PESMI
Jane?.   Ovsec
ZAPRL SEM OČI
Molčal sem
v kamen vsekana pot.
Voda pod  njo.
Solze sem  v mleko školjk
zaprl.
Samo globoko donenje
je v meni.
Drobna kal —
vsa sila.
Naj vedno tečem, naj vedno prihajam?
Dovolj je.
Ostajam.
Vse čutim.
Iz kamna v kamen
sem luč.
Vse daljne zvezde žarim
in boja ni,
samo vzdih in izdih.
Samo pokojna moč.
Mehak počitek v tvojem naročju,
ljubezen neumrljivega bivanja.
Odprl in zaprl sem oči.
BIVANJA
V  smaragde trav raztresaš mladost. Gladka belina kamna je tvoje telo.
V  rdeč opoj maku nalivaš svojo radost.
V  senco ob deblu prihajaš.
V   navdušenje podolžnih juter dvigaš svoje sonce.
668
Slečem razuzdanost in samo še ži\ km.
Tedaj  prihajava oba hkrati. Poševno prihajava. Prihajava v množico, v mnoge reke in morja, na mnoge obale in mesta, na sipine in griče, v doline in polja. v vse drobne stvari, v vsa širna ozvezdja.
Pozabila sva na čas in tako samo še sva, manjša od najmanjšega, večja od največjega, neizmerna prisotnost.
OB TISOČEM UTRIPU
Nisem sam.
Moja samotna jasa
je velika leča svetlobe.
neizmerno sonce.
In sam sem,
kajti nezaveden mi ležiš v naročju.
Spiš,
a jaz bedim.
Živiš in sanjaš.
Gledaš mnogo iger.
Učiš se jih na pamet.
a nikdar jih ne igraš.
Samo spiš in sanjaš.
kajti nezaveden si  v mojem naročju.
S predmeti si lepiš oči
in gledaš tekme mnogih daljav.
Prerivaš se med množico,
669
jaz pa grem proti toku
in se oziram za teboj.
Ne očitaj mi mojega  velikega miru.
Samota je samo oko
in  utrip veke
le začetek in konec neke večnosti.
Prebudi se
ob drugem.
ob stotem.
ob tisočem utripu mojega srca.
670