v
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Št. 22.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4‘— poluletna . . „ 2-— Četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. „ 0'10
V Ljubljani, dne 26. aprila 1912.
Leto VII.
Veliko, močno, neugnano sovraštvo proti liberalstvn!
(Iz govora dr. Kreka na občnem zboru Avstrijske kršč. tobačne delavske zveze, skupina Ljubljana.)
Poslanec dr. Krek izvaja med drugim:
Pred vsem opozarjam na tiste, ki niso v nobeno strokovno organizacijo vpisani. Takih je še precej. Če pride k meni kak tak ali k kakemu drugemu našemu poslancu, mu povem, da za takega ne storim nobene stopnje, da zanj ne napravim nobene stvari. Kakor delamo poslanci, ravno tako postopajte Vi s takimi ljudmi. To ni Vaš tovariš, če še tega ne stori, da bi bil član kake delavske strokovno organizacije. Ne govorite in ne občujte ž njim.
Veseli me, ker med Vami od leta do leta napreduje in se množi zavednost. Trezne sodbe je med Vami vedno več; kakor tudi razuma in treznega preudarka.
Tretja reč, ki me je zelo razveselila je pa, da je prišlo tudi več moških v našo sredo in da se je tudi tam pričel led tajati. Naj tudi med moškimi delavci napreduje naša organizacija.
Zdaj pa nekaj splošnih reči. Ni še dolgo, ko je obravnaval državni zbor postavo, da bi smela samo država kopati premog. Ob tej priliki se je pokazalo, da je še precej poslancev, zlasti liberalnih, ki sodijo, da ne sme država imeti nobenih podjetij. Ta misel je zvezana s tistimi liberalnimi načeli, proti katerim se z vso silo borim in se bom boril, dokler bom živel. Nemški liberalec Giinther je ob priliki tudi govoril o tobačnih tvornicali in izvajal, kako da je na Nemškem vse bolje izpeljano. V Nemčiji namreč nimajo tobačnega monopola, marveč je naložen na tobak le davek, prodaja je pa prosta. Giinther je tudi omenjal delavstvo in pa trafikante. Gtintherja smo sicer zavrnili, a stvar je le zelo nevarna.
Ko je prvič nastopila ljudska zbornica, je pri vladi kazalo, da ima smisel pokazati skrb za ljudstvo in da se podržavijo na primer pre-mogokopi. Takrat je ta misel zmagovala. Zdaj, ko je dobil liberalizem več moči, ta misel peša. Vlada je še leta 1908 predlagala, da prevzame država lahko vse rudarske prostoslede po treh letih, če jih lastniki v treh letih ne prično izkoriščati, v sedanji postavi pa šele po
desetih letih. Misel podržavljenja je padla. Vsak liberalec zavzema stališče, da naj bi država nalagala samo davke in opravljala varnostne policijske posle, a vse proizvajanje, železnice itd. naj bi bilo v rokah zasebnikov. Vsi liberalni listi zato strašno zabavljajo, kako da je po državnih podjetjih vse za nič. In nevarnost obstaja, da pridemo do tega, da država opusti svoj tobačni monopol in prepusti izdelavo tobaka zasebnim špekulantom, na tobak pa naloži velik davek.
Opozarjam zato:
Po državnih podjetjih ne smemo gledati le slabih, marveč tudi dobre stvari. Ne smemo se zaviti v tisto črnogledost, ki vidi le slabo. Liberalec to sprejme in po svojem časopisju pritiska na to, da bi vlada opustila svoja podjetja.	t
To je pa velika nevarnost in zato prosim, ne glejte le slabih, ampak tudi dobre stvari.
Imejte vedno kot svoje živo prepričanje, da je največji vrag liberalna misel, ker ta dela le to, kar škoduje ljudstvu. Ni hujšega sovražnika ljudstva, kakor liberalizem. Kamorkoli pogledamo, vidimo, da kamorkoli sega vpliv liberalizma, škoduje le ljudstvu. To nas uči strašna nesreča ladje »Titanica« to nas uči tudi zgodovina stavke na Angleškem. Liberalizem podira srečo, mir, zadovoljnost. Socialno demo-kraška stranka zato ni delavska stranka, ker gre tolikrat z liberalci, to ljudstvu škodljivo stranko.
Ustrašil som se, ko sem čul v državni zbornici, v ljudski zbornici, razvijati načela, da naj bi opustila država tobačne tvornice. Naj država tvornice opusti, kako bodo živele delavke in delavci! Osobito delavke! Saj veste, kako drugod izrabljajo žensko! Konkurenca bi bil& večja. Misel sama je s stališča državnih financ izpeljiva. To niso mraške sanje. Za Giintherjem stoje bogataši, ki komaj čakajo, kdaj da bi pograbili izdelovanje tobaka. Če ne bo delavstvo držalo skupaj, pride čas, ko je mogoče, da se to izpelje.
Vse, kar je delavstvo doseglo, se, če se to zgodi, lahko izpodmakne in pade.
Kar je delavstvo po tobačnih tvornicali doseglo, je doseglo po organizaciji delavstva in pa vsled kontrole javnosti.
Giinther je tudi želel, da naj bi se trafike odpravile in da naj bi se tobačni izdelki prosto prodajali. Liberalec nima srca za vdove 'in sirote ubogih državnih uslužbencev, ki imajo zdaj mal zaslužek po trafikah.
Smisla za majhne ljudi liberalec nima in ga nikdar imel ni in ga ne bo imel. Živeti hočemo mi za največjega reveža. Zanimati se moramo za to, kako revež živi. Tako uči in tak je duh krščanstva.
Nesite s seboj s tega shoda: Veliko, močno, neugnano sovraštvo proti liberalstvu! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gospodu Miroslavu Malovrhu, glavnemu uredniku »Slovenskega Naroda«. Vaš list je popolnoma nasedel nezanesljivim Vašim idrijskim dopisnikarskim čenčam, ki čenčajo v svojih dolgoveznih dopisih iz Idrije, da je gospod Kanduč pisal našemu listu gotove članke. Kanduč jih ni niti pisal, niti inspiriral, kar vzemite na znanje in postopajte tako, kakor morate kot časnikar po tej naši oficielni uredniški izjavi postopati!
Denuncijantje.
»Slov. Narod« je dne 17. t. m. v nekem dopisu iz Idrije podtikal, da je pisar Iv. Kanduč uradne spise izdajal državnemu poslancu Jos. Gostinčarju. Dopisnik je vedoma neopravičeno obdolžil Kanduča iz denucijantskega namena, ker mu je hotel škodovati in iz nevoščljivosti, ker naprednjaki med mladino nimajo kaj dosti vrednega. Z Dunaja smo dobili naslednjo
izjavo.
Z ozirom na notico v »Slov. Narodu« izjavljam, da nisem dobil od gospoda Kanduča nikdar kakega uradnega spisa v roko. — Josip Gostinčar. Dunaj, 18. aprila 1912.
Na smrt obsojeni kralj.
(Zgodovinska povest.)
(Dalje.)
Kmečko oblečeni 40 do 50 let stari mož je sedel v čolnu in vesljal z močjo, hladnokrvno in spretno skozi visoke, divj(e valove. Čoln se je približal nasprotnemu bregu počasi med stoterimi nevarnostmi, mirno a gotovo, tako da se je brodniku v vseh telesnih vajah mojstrsko izurjeni kralj le čudil. Ko zadene čoln na breg, skoči iz njega brodar s tisto varnostjo in gibčnostjo, ki diči vse hribovce. Ko potegne čoln z vrvjo popolnoma k bregu, reče:
»Gospoda, brez skrbi stopita v čoln!«
»In nanja konja?« vpraša kralj.
»Lahko za nami plavata. Uzde kratko zvežita tako, da moreta moleti glavi iz vode. Brez vsake nevarnosti tako preplavata reko.«
Don Pedro in Fernando ubogata, kar jima svetuje brodnik in res brez vsake nesreče, dasi v veliki nevarnosti prispejo onstran reke.
Drzni brodar prime uzdi obeh konj, ki se treseta strahu in ju vodi po precej gladki stezi h koči. Don Pedro in Fernando mu sledita brez strahu.
Mladenič kmečko oblečen jim hiti nasproti, spoštljivo pozdravi gosta in vodi konja v hlev.
»Kdo je mladi mož?« vpraša kralj.
»Moj sin Manuel, gospod.«
»Zakaj prepusti mladi, krepki mladenič očetu dvakratno nevarno vožnjo čez deročo reko?« vpraša kralj.
Ko sem začul iz daljave, da trobentata, sem ga odposlal v pol ure oddaljeno vas Carmono, da prinese živila. Znal sem, da je v sosednjih gozdeli velik lov, zato sem liotel pogostiti tiste, ki so se morebiti izgubili. Manuel je moral napraviti težavnejšo in nevarnejšo pot, kakor jaz in čudim se, ker se je že vrnil. Manuel je srčen deček, ki bi bil takoj skočil v reko, če bi bil videl, da se nahajam jaz ali vi v nevarnosti.«
»Tvoj sin mi jo ravno tako všeč, kakor mi tudi ti dopadaš. A kako se zoveš?«
»Juan Pasqual.«
»Dobro, Juan Pasqual! Gotovo si že uganil, da sva plemiča in kraljeva služabnika, ki morata biti v teh nevarnih dneh precidna, a s polnim zaupanjem sprejmeva tvojo gostoljubnost.«
Juan Pasqual se je le smehljal in se tujcema globoko poklonil. Peljal ju je v svojo najboljšo sobo. Miza jo bila z jedili bogato pokrita, na ognjišču je plapolal visok ogenj. Pasqual je mislil na najvažnejše stvari v takih okolnostih, na mraz in na lakoto.
»Če milostljiva gospoda želita, vama lahko postrežem s suho obleko, ki je seveda iz slabega blaga napravljena, z obleko, ki jo nosiva z Ma-nueloin le ob praznikih.«
»če to želiva. Mislim, da. Z veseljem sprej-meva tvojo ponudbo. Hitro obleko, ker rad priznam, da me z jedili pokrita miza tudi zelo mika.«
Juan Pasqual je odprl malo sobo, kjer sta stali dve postelji in kjer je gorel ogenj. Iz omare je vzel nekaj obleke in perila, jo položil na dva stola in pustil gosta sama. Lovca sta se hitro preoblekla.
»No, Fernando, kako meniš, ali bi bila bolje sprejeta, če bi bil povedal, kdo da sem?«
»Najin gostitelj bi morebiti bolj spoštljivo postopal, a gotovo manj prisrčno.«
»Ravno ta prisrčnost mi ugaja. Ob svojih izletih, ko me niso poznali, sem dobil že marsikak dober svet, nikdar pa ne od tistih, ki se kraljem le hlinijo. Hočem, da mož čisto prosto govori.«
»To ne bo težavno, milostljivi gospod. Mislim, da ste o resnicoljubju najinega gospodarja lahko prepričani. O Vaši Visokosti itak ne more drugega kakor dobro govoriti.«
»Hočem čuti«, odgovori nekako dvomljivo Don Pedro.
Ko sta se kralj in njegov spremljevalec preoblekla in se dovolj nasmejala svoji izpreme-njeni zunanjosti, sta se podala v sosedno sobo, kjer je bila večerja že pripravljena in ju je čakal Pasqual s svojo ženo in svojim sinom.
»Kaj pa to«, vpraša kralj. »Vidim, da je samo za dve osebi miza pripravljena?«
Gospod poslanec je sam od sebe, ne vprašan In ne naprošen podal zgoraj navedeno izjavo takoj, ko je čital grdo laž v »Narodu«. Hvala mu!
Idrijski liberalci in resnica.
Kdor še ne ve, kaka skrpucala so »Narodovi« dopisi, se lahko o tem prepriča v zadnjem članku, v katerem polemizira z dopisnikom »Naše Moči« in kljub našemu svoječasnemu nasprotnem odgovoru še vedno trdi, da jih piše naš somišljenik Kanduč, češ, vse se vjema: slog in pisavo poznam, šifra K. pa tudi ni druzega kakor Kandučeva začetnica. Pač res! Z liberalno pametjo se vse vjema, kadar je mogoče koga krivično dcnuncirati; pa dandanes se za take obdolžitve od strani onemogle liberalne muhe nihče ne briga. Urednik »Naše Moči« in pisec teh vrstic najbolje vesta, kako velika laž in oslarija je »Narodova« trditev. Pri tej priliki se spomnimo na Gostinčarjevo volitev za državnega poslanca. Takrat je bil nekdo na Notranjskem vaše liberalce in liberalčke tako potegnil, da se je vse smejalo, liberalci so pa pihali kakor gadje, kajti dopis, ki je bil po celem okraju razposlan, je bil za našo stranko najboljša agitacija. Splošno se je govorilo, da je liberalec T. svoje lastne pristaše potegnil, ker so sc bili nekaj sporekli, »Slovenski Narod« je pa prav po Sturmovi metodi obdolžil našega pristaša J. Z., kajti tudi takrat se je vse ujemalo: pisava, slog itd., samo v tem je bilo z resnico v nasprotju, da obdolženca niti v Idriji ni bilo in je o dopisu šele pozneje zvedel. Nič ni pomagalo, da je za vse liberalne neumnosti vneti Tinče rokopis v oknu izložil, da so nagrado razpisali, učene pismouke za svet vprašali in pred sodiščem ne-ovržno »dokazali«, da je vse to res, kar trdijo, in nič drugače. Liberalna blamaža je bila tako popolna, kakor je sedaj v Kandučevi zadevi, to timbolj, ker so trdili, da so podatke dobili od »zanesljive klerikalne strani«; to so bili namreč ljudje, ki se prištevajo med nas, obenem pa tudi z liberalci zaupno občujejo in jih torej vsak rad potegne, kjer jih more!	K.
•' * ★ ★
Kadar bo »Slovenski Narod« zopet pisal o »čednih ljudeh, klerikalnih izobražencih, poštenjakih« in podobnih, naj si čitatelji naše nasprotnike ogledajo, in prepričali se bodo, da to zanje v polni meri velja, kar našim predbaci-vajo. Zato naj »Slovenski Narod« v prihodnje o onem liberainem inteligentu piše, ki je pri občinski seji svoje tovariše z besedo: »slavni gospod odbor« ogovoril; imenuje naj tistega, ki je našemu pristašu priporočal, naj škodo vsled klavže še enkrat višje ceni, kakor je bila v resnici. Opiše naj onega liberalnega uradnika, ki je pri občinski seji glasoval proti G. razredu v našem nunskem samostanu, četudi so mu v njem hčer vzgojili in ima sedaj kot samostanska učiteljica zanesljivo službo. Pove naj dalje, iz kake posode je učitelj G. klobase jedel in kako je bivši liberalni župan pri seji o priliki imenovanja realčnega kateheta vrgel zganjeno polo na mizo, češ, tukaj je izpričevalo, da je iz-pitan, četudi ni dotični gospod imel nobenih izpitov in torej tudi nobenega izpričevala ter je bila pola na mizi samo prazen papir, kateremu so občinski odborniki slepo verjeli, ker si ga ni nihče upal pogledati. Zanimivo bi bilo povedati, kako znani T. vedno črez S. L. S. zabavlja, njegov brat pa skrivoma pri naših pristaših za pomoč prosi. Mesto, da čez naše ljudi lažete, raje o svojih resnico pišite! Še nedavno, meseca pro-
»Ali pričakujete še drugih tovarišev, gospod«, vpraša Pasqual.
»Ne, vprašam le, če si ti s svojo rodbino že večerjal?«
»Še ne, gospod, a ne spodobi se nam revežem, da sedimo skupaj s tako visokima gospodoma. Pri večerji Vama hočemo streči in ko bosta vidva povečerjala, poskrbimo tudi za se.«
»Pri sv. Jakobu ne bo tako! zakliče kralj. S svojo ženo prisedi k mizi, streže naj nam pa tvoj sin, ker je kot najmlajši dolžan, da streže starejšim. Manuel, imenujem te za svojega točaja.
Ali prevzameš to čast?«
»Da, nocoj, gospod, ker ste naš gost.«
»Kaj praviš, ali bi tako mesto bogatemu plemiču odklonil?«
»Da, gospod.«
»Tudi mogočnemu knezu?«
»Tudi, gospod.«
»Ali tudi kralju?«
»Vedno bi odklonil.«
»Zakaj?«
»Rajši sem zadnji med svobodnimi hribovci, kot prvi med služabniki.«
»Oče Pasqual«, je. rekel Don Pedro, ko se je
senca, se je pri občinski seji trdilo, da sta z liberalno občinsko službeno pragmatiko dr. Šušteršič in dr. Lampe v zvezi, dasi liberalna pragmatika ni druzega, kakor navadna plonkari-ja prejšnje občinske pragmatike, in je škoda stroškov, ki so se za zeleno knjižico izdali. — Za danes toliko, o priliki lahko nadaljujemo.
K.
Tobačno delavstvo.
Tobačni delavci! Tobačne delavke!
Na uvodnem mestu današnjega lista Citate v govoru poslanca dr. Kreka, kako da liberalci v državnem zboru delajo na to, da bi država opustila tobačne tvornice, jih prodala zasebnim delavskim krvosesom bogatašem in tako udarila delavke in delavce. Proti tem naklepom mora tobačno delavstvo najodločnejše protesti-ratil Podporno društvo delavcev in delavk ljubljanske c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani priredi zato na svojem občnem zboru v ponedeljek dne 29. t. m. oh četrt na 7 zvečer v Ljudskem domu protestni shod proti nakanam liberalcev. Delavci! Delavke! V ponedeljek vse in vsi, ki ste in ki hočete postati člani Podpornega društva, na občni zbor!
Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tvornice
vabi na občni zbor, ki se vrši v ponedeljek dne 29. aprila leta 1912 ob četrt na 7. uro v Ljudskem Domu. Spored: 1. Nagovor predsednika.
2.	Poročila tajništva, blagajništva in nadzorstva. 2. Izprememba pravil. Poročata tajnica M. Andlovec in urednik M. Moškerc. 4. Volitev odbora. 5. Govor poslanca dr. Kreka. — Glede na važnost sporeda so vse članice in člani dolžni, da se občnega zbora udeleže! — Za odbor: A. Čatar, predsednik. M. Andlovec, tajnica.
Smrt vzornega delavca. Z Viča. Na Veliko nedeljo dopoldne je na državni cesta padel s kolesa hišni posestnik in delavec tobačne tovarne Josip Kušar (Goričevec) iz Nove vasi. Priletel je ob cestni kamen tako nesrečno, da se je smrtno nevarno poškodoval. Moral se je v bolnišnici podvreči operaciji. Upali smo, da bo blagi Jože okreval in se vrnil zdrav iz bolnišnice. A naše upanje je trajalo le nekaj dni. Dne 16. aprila smo prejeli iz bolnišnice žalostno vest: Jože je umrl. Minuli četrtek smo na meji župnije čakali mrtvaškega vozu, na katerem je počivalo truplo pokojnika. Dasi je bil Jože pri-prost delavec, vendar, ako vpoštevamo nenavadno število pogrebcev, lahko rečemo, da tako ve!'kih pogrebov smo še malo videli na Viču. Posebno je bilo mnogoštevilno zastopano vrlo delavstvo tobačne tovarne. Kdor je le mogel, je prihitel k pogrebu, da je skazal zadnjo ljubezen svojemu priljubljenemu tovarišu. Delavstvo tobačne tovarne je pokazalo svojo ljubezen do pokojnika tudi dejansko s tem, da so za osirotelo rodbino njegovo nabrali v tovarni do 111 kron. Je bil pa res pokojni Jože v obče priljubljen, bodisi pri svojih višjih kakor tudi pri svojih tovariših. Na smrt se je kaj spodbudno pripravljal in se je tolažil s tem, da ni takoj mrtev obležal, ampak mu je bila prilika dana, se zadostno pripraviti za večnost. Na pokopališču so mu pevci tukajšnjega katoliškega izobraževalnega društva v slovo zapeli dve žalo-stinki. Nobeno oko ni bilo suho, ko smo se poslovili od rajnika. Za pokojnim ne žaluje samo vdova z osmimi sirotami otroci, ampak žalujemo tudi pni, ker smo s pokojnim Jožefom izgubili odločnega pristaša, ki je vedno neustrašeno ostal zvest zastavi krščansko socialnega delavstva.
vsedel k mizi, »tvoj sin je zelo ponosen. A hvaležen sem mu, ker je danes svoja načela opustil.«
»Te je storil zato, ker sta danes več, kakor plemič, več kakor knez in več kakor kralj«, je odgovoril Pasqual.
»Kaj pa sem danes«, začudeno vpraša Don Pedro?
»Danes ste naš gost«, odgovori Pasqual in se prikloni. Bog nam Vas je poslal, medtem ko plemiče, kneze in kralja . . •«
»Pošilja vrag, ni li res«, zakliče Don Pedro in pomoli svoj kozarec Manuelu, ki stoji za njim.
»Tega ravno nisem hotel reči. A če premišljam, kako se godi v Kastiliji, v naši ubogi kraljevini, bi skoraj res včasih mislil, da je tako.«
Don Pedro se je vgriznil v ustnici in je svoj kozarec, ne da bi ga izpil, postavil na mizo.
Fernando de Castro, dvorjan, je pa prebledel.
»Kar bi rad povedal«, je rekla Juana, Pasqualova žena, »bi bilo pač bolje, da ohraniš za se.«
»Mati, pusti, da oče govori, ker kar pove, dobro pove«, pristavi Manuel.
Občni zbor Avstrijske krščanske tobačne de-alvske zveze, krajna skupina Ljubljana, se je
vršil v ponedeljek. Vsa načelstvena poročila so se odobrila. Ker objavi »Glasnik« natančno poročilo, zato le poročamo, da se je sestavil odbor skupine tako-le: Savenz Jožef, predsednik; Novak Tomaž, njegov namestnik; Blejec Marija, tajnica; Bučar Terezija, tajnice namestnica; Češnovar Ana, blagajničarka; Vode Franja, namestnica blagajničarke. Ostali odborniki in odbornice:	Bitenc Alojzija, Debevc Ivanka,
Knez Ana, Krapež Marija, Šarc Marija, Varšek Matevž. Pregledovalci računov so: Helena Koprivc, Ivan Peklaj in Ivan Zajc. Nato je govoril poslanec dr. Krek. Njegov govor čitate na uvodnem mestu. Predsednik Savenz zaključi nato občni zbor.
Tobačni delavci! Tobačne delavke!
Načelstva naših organizacij Vas obveščajo, da poslujejo vsako sredo, razen prve srede v mescu, v društveni sobi pri Krčonu zaupniki naših organizacij. Delavci in delavke, ki imate kako zadevo, ki tiče ljubljanskega rotovža, se ob sredah zglasite pri Krčonu, kjer bo sprejemal Vaše informacije Vaš sotovariš, občinski svetnik Tomaž Novak.
Zahvala.
Za izkazano sočutje povodom bridke izgube matere Jerice Žerovnik, bivše delavke v c. kr. tobačni tovarni v pokoju, kakor tudi za časteče spremstvo k večnemu počitku, izrekam vsem udeležencem c. kr. tobačne tovarne kakor tudi vsem drugim, osobito pa cenjenim darovalcem venca, naj iskrenejšo zahvalo. — V Ljubljani, 22. aprila 1912. — Žalujoča hčerka Marija.
Zahvala.
Za odkritosrčno sočutje med boleznijo in na dan pogreba našega dragega nam očeta Josipa Kušarja izrekamo naj toplejšo zahvalo, zlasti jrrečastiti viški duhovščini, slavnemu pevskemu zboru Krščanskega slovenskega izobraževalnega društva na Viču, načelstvu Podpornega društva delavstva tobačne tvornice, krajne skupine Ljubljana Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze in krajne skupine tobačne tvornice J. S. Z., vrlemu delavstvu tobačne tvornice in vsem, ki so nepozabnega nam očeti spremili do groba. — Žalujoča rodbina Ku-šarjeva.
Ilca raci pretl dejanjem, kakor ga je izpoznati iz V5u LUdl naslednjega pisanja Nj. ekscelence barona Freytagh-Loringhoven, svčtnika vezelskega plemstva in ruskega pravega državnega svčta v Arcnsburgu, Kommandantenstralle 5, Osel, gouv. Livlandija. — Nj.ekscelenca piše: „Smatram za svojo dolžnost na-pram človeštvu, priporočati povsod, kjer le morem izvrsten Fellerjev Iluld z. v. z. „Elsafluid“. Nato krasno sredstvo sem opozoril svojega nekdanjega prijatelja izza šolskih let, sedaj zdravnika v Petersburgu; imel sem pa tudi priliko, nekega drugega petersburškega zdravnika, ki ima ravnotam slovečo lužno kopel, s pomočjo Fellerjevega Elzafluida ozdraviti hudega revmatizma v ramah, potem, ko mu niti lastna sredstva niso mogla pomagati. Tudi neki zdravnik v Danzig-u na Pruskem uporablja Fellerjev fluid — in tako želim v blaginjo vsega človeštva, da bi se to sredstvo razširilo povsod širom sveta, izumitelju pa prineslo zasluženo slavo.“ Upamo, da bodo tudi naši bravci to sredstvo poizkusili. 12 steklenic na poizkušnjo velja franko 5 K pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici. Elzatrg, št. 264 (Hrvatsko).
Železničar.
Tomaž Klobčič f. Kdo ga ni poznal Tomaža skromnega možaka, delavca tukajšnjega južnega kolodvora, ki je bil dolgo vrsto zadnjih let
»Da, brez dvoma«, reče kralj, »kar oče reče, je dobro. A prijatelj, govorite jasnejše. Kaj Vam glede na vlado in glede na kralja ni všeč?«
»Saj ni noči, ko bi se v Sevilli ne kradlo in ne morilo . . .«
»Zato kralj ne more biti odgovoren, marveč veliki sodnik in načelnik policije, ki ima žal celo pravico, da lahko kralja povabi prod svoj sodni stol in ga kaznuje«, odgovori Fernando.
»Zakaj veliki sodnik ne stori svoje dolžnosti«, vpraša Pasqual?
»Povzročiteljev vseh hudodelstev, ki sc zgode v tako velikem mestu, ne more poznati«, odgovori kralj.
»To bi moral znati ... in če bi bil jaz, česar me Bog obvaruj, kralj Don Pedro, bi ga prisilil, da izsledi zločince.«
»Kako bi to storil, prijatelj Pasqual?«
»S svojim premoženjem bi moral biti odgovoren za vse tatvine, za umore pa s svojo glavo.«
»Kdo bi pod takimi pogoji prevzel tako službo?«
»Vsak pošten mož.«
»Ali ne znaš, da so pošteni možje zelo redki?«
Zaužijte, ako ste nahodni, hripavi zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo K 5-—, 2 tucata K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici Elsatrg 204 (Ilrvatsko).
avizer za brzovozno blago. In vsak, kdor ga je poznal, mora priznati, da je bil Tomaž vzor krščanskega moža in družinskega očeta, ki je kljub svojim jako pičlim dohodkom vzgojil svoje otroke tako, da si bodo lažje služili vsakdanjega kruha, kakor si ga je pa on. Služil je južni železnici od leta 1881., dokler je mogel, pred nekaj pol letom ga je napadla pljučna bolezen, kateri je dne 17. t. m. podlegel. Da je bil Tomaž Klobčič ne samo pri svojih sotovariših, ampak tudi v drugih krogih priljubljen in spoštovan, to priča njegov pogreb. Poleg sorodnikov so se pogreba v obilnem številu udeležili službe prosti uradniki in uslužbenci, več c. kr. državnih uradnikov ter deputacija S. K. S. Z. Oddelek glasbenega društva »Ljubljane« mu je zapel pri domu in pri predoru na Martinovi cesti dve ginljivi pesmici v slovo. Prometna zveza, skupina Ljubljana, se poslavlja od svojega dolgoletnega zvestega člana z besedami: Tomaž, počivaj v miru; mi ti ohranimo trajen spomin!
Odlikovanje. Tovariš Ivan Krulc, skladiščni delavec južne železnice v Ljubljani, je dobil podeljeno častno svetinjo za iOletno zvesto službovanje. Odlikovanec služi podjetju od 4. aprila 1872, in če pomislimo slabo plačo in to dolgo dobo napornega dela, si pač ne moremo kaj, da ne bi temu veteranu — članu Prometne zveze zaklicali iz prijateljskega srca in navdušeno: Bog ga živi in ohrani enako krepkega še mnoga leta!
Članom Prometne zveze Bohinjske proge.
Kakor je bilo že v 19. številki »Naše Moči« javljeno, da se vrši v nedeljo, dne 5. maja javni železniški shod v Podbrdu. Torej prosimo še enkrat vse člane in prijatelje krščansko mislečih železničarjev, da se tega shoda polnoštevilno udeleže. Pripeljite tudi žene s seboj! Shod se vrši ob pol 4. uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva v Podbrdu. Spored: 1. Državni zbor in železničarji, poroča gospod državni poslanec Josip Gostinčar. 2. Železničarji in njih težnje, poroča gospod deželni poslanec Piber.
3.	Kazni predlogi in nasveti.
Star misijonar iz Grahovega razpisuje nagrade za dokazila onih trditev, ki jih je njegov prijatelj iz Hudejužne v J. Ž. z dne 20. marca poročal. Bilo jih je kar šest in za vsak slučaj se dopisunčku ponuja po 10 kron. Naj se torej porime, da jili zasluži, ker drugače je in ostane navaden obrekovalec in lažnjivec. Kar se tiče starosti, naj pomni, da tudi njega njegov jezik ne bo napravil mlajšega. Morda bi mu pa kot nagrada bolj ugajala zgodbica, kako so epkrat nekoga ponoči z lučjo iskali in pa zaradi nekega železniškega vozička. Tudi to lahko izve, če misli, da si s tem svojo takrat si nakopano jezo ohladi.
Lisjakovo pismo. Gospod urednik! Ne čudite se, da Vam danes pišem iz popolnoma drugega konca sveta — iz zelene Štajerske. Šiške sem se zbal, ker tam so organizirali petelini lovsko družbo, ki me naj živega ujame. Ne bo šlo zlepa! Toda kamorkoli pridem, povsod najdem ' dober plen. Na Zidanem mostu sem dobil vetra v nekem Toniniju od tam doli iz Trsta. Ta gospod se je pustil pred kratkim enkrat z drezino proti Ljubljani peljati in to je imelo ta čudoviti uspeh, da je našel nek rahel vijak. Svoje veselje nad tem je dal pokusiti vsem prožnim obhajevalcem od Zidanega mostu pa do Zagorja s tem, da je oskrbel vsakemu po eno krono kazni. Pomajal sem z glavo in zamahnil z repom, kar pomeni pri meni skrajno ogorčenje. Poiskal sem enega kaznovanih in dobil slučajno somišljenika. Mož mi je njegovo službo opisal tako-le: Nas eden ima 17 do 18 kilometrov progo, ki jo prehodi v 8. urah. Ako se računa za vsak kilometer le četrt ure, za razne opravke pri čuvajih in oddelkih prožnih delavcev, za zglasanje v postajah, skupaj 1 uro in še za vožnjo od enega konca do drugega pol ure, znaša to skupaj celih 6 ur, ostane tedaj za privijanje vijakov po celi progi 2 uri časa. Na 18 kilometrov dvotirne proge pride okoli 23 tisoč vijakov, katere naj prehajalec mimogrede vse vidi in preišče, ako ni kateri rahel. Vrliutega se Pa vrši vsak drugi pohod še ponoči, ko se sploh nič ne vidi, otipati vsega ne moremo, vohati pa predpisano. Lahko je torej, da je bila gosp. toniniju sreča tako mila, da se je mogel »pokazati«. Krivi vsega pa so nekateri prožni mojstri, ki mislijo, da prožni obhajalec ni človeško nitje, ampak predmet, nad katerim se lahko po-voljno znesejo. Zakaj pa tam, koder se prožni niojster za red pravilno briga, ni ne sitnosti in he kazni! Dogodil se je slučaj, da je prožni mojster pismeno zaukazal dvema obhajevalce-jna, da morat v desetih dneh vse vijake pritrditi )0 njegovi progi. Odlikovan jp bil zato z dolgim
nosom; za pritrjevanje pa je nato rabilo 8 delavcev 30 dni, ker se je moralo več sto neporab-nih vijakov nadomestiti z novimi. Gospod urednik, v kratkem grem zopet skozi Ljubljano, ker imam v Logatcu nekaj opraviti, če ne bo postalo ta čas tukaj bolje, bom vam začel te zatiralce ubogih prožnih obhajalcev pa kar imenoma navajati, dokler se ne poboljšajo. Pozdrav!	Lisjak.
Oblastneži. V to vrsto ljudoljubnih ljudi spadata gotovo tudi preddelavca Florjan Koch in Pavel VVohhnuth v kurilnici državnega kolodvora v Ljubljani. Saj sama si to domišljujeta in bi rada videla, da bi tudi drugi delavci,’ ki si morajo z marljivostjo in ne s hudobnim jezikom svoj košček suhega kruha zaslužiti, istega mnenja bili. Radij ko bi bila omenjena človeka, kakoršna bi morala biti. Ker pa to nista, bodeta morala že oprostiti, da smo prisiljen se tudi z njima nekoliko pečati. O Florjanu Kochu povemo za enkrat samo toliko, da je pomilovanja vreden mož, katerega bi se morala uprava usmiliti in ga vpokojiti. Umevno je, da človek, ki ima že jok in smeh na eni niti privezano, pač ne more Bog ve kaj več delati in če kaj naredi, mora vedno kdo drugi za njim popravljati. Za rabuke povzročati in barve ribati pa je s 7 kronami na dan vendar predobro plačan, če se pomisli, da se pridnim delavcem niti groša ne privošči. To pa tudi ne gre, da bi se mož nad sodelavci stresal, ako cele noči po privatnih hišah pleskari, namesto da bi počival in prihajal izpočit v službo. Boljši tič je Pavle VVohlmuth, ki je čez hrbte svojih kolegov priplezal na klin preddelavca. Da se obvaruje hudega, ne dela nič, pač pa vestno pazi na druge, da ne bi kateri kod napačno stopil, čudimo se gosp. Fobešu, ki je pri delu osivel in ima že neka.; izkušenj, da mu ne presedajo že VVohl-mutliova denunciranja in ne izprevidi, s kom ima opraviti. Pavle je pravcati dvorezen nož. Ko se je pred kratkem popravljal nek vagon, je gosp. Fobes tako mimogrede delavce vprašal, če bodo že kmalu gotovi z delom. Za njim pa pride Pavle in pravi: sedaj pa nalašč prav počasi delajte, samo da ne bo njegova veljala. Tukaj je hotel plena za svoje nečedno delo. Zopet drugo pot je rekel: kaj bo ta stara šlapa ukazoval, ko nič ne razume, tako se bo delalo, kakor bom jaz rekel. Drugi delovodje z drugimi vred pridno delajo, Pavle VVohlmuth se pa iz-prehaja od enega oddelka do drugega in moti ljudi pri delu. Gospode predstojnike opozorimo in prosimo, naj napravijo v tem oziru red, da se obvaruje smodnik pred ognjem.
Povišanje plač delavcem se je tako imenitno izvršilo, da si ne moremo kaj, da ne bi o tem izpregovorili. Profesijonisti so dobili po 20 vin. poviška in le nekaj delavcev po 10 vin. na dan, ogromna večina pa nič. Tako se nam poroča iz kurilnice šišenskega kolodvora. In ako se gre h g. predstojniku vprašat po vzroku, odgovori ta: vsaj dobite kmalu delovni red. Že zdaj se delavci upravičeno boje, da bo ta red nekaj imenitnega, ali pa bo tudi za v skledo djati, to pa dvomijo. Je pač res zelo častna služba biti delavec c. kr. državne železnice v 20. stoletju!
Z lastnimi močmi.
Ljudski oder igra v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer kot benefico celega igral-
skega osobja krasno ljudsko igro »Delavec in gospoda«, v kateri igri igra gospod Anton Ve-rovšek delavca Marnerja. Igra je vzeta iz delavskega življenja in stoji pisatelj na strani trpinov in je polna lepe tendence. Igralsko osobje, ki je žrtvovalo celo sezono večer za večerom in imelo nad 250 izkušenj pozno v noč, pač zasluži, da mu napolnimo hišo. Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški Bukvami in na dan predstave od 3. ure naprej v prvem nadstropju Ljudskega doma in zvečer pri blagajni. Ker se igra konča ob pol 10. uri, je tudi udeležencem iz dežele dana prilika, da se vrnejo z vlaki domov.
Iz Predoselj.
»Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani« priredi v nedeljo dne 28. aprila t. 1. ustanovni shod v Predosljih. Shod se vrši ob 3. uri popoldne v prostorih mlekarne. O »Jugoslovanski Strokovni Zvezi« poroča poslanec J. Gostinčar. Vljudno vse vabimo, da se shoda gotovo udeležite. Po shodu vpisovanje članov.
Okno v svet.
Sramota »modernega« časa.
Ko se je zgodila grozna nesreča s potopom najmodernejše in največje trgovske ladje sveta »Titanica«, pokazalo se je tudi v vsi nagoti »moderni« čas do revnejših ljudi. Dejstvo, da so se rešili po večini le potniki prvega in drugega razreda in da so skoro vsi potniki tretjega razreda utonili, kriči do neba. Tu je treba energičnih dejanj, da se tak škandal v slučaju nove nesreče ne bode več pripetil.
Ali so to še protikapitalisti?
»Jiidische Zeitung« na Dunaju je prinesla volilni oklic, v katerem poživlja pristaše, da pri volitvi v občinski odbor oddajo glasove le liberalcem, in kjer ti ne kandidirajo, socialnim demokratom. S tem je povedano vse. Socialna demokraciji ni več protikapitalistična stranka, temveč vsebuje vse znake »čuvajev kapitalizma«. Kakor se čuje, je zložila loža za izvojeva-nje zmage na Dunaju deset milijonov kron. Ni čuda, da ob višini te vsote laja proti krščanskim socialcem ves Izrael, rdeč in višnjev, od »Slov. Naroda« gori do »Arbeiterzeitunge«. Oj, balcšiš!
Draginja živil v Ameriki.
Če se govori o draginji živil, zavzamejo soc. demokraški listi navadno stališče, kot bi bila draginja samo v Avstriji in skrbno zamolčijo, da drugod ni nič bolje temveč še slabše. F. VV. Wile, zastopnik lista »Times«, piše po večmesečnem bivanju v Ameriki tozadevno:	»Življenje
je postalo v Ameriki neznosno drago, lahko se mirno reče: »zločinsko drago«. Torej to- in onstran Oceana draginja.« O draginji v drugih deželah in državah pa ponavadi soc. dem. glasila in listi raznih »tržnih nadzornikov« nič ne vedo; mislijo, da ni potreba, da slovenski' delavec zna, da so drugod soc. razmere še veliko veliko bolj žalostne kakor v Avstriji. Krščansko časopisje je že in bo še povdarjalo, da so naše življenjske razmere veliko boljše kot drugod, seveda ne sijajne, boljše pa še vedno, kot v ta-kozvanih — »svobodnih državah« . . .
Izmed dobrega najboljše
je in ostane
pravi : Frančkov: kavini pridatek.
Odličen, najfinejši okus, lepa, temnorujava barva, velika izdatnost so njega posebne vrline. — Zahtevajte, prosimo, pri nakupu izrečno
pravi : Franck: s kavinim mlinčkom.
Splošno in vedno bolj priljubljena je pa tudi najboljša vseh žitnih kav, to je
Franckova Perl-ržena kava
v belosivih zavitkih.
Iz najboljših in najčistejših snovi napravljena odlikuje se Franckova ržena kava po svojem močnem, zrnati kavi enakem, dobrem okusu.
Poizkušnja z enim zavitkom Franckove rži Vas bo gotovo popolnoma zadovoljila.
Obe vrsti teh izdelkov lahko povsod dobite!
i, nmmm
n štBriBiijB! ^
Denarni promet
1. M čez 87 milijonov K.
Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■
registr. zadruga z neomenjeno zavezo
Miklošičeva cesta6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franc, cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od	8. ure zjutraj do 1 ure
pop.terjih	-m.	J/	Q/	brez
obrestuje	Oj	/7	/rj	kakega
po	m	'	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4"50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot potov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po nošti so poštno-hranilnične položnice na razpolano.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Budniku.
£&Sa/nt/ci ■»v c/hmerifco "Materi telijo	po	ceni in -
xa^netsl/iiHr potovali na/.se obme/e
'v	Zftolo&vorske. ulico20.
'^afuHirstnaCPvJasmlcA se l>reyilca!ru>.
m-M
Priporočamo domačo trgovino z oblekami
Maček&Komp.
Franca Josipa cesta št. 3. Založniki c. kr. priv. južne železnice. Solidna postrežba 1 Znižane cene!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦$
Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin.
X
i
t
Ljubljana
Pred škofijo 19.
P	Mprčnl	LJUBLJANA
X. IHul mvIj Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanoa itd.
Predtiskanfe In vezenfe monogramov In vsakovrstnih drugih risb.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
&
Iv. BllM
Priporoča svojo veliko cfldflV Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih oUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah, Solidno delo. Točna postrežba.
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rndolfovo železnico štev. 5.
Lekarna „Pri Kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta št. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 10 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke Skatlja 50 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kaSlju, steki. 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni GO v, in 4 krone 80 v.
Gvetllični salon p.Trančo z, vrtnarila Tržašha c. 34
izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetljic.
Zunanja naročila i obratno pošlo. Brzojavi: Bajec, Ljubljana
D
□
□
n
n
o
D
71. Zibert, Ljubljana
Prešernova ulica
priporoča svojo
D
n
D
D
D
D
D
□ veliko zalogo čevljev u
jj ::	domačega	izdelka	::	jj
nnnnnnnni—innnm-innnnn
agitirajte za naše časopisje, po- | sebno za del. list „Hašo nor. |
I. UECCHIET
urar in draguljar, Ljubljana
Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte.
Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. j
aaaaannnannannnacsnna
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
Inrin Uiriman tovarna dežnikov, Ljubljana Prad Škofijo št.19. uUSiP VtUllIdl, — Stari trg St. 4. - Prešernova ulica St. 4.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
sannnannannnaoaaaannnaanaanannnmnE
Pozor slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JHNKO ČESNIK
(Pri ČeSniku) LJUBLJHI1H
Llngarjeua ulica - Strifarjeua ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni!
Havre New-York
—------- francoska prekomorska družba --------
Veljavne vo2ne liste (Šifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna
dSjT* ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiSi ^Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri «Figovcu».
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže!" =
TE<S>P>. K©RN
ookrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 8.
Priporoča se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skrlliem z asbest-ce-mentnlm škriljem (Eternit) patent Hatschek z izboCno In plošCnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stnvbinska In galanterijska kleparska dela v priznano solidni IzvrSItvl.
Ivan Jax in sin iffiK
priporočata suojo bogato zalogo raznoorstnih
uoznih koles in šiualnih strojen
za rodbino fin obrt. w
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.