se za nadaljnje pokrivanje lahko uporaMja slama in celo e slamo pridobljeni g^oj. Pripotvča se iWno zračenje podsipnic, ki se najboljše doseže e tem, da es IX) celi dolžini poSsipnice v obliki trikota položi rešelđco iz lat, na njo pa nasiplje krompir. Ta rešetka iz lat moli preko obeh prečnih sten podsipnic; tudi njo je treba ob nastopu hladnejšega vremena pokriti, da se zabrani prehitri vdor mrzlega zraka v podispnice. Napačno bi bilo postaviti cevi za zračenje navzgor, ker bi se s tem omogočil vdor snega in dežja; že samo vdiranje mrzlega zraka lahko K pt^ipnicah povzroči ognjišča gnilobe. Na isti način, kakor se v takšnih podslp-nlcah hrani esmenski krompir, se v njih lahko spravi tudi krompir za živež, ki pride do uporabe še le spomladi ali za katerega ni bilo več prostora v kleti. Seveda je treba podsipnice stalno pregledovati radi toplote. V to svrho je za nje potreben, poseben toplomer. Ako v podsipnicah toplota preveč,narašča, se lahko doseže takoj zaželjena izenačba temperature e tem, da se odprejo končnice za zračenje, Ako se pa nasprotno vidi padec in bližan je toplote proti ničli, se doseže takoj naraščanje toplote s tem, da se nasiplje več prsti ali naložijo druga sredstva zoper mraz. У splošnem se ne priporoča, da bi sA semenski krompir prdco zime vkletU, keš BO za semenski krompir kleti vendar pre-tople in za pravilno shrambo neprikladnč. Izjema so le dobro zidane vtnf&e kleti, ki pokazujejo skozi celo leto In skoro vedno enako toploto. Kadar se pa v kleteh shranjuje za hrano namenjen krompir, je treba v tt^ih kleteh predvesm napraviti temeljiti red. Zidov je se mora na vsak način pobeliti, ti ase morajo dobro očistiti in, če le mogoče, posipati s svežo plastjo peska. Koristn oje, ako se krompir ne nasiplje n agola tla, ampak po možnosti na rešetko iz lat. S takimi bi naj bile obdane tudi stene, da lahko zrak dobro prehaja okrog cele zaloge krompirja. Tudi je priporočljivo, da. se v razdaljah 1—2 m postavijo cevi za zračenje, ki ki so napravljene iz lat in ki dopuščajo prepih zraka s iveeh smereh, , Čebelarstvo Pripravite čebelam zadostne zimske zaloge N asplofino čebelarji svojih varovancev v nobenem ozira ne zanemarjajo. Kakor povsod se najdejo tudi tukaj izjeme. Tako nekateri čebelarji ne skrbijo za to, da nosilke medu čez zimo ne bi ničesar pogrešale. Na vsak način morajo roji čez zimo imeti zadostno zalogo, da ž njo lahko pre-zhnijo; krmljenje spomladi naj bi vsekakor izostalo. Paziti se mora tudi na dobro ka^ kovost panjev in na to, da ne vsebujejo preveč trotovih celic. Gojitev oljnate repice NemSka oblastva priporočajo kmetoval-icem naj v či mvečjem obsegu gojijo olj- nato repico, ker bq na ta naSin najlalj« doseže povečanje domače proizvodnje raatm linskih maščob. Na drugi strani pa pom»> nijo pogače (Kuchen) od oljnate repice, kf jih morajo tovarne ymiti kmetovalcem^ znatno zboljšanje pri oekr4>i živinoroj« ш močnimi krmili. Strokovnjaki so ugotovUl« da nudi oljnata repica največji prideleU rastlinice maščobe na hektar, saj se dobi povprečno na hektar pri oljnati replel 800 kg maščob, medtem ko . daje hebtaai zasajen s krompirjem, preko želodca evinjei le 170 kg maščobe, 1 hektar posejan z da* Wjo, pa preko želodca ikiaviQ te 92 ma maščobe. Pretresljiv prizor Г1Ч) pmdmeetje lieniogTBida Je sedaj v omieiUh rokah. BolševMđ Ktc«l)&jo bs ve^ kalibrov« Piredm«etje-je v plamenih, И ee dvigajo vi«oko do neba. Prebivalce bo lastol rojaikl mlepoi kpoetavMi cbstreljeivaiiju; ророИооош zaprepaščeioi poektđajo oteU unWemju pAM# Mtmnk# ВјШоу* imovtM AtlACttlc^ Granatni zadetki jih obeipavajo kakor toča, ■ -. ■ vendar fioskl napadalni čolni juidSaJo za niaig&ok napro# ležečegei obrež^^ 1. iPreMKhDWAnaWk gowk(r-Mi#i£Iies-lL2 Rasno Berlin. Nemški ktalcl o^Hkoranl z ra-munekim odlikovanjem. Državni podtajnik za letalstvo, general letalcev Nienscu, je obiskal več edinic na vzhodni frontL Ka-kof poudarjajo poročila o tej vožnji državnega podtajnika je tudi ta obisk zopet doprinesel k poglobitvi nemško-rumunakega. BobojevniStva, Državni podtajnik je večjemu Številu nemških letalce* podelil sdsoJca CTjniinaka' odlikovanja. Plečikil promet ked Nemčijo In SiMJp. iSrMca Narodna baiika izroča: Vea pla^ čila med nemško državo (vključno češko, moravj^l protetorat in priključena opsemlja K 6 r n t e n, Kranjsko, Untereteiennark)] na eni in Srbijo (z Banatom, Zemlinom in okoilco) na drugi strani ee morejo opraviti izključno le potom klirinškega pro« meta. V Nemčiji aprejema plačila samo »Deutsche Verrechnungakaeee, и Sibijl pa eamo Srbska narodna banka, k п jitvi > Nadomestek za bunker K pasu utriK okrog lieningrada do ebolpai eakopanai оИориЗож OeneraUeldinanchal von Brauchltsch na otok Moon, [СРК. Ryoae, BreiWBMHoftoaeinv Blagovni promet med Hrvatsko h Nem« iijo. Določila o plačilu tovomine za pošiljke iz Hrvatske v Nemčijo bo bila tako iz-premenjeaa, da plača tovomino za hrvaški del proge odpofiiljatelj, za oetaneik proge pa prejemnik. Visoka nagrada za Izumitelj« „samofrča** v Rimu BO razpisali veliko nagrado sa tistega, ki bi ве mu prvemu posrečilo is-delati pripravo, s katero bi človek lahko letel po zraku, ne da bi ee pri tem morda posluževal letala ali kake druge pogonske isle razen svoje laakne. Kdor bi iznašel tak aparat in omogočil človeku letati po zraku brez takšnega le« tala, s k^rSnl mže zdaj leta, kdor bi torej naredil »sambfrč«, в katerim bi človek ■ pomočjo lastne sile vaj 2 km daleč in vsaj б m vtooko, dobi nagraA) 100.000 Ur. SONNTAGS- u. NACHTDIENSX dec Apotheken fa Krajaburg voQ I. Mb u. ae. > - W. SchawnlK ' ' ! 'W 8olX>ta, 4. oktobra JL»41. KARAWNKENTBOTB stran 7.@t«v< 14, ШјШјМпл nuiedihu^ in. рткШпв-ФеиЈЈЈек meik&Mijek and. џтШлек 11. LEKCIJA L%ung der Aufgabe: 1. die Kellnerin, die HUndin, die Male-rin, die Nachbarin, die Beamtin, die Leh-rerin, die Schwester, die Frau, die Tochter, die Mutter, die G&rtnerin, die Schiilerin, die Wirtin, die Gattln, die Russin. 2. Der Menech hat zwei Ohren. Der Fri-eeur schneidet die Haare und raaiert. Der Wagen ist ein Fahrzeug. Der Koch kocht. Das Feuer brennt. Das Llcht leuchtet. Elne Kerze leuchtet echlecht. 3. MoJa vožnja v Berlin traja 26 ur. Ob 16. uri pride vlak iz Wiena. Poetre-Sček bo prineeel moje kovžege. Rad bi cigarete i« ne najdem nobene trafike. Kaj boate dalali danes zvečer? MogoŽe bom šel v kino. Tu je moj potni list. Kje w danes Tvoji istarSi? Oni so danes v Krainburgu. Prosmi sobo z eno posteljo. Ml bi hoteli (radi) sobo z dvema posteljama a tekočo vodo in fcopeljo. Nepravilni glagol v sedanjem čteu. Pravilo: Nepravilni so vedno samo v 2. in 3. osebi ednine. (Zato bomo v takih primerih v besednjaku vedno O'bjavili tudi 2. oaAx) ednine, n. pr.: sehen (siehst). ■ sehen — videti ich sehe — jaz vidim du siehst — ti vidiš er eieht — on vidi w*r sehen — ml vidimo ihr aeht— vi vidite #ie eehem — oni vidijo geben — dati ich gebe — jaz dam dn gibat — ti daš er gibt — on da wir geben — mi damo ihr gebt — vi daste sie geben — oni dajo Skloni a) der bestimmte Artikel; tntanli weibL a&diL Mebrzahl (za vse S spole) 1. Fall der die das die 2. Fall, des der des der 3. Fall dera der dem den 4. Fall den die das die Rava& tako: dieser, jener; jeder, man-cher, welchey ? I b) der ^bestimmte Artikel : mfianlich welbllch e&chllch Fall Qioe eine. eiji 2. Fall einea einer einee 3. Fall etaem eiher einem 4. Fall einen eine ein Ravno tako: Was fUr ein, keln, mein, dein usw. Pravilo: Besede moškega in srednjega »pola на -e, -en in -er dobijo v drugem sklonu ednine »s« in v tretjem sklonu množine >n«. Drugače ostanejo z izjemo saglaea neizpremenjeni. 1. Fall 2. Fall 3. Fall 4. Fall 1. F&ll 2. Fall 3. Fall 4. Fall Elnisahl der Vogel dee Vogels dem Vogel den Vogel Elnzabl das Fenster dee Fensters dem Fenster das Fenster MehrzahI die V5gel der Vogel den Vdgeln die V»gel Mehnsahl die' Fenster der Feneter den Fenetera die Feneter Mit dem nnbestimmten Artikel: 1. Fall ein Vogel ein Feneter 2. Fall'' eines Vogels eines Fenstere 3. Fall einem Vogel einem Fenster 4. iFall einen Vogel ein Feneter Man fršgt a) nach Personen: 1. FaU wer? — Wer let dae? Dae let der Vater. 2. Fall weesen? — Weasen Hut ist dae? Das ist der Hut des Vaters; 3. Fall weln? — Wem bringst Du die ZeitungT Dem Vaten 4, Fall wen? — Wen lletoet Du? Den Vater. b) nach Sachwi: 1. und 4. Fall — waa? Waa iet dae? Dae iat die Zeitung. Was bringst Du? Ich bringe die Zeitung. Uebungssfttse: Ich kaim die Unterschrlft des Absenders nicht lesen. Der Rucksack dee AusflUglers ist schwer. Die Farbe ihres Bademantels ist zu dunkel. Das Glas dee Barometers ist dlinn. Diesen Thermometem fehlt das Quecksliber. Der Of en des Badezimmers funktioniert nicht. Die Tasche des Brief-trUgers 1st ganz voll. Die Wohnung des BUrgermeisters ist groB. Der Griff des BU-geleisens ist aus Holz. Diesen Dichtern fehlen heute die Gedanken. Den Apfeln fehlt die Sonne. Der Griff dieses Wffels ist aus Holž. Was fUr ein Griff ist aus Holz? Du gibst dem Vogel dae Futter, Du wirst dsn V6geln dae Futter geben. Das Brot dieses BKckera ist ausgezeichnet. Die Hilfs-arbeiter bringen den Maurem die Ziegeln. Die Maurer bauen ein Haus, Die Schuh-macher verwenden nicht nur Leder, eon-dem auch Weriwtoffe. Die Versp&tung des Dampfers Ist sehr groB. Herr Maier ver-kauft sein Vieh den H&ndlem. Geben Sie Ihrem Lehrer Ihr Heft! GemUse: Kartoffeln, Bohnen, Erbsen, Salat, Kohl, Rettich, Kraut, Sauerkraut, Gurken, Llneen, Spargel, Tomaten, Spinat, Kohlriiben, Riiben, Zwiebel, Knoblauch. Aufgabe. 1. Tvori drugi sklon naslednjih s^oetal-nlkov, s tem, da Jim predpostaviš: • a) določni in nedoločni člen, b) kein, jeder, unaer. z. B.: der Onkel — dee, eines, kelnfs, jedee, unserea Onkels. Der Vogel, der L6ffel, der Maler, der Besen. 2. Postavi v 3. sklon množine: (z. B. der Vater — den Vatem) Der Backer, der Richter, der Spiegel, dae Feneter. 3. Spregaj v sedanjem in prihodnjem бави: tragen (tr&get); 4. Setze ins Deutsche: Kdo Ima knjigo? Stric ima eno knjigo. Čigava (od koga) knjiga je to? To je stričeva knjiga. Koga pričakujem? Pričakujem »trica. Kje so ključi? Hišna pomočnica išče ključe. Tem čopičem manjkajo letine. Slikarjem prinesem čopiče. 6. Postavi v množino: Ich gebe dem Vogel das Futter. Der Schuhmacher macht die Schuhe. Er verkauft kein Leden Der Schornstein des Dampfers ist nieder. Wttrter. Absender (m) — odpoSiljatelj Ausfltlgler (m) — izletnik Baidemantel (m) — kopalni plašč Badezimmer (s) — kopalnica bauen — zidati, graditi Barometer (s) — barometer bestimmt — določen, -a, -o (gotovo) Bohne (w) — zrno (kavino), fižol Borste (w) — Setina Brieftrager (m) — pismonoša Erbse (w) — grah Dampfer (m) — parnik Dichter (m) — pesnik Fall (m) — sklon fehlen — manjkati fuiAtionieren — pravilno delovati, funkcionirati Futter (e) — krma, podloga geben (gibet) — dati (dil) Gedanke (m) — mieel GemUse (s) — zelenjava Geechlecht (e) — epol Griff (m) -v ročaj, prijem Gur^e (w) — kumara Handler (m) — trgwee, melettr Hilfeaiteiter (m) — pomožni delavec Kartoffel (w) — krompir Knoblauch (m) — čeeen Kohl (m) — ohrovt KohlrUbe (w) —, repa (kieia) Kraut (b) — жеце leeea (lieet) — čitatl (čitol) Linee (w) — leča m&nlich — mofilki, -a, «0 Maurer (m) — zidar nicht nur, sondera auch — neeamo, temveč tudi Is naše domovine Krainburg: (Izvlečki iz matrik.) Za izdajo izvlečkov iz matrik naj se na-pi^i vedno le Zentralamt v Krainburgu, kateri urad je edino pristojen, da izdaja rojstne, poročne in mrtvaške liste. Brezuspešno je ,ako se take prošnje pošiljajo na občinskega konaisarja odnosno na občinski urad, ker se e tem povzroča samo nepotrebno in zamudno pisarenje. Krainburg. (Dober uspeh nabiranja gob in jagod.) Poziv kmetijskega oddelkpa pri političnem komisarijii v Krainburgu, naj prebivalstvo pridno nabira jagode in gobe, ni bilo zaman, temveč je uspeh prav zadovoljiv. Pri 30 nakupo-valnicah v okraju Krainburg je bilo oddanih 167.000 kg jagod. Ravno tako dober uspeh je imelo nabiranje malin. Tudi gob. bodo nabrali lepo količino kar bo vsekakor pripomoglo k prehrani. St. Georgen pri Krainburgu. (Padec z drevesa.) 14 letni pastir Stanislav T r a X1 e r je vzllc izrecni prepovedi svojega službodajalca posestnika in gostilničarja Janeza GaSperlin v St. Georgen, ob deževju plezal po kostanjevih dreveish, stoječih pred hižo, da bi tresel ko^tanjf. Pri tretjem drevesu je pa postopal nekoliko preveč neprevidno, zdrknil in padel je iz precejšnje višine na tla. Padel je pa tako srečno, da je zadobil poškodbe, ki so komaj omembe vredne. Krainburg. (Nesrečen p a de c.) Pred nekaj dnvi je ing. D a m m na cesti tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Morali #0 ga prepeljati v bolnišnico v Ga-lenfels. Aeslbig. (Prvo javno zborovanje KilrntnerVolksbunda.) V nedeljo se je vršilo tukaj prvo javno zborovane Ortegruppe K VB. Udeležilo se ga je okroglo 1400 ljuid, toda samo za polovico je bilo proetora v evečano okrašeni kinodvprani doma KVB, dočim se je druga polovica zbrala pred domom in tamkaj poslušala govor, ki ga je prenašal ojačevalec. Po u-vodnih besedah Ortsgruppenfiihrerja dra. K l„e.l je goyoril l^ezirksfiihrer okrožja Ra/dma^nedorf, Kreisleiter Ko 1 i n i t z. Njegova navdu8evB.lha Izvajanja o načelnih vprašanjih so povzročila, da je ta prva manifestacija imela popoleri uspeh in hkrati dala lepo prognozo za nadaljnje delo KVB. Altlaak. (K&rntner Volksbund.) Dolgo je naa Ortegruppa Karntner Volks-bunda molčala, kot bi je niti ne bilo. Ali to je le posledica pridnega dela; vpisovanja in izpolnjevanja -prijavnih pol. Saj smo ^ozi dva meseca dan za dnem pisali na 4 ali 5 pisalnih strojih s prostovoljnimi pisarniškimi močmi. Sad tega je čez 3.000 izpolnjenih pol! Ljudstvo, zavedajoče se koristi in važnosti tega dela, je prihajalo točno in je bilo res disciplinirano, kar nam je še posebno pripomoglo, da smo v tako kratkem času dovršili toliko dela. Vse delo se je zmanjšalo toliko, da so uradne ure za stranke le v torkih in petkih od 16. do 18. ure. Vsak kdor ima opravka v strankinem uradu naj se. obrača na Ortsgruppenfiihrerja le v teh urah! Prav taJio se opozarjajo vsi oni, ki iz kakršnega koli vzroka nieo mogli priti do sedaj podpisati svoje pole, naj se čim prej zglast v teh uradnih urah. Prebivalstvo т>а вај se zaveda, če bo imelo priliko popolnoma spoznati lepe in koristne namene Velike Nemfflte države, ki hoče svoje ugrabljene kraje zopet zbrati v rfcupnem domu. Aeelitig. (Nezgode.) Na potu v delavnico je sedemnajst let stari Stanislav P u-zelj iz Aaelinga padel s kolesa in si zvil desni sJde pv kolenu. — Delavcu Albertu Skrabl iz Birnbaum se je pa raznesel pločevinasti boben ter ga težko poškodoval na glavi. Oba ranjenca sta bila sprejeta v bolnišnico Aesllng. Assling. (Nogomet.) Pred številno publiko se je na igrišču KIG Assling vršila dne 28. septembra nogometna igra med moštvom Assling in Krainburg. Borba ja tudiii tokrat zopet končala v neprilog enaj-storice iz Asslinga, ki je z dvema proti tremi goli podlegla zmagovalcem iz Krain-burga. Gutenstein. (Novaučiteljica.) Učiteljica Aurelia Di e 1 a c h e r bila doslej nastavljena na šoli Tiffen v Kaemten, a se je prostovoljno javila za službo na v Kaemten zopet priključenerh ozemlju in bila zato dodeljena šoli v Kottelbach, občina Gutenstein, ter postala takoj priljubljena med prebivalstvom tako pri odraslih kakor pri otrocih. Njeni prednici, učiteljici A d 1 a s-s k a, ki je bila premeščena v Stein, je bila za njeno tukajšnje uspešno delovanje izrečena zahvala. Pravali. (Zopet predstave v ki« n u.) Pred kratkim se je tukaj vršila predstava Gaufilmstelle NSDAP. Največje zanimanje je vzbujal nemški tedenski pregled. Film >Moi^enrotf je pričal o junaški službi nemške mornarice. fclutenetein. (Nezgoda.) V jeklami Streiteben zaposleni pomožni delavec Gregor Wertschko je v livarji stopil na tam nakopičeno še žarečo žlindro, ki je bila posuta s peskom, in dobil opekline na levi nogi. St. Veit bel Laibach. (Smrtnanesre-č a.) Sedem let stari deček Andrej K r e-g a r je padel na vroč štJdilnik takb, da se je čezenj razlil lonec kipele vode. Nesrečni deček je kmalu umrl vsled težkih opeklin, ki jih je zadobil na celem telesu. Zopet sovjetski lovci — padalci v Bolgariji Sofija, 3. oktobra. Kakor se nam poroča od podučene strani, so na železiški progi Philippo{)el—Svilengrad zopet pristali sovjetski lovci - padalci. Gre tukaj za celo skupino padalcev, kojih števila še niso ugotovili, ki so jih pa bolgarska policija in oddelki Wehrmacht že obkolili. Našli in na . .varno so, tudi že spravili,ves material, ki so ga padalci odvrgli (strojnice, velike peklenske, stroje, in močno radijske - oddajne aparate), kar se natanko ujema z opremo sovjetskih padalcev in saboterjev, ki so jih že prej napravili neškodljive. Oklopnj vozovi na pohodu! . V-blleokvitem ^epipu-je ^za. etreljaa.;« pripravljen top za obrambo proti oklopnicam. A že tudi privod »kozi »treiuo polje,prva pofia^t na razdaljo'20 m. Pćvelj«: totrelitl! tft v gosfh eerljđb IzetreJJajo hladnokrvni topniCarji (Pak) ' hSCo za legQ v truplo Jeklenega VelUcaaa. (PK. Hei^ech, IPreeee-HoffnjBmn, Zandeer-Muitlplex-K.), Quecksliber (e) — živo srebro , Rettich (m) — redkev Richter (m) — sodnik > RuckgfwA (m) — nahrbtnik RUbe (w) — repa e&chlich — ■rednjl, •« (вјроЦ Saiat (m) — eolata Satierkraut (e) — klelo zelje sehen (siehst) — videti (vidi#) Schornstein (m) — dimnik Spargel (m) — SpargelJ Thermometer, (s) — termometer : Tomate ,Cw) — paradižnik tVageii (tr&gst) — nositi, (nosil.) unbeptinm^ — nedoločen, -a, н) (negotov) Unterschrlft (w)—podpis Vleh M— wetblich — žetudcl, » -o wem? — komu? wen? — koga? weeseri? — čigav, -a, -o Werkatoff (m) — tovarnlSko blago Zwiebel (w^ geWa BtT« i. — Ste». TI. KARAWNKEN-BOTE Sobota, 4. oktobra 194%. SitMspieie Allgemlm HlmtrtBhand 6.w.h.H. ■ Zweigsftlle Yeldw ASSLING: 4. X. 18,30 Uhr; 5. X. 15,30 und 18,30 Uhr; 6. X. 18,30 Uhr 7 JAHRE PECH Fiir Jiigendliche zugelaeeen! 7. X. 18,30 Uhr; 8. X. 18,80 Uhr DAS HERZ DER KOENIGIN Fiir Jugenđliche nicht zugz Nakup brezovih hlodov Lacicfabrik tudwig akti en6esellsch aft Domschale M arx Baumwollspinnerei und Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Weberei, Gamffirberei und Bleiche, Stuckbleiche und Appretur TANNINFABRIK zwischenwAssern fMg^mUr ^ejchdć^fe: Pinotan H, Pinotan CC, Pinotan CC Sp, Ficht«nrindenextrakt, K#-. moten TF u. TC, Summach etz. Ladislaus & М- Schuslerschifz Stdekexju / ^^ШЈт4фо4хки Lees bei Veldes PLAMEN Schmiedegenossenschaff m. b. H. Bou- und Schuhnagel. • Handels-schrauben. • Isolaforensfuhzen. Skibindungen • Kunsfschmiede. Ml •Ч!'П- i i il w il-r SODKSRNTEN BANK FOR KARNTEN AktiengesellschaftKLAQENFURT Zweigstellont VILLACH, SPITTAL a/d Drau. W0LFSBER8 8Шадав aai Sptubaohet a. te laofrader Reo&Haagr, gayfilhrl lehen a. empUehll ticb Hit die OarebUhtaaff аПвг BankgetchSfft AuskOnfte •rteilt: Harmonn Krombholx-Kralnburg, Hotel Eurepci |#d#n Montag, Mlttwoch und Fraltae von 10 bla IS Uhr Hedic-Hiklavc Zwischenwassern EXTILFABRIK ,1 k G. m. b. H. ^ ШјШ plijl |;ш ln!m M'iii i!i;| :!::Ш ШП:; a M B Spinnerei - Weberei Bleicherei - Farberei Appretur JARSCHE POST DOMSCHALE Rudolf Vfidmar т^тт/Шшшш^т^ттшт^ш M«chanisch« Weberei Tschemubdi • Post Dorascliole Eisen^ Materiol^ Farhen und Glaswarenhandlung FRANZ B E R J A K • KRAimmc iiipnnmmn KRAINBUR0ER TEXTILFABRIKEN 8. m. b. H. | T JUlIUUnUlin KR4>HBURG