H DOLENJSKI LIST OB V. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Sproščene so vse ustvarjalne sile V sredo zjutraj se je v Ljubljani, stoletnem središču slovenskega narodnega življenja in neuklonljivem žarišču naše narodne ter socialistične revolucije, začel V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Med pozdravi, sporočenimi tej visoki demokratični tribuni komunistov in vseh naših delovnih ljudi, so tudi prisrčne želje delovnih ljudi Dolenjske. Med 70) delegati in 122 člani centralnega komiteja so tudi komunisti iz naših okčin; skupaj z vsemi udeleženci kongresa ustvarjalno ocenjujejo prehojeno pot in naloge, ki so pred nami jutri in pojutrišnjem. Gre za delovni program: IZGRADITI SOCIALISTIČNO DRUŽBO, V KATERI POSTAJA č L O V E K SUBJEKT DRUŽBENEGA DOGAJANJA IN GOSPODAR SVOJE USCDE. Osjfjčun doslej opravljenega dela in pogled v bodočnost — to je okvhna naloga kongresa ZKS, ki je te dni v slovenski prestolnici. če smo pravkar ponovili že prejšnji teden zapisano osnovno misel programa Zveze komunistov Jugoslavije in naše nove ustave, smo to naredili hote in zavestno: prepričani smo namreč, da bo tej najvišji nalogi Zveie komunistov In prizadevanjem vseh naših delovnih ljudi namenil V. kongres ZK Slovenije največ skrbi: misel in napotke VIII. kongresa ZKJ bo prilagodil sedanjim potrebam in doseženemu razvoju naše repu-bl;!;e. Plodno sn bogato obdobje med IV. in V. kongresom ZKS pa nudi vse poyoje, da se bo naš družbeni sistem še naprej razvijal kar- najbolj v skladu z razvojem produktivnih sil in družbene zavesti. Poročilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o delu med IV. in V. kongresom navaja bogate in Preoričljive podatke 4o tem, da se je družbenoekonomska struktura v Sloveniji v letih 1959—1964 bistveno spremenila. To pa že daje in bo dajalo tudi v prihodnje nove dimenzije družbenopolitičnim in idejnim procesom. — Med spremembami v družbenoekonomski strukturi velja zlasti poudariti, da se je delež družbenega sektorja v družbenem proizvodu Slovenije povečal v tem času od 80,7 odstotka na 89,3 odst.; zasebni sektor je udeležen zdaj le še z 10,7 odst. Industrija 71-letni Anton Finžgar je del vinograda ob hjšici na Bizeljskem obdržal ih pravi, da ga bo še naprej sam obde. l°val. /a oddani nasad želi Prejemati preživnino. To je ^nj najbolj ugodno. — Več 0 tem, kako so se na Bizetj-skem lotili obnove vinogradov in kalco prihaja pomlad v Janeževo gorco, berite na strani današnje številke! od 18. do 28. marca Okrog 18. in 26. marca lepo vreme. Ostale nestalno s pogostimi padavinami, včasih sneg do nižin. Dr. V. M. je bila udeležena s 47,7 odst. leta 1959 nasproti 49,3 odst. v letu 1964, a kmetijstvo z 18,5 odstotka v letu 1959 nasproti 13,8 odst. Družbeni sektor kmetijstva je bil udeležen V ponedeljek bo v Ribnici p?l slovenski oktet Prva letošnja prireditev programskega sveta ribniškega festivala bo nastop Slovenskega okteta v ponedeljek, 22. marca. Koncert okteta, ki je ribniški publiki že znan, je organiziran v počastitev občinskega praznika 26. marca, hkrati pa bo to prva prireditev festivala v počastitev 20-letnice osvoboditve. Slovenski oktet bo v ponedeljek nastopil v domu Partizana ob 20. uri. Organizatorja prireditve — programski svet festivala in odpor za proslavo 20-letnice osvoboditve, vabita prebivalce Ribnice in okoliških krajev, naj se prireditve udeležijo v čim večjem številu! (1959) v družbenem proizvodu SRS z 2,7 odst., zdaj pa znaša 4,3 odst. ali približno 14,5 odstotka nasproti 31 odstotkom v skupnem družbenem proizvodu v kmetijstvu. V tem času se je ponovno močno spremenila ekonomska struktura prebivalstva. Leta 1959 je bilo od skupnega prebivalstva Slovenije oVtili 37 odst. kmečkega prebivalstva, lani pa se je, njegov delež zmanjšal na 29,6 odst. Novi družbeni odnosi — samoupravljanje in delitev dohodka po delu — so hkrati s kvantitativnimi spremembami v marsičem spremenili tudi družbenopolitične, moralne in kulturne značilnosti delavskega razreda in drugih družbenih slojev v Sloveniji. Ne-nehoma raste in se utrjuje zavest o neposredni medsebojni odvisnosti in o skupni koristi delavcev na področjih ročnega ter umskega dela; tako se postopoma blaži njuno staro zgodovinsko protislovje. Take težnje zavirajo občasne zaostritve protislovij meji zaposlenimi ljudmi na raznih področjih negospodarskih in gospodarskih dejavnosti, najčešći vzrok za to pa je relativno majhna materialna osnova in nizka produktivnost dela. Hitro naraščanje proizvodnje kljub številnim oviram Visoka stopnja gospodarske rasti sta v tem času pospeševala nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja in sistem delitve dohodka po delu. V gospodarski politiki tega obdobja so dobivala večji poudarek tista vprašanja in tisti cilji, ki naj bi omogočili in podpirali postopno prehajanje našega gospodarstva iz ekstenzivnih na intenzivne oblike gospodarjenja. Kljub številnim oviram, teža- (Nadaljevanje na 5. str.) Srečanje kandidatov za zvezne poslance v Novem mestu Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Novem mestu bo v ponedeljek, 22 marca, ob 10. uri dopoldne priredila v Novem mestu srečanje kandidatov za zvezne poslance. Ker je Novo -"e-sto " ^e volilne enote za volitve v zvezno skupščino, ki zajema občine Cerknica, Grosuplje, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica in Novo mesto se bodo kandidati za /zvezne, poslance tu hkrati sestali tudi s člani ož- jega političnega aktiva iz vseh prej omenjenih občin. Ob tej priložnosti se bodo pogovorili o tem, kako ustvariti stalne stike zveznih poslancev z volivci, o poldtično-gospodarski situaciji na tem področju ter o težavah in nalogah posameznih občin. Se pred tem srečanjem bo v novomeški občini tudi srečanje kandidatov za republiške poslance, ki ' ido kar najbolj angažirani v pripravah na volitve. Semiška ISKRA izvaža Semiška tovarna kondenzatorjev .»Iskra« je svojemu kupeu v Bombavu v Indiji že poslala pošiljko nbivih strojev za opremo tovarne styroi'lex kondenzatorjev. Leta 1963 so sklenil^ pogodbo za 100 milijonov deviznih dinarjev. — »Iskra« se je obvezala, da bo nove stroje napravila v enem letu po sklenitvi pogodbe. Tovarna je obveznost izvršila 1 mesec pred rokom: izdelali so 27 strojev- Med '»m časom sta bila v »Iskri« dva inženirja iz Indije, ki sta se strokovno izpopolnjevala^ — Zdaj so se odpravili v Indijo strokovnjaki iz »Iskre«, k*1 bodo nove stroje* montirali; prav tako pa bodo priučili delarvce za izdelavo kondenzatorjev. S tovarno v Indiji bodo sodelovali še pri izdelavi papirnih kondenzatorjev im cos fi kondenzatorjev. Zdaj so iz »Iskre« odpo- slali tudi pnvo pošiljko strojev za navijanje. To je prva tovrstna pošiljka, ki so jo izvozili- — Na sliki: pošiljika novih strojev za Indijo — (Foto: inž. Vlado Zore) Franc Moljk la vseh zborih: »HOČEM CESTO DO VINICE!« Na področju črnomaljske občine so izbrani kandidati za zvezne in republiške poslance ter za odbornike v splošni zbor občinske skupščine - Živahne razprave v številnih gospodarskih vprašanjih - Bo širša skupnost uresničila svoje obljube (in dolžnosti!) do partizanske Bele krajine vsaj za 20-letnico osvoboditve domovine? >d 21. do 26. februarja je bilo ha področiu občine Črnomelj 66 zborov volivcev, na katerih so občani izbrali kandidate, hkrati pa razpravljali o problematiki v zvezi z družbenim planoim in proračunom občine za letošnje leto. Na zbore so prišli volivci s pripravljenimi predlogi za kandidate, kar kaže, da priprave na volitve dobro potekajo. V 18 volilnih enotah je bilo predlaganih 61 ljudi za odbornike občinske skupščine. Od tega so 3 ženske, 1 mladinec mlajši od 25 let, kmetov je 34, delavcev 13, uslužbencev 12 in 2 upokojenca. Na večini volilnih sestankov so bila upoštevana priporočila občinske volilne komisije glede kandidatov za zvezni zbor, medtem ko so na 6 zborih občani predlagali druge kandidate. Tako je bil na 60 zborih volivcev za zveznega poslanca predlagan Ludvik Golob, drugje pa so bili predlagani še: France Pavlinič, Niko Belopavlovič, Jan Lokov-šek, Lado Mišica, Franc štajdo-har, Anton štajdohar ter inž. Rado Dvpršaik. Volivcem so bila sicer pojasnjena stališča, merila in pogoji za zvezne poslance, kljub temu pa so nekateri pri svojih predlogih vztrajali, češ da hočejo imeti vsaj enega zveznega poslanca iz Bele krajine. Za republiški organizacij ski-politični zbor so bih' predlagani: Franc štajdohar,' predsednik Obo SZDL, Lado Mišica, oficir JLA, in Franc Pavlinič, predsednik občinskega sodišča. Ko so bili kandidati izbrani, so občani povsod-postavljali zahtevo po nadaljevanju obnove ceste od Črnomlja do Vinice ter poudarjali, da je v Beli krajini najmanj urejenih cest in da bi bila to edina večja investicija v občini, kakršno lahko zahtevajo od družbe ob 20-letnici osvoboditve, upoštevaje vse žrtve in napore Belokr-anjcev med NOB. — Razen tega je potekala razprava še o komunalni problematiki krajev, o davčnih olajšavah za kmetovalce in o šolstvu. Zbori občanov, na katerih je bila udeležba za okoli 9 odstotkov , boljša kot ob volitvah pred dvema letoma, so bili-tako končani. Občinska volilna komisija je že začela zbirati privoljenja predlaganih kandidatov. PIONIRJI — POŽAR! »?@iii!ad ita radijskih valovih« V nedeljo, 21. rmuroa, na prvi pomladni dan, bo na frekvenčnem področju 3,5 megaherca v okviru akcije Zveze radioamaterjev Jugoslavije radioklub ELEKTRON v Cerkljah ob Krki s svojo primopredajno sekcijo YU 3 AGP v Brežicah priredil srečanje pionirjev iz vseh naših krajev in republik. Akcija, ki nosi ime »Pomlad na radijskih valovih« bo trajala ves dan, pričakujemo pa, da bo naj-živahneje med 10. in 13. uro. Radioamaterji bodo ta dan odstopili svoje mikrofone in tasterje pionirjem, da bodo lahko vzpostavili čim več zvez s pionirji po vsej naši državi. Tako bodo pionirji lahko sklenili nova poznanstva s svojimi vrstniki in pozneje s pismli vzdrževali prijafcaljske stike. Mimo tega bodo pred mikrofoni trecitiiraM, peli, igrali ali pa pripovedovali zanimive dogodke iz življenja na šoli in v organizacijah. Pionirji iz Brežic in okolice, izkoristite priložnost, ki vam jo nudijo radioamaterja, udeležite se akcije in /pokažite tudi drugim, Ikaj znate! ODBOR RADIOKLUBA ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED O nekaterih vprašanjih pokrajinskega tiska (Odlomek iz razprave predstavnika Dolenjskega lista na zadnjem občnem zboru Društva novinarjev Slovenije) Doseženi uspehi v razvoju slovenskega pokrajinskega političnega tiska — tu govorimo predvsem o medobčinskih glasilih Socialistične zveze, o našem .lokalnem' tisku, ki je pravkar dosegel redno tedensko naklado 95.000 izvodov, kar je hkrati doslej najvišja naklada tega tiska v Sloveniji — nam potrjuje, da je: 1. tak tisk kot javna tribuna občana v našem razvoju potreben in koristen; 2. tak tisk je hkrati odraz rasti naše lokalne samouprave in spričevalo vzporedne rasti občinskega tiska z našim komunalnim sistemom; 3. pri vsakodnevnem konkretnem oblikovanju družbene dejavnosti in življenja ima prav ta tisk vedno večjo vlogo kot učinkovito sredstvo obveščanja občanov. Odločno naj bi pomagal uveljaviti ustavno načelo o javnosti dela vseh organov družbe, sam pa naj bi kot javna tribuna postal konkreten sooblikovalec v razvoju komunalnega sistema. Spričo takih ugotovitev so — milo rečeno — potem zelo čudne informacije, ki smo jih brali pred kratkim v dnevnem tisku in v Pavlini: da bodo tam in tam svoje lokalno glasilo »le obdiržali«. Naj citiramo dobesedno iz DELA: »Ko so bila (v Kranju, mimogrede povedano) letos poleti v najhujši krizi že skoraj brez novinarjev, so se občine končno dogovorile o nadaljnji usodi lista. Odločili so se, da bodo lokalno glasilo obdržala, čeprav okraja ni več ...« Tako se je ponovila znana resnica: ko grozi medobčinskemu glasilu SZDL ukinitev (največkrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev), ga v zadnjem hipu re-šiljo m mu za nedoločen čas podaljšajo življenje. Da je tak način životarjenja za resno in odgovorno politično delo teh glasil nevzdržen, da doživljajo ponekod prav za- radi tega vse prehudo fluktuacijo kadra, da so v nenehnih materialnih težavah — zares prave »medobčinske sirote«! — je menda razumljivo. Kolektivom uredništev in uprav v teh listih (gre za lokalne časnike v Celju, Kopru, Kranju, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Trbovljah) jemlje tak način »upravljanja« nekatere ustavne pravice, saj ne morejo upravljati niti z enostavno, kaj šele z razširjeno reprodukcijo. Zato ni dotoka kadrov v te redakcije, materialna podlaga medobčinskih listov je silno šibka in nikakor se ne morejo povzpeti vsaj na tisto zeleno vejico, s katere so se večje časnikarske hiše krepko pomaknile naprej NAŠ AKTUALNI KOMENTAR v zadnjih letih — kljub vsem znanim težavam materialne narave. Pri obravnavanju takih odnosov občin do svojih glasil pa ne moremo dajati vseh pokrajinskih Časnikov v Sloveniji v iste koš; pri večini se je v zadnjem letu le premaknilo nekaj naprej, na boljše, čeprav z doseženimi novimi odnosi niti lastniki listov — občinska politična vodstva in občinske skupščine — niti kolektivi uredništev dh uprav teh glasil še ne morejo biti zadovoljni. Novo je toc tam, kjer so se zavedli odgovornosti, ki jo imajo občine glede obveščanja občanov in kjer so kolektivi lokalnih listov s kvalitetnim, sohdnirn delom pridobili ugled in pomen, predvsem pa priljubljenost med bralci, se pogodbeni odnosi in pripravljenost občin, da učinkovito pomagajo svojim glasilom, dobro izboljšujejo. Nasprotno pa so v nekaterih področjih ta gla- Kaže, da bi lahko kar vsak teden začeli naš zunanjepolitični pregled takole: pretekli teden so Američani spet bombardirali Severni Vietnam. Zadnji letalski napad je bil najhujši izmed vseh dosedanjih. Pretekli teden so ameriški in juž-novietnamski bombniki ameriške izdelave kar dvakrat bombardirali Demokratično republiko Vietnam. V nedeljo je poletelo na sever 2G južnovietnamskih bombnikov, v ponedeljek pa se je usul kar plaz čez dvestotih ameriških bombnikov — največ doslej — in sesul tovor smrti na severnovietnamska mest3. Ameriški polkovnik Priče, ki je vodil zadnji napad, je bil kar sarkastičen, ko je dejal, da je bila »akcija izredna, čeprav vidljivost ni bila posebno dobra«. In uradno so ta napad upravičili s poročilom, da so partizani prejšnji mesec v Južnem Vietnamu porušili 82 mostov, izvedli 214 sabotaž in ubili ali ujeli 41 »vaških funkcionarjev« (plačancev saigonskega režima). Razen te ga pa je tudi pretekli teden »Severni Vietnam nadaljeval z agrresijo na jug«, kar piše v ameriški Beli knjigi, in je to isto, kot če bi bile zapisano v svetem pismu, pa sami Američani (še manj pa pentagon-ski strategi) tega ne verjamejo. To zatrjuje tudi ameriški predsednik Johnson v svojem odgovoru na poslanico predsednika Tita. Pravi, da zelo ceni zanimanje jugoslovanskega predsednika za težak položaj v Vietnamu in da deli njegovo željo za mirno rešitev. Potlej pa navaja že znane stvari, kakor so zapisane v Beli knjigi, da zalaga Severni Vietnam partizane z orožjem, opremo in ljudstvom in da je krivec vsega pač Severni Vietnam in dokler se bo to dogajalo, bodo Američani odgovarjali »z enakim«. Američani, da bodo umaknili svoje čete, ko bo »Hanoi ustaviJ svoj napad«, je še zapisano v odgovoru ameriškega predsednika. Te- Človeštvu y posmeh daj, pravi, ne bo ovir za mirno rešitev vietnamskega vprašanja ... Pravzaprav drugačnega odgovora niti ni bilo pričakovati, zlasti ne po tistem, kar se je pretekli teden zgodilo s predlogom generalnega sekretarja OZN U Tanta glede vietnamskega problema. U Tant je namreč predlagal VVashingtonu, naj bi pristal na konferenco sedmih, to je pet velikih sil (ZDA, Britanija, Francija, LR Kitajska in Sovjetska zveza) in oba Vietnama. Na tej konferenci bi se pogovorili, kako bi se lotili mirnega urejanja vietnamskega vprašanja, kako bi pripravili široko konferenco o tem. V Beli hiši pa so izjavili, da U Tan-tovega predloga sploh niso dobili. Potlej so v Beli hiši nenadno sporočili, da odklanjajo njegove predloge, "da cenijo njegova prizadevanja in dele z njim skrb za hudo krizo v Vietnamu, da pa... itd. Pri vsem tem pa je ostala skrivnost, kako so nenadno prišli do U Tanto- vin predlogov, da so mogli nanje odgovoriti. ZDA torej niso za pogajanja. Govori naj le orožje. Zato bombardirajo DR Vietnam, preskrbovalne poti in skladišča, kot uradno zatrjujejo, in da si pač ne morejo pomagati, če pada kakšna bomba tudi na kakšno hišo. Akcija nevezanih držav je torej vse bolj nujna. Prav te dni je bilo v Beogradu posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki 15 nevezanih držav, ob 'koncu pa so sprejeli skupni poziv zastran položaja v Vietnamu. S tako svojo politiko postajajo Združene države Amerike vse bolj politično izolirane. Le britanski ministrski predsednik laburist VVilson jih je vsestransko podprl, če bi iskali po svetu še koga resnega človeka, bi ga ne našli, ki bi se navduševal za tako hojo tik ob robu prepada nove svetovne morije. Celo sami Američani so vse bolj za pogajanja in za mirno rešitev spora. Gallupov inštitut je anketiral Američane pa ugotovil, da jih je čez 80 odstotkov za mir in za pogajanja. Vsekakor ameriškim materam in očetom ni vseeno, ali imajo sina živega ali pokopanega kje v indo-kitajski džungli. Poročila o ameriških izgubah v Vietnamu pa tudi ne vsebujejo samo uspehov, temveč morajo skoraj vsak dan izdati seznam padlih v Vietnamu. Povprečnemu Američanu pa je preklicano malo mar, kaj se tam dogaja, pa tudi vse manj verejame v to, da Di moral biti prav on tisti žandar, ki bi branil svet pred komunizmom, ko pa navsezadnje niti ne ve, kakšen je ta strah. šila tik pred izdihom. Nesolidno financiranje teh listov, rešili tega, .potem nikar ne nju, ki ga kažejo lastniki nekaterih lokalnih časnikov, in ponavljajoča se brezizgled-nost za rešitev odprtih vprašanj seveda ne ustvarjajo perspektiv, da bi se kolektivi uredništev takih časnikov lahko "povečali, da bi se dalje izobraževali in si ustvarila temelje za vsaj tako samoupravljanje, kot ga poznajo v večini delovnih organizacij. K temu prispeva svoj delež tudi neurejen pravni položaj nekaterih teh listov. Bistvo problema lahko ' označimo z naslednjo ugotovitvijo: , gre za resnično, ne pa za formalno razumevanje težav in problemov, ki jih naši lokalni listi sami doslej še niso mogli rešiti. Hkrati se seveda zavedamo, da je tudi to proces. Če ugotavljamo, da je prišlo do sprememb v odnosih do lokalnega tiska, vemo, da so na to skoraj povsod vplivale tudi subjektivne sile — predvsem vztrajno, dolgoletno delo za konsolidacijo razmer v teh listih. Naš lokalni tisk žal tudi nd brez slabosti; še imamo v njem pojave primitivizma, ozkega, nezdravega lokalizma in škodljivih kompromisov na račun načelnosti v redakcijski politiki. Izdajateljski sveta in ob- činski odbori SZDL so o teh vprašanjih doslej vse premalo — ali pa sploh nič — razpravljali. Marsikje je delo s kolektivi lokalnih časnikov za lastnike in izdajatelje prej breme kot pa konkretna politična pomoč. Odnosi so prav zaradi takih vzrokov marsikje zgolj formalni, ne pa vsebinski. Težave, ki so tudi sicer pred našim tiskom, v nobenem primeru niso obšle slovenskega pokrajinskega tiska; vsa materialna, kadrovska in druga pereča vprašanja veljajo v polni meri tudi za te naše liste. Prav zaradi tega — in pa zavoljo njihovega pomeril, ki ga praksa potrjuje — bi morali biti deležni ustrezne večje pomoči od svojih lastnikov in izdajateljev, če ne bočno takoj rešili tega, potem nikar ne pričakujmo, da bodo ti listi opravili svo\je naloge v obveščanju občanov in nadaljnji Izgradnji komunalnega sistema. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED # Pred dnevi je socialnozdravstveni (in poslej tudi republiški zbor) sprejel predpise o urejanju borčevskih problemov: zakon o dodatku za zaposlene borce in zakon o zdravstvenem varstvu kmetov borcev. S tema dvema predpisoma se bo bistveno izboljšal materialni in zdravstveni položaj borcev in njihovih družinskih članov. Tako je tudi prav. Skupnost je dolžna vso skrb ljudem, ki se zaradi sodelovanja v NOV niso mogli posvetiti svojemu strokovnemu izpopolnjevanju in katerih zdravje je bilo zvečine močno prizadeto. Poslej bo znašala osnova za določanje dodatka za borce 59.000 din mesečno, kar je za 19.000 din već od osnove, določene z novim temeljnim zveznim zakonom o dodatku za borce. Tak razloček je potreben zaradi specifičnih pogojev in potreb v Sloveniji. N Prejšnji zakon o zdravstvenem varstvu kmetov borcev in njihovih družinskih članov je zagotavljal le del brezplačnih zdrav stvenih storitev. Ker tak zakon ni ustrezal, je bilo treba sprejeti novega, ki izenačuje kmete borce in njihove družinske člane z delavci in uslužbenci. V prihodnje bodo torej uživali kmetje borci in njihovi družinski člani polno zdravstveno varstvo, ki bo zajelo okrog 15.000 ljudi. Skupščina SRS je sprejela tudi priporočilo občinskim skupščinam o dajanju stalnih priznavalnin borcem NOV. Za dajanje priznavalnin imajo občine c zagotovi jena sredstva v svojih proračunih. Potemtakem je neupravičen pomislek, češ, da ni sredstev za dajanje priznavalnin. Kjer to trdijo, so to le izgovori. Politične organizacije in še zlasti združenja borcev so v tem primeru dolžna zahtevati uveljavitev priporočila republiške skupščine. 9 »Borba« je objavila razgovor s sekretarjem GK ZKS Mihom Marinkom-o bistvenih značilnostih V. kongresa ZKS. V tem razgovoru je med drugim rečeno, da dosega Slovenija najvišjo stopnjo rasti gospo- darstva v Jugoslaviji. Po mnenju Mihe Marinka so takšni rezultati sad ustvarjalne moči delavskega samoupravljanja, ki je postalo središče in pobudnik družbenoekonomskega razvoja. V Sloveniji je ustvarje na solidna materialna podlaga za še uspešnejši razvoj družbenih odnosov med ljudmi in za krepitev vloge delovnega človeka. izdatek za borce ' in zdravstveno varstvo # Iz dela zvezne skupščine je treba opozoriti na nekatere nove predpise s področja kmetijstva, predvsem na zakon o kmetijskih zadrugah. Novost tega zakona je ta, da kmetijske zadruge lahko sprejmejo pod določenimi pogoji v delovni odnos tudi individualne kmetovalce, zlasti tedaj, kadar dajo ti večji del svoje zemlje in drugih pro izvodnih kapacitet v zakup zadrugi. Pomembni pa so tudi drugi predpisi s področja kmetijstva. Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Ingolič je med "drugim dejal, da bodo predlagani ukrepi močno okrepili kadrovsko in tehnično bazo v kmetijskih organizacijah. S tem bodo ustv ^jene nove možnosti za nadaljnje širjenje kooperacije in intenziviranje proizvodnje ter ža hitrejše podružbljanje kmetijske proizvodnje. O V sldadu z uporabo načela rotacije so bili imenovani nekateri novi zvezni sekretarji: za industrijo in trgovino Hakija Poz-derac, za promet in zveze Milijan Neoričić, za informacije Gustav Vlahov, za pravosodje Milorad Zorić, za zdravstvo in socialno politiko Dragotin Kosovac ter za generalne- ga direktorja zavoda za plan Rikard Štaj-ner. Obenem so bili na zasedanju zborov zvezne skupščine sprejeti predpisi o odpravi obmejnega pasu, zakon o gibanju m bivanju tujcev v Jugoslaviji itd. Tujcem pri nas so priznane osnovne svoboščine in pravice človeka. Priznana jim je pravica do pritožbe v vseh primerih, v katerih se izda odločba v upravnem postopku. ® Na zasedanju zborov zvezne skupščine so sprejeli tudi zakon o varnosti na cestah. Tak zakon je bilo treba sprejeti zaradi izredno naglega povečanja obsega blagovnega prevoza po cestah in zaradi naraščanja števila motornih vozil. Število voz nikov motornih vozil se je povzpelo že na 127.720 ljudi, življenje pa je izgubilo 9.S5&-ljudi. # Novinar »Dela« Franc Seunig piše v svojem uvodniku »Potrošnja ne sme prehitevati« tudi o omejitvi potrošniških kreditov na 600.000 din in o znižanju odplačilnega roka na dve leti in pol. Po njegovem mnenju je prišlo do tega ukrepa zaradi prehitevanja potrošnje nasproti proizvodnje. Lansko povečanje potrošniških posojil za 110 milijard din predstavlja tipično prehitevanje, ki je pripomoglo k nestabilnosti na trgu. 0 Zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Djuverović je te dni kritiziral počasnost Jugobanke pri sklepanju pogodb s podjetji. Namesto, da bi bile sklenjene te pogodbe že novembra in decembra lani, bodo nekatere sklenjene šele aprila. Potrebne so temeljite spremembe v organizaciji pošlo vanja Jugobanke. «■ © Po ustaljeni tradiciji bo tudi letos v Beogradu prvomajska parada. Po prvih informacijah bodo sodelovale v paradi enote JLA in okrog 11.000 otrok, mladincev, študentov in predstavnikov delovnih organizacij. Poudarek bo na dvajsetletnici osvoboditve Jugćslavije. Na ustrezen način bodo zastopane v paradi tudi vse naše republike. H Sestanek Arabski- lige. V nedeljo so v Kairu zasedali ministri arabskih držav in sklepali o stališčih arabskega sveta do odločitve bonske vlade glede svojih odnosov z Združeno arabsko republiko. Svet Arabske lige je sklenil, naj vse arabske države odpokličejo svoje veleposlanike iz Bonna, kar je velika večina arabskih držav itak že storila; dalje so sklenili, da bodo vse arabske države povsem pretrgale svoje diplomatske odnose z ZR Nemčijo, če bo le-ta priznala Izrael. Ob tem so sklep pooblaščencev šefov arabskih držav malce omilili, ker je po mnenju sveta Arabske lige pomembnejše dejansko sodelovanje ZR Nemčije z Izraelom kot pa samo pravno priznanje te države. Torej je treba počakati na to, kako so bodo odnosi med obema državama razvijali, nI pa važen sam formalni akt priznanja Izraela. Arabski svet vsekakor ni čisto enoten, na kar je tudi Bonn računal, vendar se je uštel, če je mislil, da se sploh v ničemer ne bodo mogli dogovoriti. Večina-arabskih držav je tudi na glas povedala, da bo priznala DR Nemčijo, če bo Bonn priznal Izrael. Vsekakor je Hallsteinova doktrina dokončno pokopana HI Boj za pravice črncev v ZDA. V ameriški zvezni državi Alabama že nekaj časa demonstrirajo črnci in zahtevajo državljanske pravice, ki so v ameriški- ustavi sicer zapisane, toda zakoni te države jim ne omogočajo, da bi se jih mogli poslužiti. Tako jim ne dajo volilne nravice, če ne dokažejo, da so »kvalificirani« zanjo, to je, da znajo pisati (kar je silno raztegljiv pojem, saj bi celo marsikateremu univerzitetnemu profesorju lahko očitali, da ne zna pisati, 60 v petih minutah ne bi sestavil spisa). Pa ameriško ustavo mora znati na pamet in podobno. Nobelov nagrajenec in črnski voditelj Martin Luther King je bil pri predsedniku Johnsonu, ta pa jfl predložil kongresu z^.kon, po katerem bi morali tudi črncem priznati volilno pravico. Demokracija# vsekakor priporočljiva za izvoz? ' H Zastaranje vojnih zločinov-Zahodnonemški parlament je ta teden razpravljal o zastaranju vojnih zločinov. SIcer so vso stvaf odstopili v proučevanje posebtu komisiji, vendar je večina poslancev proti temu, da vojnih zločiO' cev ne bi več preganjali in da "l Jim vse grehe odpustili. \ OB RAZPRAVAH O PROBLEMATIKI OBRTI V LJUBLJANSKEM OKRAJU Obrt je pom bno merilo standarda občanov OBRTI NI MOGOČE ODVAJATI OD DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Razkorak med naraščajočimi potrebami občanov oziroma gospodarstva in zaostajanjem obrtnih dejavnosti postaja iz leta v leto večji, kar povzroča nestabilnost in motnje ne le v tej veji gospodarskega življenja, ampak v gospodarstvu nasploh. Taka ugotovitev je prevladovala tudi na minuli razpravi o problematiki obrti, na plenumu okrajnega sindikalnega sveta, kjer so ustrezno z ugotovitvami VIII. kongresa ZKJ menili, da so predvsem občine dolžne skrbeti za pospešitev razvoja družbene obrti in za kooperacijo te z zasebnim obrtništvom v okviru splošnih prizadevanj za gospodarski in družbeni razvoj. Ker se uvršča obrtna dejavnost v Sloveniji po svojem pomenu in številu zaposlenih brž za industrijo in kmetijstvom, je potemtakem ni moč obravnavati ločeno od celotne gospodarske dejavnosti, čeprav ta ni tolikanj pomembna zavoljo svoje ekonomske moči, marveč bolj kot vplivni činitelj na življensko raven občanov. Če je temu tako, potlej analiza družbenih planov za leto 1964, v katerih naj bi posamezne občinske skupščine predvidele ukrepe za povečanje zmogljivosti in za večjo poslovnost obrtnih dejavnosti, ne kaže kaj prida spodbudnih ugotovitev. Prisluhnimo tokrat, kakšno mesto odmerjamo obrtni dejavnosti v nekaterih dolenjskih občinah. Q Črnomelj: med nalogami gospodarskega razvoja za leto 1964 obrti družbeni plan skoraj ne omenja. Med razčlenjevanjem posameznih panog pa ugotavlja, da očitno primanjkuje serviso^, zato v planu predvidevajo izdelavo analize potreb in sestavo dolgoletnega programa razvoja obrti. Plan vsebuje sicer tudi smernice in priporočila za povečanje obrtnih storitev, ne vsebuje pa konkretnih odgovorov na vprašanje: kako izboljšati obrtno dejavnost? ■ Metlika: za obrt v občini Metlika so značilne odjave zasebnih obrtnikov, ki , opravljajo večji del obrtnih uslug, medtem ko predvidevajo povečanje le v proizvodni obrti in temu ustrezna tudi investicijska vlaganja v to obrt, saj jo obravnavajo v tesni zvezi s problemom zaposlovanja. IS Novo mesto: medtem ko kaže drobna storitvena obrt pri zasebnem sektorju še zmeraj težnjo upadanja (navzlic nekaterim davčnim olajšavam), pa obrtna dejavnost v družbenem sektorju mestoma prerašča že v industrijsko proizvodnjo. fij Ribnica: v tej občini sloni obrtno storitvena dejavnost v glavnem na zasebnih obrtnikih, ki so zlasti v letu 1963 množično odjavljali svoje obrti in šele po spremenjeni davčni politiki so uspeli padanje števila zasebnih obrtnikov zaustaviti. Navzlic očitnim potrebam konkretnih ukrepov za razmah storitvene obrti v Ribnici niso predvideli, pač pa pričakujejo delno izboljšanje za nekatere dejavnosti šele po izgradnji novega objekta za nekatere servise. ©pokorilo pred požari Ker se bliža spomladanska suša in vetrovno obdobje, opozarjamo vse občane na nevarnost požarov, posebno v gozdovih. Gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, in posestniki gozdov so dolžni ukreniti vse potrebno, da ne pride do požarov. V tem razdobju ni dovoljeno požigati suho travo, dračje in podobno v bližini gozdov. Tisti, ki imajo gozdove ob železniški progi, so dolžni poskrbeti, da se varnostni pasovi očistijo suhi jadi, listja in suhe trave. Iz oddelka za notranje zadeve občinske skupščine Novo mesto Spodbudni ukrepi *v Kočevju Ker se doslej zanemarjena obrt, zlasti storitvena, že močno odraža predvsem pri popravilih idustrijskih proizvodov in vzdrževanju stanovanjskih objektov, nameravajo v Kočevju razširiti oziroma ustanoviti obrtne in servisne delavnice, k čemur naj bi pripomogle tudi trgovske in industrijske delovne organizacije. Zasebno obrt bodo spodbujali z ustrezno davčno politiko, medtem ko bodo obrtno-storitvene delavnice v družbenem sektorju oproščene vseh družbenih obveznosti do občine, še več. Tistim, ki so dobili sanacijska posojila ali posojila za napredek poslovanja, bodo kredite črtali, če bo to spodbudno vplivalo na njihov razvoj. Preseljevanje ljudi iz obrti v industrijo in druge panoge pa nameravajo zajeziti s prostim oblikovanjem cen, po zakonu ponudbe in povpraševanja, če bodo v kočevski občini vse predvidene ukrepe uresničili, potlej bo ta občina nemara med prvimi, ki bo uspešno premostila težave, ki so nastale zavoljo zapostavljanja obrtne dejavnosti v minulih letih. Takšna je torej groba predstava obrti v nekaterih dolenjskih občinah, prav nič boljša pa ni tudi v drugih predelih zdajšnjega okraja Ljubljana, oziroma v Sloveniji sploh, čeprav je resnici na ljubo treba povedati, da obrtna dejavnost zaskrbljujoče zaostaja za razvojem ostalih panog in naraščajočimi potrebami občanov, pa ni moč prezreti objektivnega opravičila za občine, ki so doslej skrbele predvsem za večjo materialno osnovo v svojih proračunih, kakršno lahko nudijo predvsem industrija in druge konjunkturne proizvodne panoge. Vendarle pa v prihodnje razvoj obrtništva ne more biti zgolj domena posemeznih obrtnih organizacij, ampak bodo morale občinske skupščine prizadevne je skrbeti za razvoj obrti (to bi morale že doslej, saj so dobile za to ustrezna sredstva) predvsem z odmero večjih sredstev, se pravi, da bi Na sejmišču skoraj vse prodano Zelo dobro je bil obiskan ponedeljkov sejem za praši-če v Novem mestu, kjer -je bilo kupcem na voljo 613 repov, prodani pa so bili razen devetih vsi. Ker je bilo za pujske veliko povpraševanje, je cena nekoliko poskočila. Tokrat so veljali manjši prašički od 9.500 do 14.000 din, za večje pa so zahtevali od 14.000 do 25.000 din. dajale obrti vsaj tista sredstva, ki jih daje obrt, in da bi pomagale obrtnim organizacijam pri reševanju njihovih problemov, kot so urejanje prostorov, iskanje posojil, stanovanj itd. Zanemarjanje obrti ima škodljive posledice nele za življenjsko raven občanov, ampak tudi za stabilnost notranjega gospodarstva. In če gre za življenjsko raven občanov, potlej sodi naposled tudi ta dejavnost med osnovne naloge, ki jih komunam nalaga ustava. REM. ORIENTACIJA — Jaaaanez, vprašaj, kam to gre — ali med vino ali med vodo? Iz inšpektorjeve beležnice Inšpektorji so predvsem zaščitniki občanov in čuvarji zakonitosti, čeprav jim mnogi pripisujejo vse kaj drugega. Za dolenjske občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje imamo skupni inšpekcijski oddelek pri občini Novo mesto. Le malo smo pobrskali po njihovih belež-nicah ob koncu leta in poglejte, kaj vse smo našli! TR2NA INŠPEKCIJA V moki tip 400, ki jo je bilo na zalogi 2040 kg, so bili ostri kovinski delci. Po pregledu je tržna inšpekcija to moko izločila iz prometa, podjetje pa je bilo kaznovano. Iz prometa so bila izločena tudi razna druga živila in slabo vino. Skupna vrednost iz prometa izločenih živil je znašala nad štiri milijone dinarjev. Kaj vse bi morali potrošniki pojesti in popiti! SANITARNA INŠPEKCIJA Pri sanitarnem pregledu šolskih prostorov je bilo pri nekaterih šolah ugotovljeno izredno slabo stanje prostorov. Učilnice so še po privatnih hišah. Tako v šolah Sela-Jugorje, Sela - Hinje, Drašiči in Klevnik. Pri sistematičnih pregledih šolskih otrok je bilo ugotovljeno, da jih ima zaradi nepravilnih klopi in Za lepšo podobo mesta ob 600-letnici Čeprav je na razpolago malo denarja za ureditev mesta ob 600 letnici, je občinska skupščina-'poslala v torek po mestu komisijo, ki si je ogledala drobne ureditvene probleme in sestavila približen predračun za potrebna dela. V komisiji so tovariši Rous, Uhl, Petrič in Breščak. Komisija bo ugotovila po-trebe, ceno in tudi, kdo naj bi dela opravil. Pričakujejo, da bodo delovne organizacije in posamezniki z razumevanjem pomagali občini urediti mesto za jubilej. opreme blizu 20 odstotkov slabo držo. Posledice take drže so razna obolenja zaradi prisilnega zastajanja krvi, zmanjšana je možnost širjenja prsnega koša, nastane pa tudi pritisk na prebavne organe in deformacija hrbtenice. Stranišča so ponekod suha, brez vodnega izplakova-nja, iz njih pa se razširja močan smrad tudi v učilnice. Zdravniški pregledi učencev so pokazali precejšno podhranjenost učencev, zaradi česar otroci pogosto zbole in se slabše uče. šolskim kuhinjam bi bilo treba posvetiti več skrbi. CESTNA INŠPEKCIJA Izredno slabe ceste, ki ogrožajo promet na odsekih Gradac—Stranska vas—Črnomelj, Vrhovci—žuniči, Cegel-nica—Krasinec, Mršeča vas— Šentjernej, Stopiče—Dolž, Poljane—Hrastje, Poljane—Or-nuška vas in Prelesje—šent-rupert so potrebne1 večjih rekonstrukcij. INŠPEKCIJA DELA V kemični pralnici in čistilnici krajevne skupnosti Črnomelj je ugotovljeno, da je koncentracija strupenih hlapov dva in polkrat takšna, kot je maksimalno dopustna. S tem je zelo ogroženo zdravje zaposlenega osebja. V mizarskem podjetju Dvor se resno pojavljajo poklicna obolenja zaposlenih. Zavod za zdravstveno varstvo skupščine okraja Ljubljana je že poročal o delavki, ki je zbolela zaradi prevelike koncentracije razredčil in nitro-lakov v lakirnici. Vajenci delajo ponekod po osem do dvanajst ali celo več ur dnevno, pa tudi v nočnem času, čeprav je to strogo prepovedano. Delovni kolektiv gostinskega podjetja MAJOLIKA Straža je sprejel sklep, da se nekega delavca ne sprejme v delovno razmerje. Direktor pa je delavca-navzlic sklepu samoupravnega organa sprejel v službo. TOvje le nekaj skopih zapiskov iz ugotovitev .inšpektorjev. Če bomo njihovo vlogo pravilno razumeli in jim pri delu pomagali, bodo inšpekcijske službe iahko občanom v še večjo korist. J/ S. Še eno premoženje v ognju 12. marca po 12. url Je požar upepelil dvoje' gospodarskih poslopij Martinu Mrviču v Malem Cerovcu. Najprej so se vneli s slamo kriti svinjaki, močan veter pa Je ogenj zanesel še na skedenj, škodo so ocenili na 1,200.000 dinarjev. Svinjaki so se vneli zato, i?er je ob njih gorelo v svinjskim kotlu. Najprej je začelo goreti okoli kotla, kjer je ležala razmetana slama in -razni vnetljivi odpadki, nato pa Je plamen skočil na slamnato streho. Kmalu nato se je vnel še skedenj, ki je bil tudi s slamo krit. Čeprav je plat zvona daleč naokoli oznanil, da gori, gasilcev ni bilo blizu. Zavoljo neprevidnosti gospodarjev, ki ne pazijo na ogenj, je že nekajkrat upepelil gospodarska in druga poslopja. Nesreča spet dokazuje, da je bolje prej odpraviti pomanjkljivosti, kot gasiti, zlasti če je prepozno. Mopedist v mopedista '■ Na cesti pri Stopičah se je 14. marca ob 22.45 mopedist Martin Jankovič iz Vinje vasi zaletel v neznanega mopedista, ki je pripeljal nasproti. Do nesreče je prišlo, ko je Jankovič zavil na levo proU Stopicam. Škode je za okoli 50.000 dinarjev. mitiiimintiuuiimiin !ll!llll!ll!!ll!limiJiMmm:.lii!>:od peščevimi, noeami kaj šele pod avtomobili. Delavci cestnega podjetja so cesto pričeli na debelo posipati z sramozom, vendar tudi to ne pomaga veliko, saj se kamenje kar porrreza v blato. Cesta do SodražiTe je vsekAkof nujno potrebna temeliHeera popravila in to čimnrei! Zima je hudo zdelala tudi odsek kočevske ceste od Škofljice db Pijaive gorice, kjer sktoro ni več sledu o asfaltu (asfaltirana je bila 1957. leta). Vožnja po taki (avtolcesti je več kot mučna in. že sam začetek pri Škofljici verjetno marsikoga od- vrne od nadaljnje vožnje proti Kočevju. Precej ran je zima pustila tudi na asfaltu od 21ebiča do Ribnice in na nekaterih drugih Odsekih kočevske ceste. j Boljši materialni pogoji za borce Kot je naše dnevno časopisje že poročalo, sta oba zbora republiške skupščine na svoji zadniji seji sprejela zakone o družbeni pomoči nekdanjim borcem NOV. Ob tej priložnosti smo se obrnili na poslanca republiškega socialno -zdravstvenega zbora mr. pli. Gojka Juga iz Metlike, ki nam je povedali naslednje: — Zadnja seja sotialno-zdravstvenega zbora skupščine SRS je bila pomembna za kmete borce, posebno za Be. lokranjce, ki so množično so-delovaJli v NOV. V Beli krajini (je namreč danes 6137 članov Zveze borcev, kar je skoraj četrtina vsega prebivalstva žn od teb je samo kmetov 2170. Da pa se kmetom, ki so sodelovala v NOV, omogoči vsestranska zdravstvena pomoč, je bil sprejet zakon o polnem zdravstvenem varstvu ikmetov borcev in njihovih družinskih članov, nadalje zakon o-zaposlenih udeležencih NOV rln priporočilo o dajanju stalnih priznavalnin bivšim borcem NOV. Novi zakon o polnem zdravstvenem varstvu kmetov borcev bo tem v mnogo-čem pomagal, saj se doslej zaradii visokih stroškov mnogi niso upali iskati potrebno zdravstveno pomoč, predvsem pri 2»botehničnih storitvah, pri kopauiško klimatskem zdravljenju in zdravljenju v bolnicah, kar je terjalo hkrati tudi prevozne stroške. Odslej bodo v vseh teh zdravstvenih uslugah popolnoma izenačeni z ostalimi delavci zavarovanci. Razliko stroškov med osnovnim .in polnim zavarovanjem bo nosia 'republika. To se bo poznaLb posebno pri tistih družinah, kjer pogosto gospodari bole- zen ali kjer mora biti kak član družine dalj časa v bolnici in so zckavrnska stroški včasih tako visoki, da jih družina ne more več zmagovati. Taki botrcd kmetje postajajo čez noč socialno ogroženi in morajo iskati pomoč pri občini, ki pa jim največkrat le delno ikri je stroške. Tudi pri kroničnih bolnikih ni bilo dosti drugače. Ti so morda prihajali k zdravniku in tudi jemali zdravila, za katere pa so kot kmetijski proizvajalci morali sami prispevati polovico stroškov. Odslej bodo samo od vsakega zdravila plačali prisipevek 60 dinarjev. Novi zakon pa bo pomagal zlasti bolnikom z revmatičnimi, živčnimi in želodčnimi obolenji, to je bolnikom, ki so bili doslej sicer poslani na razna klimatska in druga zdravljenja, pa se teh niso posluževali, ker so se zbaOd prevelikih stroškov. Tudi z zakonom o dodatku zaposlenim udeležencem NOV bo bistveno izboljšan dodatek za zaposlene borce. Ker so v preteklem letu življenjski stroški v republiškem merilu narasli za 20 odst., se bo tudi osnova za določanje dodatka za borce zvišala in bo v naši republiki znašala 59.000 dinarjev. Pomembna novost zakona, ki bo veljal od 1. januarja letos^ je tudi določba, da se dodatek za borce šteje v povprečje osebnega dohodka za pokojninsko osnovo. Tako tudi ta zakon znatno rešuje življenjsko problematiko zaposlenih borcev. Socialno zdravstveni zbor republiške skupščine pa je obravnaval in sklepal tudi o priporočilu o dejanju stalnih Rudarski šolski center V: v ji i s u Je v šolskem letu 1965/66 v prve razrede šol naslednje število učencev: 1. TRILETNA RUDARSKA POKLICNA ŠOLA — 250 učencev 2. TRILETNA ŠOLA' ZA RUDARJE STROJNIKE — 60 učencev 3. PETLETNA RUDARSKA TEHNIŠKA ŠOLA — 25 učencev 4. KOVINARSKA POKLICNA ŠOLA — 30 učenceV 5. ELEKTRIČARSKA POKLICNA ŠOLA — 30 učencev 6. ENOLETNA ŠOLA ZA PRIUČENE RUDARJE — 25 učencev Pogoji za vpis: , Pod 1: fizično in duševno zdrav; starost 15—16 let; uspešno dokončan vsaj 5. razred osnovne šole. Pod 2: fizično in duševno zdrav; starost 15—16 let; uspešno dovršena osnovna šola. Pod 3: fizično in duševno zdrav; uspešno dovršena osnovna šola; sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika. Pod 4 in 5: fizično in duševno zdrav; uspešno dokončana osnovna šola. Pod 6: fizično in duševno zdrav, pismen, star 17 let. Ugodnosti v času šolanja: Pod 1. in 2.: brezplačna oskrba (stanovanje, hrana, šolske potrebščine) in pridnostne nagrade. Pod 3: učenci dobijo štipendije in brezplačno šolske potrebščine, lahko stanujejo v interenatu. Pod 4. in 5.: učenci dobijo redne in pridnostne nagrade, brezplačno šolske potrebščine. Pod 6: brezplačna oskrba (stanovanje, hrana, šolske potrebščine) ter pridnostne nagrade. Vse šole začno s predvpisom takoj, medtem ko je glavni vpis od 15. juninja do 15. septembra. Učenci iz predvpisa imajo prednost pri glavnem vpisu. Prošnjo, kolkovano s 50 din, lahko pošljete na tajništvo Rudarskega šolskega centra, Velenje. Sprejemni izpiti za v petletno rudarsko tehniško šolo bodo od 25. do 26. junija 1965. Srečno! priznavalnin bivšim borcem NOV. Bistvena vsebina tega priporočila je, naj ne bo glede na porast življenjskih stroškov nobena priznavalnina manjša kot 10.000 dinarjev. Republiško povprečje je bilo lani 3500 din, v gospodarsko šibkejših občinah pa komaj 6000 do 6500' dinarjev. Ta priznavalnina naj torej ne bo miloščina, ampak priznanje kmetom borcem za njihov prispevek v NOV. Važno pa je tudi, naj se priznaval- nine valorizirajo, to je, naj rastejo vzporedno z dvigom cen. Prevedba primavalnin naj bi opravili do konca aprila, veljala pa bi od 1. januarja letos. Tako vidimo, da sta sprejeta zakona in priporočilo lep korak k nadaljnjemu reševanju vsestranskih problemov zaposlenih borcev, kadar tudi nezaposlenih borcev kmetov. To pozornost socialistične družbe pa ti ljudje tudi v polni meri zaslužijo. Drobne iz Kostanjevice B Dan žena so letos v Kostanjevici prav lepo proslavili in to ne samo z zakuskami po podjetjih, marveč tudi z lepimi sporedi na akademijah. Šolska mladina je priredila na osmi marec ubrano akademijo v veži šolskega poslopja, minulo nedeljo pa je isti spored ponovila materam, ki so se zbrale na poseben roditeljski sestanek. Skoraj dvesto jih je bilo, ki. so pozorno sledile sporedu, pripravljenem nalašč za njihov praznik. Ob tej priložnosti se je posebej izkazal pevski zbor, ki je pod vodstvom tovariša Jan-koviča zapel niz zahtevnih , melodij. Matere so se razveselile tudi tistih točk, ki so jih pripravili cicibančki iz vzgojno varstvene ustanove, ki jo že dolga leta vodi vzgojiteljica Breda Strel. Akademijo je pripravila profesorica Ivanka Povše, praznični govor pa Večer »STEZIC« v Novem mestu Literarni večer, ki so ga sodelavci »Stezic« 10. marca posvetili 600-letnici Novega mesta, je opozoril predvsem na dvoje: da je med gimnazijci kulturno življenje precej razgibano in da »Stezice« dostojno nadaljujejo tradicij, jo dijaških listov na novomeški gimnaziji od Kettejeve »Zadruge« dalje. Zlasti pa je imel pomen pokazati na dejstvo, da se zbira okrog »Stezic« skupina mladih talentov, na katere — vsaj na nekaj izmed njih — bo treba v prihodnosti še računati. Po teži in vrednosti je bil večer bolj pesniški, četudi so \ prej brali nekaj dobrih proznih sestavkov. Pesniki so prevladali tudi po številu. Naj naštejemo nekaj imen: Milan Markelj, Barica Videčnik, Miran Kovic, Jože SpCihal, Tone Jakše. Največ pesmi je prispeval Milan Markelj ki je, kot kaže, med vsemi najbolj plodovit. Je tudi že najdlje od začetka tako imenovane pesniške učne dobe. Njegova muza pa je motivno zelo blizu pesmim drugih »stezi carjev«: zdaj je vedra, zdaj mračna, sicer pa vseskozi obupana zaradi nedosegljivosti ideala — ljubezni. Razočaranje v ljubezni je pravzaprav osrednji motiv pri vseh teh pesnikih, le redki so, ki presežejo ta strogo subjektivni intimni svet. Sem bi seveda spet morali prišteti Milana Marklja, ki se je lotil zahtevnejših motivov in jih prikazal kot nekakšno vizijo sodobne (atomske) strahote. (O pesniškem delu večera samo še tole: malce je motilo preštevilno zastopstvo Markljevih pesmi, kar je napravilo vtis, da so bili drugi predstavljeni samo zavoljo števila.) Med prozaisti (Irena Markelj, Franci Škof, Beba Kri-sper itn.) bi kazalo posebej omeniti črtico oziroma skico Irene Markelj. Njen spis Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini in hvaležni vam bodo za pozornost! je že kar resen poskus prika. vzati bežen konflikt z življenjem, na priliko na ulici. Avtorica je znala ujeti bistvo: spoznanje, da je življenje za marsikloga trnjeva pot. Ob črtanju nebistvenega, nelite-rarnega, tega pa ni veliko, bi spis prenesel objavo tudi kje drugje kot v šolskem glasilu. Večer je bil režijsko lepo pripravljen in mu ni manjkalo ničesar, kar navadno pogrevamo na takih priredit- vah, imel je pester izbor, dobre recitatorje (zakaj niso aVtorji tudi sami kaj svojega prebrali?), glasbene vložke (prof. Stane Fink, Marko Pi-cek, Zdravko Budna), dober vezni tekst (brala je Nina Golež), primeren reflektorski učinek in — občinstvo. (Spet dokaz, da so take prireditve obiskane!) Kot tak je bil dober prispevek k proslavljanju 600-letniče Novega mesta. IVAN ZORAN je imela mladinka Irena Bizjak. Po proslavi je bil tretji roditeljski sestanek v tem šolskem letu. B Stanovanjski problemi, ki že dolga leta hudo tarejo kosianjevi-ške prebivalce, so se le začeli premikati na bolje. Po zadnjih sklepih v občinski skupščini so se odločili za gradnjo 12-stanovanj-skega bloka, ki bo, kakor je zagotovljeno, že letos pod streho in se bo moč že prihodnje leto vseliti. Tako bo končno le rešenih nekaj najbolj perečih primerov, saj so med prosilci ljudje, ki že dvajset let čakajo na stanovanje. V kosta-njeviškem gradu je namreč pred vojsko stanovalo triindvajset družin, družba pa je od tistih dob zgradila samo pet stanovanj. Stanovalci so se iz požganega gradu zatekli v zasilna pribežališča po Kostanjevici, kjer so mnogi še do danes ostali. Gradnja novega stanovanjskega bloka bo torej nujen izhod iz globoke stanovanjske krize, ki že vsa povojna leta tare ko-stanjeviško prebivalstvo. B Ali ne bi kazalo tudi v Kostanjevici obnoviti sejmov? Tako sem zadnjič slišal govoriti kmeta Stoparja z Oštrca, staro korenino, ki ve, kaj je prav in kaj hoče. Pravijo, da so zadnji semanji dnevi v raznih okoliških krajih bili prav slabi. Meso drago, živina poceni, kje je in čemu je taka razlika, ljudje? Po zdravi presoji pripada največ zaslužka tistemu, ki je v potu svojega obraza živino priredil! Tu bo potrebno nekaj ukreniti, kmet mora vendar vedeti, zakaj dela. No, če se»bodo te stvari spravile v red, je spet povzel Stopar, bi bilo lepo in prav, da bi vpeljali sejme tudi v Kostanjevici. Sejmi niso samo trgovina, marveč tudi prireditev, kmečka revija, saj kmet rad pogleda in pokaže lepo živino! Troje srečanj z Dobovčankami Želje po ureditvi preskrbe z zelenjavo in sadjem ter želje po ustanovitvi varstvene ustanove Ženske v^Dobovi se najpogosteje sestajajo v okvira Društva prijateljev mladine. Tam se pogovorijo o najrazličnejših zadevah. Letos so zelo zadovoljne, ker so pri organizaciji šole za starše naletele na ugoden odziv. Prvi poskus je torej uspel in v novem šolskem letu bodo s to obliko vzgoje staršev nadaljevale. Dobovčanke težijo še dru-gii problemi. Tovarišica Jelena Kolnikova kot gospodinja najbolj pogreša zelenjavno trgovino. »Sadja pri nas vse leto ni,« pripoveduje, »in tudi zelenjavo je težko dobiti.« »Kako se potem oskrbujete s temi živili?« »Peljati se moramo na trg v Brežice ali pa obiskati tukajšnje kmete. Ti na domu ne prodajajo radi in večkrat nam dajo kaj zastonj. Za nas je to težko, ker potem drugič nerade spet gremo tja. Najbolje bi bilo, če bi vsako stvar primemo zaračunaj. Za ceno vedo, saj veliko nosijo naprodaj na zagrebški trg.« »Ste predlagale kako rešitev za boljšo preskrbo s sadjem in zelenjavo v vašem kraju?« »Najraje bi irnele tu zelenjavno trgovino. Morda bi prodajo zelenjave prevzela naša špecerijska prodajalna, ki ima za sedaj na zalogi le limone in pomaranče. Tudi HflillllllH!ii[l!H!Hr prodajo zelenjave prevzela predlagale, da bi imele trg vsaj enkrat v tednu. Vse to smo povedale na raznih sestankih in upamo, da bodo naše želje upoštevane. Morda bo nam priskočila na pomoč naša krajevna skupnost.« Učiteljica Anica Regovičeva navaja potrebe po varstveni ustanovi. Tudi sama je mati dveh malih otrok in zato ve, kako zaposlene matere pogrešajo otroški vrtec, predvsem tiste, ki nimajo možnosti zaposliti gospodinjsko pomočnico. Dobava se razvija v industrijski kraj dn z večanjem števila zaposlenih žena se iz dneva v dan večajo tudi potrebe Po organiziranem otroškem varstvu. »TovariSica Regovičeva, kakšen je bik izid ankete med starši, ki ste jo napravili lani?« »Dobili smo prijave za 30 otrok in to število zadostuje za otvoritev vrtca. Najbolj nas pr; ustanavljanju take ustanove ovira pomanjkanje primernega prostora. Pa tudi finančnih sredstev za začetek nimamo. Občinska skupščina je obljubila pomoč, podjetja pa se za to skoraj ne zmenijo.« Tretja udeleženka razgovora tov. Meri Ogorevčeva ni zadovc-ljna z mrtvilom v kul-., turno prosvetnem življenju. i »Ne lani in ne letos nismo ničesar zaigrali,« ugotavlja in pripominja, da bi se v društvo vključili prosvetni delavci in prevzeli organizacijo 1 v svoje roke. »Včasih smo z operetami in igrami gostovali tudi v drugih krajih, zdaj je pa vse zaspalo. Menim, da bi morati v domu imeti svoj klavir, saj je za glasbene prireditve nujno potreben. T^da to so najbrž le želje, saj še za druge stvari nimamo denarja.« Jt. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE \ * Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Božo Čavlovič, Viktor Avscc, Slavko Kavsek, Lado Jane, Alojz Zoran, Ivan Pavlic, Franc Som, Jože Božič, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Anton Gregorčič, član kolektiva Iskra Novo mesto; Alojz Malenšek, dijak novomeške gimnazije; Mihaela Smolič in Cecilija SinoHč iz Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto; Ana Janežič, gospodinja iz Mosta; Janez štrbenc, član kolektiva osnovne šole .Šentjernej; Vida Lindič, gospodinja iz Sela; Marija Kump, gospodinja z Uršnih sel; Štefka Simič, članica kolektiva Dolenjka Novo mesto; Tatjana Murgelj, delavka iz Dol. Karte-ljevega; Karel Nagelj, delavec iz Karteljevega;Jože Ribič, posestnik iz Karteljevega; Jelka Zaje, delavka iz Dol. Kartelje-vega; Jože Tratnik, član kolektiva GO Novo mesto; Franc Simončič, delavec z~ Javorovice; Fani Zagore, gospodinja iz Vratna; Franc škrubclj, član kolektiva Tobak, Novo mesto; Alojz . Lenčič, posestnik iz Loke; Jože Prhne, posestnik iz Orehovice; Anton Radcšček, upokojenec iz Hrastja; Joža Pavlic, gospodinja iz Orehovice; Mirko Gornik, delavec iz Zapuž; Franc Simončič, delavec iz Vratna; Ludvik Groznik, član kolektiva Kmetijski obrat Šentjernej; Jože Zupan, delavec z Javorovice; Jožefa Zagore, gospodinja z Javorovice; Marija Gi-ubar, gospodinja z Vratna; Alojz škrbec, upokojenec iz Šentjerneja; Frančiška Jakše, gospodinja iz Orehovice; Martin Pavlovič, Ignac Zagore, Jože Zagore, Janez Bratkovič, Karel Hribar, Franc Kovačič, Anton Kirn, Franc Jarkovič, člani kolektiva Podgorje, Šentjernej. SKUPŠČINA OKRAJA LJUBLJANA -TAJNEŠTV0 ZA NOTRANJE ZADEVE RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta v obrtnem podjetju »GOLOVEC« v Ljubljani: - tehnični vodja pogoj: strojna fakulteta s 5-letno prakso na ustreznem delovnem mestu ali strojni tehnik z 8-letnc^ prakso - vodja komerciale pogoj: višja komercialna šola z nekaj leti prakse na ustreznem delovnem mestu, ali ekonomska srednja šola z večletno prakso; - računovodja pogoj: ekonomska srednja šola z večletno prakso na ustreznem delovnem mestu - vodja priprave dela pogoj: srednja tehnična —- strojni ali elektrotehnični oddelek s 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu - mojster galvanske "pogoj: visoko kvalificiran galvanizer s 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu - nabavni referent pogoj: nepopolna srednja šola -z 2-letno prakso na ustreznem delovnem mestu. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse je treba poslati personalno kadrovski službi TNZ Ljubljana, Kotnikova ul. 8. Razpis velja do*zasedbe delovnih mest. OB V. KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Sproščene so vse ustvarjalne sile (Nadaljevanje s 1. sir.) vam in nekaterim nihanjem je v letih 1959—1964 proizvod nja hitro naraščala. Celotna proizvodnja je naraščala v letih 1959—1964 (merjeno z družbenim proizvodom po stalnih cenah) z letnim povprečjem okoli 10,6 odst. Leta 1963 je narasla za 14,2 odst., leta 19R4 pa za 14,4 odstotka (ocena). Takšno zvečanje proizvod nje je vplivalo na to, da se je družbeni proizvod na prebival: \ povečal od 227.900 din v letu 1956 (v stalnih cenah — baza 1962) na 344.900 din v letu 1960 in na 493.100 din v letu 1964. V SR Sloveniji je bil družbeni proizvod na enega prebivalca v letu 1963 skoraj enkrat večji (za okoli 90 odstotkov), kot je znašalo povprečje za SFRJ v tem letu. — V tem obdobju so se močno povečala tudi vlaganja v vseh dejavnostih, tako v gospodarstvo kot za družbeni standard. Podatki pa tudi povedo, da potrošnja sredstev (v okviru delitve narodnega dohodka) za posamezne družbene službe zaostaja za družbenimi potrebami in odstopa od v Programu poudarjenih smotrov ZKJ. Zlasti velja to za znanost, kulturo in socialno varstvo, čeprav so številne občinske skupščine leta 1963 določile več sredstev za kulturo, je vendar v Sloveniji ena tretjina občin od. merila v ta namen manj kot pol odstotka proračunskih Sredstev. Razvoj družbenoekonomskega m političnega sistema V obdobju od leta 1958 do leta l%4 so nastale bistvene spremembe tako v sistemu kot tudi v idejnih tokovih, ki so odsevali družbenopolitične in ekonomske odnose. Zveza komunistov Slovenije se je v procesih uveljavljanja novih elementov, odnosov in oblik v sistemu zavzemala predvsem za to, da bi so družbeni sistem razvijal čimbolj v skladu 7. razvojem produktivnih sil in družbene zavesti. Sistem samoupravljanja se je v tem času razširil na nova področja gospodarskih dejavnosti (železniški in poštni promet, podjetja za ceste) in na področje družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kulturne in prosvetne ustanove, socialno zavarovanje, bančni zavodi itd.). Tudi na področju javne uprave so se začela Uveljavljati samoupravna načela, hkrati pa se je povsod razvijala postopna krepitev Najlepše darilo za 20-letnico osvoboditve: DOLENJSKI ZBORNIK 1963 Dobite ga v knjigarnah. — Cena 1500 dinarjev materialne osnove samoupravljanja in razvijanja sistema delitve dohodka po delu. Izpopolnjeni odnosi v. sa-moupravljanju^(obratni delavski sveti, elconomske enote) so pomenili kvaliteten premik pri uveljavljanju neposredne demokracije. Možnosti za neposredno sodelovanje proizvajalcev v upravljanju so se s tem razširile. Uspehi v prejšnjem obdobju, ko so bile zlasti poudarjene materialna osnova, delitev dohodka med družbo in podjetjem ter vloga organov samoupravljanja v proizvodnji, so omogočili," da so bile v letih 1958—1962 ustvarjene možnosti za to, da se pozornost v tem obdobju usmeri na tako imenovano notranjo delitev dohodka. I Po letu 1962 so začeli v prizadevanjih Zveze komunistov in drugih zavestnih sil prednjačiti odnosi v delovni organizaciji, vloga in položaj človeka v proizvodnji, delitvi in potrošnji. Tendence, ki so vplivale na poslabšanje razmerij v delitvi fck)hodka med gospodarskimi organizacijami in družbo, so bile z ukrepi v letu 1964, predvsem^pa v boju za realizacijo predkongresnih smernic IK CK ZKJ, zaustavljene. Pri izpopolnjevanju družbenopolitičnega sistema si je Zveza komunistov prizadevala, da bi z idejnopolitično dejavnostjo zagotovila uveljavljanje številnih strukturnih in drugih sprememb, in se hkrati boriia za dosledno uresničevanje družbenopolitičnih smotrov, ki smo si jih določali v posameznih obdobjih. .Omeniti je treba živahno družbenopolitično dejavnost komunistov, ki je spremljala vse važnejše spremembe v družbenopolitičnem sistemu. Razvoj sistema pa bo morala ZKS seveda načrtno razvijati še naprej in še dosledneje uresničevati temeljne družbene smotre. Krepitev materialnih osnov našega gospodarstva, izpopolnjevanje gospodarskega sistema, družbena gibanja, ki so spremljala ta proces, in spremembe v mišljenju ljudi, so pomenili poglavitno torišče idejnopolitične dejavnosti Zveze komunistov Slovenije. Sproščene so ogromne potencialne sile delovnih množic Z razvijanjem socialističnih družbenih odnosov in uresničevanjem socialističnih družbenih smotrov je Zveza komunistov Slovenije razvijala in oblikovala med obema kongresoma tudi lastno družbeno vlogo. Komunisti, organizacije in vodstva so v glavnem našli takšno politično mesto in metode dela, ki so ustrezale vsakokratni stopnji razvoja samoupravnega družbenopolitičnega sistema, družbenopolitičnih organizacij in zavesti delovnih ljudi. Analiza minulega obdobja, v katerem so svobodne je delovale družbenoekonomske za-Konitosti, kaže, da so se z razvijanjem samoupravljanja in komunalnega sistema, načel delitve po delu in z uveljavljanjem nove ustave v mnogočem kvalitativno spremenile razmere in s tem pogoji delovanja članov in organizacij ZKS. Z vse bogatejšimi odnosi med ljudmi in razmerji človeka do skupnosti postaja vse bolj zahtevno in zapleteno tudi delo Zveze komunistov. Uresničevanje socialističnih odnosov, ko postaja materialen in kulturen interes proizvajalca in občana gibalna sila gospodarskega in družbenega razvoja, je povzročilo nekatere nujne protislovne procese. Z ene strani smo sprostili ogromne potencialne sile dedovnih množic, ki so se vključile kot najmočnejša sila v boj za ga spodarski in splošni družbeni napredek, z druge strani pa je družbena zavest teh množic še vedno pod vplivom družbenega izkustva, ki ni bilo pridobljeno le v socialistični demokraciji, temveč v razmerah boja proti razrednemu izkoriščanju, nacionalnemu zatiranju in mezdnih odnosih, kar je v zgodovini ' oblikovalo njene poglede, navade ter civilizacijske in kulturne potrebe Množice proizvajalcev in občanov 9topajo v družbeno dogajanje takšne, kot so, z da- no stopnjo družbene zavesti, izkušenj in znanja. Zato je njihovo družbeno angažiranje prepleteno s pozitivnimi, ustvarjalnimi in socialističnimi ter hkrfttd tudi z različnimi konservativnimi, primiti-vističnimi in podobnimi težnjami. Idejni boj je bil v tem obdobju vse bolj zapleten. Hkrati s spremembami v družbeni in ekonomski strukturi ter z afirmacijo samoupravljanja so se v mnogočem- spremenile tudi družbene osnove, socialni nosilci in narava idejnih spopadov. Pomembnejše mesto dobivajo tista gibanja, ki odsevajo nove družbene procese in nova družbena protislovja, čeprav ne smemo podcenjevati akti vizacije nekaterih sil, ki želijo izrabljati samoupravne pravice za uresničevanje svojih protisocialističnih smotrov, se vendar dandanes v bistvu lahko vodi idejni boj le s pozicij, kaj je progresivno in kaj konservativno. Zavestna osebna prizadevanja in elementi nove družbene prakse so že zbudili šte vilne nove lastnosti v osebnosti komunistov. Ustvarjeni so pogoji, ki spodbujajo člane ZK, da vse močneje razvijajo v sebi lastnosti ustvarjalne, razmišljujoče in kritične osebnosti, ki zna doumeti današnje težnje delovnih ljudi in družbenega razvoja. Gre za lastnosti takšne osebnosti, ki je že prerasla vlogo izvrševalca sklepov, direktiv in politike partijskih vodstev in se vse bolj aktivno vključuje v proces oblikovanja politike in stališč^ ZK. ... Centralni komite ZK Slovenije se je močno zavzemal za to, da bi bili komunisti resnični nosilci bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. Pri tem nI želel zapirati oči pred dejstvi, da navzlic pridobitvam revolucije tudi na sedanji stopnji razvoja družbenih odnosov neogibno in objektivno nastajajo nekateri problemi, ki jih je treba spoznati in reševati. Praksa je namreč pokazala, da se je takrat, ko so se komunisti izmikali tem problemom, s tem tudi odprl manevrski prostor za nacionalistične elemente, ki so želeli posamezne pojave raz« pihovati in napraviti zmedo. Problemi, ki so se javljali v minulem obdobju, imajo drugačen značaj kot tisti, ki smo jih reševali v narodnoosvobodilni vojni. S socialističnim razvojem so se narodi močno Resnični nosilci bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije afirmirali kot politično in kulturno svobodne skupnosti. Kljub včasih zelo burnim razpravam nekateri zgodovinski in kulturni problemi nimajo več osrednjega pomena v mednacionalnih odnosih, pa čeprav je z njimi treba računati. V ospredje so stopili zlasti problemi razdelitve presežnega dela, ekonomskega razvoja, produktivnosti in odnosa do dela. Zato včasih nekateri poizkušajo prav v sporna vprašanja na gospodarskem področju vnašati nacionalne vidike, ki naj bi jih uporabili kot plašč za različne monopolistične in držav-no-birokratske težnje. Zato se je Centralni komite ZK Slovenije 'zavzemal za to, naj bi se komunisti ne izogibali tem problemom ali celo postajali sami nosilci takšnih pojmovanj. Rešitev je možna le v prizadevanjih, katerih namen je odkrivati v spornih zadevah le objektivno resnične argumente. Ne da bi napihovali probleme, jih moramo vseeno odkrito in stalno reševati. Pri reševanju vprašanj, ki jih jc prinesel čas, pa se morajo komunisti zavzemati za tako enotno orientacijo, kot so jo začrtali program ZKJ, nova ustava in ponovno poudaril VIII. kongres ZKJ in tovariš Tito v svojem referatu... ^ (Iz poročila" CK ZK Slovenije o delu med IV. in V. kongresom) Kandidacijski zbori volivcev v ribniški občini so bili med 3. in 10. marcem, na njih pa so razen o kandidatih za odbornike oz. poslance razpravljali še o številnih drugih političnih vprašanjih. Precej govora je bilo o šolstvu, o urejevanju zdravstvene službe ter nadaljnji krepitvi in financiranju krajevnih skupnosti, razvijanju kmetijstva in drugem. Na zborih proizvajalcev so razpravljali o urejanju družbenih služb ter o združevanju sredstev občine in delovnih organizacij za zadovoljevanje družbenih služb. Ker je vprašanje šolstva še vedno nerešeno, zlasti zaradi pomanjkanja prostorov in izrabljenosti stavb (Ribnica, Loški potok), je bilo precej govora tudi o poživitvi akcije za zbiranje sredstev za gradnjo šol oziroma za ureditev šolstva. Zadnje zbore volivcev so izkoristili tudi za dokončno ustanovitev krajevnih skupnosti na območju vse občine, ponekod pa so že sprejeli tudi statute. Od 63 izbranih in potrjenih kandidatov (šest jih kandidature ni sprejelo) za odbornike jih ni bilo v prvi fazi priprav na volitve evidentiranih 15. V nekaterih volilnih enotah so se zedinili le za enega kandidata, v večini pa za dva, tri ali celo štiri. Občani so se na zborih volivcev odločili za naslednje kandidate: Občinski zbor: Dolenja vas: Jože Boje, France Trdan; Nemška vas: Jože Klun; Hro-vača: Stane Andoljšek; Ribnica — Mlaka: Ivan Pucelj, Draga Lovšin; Gorerija vas; France lic; Jurjevica: Alojz Mam, Franc Lesar, Viktor Oberstar in Ivan Ogrinc; Suš-je: Alojz Ambrožič, Jože Gov-že, Jože Rigler; Gregor: Jože Rigler; Zamostec: Jože Fajdi-ga; Sodražica II: Evgen Ivane, Rudolf Lovšin; Žimari-ce: Jože Perušek, Alojz Sam-sa in Ivan Virant; Hrib —Loški potok: Jože Bartol in Franc Kordiš; Mali log: Ivan Debeljak in Ivan Košmrlj. Zbor delovnih skupnosti: INLES Ribnica: Marija Čaval in Margareta Ivanuša; IN-LES-Hrast in Galanterija: Milan Stupica, Ciril Tisovec in Jože Vesel; Kovinsko podjetje: Rudolf Bencina in Janez Bolha; Komunala: Karolina Mihelič in Marija Mravlja; Gostinsko in trgovsko podjetje: Majda Brinšek, Ana Zeko-vić; kmetijska skupina Dolenja vas: Franc češarek, Franc Hočevar, Janez Merhar in Rudolf Trdan; kmetijska skupina Velike Poljane: Anton Gorjup. Fortunat Kozina Anton Strnad in Nande Sile; kmet. skupina Sodražica: Anton Arko, Ivan Kovačič, Franc Lovšin in Franc Prijatelj; kmet. skupina Hrib: Alojz Car, Jože Bartol in Janez Lavrič; šola Ribnica: Ivan Debeljak, Dragan Golija in Ančka Lovšin; Zavod za socialno zavarovanje: Angelca Ivanovič: uprava: Tomo Maj-storovič in Gojko Pavlovič. Kandidati za zvezne poslan-ce so v ribniški občini isti kot v ostalih dolenjskih občinah, kandidati za republiško skupščino pa so naslednji: republiški zbor: France Debeljak, Dušan Lavrič in Matija Maležič, za gospodarski zbor Jože Lesar, direktor Bre--sta iz Cerknice, za kult.-prosv. zbor pa Milena Borovac, ravnateljica šole v Ribnici in Majda Ivane, ravnateljica šole v Sodražici. Večer ljubezenske poezije v Sevnici V sredo, 10. marca, je gostovalo v Sevnici celjsko gledališče. Na sporedu je bil večer slovenske ljubezenske poezije. Prireditev je bila na-men j ena ženam. To zamisel so žene pozdravile, saj jim takšen večer pomeni več, kot če bi se zbrale samo na pogostitvi. V začetku prejšnjega tedna So bili končani kandidacijski zbori za volitve v občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine Trebnje. Volivci so potrdili večji del že prej evidentirane kandidate,. nekaj kandidatov pa je bilo na teh zborih «a novo predlaganih in potrjenih Volivci bodo na volitvah v aprilu volili v 15 volil enotah odbornike v občinski zbor.. Za izpraznjena ^esta je predlaganih in potrjenih 39 kandidatov. V vseh v°lilnih enotah so potrdili po j*aJmanj dva ali po največ 4 kandidate. Na kandidacijskih zborih Volivcev so bili v posameznih v°lilnih enotah potrjeni naslednji kandida'ti za odborni-občinskega zbora in zbora delovnih skupnost; občinske skupščine Trebnje: -Občinski zbor: volilna enota — Lukovck: Franc Ratajc iz Lukovka in Franc Kastelic iz Jezera; VE — Dolenja Nemška vas: Adolf Gričar iz Dol. Podbor-šta, Jože Pintar iz Meglenika in Ivan Pakiš iz Rodin; VE — Štefan: Ludvik Ger-den iz Gor. Nemške vasi, Stane Auersperger z Rožnega vrha in Franc Novak iz Gor. Nemške vasi; VE — Knežja vas — Selce: Jože Anžlovar iz Dol. Selc in Anton Strajnar iz Občin; VE — Korita — Svetinje: Karol Zupančič z Dol. vrha, Jože šuštaršič z Gor. vrha in Jože Smolič iz Vrbovca; VE — šentlovrenc: Franc Lah iz Martinje vasi in Stane Kandidati za občinsko skupščino Trebnje Ostanek iz Martinje vasi; VE — Sela pri Sumberku: Franc Glavan iz Volčjih jam, Franc Trlep iz Orlake in Franc Kopač iz Sel pri Sumberku; VE — Veliki Gaber: Alojz Barle iz Vel Gabra in Anton Piškur iz Malega Gabra; VE — Gomila — Stan — Zabrdje: Ivan Bon iz Zabrdja in Jožefa Gregorčič iz Brezovice; VE — Mirna: Bojan Kolenc z Mirne in Franc Kolenc z Mirne; VE — Straža: Stane Kolenc iz Trstenika, Roza Puntar iz Slovenske vasi in Franc Novak iz Straže; VE — Draga — Zabukovje: Pavel Končina iz Okroga, Ignac Breznikar iz Drage in Jože Brcar iz Homa; VE — Laknicc: Franc Lin-dič iz Sp. Lakenc in Friderik Žibert z Vrha nad Mokronogom; i. VE — Ornuška vas: Jože Žagar iz Radne vasi, Stanislav Brajer iz Ornuške vasi in Jože Gačnik iz Podturna; VE — Češnjice — Trcbclno: Janez Miklavčič s Trebelnega, Anton Grabnar iz Malin, Jože Karol iz Gor. Zabukovja in Karel Ribič iz češnjic; Volitve v zbor delovnih skupnosti bodo potekale v 14 volilnih enotah. Na kandidacijskih zborih so potrdili 28 kandidatov, od tega v 4 volilnih enotah po enega, v ostalih pa po dva ali tri. Zbor delovnih skupnosti: 2. VE — MERCATOR — poslovna enota GRADIŠČE Trebnje in zasebni obrtniki: Cveta Veble in Jožefa Bukovec iz Trebnjega: 4. VE — Kamnolom Vrhpeč in Nadzorništvo proge Trebnje: Jože Jarem iz Gor. Pra-proč in Viljem Udovič iz Trebnjega; 6. VE — GG Brežice — obrat Mokronog ;— Pošta Mokronog in zasebni obrtniki: Domine Gimpelj iz Puščave, Milan Uhan iz Mokronoga in Ivan Urbič z Mirne; 8. VE — TŠS Mirna: German Lamovšek in Janez Kovačič z Mirne; 12. VE — podskupina kmetijstva Velika Loka — Čatež: inž. Drago Kotar iz Vel. Loke in Anton Mrhar iz Zagorice pri Čatežu; >r- , 13. VE — podskupina kmetijstva Dobrnič: Jože Bende iz Dobrniča in Franc Prpar s Krušnega vrha; 15. VE — podskupina kmetijstva Štefan —" Blato: Zora Grden iz Zagorice pri Mirni, Adolf Novak iz Trebnjega in Alojz Mežan iz Kamnega potoka; 16. VE — podskupina kmetijstva, uprava KZ Trebnje — Dolenja Nemška vas: Ivan Vovk iz Jezera in Jože Zu-^pančič iz Trebnjega; 18. VE — podskupina kmetijstva Šentrupert: Milan Ber-dik iz Gor. Jesenic; 20. VE — podskupina kmetijstva Mokronog: Aleksander Borštnar iz Brune vasi, Ludvik Abina iz Mokronoga in Franc Pečelin iz Mokronoga; 22. VE — podskupina kmetijstva Trebelno: Zofka Starič iz Vel. Strmce, Alojz Papež iz Vel. Strmce in Jože Sinjur z Drečjega vrha; 24. VE — podskupina pro-svete in kulture — šole na Mirni, v šentrupertu in Mokronogu: Vladimir Silvester z Mirne; 27. VE — delovni ljudje iz državnih organov, družbenih organizacij in društev —KPD Dob: Ivan Urbančič z Mirne; 28. VE — delovni ljudje iz državnih organov, družbenih organizacij in društev — Trebnje: Jana HiUmajer iz Trebnjega. 12 Sonce bi sijalo med visokim in nizkim hribom; peljala bi jih na »vrtiček«. Tedkova klop mora biti vedno tam. Ponudila bi jim nekaj rdečih redkvic, ki jih je bila posadila in jih negovala z lastnimi rokami. Nato bi jih odvedla v Središče. Tam je Haim-Idlova »vila« ... tukaj postelja, na kateri je spala ... in zgoraj, na'vrhu lončene peči, pod Stropom, so popisani zvezki — njen dnevnik; tamle med hladilnikom in steno pod okensko polico je njen zadnji dnevnik. Zdaj bo odnesla s seboj zvezke, kamor je zapisovala vse, kar se je zgodilo. Poslednji zvoki gonga so se prikradli skozi okna barake, da so spomnili dekleta na jutrišnji dan, ki bo sledil tej noči. Dekleta so se premetavala in preobračala v po- morda kaj videla mojo družino? Mogoče veš, kako jim gre? Pišem se žafran. Cipora šafran, že pri prvi raciji so me ločili od moje družine.-Ali morda veš, če se je kdo rešil? Prej smo živeli na Trgu svobode 12.« Danijeli se je zvrtelo v glavi. Prav isti pogovor. Povsod ista pesem. Ista vprašanja, isti odgovori. »Ne,« je odvrnila. »Nisem poznala tvoje družine. Nisem od tam. Med vojno sem se znašla tam, pri svojem bratu. Tudi on je živel v 1. žid6vski četrti. Ime mu je Harry Prelešnik.« Deklica je skočila s postelje, stopila k Danijeli in jo natanko opazovala. »Dani?« Dani. .. Kdo je to? Danijela KA-CETNIK 135633 steljah in črne odeje so se dvigale iznad ležišč kot fantomi. Udarci na gong so prinesli s seboj odmeve znanega strahu. Naenkrat se je zdelo, da se odpirajo vrata omare in se baraka napolnjuje z nemškimi glasovi. Norišnica. Nemci obešajo svoja ^oblačila v odprte omare. Jutri ob dveh. ... Vse, kar se ji je pripetilo v getu, je zapisano v njenem dnevniku. Kaj pa »jutri ob dveh«? Nihče ne bo nikoli izvedel za to. Nihče ne bo nikdar izvedel, kaj se je dogajalo v tem taborišču. Nemci bodo vse po vrsti »očistili« na morišču. Nobena se ne bo ohranila. ... To noč bo skočila v vodo! Ko bi bila takrat vsaj kupila tablete... Fela se bo seveda rešila. Fela je ena izmed »srečnic«. Ko bi vsaj lahko zapisala, kaj se dogaja tukaj, mogoče bi Fela zapiske nekoliko izročila maprej. Jaga ji je bila obljubila, da jo bo vzela po vojni s seboj v Dresden. Toda Nemci bodo bržčas ubili tudi Felo. Nobena se ne bo rešila od tod. Elsa bo vrgla Felo na tovornjak — »Od kod so te pripeljali?« Glas s sosednje postelje. Dekle je gledala Danijelo. Gledala jo je in ponovila vprašanje. N»Od kod so te pripeljali?« Vprašanje se je zapičilo v Dani-jelina ušesa. »Od kod so te pripeljali?« Iz sosednje postelje gleda par oči in čaka na odgovor. Isto vprašanje je bila- slišala v Delovni diviziji na slami. »Iz 3. židovske četrti,« je odgovorila. Deklica v sosednji postelji se je naslonila na komolce. »Jaz sem iz 1. židovske četrti. Si ogleduje obraz, ki se sklanja nad njo. Kdo je to dekle? Od kod jo pozna? Kje sta se srečali? V njenem spominu je siva praznina. »Da, doma so me klicali Dani.« Cipora šafran je sedla na rob Danijeline postelje Z rokami si je pokrila obraz in molče obsedela. Danijela je vzela v roko z dekletovega obraza. »Kdo si?« Cipora Šafran je bila tri leta starejša od nje, lepa in privlačna, iz dobro znane, kulturne židovske družine v Metropoliju. Tukaj, v taborišču, je bila edina, ki je preživela svoj transport. Cipora ni pogledala kvišku. »Harry je doma rad govoril o tebi. Ponosen je bil na svojo zlatolaso sestro. Zmeraj sem si te želela spoznati. Zdaj se je moja želja uresničila. V baraki s punčkami.« Luč je ugasnila, j Spati! ... Zunaj je polna luna s srebrnim sojem osvetljevala električno ograjo iz bodoče žice. Vrste ozkih belih vzidanih omar ob posteljnih vzglav-jih sO bile videti kot nagrobniki. Cipora je sedela na robu Danijeline postelje; govorila je in pripovedovala, kakor da bi en jaz v njej iskal samoobrambo pred dirugim jazom. Nenadno srečanje s sestro Harrvja Prelešnika je odgrnilo mrtvaški prt iz mrtve preteklosti. Iz geta so jo bili odpeljali z bratom Marcelom. Tukaj je izvedela, da je bil Marcel v enem izmed delovnih taborišč v bližini. Hotela mu je pomagati, bila je celo pripravljena iti k njemu in mu prinesti kruh — pa se je zbala. Dekleta se vračajo iz moških taborišč z »raporti«. Iti v ta taborišča je prav tako, kakor iti naravnost v smrt. Kasneje je izvedela, da Marcela ni več tam. Mogoče so ga bili odpeljali s kakšnim transportom daleč v Nemčijo, »če je Marcel poginil od lakote, sem tega kriva jaz. Bila sem strahopetna. Lahko bi mu bila pomagala — « . .. Harry- je preblisnilo Danijelo — mogoče je tudi Harry v enem izmed teh delovnih taborišč in čaka na pomoč! Njeno življenje je nenadoma dobilo povsem, vzvišen pomen. Zdaj bo lahko prenesla vse: Harry čaka na njeno pomoč ... »Kako pa prideš v moška delovna taborišča? Kako prideš od tod?« je nestrpno vprašala"Danijela. »Nemci, ki stražijo sosednja taborišča, si dajo poslati punčke iz barak, ker sami ne morejo zapustiti svojega mesta. Ta predel je poln židovskih delovnih taborišč in dekleta se po navadi vrnejo z »raporti«. Nekatere se nikoli več ne vrnejo. Po navadi pošljejo dekleta iz novega transporta. Pazi, da te ne bodo posla — « »Prosila jih bom za to! Harry je v delovnem taborišču. Iskala ga bom! Ko sem bila v Delovni diviziji, sem spoznala, kaj je lakota.« Baraka je bila podobna temni v getski ulici. Od časa do časa je bilo s te ali one postelje slišati stok — kakor da prihaja skozi getsko okno. Luna je oblila šipe s srebrom. Onstran okna sta tema in /mračnost napolnili dekleta s hrepenenjem in obupom. Nekofdekle je zaklicalo: »Cipora! Zapoj' nam kaj, ali pa bpmo znorele!« Skoraj vsak večer poje Cipora šafran in vsa dekleta se ji pridružijo. Najraje ima uspavanke, ki jih ji je pela njena mati, ko je bi-• la še otrok. Večina pesmi je hebrejskih, kajti Ciporina mati je bila v svoji mladosti učiteljica he-brejščine. , Čeprav je hebrejščina skoraj vsem dekletom tuja, so se že naučile peti pesmi, ki jih je pela Ciporina mati, ko je zibala svojo hčerkico. Melodija otroštva plava med posteljami kot materina duša. (Mati vsake deklice je prisotna v baraki. Lej, zdaj steguje roke proti postelji svoje hčerke. To noč se Cipori ne da peti. Tokrat to ni samo melodija hrepenenje. To pot je materin dih pobožal njen obraz — prav tako kot nekoč, ko ji je pela uspavanko. S postelj je slišati roteče glasove. »Cipora! Zapoj nam kaj. Prosim, Cipora.« Cipora ne zdrži več in začne tiho peti: »Ves svet zatisnil je oči —vsst! Spi jabolko, spi hruška —*psst! Spi viamica, spi očka — vse spi, vse spi, le zame, za moje srce pokoja ni...« Melodija valovi, se širi, pričara lahno belino na ozke omarice, na stene; nagiba se proti srebrnemu obzorju, kakor čarobna ladja, ki reže valove proti srebrnim vratom polne lune. Skozi okna strmijo iznad bodeče žice rdeče luči. Nad stražarnico visi lunina obla kot svetniški sij okoli glave trpinčenega Žida iz Na-zareta na podobah, ki so visele v poljskih oknih, da bi vsi vedeli, da za njimi ne stanuje Žid. ... En sam košček kruha bi mogoče rešil Harrvja ... prostovoljno se bo javila, da gre v delovna taborišča ... gotovo bo lahko dobila polovico hlebca. . Danijelino trpljenje je bilo nenadoma očiščeno kakor v ognju pretopljeno in prečiščeno zlato. Zunaj stoji pod oknom noč; v rokah ima zapisano in zapečateno Danijelino usodo. Njene bose noge so prašne od mesečine. Melodija hrepenenja, porojena iz bolesti, plava iz rožnatih barak. In noč zajame melodijo v svoje gole roke, se vzdigne z njo nad strehe, nad električno bodečo žico in jo varno spravi v svojo grobnico. XV. ' KO JE prišla Fela v Divizijo veselja, je takoj spoznala, da ji je slabše. Ona, Fela iz židovskega mesta Radno, rte bo mogla živeti pod isto streho z Elso iz Dtisseldorfa. Ena od njiju se bo morala ukloniti: ona ali Elsa. Ta prostor pač ni dovolj velik .za obe. če naj kdaj obračuna tako s čistokrvno Elso iz Dtisseldorfa kot z judenratsko drha-ljo, je Fela vedela, da se mora obvladati in biti ponižna; zato je, brž ko je stopila sem, naredila načrt/ kako se izogniti Elsi, da se ne bi sporekli. še nikoli v življenju ni Fela tako hrepenela po dnevu, ko bo napočila svoboda in z njo — maščevanje. , Zaradi tega se je morala najprej otresti Elsine vrhovne oblasti. Dokler ji bo gospodovala ta Nemka, se bo stvar nujno slabo končala: Fela ne bo pustila, da bi jo Elsa pohodila kot črva. Ne bo se mogla obvladati. Vzrojila bo in udarila tega diisseldorfskega Frankensteina ter zares skuhala kašo — ne le sebi, marveč vsem dekletom v Diviziji veselja prav do zadnjega transporta. Nemci bi se ji maščevali, kot to znajo le oni. Nak, tega ne bo imela na vesti. Zato mora pohiteti in si izmisliti nekaj dni gega, dokler je pamet še ni zapustila, dokler ne bo postala bedast mesen stroj kot vse druge punčke iz barake. In če je kakšna pot, ki vodi ven — potem samo s starim Belcebu-bom, ne s kakšno njegovo mlajšo lutko. Naslednji dan, pred začetkom »zabavanja«, ko so dekleta drhte sedela na svojih posteljah v pričakovanju svoje »dolžnosti«, je Fela skozi okno opazovala vojake, ki so prihajali preko mosta na dvorišče. -V •i k /ir »Kaj boste hodili?« pristavila je Urša. »Saj je" pozneje še čas, sedaj si malo odpočijte!« Vsa družba se vrne proti hiši. Sedaj stoprav je Miklavž prvič ogovoril svojo nevesto. »Tjjpo li povšeči?« Na prvi hip ni odgovorila. »Veliko je!« dejala je potem polglasno in ne da bi se ozrla v ženina. »Pa se zma.guje!« pristavil je Miklavž. Odidejo takoj v gorenjo sobo, kjer je bila miza že popolnoma pripravljena za obed. Miklavž je, ne po kmetski navadi — saj se je imel sam za pol gospoda — uredil hitro sedeže, ukazoval Urši in dekli, ki sta nosili jedi, in Tomažu, ki je prinašal vino. Vse se je moralo naglo vršiti, ne da bi čakali po pol ure med posameznimi vrstami jedil. Brnotu ni bilo ^rav povšeči, pač pa ženi njegovi, kateri se je zdelo to nekako gosposko. A nihče ni storil opazke. Končno se je družba prav oveselila. Moža sta se pri vinu razgovarjala o letini, kupčiji, prometu, živini in celo o železnici, o kateri pa nobeden ni imel prijaznih misli; Brnotovka in Urša, ki je bila tudi pri-sedla k mizi, pa sta razpravljali domače dogodke?tudi o tujem gospodu, ki je tu umrl, bilo je mnogo razgovora. Metka je izginila iz sobe. ne da bi bil kdo zapazil šla je iz h:še mimo radovedne dekle, katera ni vedela, bi li prihodnji gospodinji rekla »ti« ali »vi«, in krenila proti vrtu, kjer se je ob njegovi severni strani raztezal visok, gosto zasajen gabrov plot. Tam, skoro sredi brega širil se je v prostorno senčnato lopo, kjer je popotna gospoda, čakaje, da se okrepčajo konji, rada posedala ali obedovala. Danes ni bilo nikogar. Metka je sedla na klop, vtem ji je omahnila glava na mizo, in dekle je zajokalo tiho in bziefeo. J^evše je bilo neznosno nesrečno, pa mehka nrav in vsa njena vzgoja ji nista mogli dati poguma, upreti se trdovratno tej možitvi. Klanjala se je očetovemu povelju kakor neizogibni usodi in tudi ljubi njen, šepavi Gotard, ni imel do sedaj poguma, odkriti roditeljem njune razmere. Opravljala sta doma svoj posel kakor sicer, ali govorila sta malo med seboj, samo ponoči pri oknu, z drugimi pa, kolikor je bilo najnujnejše Mati Brnotovka je dejala, da je to navada vseh nevest, da je bila tudi ona taka. Gotarda, pa je stari samo enkrat malo osorno pogledal, ko ria vprašanje, je li živina opravljena, ni bilo naglega odgovora. O ženitvi se je govorilo kakor o drugem važnem podjetju; o tem pa, kaj pravi- nevesta, je li zadovoljna ali ne, ni bilo besede. Tako je potekal dan za dnevom. Ko so se namenili v Ljubljano, ukazal je Brnot Gotardu, naj se pelje ž njimi; ta je molčal in, ko so zjutraj zgodaj sedali na voz, ni bilo Gotarda nikjer; stari je klical nekoliko časa po hlevu in skednju, a naposled je nejevoljno sedel na voz in pognal konja. »Naj pa doma ostane!« godrnjal je glasno. Potem Gotarda nihče več ni omenjal. Deklica je dolgo slonela ob mizi; bolesti, ki jo je težila, trebalo je duška, in jok, ta bridki jok, bil je pravi dušek, čula ni, da je zahreščal težak korak po peščeni stezi; šele ko je nekdo postal pred njo, privzdignila je glavo. Tomaž je bil ter začudeno gledal mlado objokano nevesto. Dekla ga je bila poslala na vrt po pelin — stari Brnot je konec obeda jako čislal vršiček pelina v vinu — in mimo lope grede je zapazil Metko. Nekako čudno ga je izpreletelo, ko je pogledal starec v to objokano lice. »Nisem li videl že tega obraza?« To vprašanje se mu je sililo. Metko je poznal že dolgo ali to lice, katero je sedaj videl pred seboj, to ni bilo Metkino, ne — to je bilo drugo — a kdaj ga je že videl — kdaj —? Potegnil je s svojo žuljavo roko preko oči, ali ni vedel, kaj bi dejal. »Gori te čakajo,« zinil je potem naglo, vedoč, da se laže, in odšel proti hiši. Metka ni mogla hitro za njim; vstala pa je počasi. Doli po cesti pod vrtom je vtem pridrdral dvo vprežen koleselj in se ustavil na Topolščakovem dvorišču. Izstopita dva gospoda. Metka sedaj celo ni hotela gor v hišo Miklavž pa je takoj čul zopet ropot voza pod oknom in hitel gledat. »Aj, naš sodnik« — vzkliknil je proti Brnotu. »kaj pa ta hoče?« .Hitel je po stopnicah gospodoma naproti. Tudi Urša je šla za njim, Brnotova pa sta radovedno stopila k oknu. Vtem je Topolščak pripeljal ob gospoda, sodnika in njegovega pisarja, v sobo ter jima uslužno ponujal sedežev in vina. »Le počasi, le počasi, gospod Topolščak,« sopiha.i je sodnik, debel, sivobradat mož, oblastnega obraza, iz katerega je molel ^velik in malo rdečkast nos. »Najprej to, kar je treba, uradne reči, potem šele se okrepčamo. Kaj pa imate? Imate li kaj rakov? Izvrstne rake ste imeli časih.« »Imamo, imamo,« hitel je Miklavž. »Torej — rake, pa le veliko soli v krop! In jesih, je li hud?« v »O, da, da, pravi vinski jesih!« S POSVETOVANJA PREDSTAVNIKOV BREŽIŠKE IN KRŠKE OBČINE Načrtno v ledino filmske vzgoje Ali je film samo zabavno ali samo vzgojno sredstvo, ali vsakega nekaj? Kako vpliva •na gledalca, se posebej na mladega človeka, ki še razvija svojo sposobnost? Kakšne filme je treba predvajati, da bo ustreženo osnovni zahtevi: gledalcu primeren film? To vprašanja, na katera posii.. jo vnovič in vnovič odgo"'~"iti ne le filmski vzgojitelji, temveč tudi marsikateri posameznik, ki mu ni v? kakšne filme sleda. Razčiščevanje teh vprašanj je izhodiščni problem za nadaljnjo razpravo o filmski vzgoji, zato so temu problemu posvetili na nedavnem posvetu o filmski vzgoji v Krškem osrednjo pozornost. Krškega posveta so se med drugim udeležili kulturno prosvetni delavci, predstavniki osnovnih šol, kinematografov, oredsedr;k občinskega sosveta za filmsko vzgojo v Krškem Olaf Lovrenčič ter Vitko Musek, Tone Sluga in Razpis tečaja Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto razpisuje vpis v trimesečni tečaj za kandidate, ki se želijo vpisati na VEK6 Maribor, pa nimajo ustrezne šolske izobrazbe (popolna srednja šola) in morajo opravljati sprejemni izpit. Tečaj bo organiziran v popoldanskem času, pričenši z aprilom, v primeru zadostnega števila pri-javljencev. Pogoji, podrobnejša navodila in program sprejemnega*' izpita so objavljeni na oglasni deski zavoda. Pismene prijave sprejemamo do vključno 25. marca 1965. ZAVOD ZA IZOBROZEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Jovita Podgornik, strokovnjaki iz Ljubljane. V razgovoru sa predvsem želeli najti izhodišče, kako delati v krški občini v prihodnje, kakšne filme prikazovati, kako naučita gledalce pravilno gledati in dojemati. To pa je že stvar filmske vzgoje, ki je v krški občini (pa tudi drugod) še ledina in jo je treba po mnenju Ola-fa Lovrenčiča začeti načrtno orati. Taka vzgoja, tako oranje po ledini pa nikakor ni preprosto in lahek posel. Po mišljenju Vitka Muska, ki se že vrsto let ukvarja s tem vprašanjem, je treba predhodno razvozlati sam pojem , filma, ali je ftilm zabavno ali vzgojno sredstvo. -Upoštevaje ugotovitve, da film tako različno vpliva na človeka, da sega od njegovih duhovnih reakcij do fizioloških manifestacij, se tisti, ki mu je kaj za vzgojo, ne more preprosto izgovoriti, da je film pac samo »najcenejša zabava«, »če hočemo, da bo fihn človeka vzgajal in ne pogubljal, moramo skleniti sodellovanje z vsemi, ki so po svoje odgovorni za zdravo rast mladine«, je med drugim poudarjal Musek. Kakor so ugotovili, so to različni činitelji (šola, SZDL itn.). Nesmiselno pa bi bilo pričakovati uspeh, če bi si samo eden prizadeval. Zato je bil krški posvet namenjen zlasti iskanju poti za oblike bodoče filmske vzgoje. Ene takih oblik bi se lahko poslužile šole tako, da bi organizirale komentirane filmske predstave. Tako so ponekod do zdaj že delali in so želi uspehe, zlasti pri delu z mladino. „Mary, Mary" v Kostanjevici V soboto, 27. marca, bodo ob 19.30 v Domu kulture v Kostanjevici kot gostje Dolenjskega kulturnega festivala nastopili člani Mestnega gledališča ljubljanskega in uprizorili ljubko komedijo pisateljice Jean Kerr »Mary, Mary«. Komedija je bila prvič uprizorjena že pred meseci in je odtlej stalno na sporedu tega renomiranega slovenskega gledališča. — Igro je zrežiral Igor Pretnar, v glavnih vlo gah pa bosta poleg Janeza Eržena, Alenke Svetelove in Franceta Presetnika nastopila tudi naša znanca s filmskega platna — filmska igralca Irena Prosenova in Franek Trefalt. Ljubitelji vedre komedije in resnične gledališke umetnosti ste na predstavo vljudno vabljeni! Vstopnice so že v prodaji in jih lako naročite tudi po telefonu na štev. 19. Z učili kaže po šolah krške občine zelo slabo Črnomaljski ilhki so prikrajšani /Jovo Grob^.všek je dijak IV. letnika črnomaljske gimnazije, ki doslej še ni ustvarila pogojev za verifikacijo. Dijaki o tem precej razmišljajo, kot nam je povedal Jovo: - \ — Naša gimnazija še ni Uradno priznana predvsem zato, ker nima potrebnih laboratorijev, delavnic za tehnični pouk in vseh drugih pogojev, ki jih zahteva gimnazijska reforma. To nas dijake precej prizadene, saj zaradi tega* nismo pred zakonom enakovredni dijakom drugih gimnazij iz bogatejših Področij, ki vse to imao. Na naši šoli pa so predavatelji tudi močno obremenjeni s poukom. Kemijo in tehnični poulc poučujejo ljudej iz proizvodnje, zato imamo pouk teh predmetov v popoldanskem času. Letošnji 40-od- stolni polletni učni uspeh je deloma tudi odraz navedenih razmer. Kakor smo slišali, so potrebna sredstva za ureditev laboratorijev in delavnic že zagotovljena, zato upamo, da bomo pogoje za verifikacijo gimnazije lahko kmalu ostvarili- Jš. V 15 osnovnih šolah v krški občini zbrani podatki o učilih kažejo, da je učil za sodoben pouk, ki ga zahteva šolska reforma, vse premalo. Na vseh šolah je 14 dia-projektorjev, 4 episkopi, 2 epidi-askopa, 37 mikroskopov, 9 televizorjev, 16' radijskih sprejemnikov, 11 gramofonov, 28 fotoaparatov, 2 kinoprojektorja in 5 magnetofonov. Večino teh učil v so šolam pridobili učenci na raznih tekmovanjih. Popolnih učil za pouk iz elektrike, mehanike, optike in kemije nima nobena šo'a, delno je s temi učili opremljenih 7 šol, 8 pa jih je popolnoma brez teh ličil. Precej učil je bilo kupljenih še pred vojno, sorazmerno malo med vojno in prav tako po vojni. 86 % OTROK PREJEMA MALICO NA ŠOLAH 3252 šolarjev v krški občini tre-jema na šolah malico. 139 otrok jo dobi brezplačno, 1620 otrok plačuje samo del zneska, 1493 pa polno ceno malice. Vse malice so lani veljale 19 milijonov 413 tisoč dinarjev. Starši so prispevali blizu 9 milijonov din, preostane* pa občinska skupščina, občinski sklad za šolstvo, občinski odbor RK ter zbirke živil. Precejšen prispevek mednarodne pomoči, Vi jo posreduje RK, v gornjem znesku' ni upoštevan. Letos bo treba za malice po šolah 'brnri ve5 kot 35 milijonov din. Starši naj bi prispevali 13 milijonov, razliko pa bo treba zagotoviti iz drugih virov. # * VELIK OSIP OTROK V NIŽJIH RAZREDIH Lani je končalo osemletno šolsko obveznost v \krški občini 588 otrok. Precej otrok ne zmore ob- širnega učnega programa in zaradi ponavljanja razredov končajo osemletno šolanje namesto- v 8. že v nižjih razredih. Dva učenca sta lani končala šolo v tretjem razredu, 9 v četrtem, 21 v petem, 61 v Eestem in 129 v sedmem razredu.* Osmi razred je končalo lani 366 šolarjev. Otroci, ki nimajo vseh 8 razredov osnovne šole, težko najdejo zaposlitev, onemogočen pa jim je tudi vstop v srednje šole in uk v nekaterih poklicih. Star-ši^to že spoznavajo in otroke pošiljajo v osnovno šolo tudi po končani šolski obveznosti, če niso naredili vseh 8 razredov. Letos hodi v šolo 62 takih učencev. UČNI USPEH V LANSKEM s ŠOLSKEM L ETU Lani je od 4088 vpisanih otrok končalo razrede z odličnim uspehom 656 otrok, s pravdobrim 878, z dobrim 1335 v in z zadostnim 269 otrok. Pozitivno ocenjenih je bilo torej 3138 otrok ali 77,2 odst. Z eno slabo oceno je izdelalo razred 244, z dvema pa 154 otrok, skupaj 398 otrok ali 9,55 odst. Razreda ni izdelalo 552 otrok ali 13,25 odst., v višje razrede pa je napredovalo 3530 otrok ali 86,75 odst. Lani 18 novih šol V Sloveniji smo lani dogradili in odprli 18 šol, pridobili s tem 153 učilnic in 37.600 kvadratnih metrov novega šolskega prostora. 48 novih učilnic smo pridobili z adaptacijami in dozidavami. Belokranjska folklora-slaščica za turizem Po programu, Id ga je na prvi letošnji seji sprejel svet za turizem in gostinstvo pri črnomaljski občinski skupščini, bodo letos zagotovo opremili turistično postojanko v Prelesju in odprli turistično pisarno v Črnomlju. Program turističnega razvoja v črnomaljski občini je obširen in vsebuje vrsto pre-dlogiov za izboljšanje pogojev v turizmu in gostinstvu. Tako pravi, da je za izboljšanje turističnih obiskov in prometa v Beli krajini nuj rio treba modernizirati cesto od Črnomlja do Vinice, kjer so predvideni tudi kampi, pripominja pa, da je treba makadamska cestišča redne je vzdrževati. Posebno poglavje tvorijo gostišča, ki čakajo ob-navljavce- Taka gost'šča so v črrnošnjicah in Črnomlju, zlasti pa v Semiču. Gostinske zmogljivosti na splošno niso zadovoljive. Razen tega bolehajo vsa gostišča za enako hibo — za pomanjkanjem občutka za domačnost. Program priporoča gostiščem, da postanejo čimbolj belokranjska, neizumetničena. Poleg tega jim nalaga skrb, da bi imela vedno topla jedila, belokranjske specialitete in sprejemala abonente, kar pride v poštev zlasti v šol-sMh in drugih središčih. K bogati izbiri spada gostinski bonton ia znanje gostinskega delavca o znamenitostih kraja kakor tudi vsaj nekaj znanja tujih jezikov. Tujec se bo počutil najmanj za polovico bolj domačega, če bo ogovorjen v svojem jeziku. V Črnomlju razmišljajo o posebnih krajših tečajihK kjer bi gostinci dobili osnove tega, na čemer temeljijo sodobni (in preizkušeni) odnosi med gostom in gostiteljem. Belokranjska okolica je studenec, iz katerega se lahko napije še tako zahteven turist. Ker pa folklora tu in tam že izumira, predvideva program oživljanje tipično belokranjskega, V ta okivir sodijo spominki, ki so pravo turistično zlato. Belokranjski spominki so še posebno čislani zavoljo pristnosti, saj Je znano, da je tudi tamošnja folklora med najbolj pristnimi in samoniklimi na Slovenskem. Neizčrpno bogastvo so lahko spominki iz tekstila, lesa, lončevkie, slame in drugih materialov, kot taki pa se kar sami prodajajo. Lani so v Adlešičih prodali za več kot 7 milijonov dinarjev spominkov, i Nepogrešljiva je propaganda in živa je želja, da bi naposled le tiskali belokranjski turistični prospsikt. Poživila bi tudi razglediučasko dejavnost, da bi bilo tako kot nekdaj, ko je imela vsaka belokranjska vas svojo razglednico- K napredku bo vsekakor pripomogel tudi propagandni barvni film O Beli krajini, ki ga v 'tem času že dokončujejo. RAZGOVOR TOVARIŠA TITA Z DELEGACIJO ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE ŠOLA NAJ OBLIKUJ! NOVEGA ^CIALiSTIČpGA, JUGOSLOVANSKEGA ČLOVEKA Predsednik republike Josip Br1?z Tito je sprejel 11. februarja dopoldne v Belem dvoru delegacijo Zveze pedagoških društev Jugoslavije, ki jo je vodil profesor zagrebške filozofske fakultete dr. Pero Simleša. V delegaciji so bili iz Slovenije dr. Vlado Schmidt, prof. filozofske fakultete ljubljanske univerze, Marica Dekleva-Modic, višja predavateljica filozofske fakultete, in Milan Simič, upravitelj osnovne šole »dr. Jože Potrč« v Ljubljani. Potem ko je dr. Pero Simleša pozdravil predsednika Tita v imenu članov Zveze pedagoških društev Jugoslavije, in ga seznanil z nekaterimi problemi pedagogov, je predsednik Tito med drugim dejal: »Spremljal sem vaš kongres in lahko rečem, da sem bil zadovoljen z razpravo in s tem, kako ste se kritično lotili raznih problemov. Mislim, da ste v glavnem pravilno ugotovili pomanjkljivosti v našem šolstvu in vse probleme, ki se tičejo izobraževanja. Vem, da imate težave. Tu ne bi omenjal'gmotnih težav, o njih sem govoril na kongresu in zdaj mi delamo, da bi naš predavateljski in pedagoški kader bolje nagrajevali, da bi lahko pravilneje opravljal svoje funkcije, in da nam ljudje iz teh poklicev ne bi bežali v pisarne, v gospodarstvo in podobno. Reči moram, da je v sistemu izobraževanja pri nas in v vsem našem šolskem sistemu zelo veliko negativnega. Ravno prejle sem se pogovarjal z delegacijo javnega tožilstva Jugoslavije in veliko smo govorili o mladini, o pojavih kriminala in raznih stranpoteh med mladino in poudarili smo, -da mladine ne morejo »zdraviti« sodišča in državni tožilci, marveč jo je treba vzgajati od kraja, od spodaj.. To je predvsem,dolžnost staršev, potem pa vseh tistih, ki se ukvarjajo z vzgojo in z izobraževanjem, od osnovne šole naprej. Na svojem kongresu ste dali poudarek ustvarjanju socialističnega človeka in to je popolnoma pravilno. Formiranje socialističnega človeka pa se mora začeti od ranega detinstva, v rodnem domu. Razumljivo, mnogo staršev v Jugoslaviji je, ki ne morejo vzgajali svojih otrok v socialističnem duhu, ker niti sami niso tako ogreti za socializem, posebno še zaradi določenih težav finančne in socialne narave. Nekaj pa bi moral vsak roditelj storiti — to pa je formiranje moralne podobe svojega otroka, in sicer v ranem detinstvu, ker določene norme v tem smislu daje tudi družina v kapitalističnem sistemu. V naši družini pa tem stvarem posvečamo malo pozornosti. Kaj je vzrok, da nam ravno mestni otroci, ki so pogosto iz bolje situiranih družin, podlegajo tem negativnim pojavom? Mislim, da se pri tem dobršen del staršev, ki so običajno komunisti ali člani Socialistične zveze, na žalost zelo malo angažira. Z otroki se ne pogovarjajo, niti se prida ne brigajo, kako se bodo jutri ti otroci formirali. Mnogi takole rezonira jo: naj družba vzgaja otroke, kaj naj jaz pripovedujem svojemu otroku o Sutjeski ali mu razlagam, kaj je bilo pred vojno? če pa otrok nečesa danes ne razume, nič hudega. Razumel bo kasneje, ko bo odrasel. Takšna pojmovanja in razglabljanja so na].:: -na in škodljiva. Torej največ teh mladih delinkven-tov je ravno v mestnem okolju. Ne samo v Beograd,;, marveč tudi v drugih mestih. Za otroke voditeljev l)i še najmanj lahko rekli, da so dobri in da se lc-}.>» vedejo. Skratka: lahko bi rekli, da starši, zlasti §e tisti bolje situirani, ne gledajo pravimo na vzgo.io svojih otrok. Druge obveznosti imajo in številne zadolžitve, za otroke pa je po njihovem važno, da .^o siti in dobro oblečeni, razen tega jim dajo še žepnino, pa naj gredo' na ulico, da bodo doma čimma j v napoto. Ker starši niso ustvarili doma potrebne discipline, otroci razen tega odhajajo v. kino in gledajo vse. Mnogi filmi, ki jih pri nas predvajajo, in razne zabavne revije, ki jih prirejajo, pa so n -hujši sovražnik teh otrok. Naši otroci gledajo razne kriminalke in potlej ti kriminalci v njihovih očeh postanejo heroji, ki jih oni oponašajo in tako naslajajo huligani in na mestnih ulicah pride do raznih neredov. Potlej se morajo v to vmešati javni tožilci iar sodišča in takšne izgrednike kaznujejo. Pri tem ne gre za kaznovanje za drobne repi. Ne gre za tiste, ki ukradejo bonbone in druge drobnarije ali sadje, zakaj to so vsi delali, ko so bili majhni. Gre za tiste, ki ukradejo in razbijejo avtomobil in podobno in povzroče ljudem veliko škode in ki po malem postajajo gangsterji. Tako pride mlad človek navzkriž z zakonom, dobi ustrezno kazen in gre v poboljše-valnico. Kakšne pa so te poboljševalnice? Danes sem slišal, kakšne so — to so v resnici pokvarjevalnice. (Neki član delegacije: »Drug od drugega se uče«.) Pogoji so tam takšni, da jim omogočajo, da se samo uče drug od drugega. To niso internati z določeno disciplino, v katerih bi delaii in se učili tisto, kar spodbuja k razmišljanju in daje pozitivne impulze. Te poboljševalnice so zanič. Hvalijo samo po-boljševalnice TNZ, ker je tam disciplina in ker je tam povsem drugače. Torej, dolžnost staršev je, da da t določeno moralnopolitično podlagi in da skrbe svoje otroke vsaj dotlej, dokler hodijo v osi: šolo in v prve razrede gimnazije. Kasneje pa, ko gre mladi človek na univerzo, je že samostojnejši. (NADALJEVANJE SLEDI) Prvih 46 kosilnic za Belo krajino Belokranjski gospodarji žc dalj časa pogrešajo kmetijskih strojev, s katerimi bi nadomestili manjkajočo delovno silo, najbolj pa so zainteresirani za kosilnice, da bi si težaško delo olajšali in hitreje pospravili pridelke. Kmetovalcem na črnomaljskem področju je priskočila na pomoč domača zadruga, ki je iz uvoza naročila 46 kosilnic. Prva pošiljka pride te dni v Črnomelj. V razgovoru z direktorjem KZ Črnomelj, Alojzem Hu-tarjem, smo izvedeli o tem še več: — Ali je za kosilnice na vašem področju veliko zanimanja? — Doslej imamo zbranih 36 naročil za kosilnice BCS, primerne za raviunske pre- ki se dobro obnesejo v hribovitih krajih. — Kakšne so cene teh stro- Alojz Hutar, direktor KZ Črnomelj: »Deviz žal ni dovolj, da bi lahko vsem ustregli...« dele, in 20 kosilnic ALPINA, jev? — Večje kosilnice, BCS, veljajo 545.000 din, posebni priključki tu niso všteti;-manjše, znamke ALPINA, pa 180 tisoč dinarjev. — Ali jih morajo kmetovalci plačati takoj, v gotovini, ali jih dobe tudi na kredit? — Ker na domačem tržišču teh strojev ni in jih moramo uvoziti, so potrebne devize. Naša zadruga je za nabavo kosilnic sklenila pogodbo z ljubljansko Agrotehniko, vendar moramo 50 odst. deviz prispevati sami. Zavoljo tega, ker nimamo na razpolago deviznih dinarjev, rudi nismo mogli naročiti toliko ko. silnic, kolikor je naročil, temveč samo 36 večjih in 10 manjših. Ko pošiljka pride, bomo 11 no m 7nnv hAifiKfAnizkih (MMriAl^r V UVI 11 fclAFI lii^L u?!\l allJOrtlll vvlfvIClIJvv Vsako zimo, ko delo čebelarjev preneha, se zberejo ti na občnem zboru. Tokrat so se zbrali 31. januarja v čebelarskem društvu v Črnomlju. Predsednik društva Ivan Bi-ček je pozdravil vse navzoče, posebno še predsednika Zveze čebelarskih društev Slovenije Valentina Benedičiča in zastopnika ObS Črnomelj tov. Rusa. V poročilu je nato opisal delo društva v preteklem letu. Poudaril je, da je imelo društvo predvsem nalogo, utrditi in razširiti delo članstva ter izvršiti statistični popis belokranjskega čebelarstva. Ta popis so res tudi naredili, pa tudi ostale naloge so skušali zadovoljivo rešiti. O tekočih zadevah so govorili na 7 sejah upravnega odbora. V celoti so zbrali inventar, ki si ga člani lahko izposojajo za nizko c^kednino. Inventar oskrbuje Lovro Rems iz Črnomlja, inventar pa vzdržujejo iz odškodnine. Lani se je en član udeležil tečaja za spoznavanje in zdravljenje čebeljih kužnih bolezni, ki je bil v Ljubljani, letos pa se je podobnega tečaja v Novem mestu udeležilo 6 članov. Vsi so toplo pozdravili zamisel No-vomeščanov, ki so na lastne stroške organizirali ta tečaj. Kdor je prinesel vosek, so mu izdelali kvalitetne satnice, ker ima društvo zdaj tri modele za vlivanje satnic. čebelarji se čudijo nizkim odkupnim cenam medu in problemu s prodajo, saj je ostala velika količina medu neprodanega. Kljub prizadevanju društva je med ostal čebelarjem. Predsednik zveze tov. Bene-dičič je poudaril pomen čebelarstva, saj čebele opraše kar 90 odstotkov žužkocvetnih rastlin, če ne bi dale čebele svojega prispevka, bi bilo vse delo zadrug, ki sade plantaže sadnih dreves, zaman. V Beli krajini je veliko čebel. Dogaja pa se, da tuji čebelarji pri- V Semiču pripravljeni na volitve Na zadnjih zborih volivcev na območju Semiča so občani predlagali kandidate za odbornike občinske skupščine ter poslance za zvezni zbor. Razpravljali pa so tudii o družbenem planu in proračunu občine za leto 1965 ter o novem odloku o prispevkih in davkih občanov. Med kmetovalci je bilo največ zanimanja za spremembe v davčnih predpisih. Na vetih zborih volivcev je bdi sprejet tudi sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka. peljejo svoje čebele na to področje, kar vzbuja vročo kri, razen tega pa niti tuji niti domači čebelarji nimajo pričakovanega uspeha. V novi upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni vsi stari člani in še nekateri novi, tako da z novimi močmi nadaljujemo delo. Ker je tiskarna, ki tiska Slovenskega čebelarja, podražila tisk, naročnina pa se ni zvišala, so člani družin Dra- gatuš, Vinica in Črnomelj prostovoljno zbrali za tiskovni sklad Slovenskega čebelarja 6600 din, Božič Slavko iz metliške družine pa je dal 1000 din. To je pripomoček zvezi, ki se žrtvuje in pomaga vsem čebelarjem. V zavesti, da je bilo delo uspešno, so se pogovorili še čebelarji o delu v čebelnjakih ter že težko čakajo pomladi, ko bodo čebele spet prišle na plan. MATIJA WEISS kosilnice plačali mi, kmetom pa dostavili račune. Zmenili smo se tako, da bo vsalr^ naročnik takoj plačal v gotovini vsaj 50 odst. cene, drugo polovico pa v enem ali dveh obrokih. , — Torej je zadruga lastne devize namenila za kosilnice zasebnih kmetovalcev; pa se vam to izplača? — Tisti kmet, ki bo s pomočjo zadruge dobil kosilnico, mora skleniti pogodbo, po kateri bo dolžan zadrugi prodati živino, da jo bomo lahko izvozili in tako spet prišli do novih deviz. — Kako bo s kupovanjem kmetijskih strojev v prihodr nje? — Če ne bo prišlo do sprememb v deviznem sistemu, ne kaže, da bi lahko na ta način letos naročili še drugo pošiljko kosilnic. Nadaljnja nabava drobne kmetijske mehanizacije je odvisna od deviz in kreditiranja preko ban ke, kar pa s predpisi še ni urejeno. Ra. Obiskovalcev vedno dovolj V sejni dvorani občinske skupščine Črnomelj je bila od 10. do 15. marca odprta razstava o razvoju in delu službe notranje varnosti. Obiskovalcev je bilo ^edno dovolj iz vrst odraslih ljudi in šolske mladine tako iz mesta, kot iz podeželskih krajev. Najvažnejše: gradnja zdravstvenega doma Krajevna skupnost na Vinici, ustanovljena lani decembra, je že" lepo zaživela. Na prvi seji je bil ustanovljen svet kraje\ne skupnosti, na drugi seji so sprejeli program dela za leto 1965, na trenji pa so se člani sveta pogovorili o izvajanju delovnega načrta- Vir dohodkov bo v viniški krajevni skupnosti razen dotacije občine še pobiranje pristojbine na sejmišču. Dogovorjeno je, da bo prva in najvažnejša naloga krajevne skupnosti gradnja zdravstvenega doma, ker je sedanja ambulanta v zelo slabem stanju in posluje v zasebni hiši. Za pomoč pri gradnji so prebivalo! Vinice in okoliških vasi na zboru volivcev sprejeli sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, in sicer po 3.000 dinarjev na gospodinjstvo. Z gradnjo name-' ravajo začeti v prvi polovici maja, do tedaj pa je treba določiti lokacijo. Zgradba bo montažnega tipa. Za popravilo pokopališkega zidu je rLniška krajevna skupnost zbrala že 70.000 dinarjev od pristojbin za gro- 0 gospodarjenju v preteklem letu 19. marca bo v Črnomlju 7. seja zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, na kateri bodo odborniki pre-- tresali gospodarske dosežke v letu 1964 pri vseh gospodarskih organizacijah. Kaj so ugotovili, bomo poročali prihodnjič. Matični urad Semič Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Filip Klopčič, ključavničar, in Anica Erklavec, delavka, oba z Vrtače; Jože Jakša, električar z Vrtače, in Ana Vidmar, uslužbenka s Kala; Jožo Sodeč, oljedeleo s Cerovca pri CTešnjevcu, in Alojzija Kambič, poljedelka z Gradnika. — Umrli so: Neža Šuklje, kmetovalka z Dol. Lokvic, 80 let; Ana Golobic, užitkarica s Kala, 78 let; Marija Stezinar, kmetovalka iz Vavpče vasi, 60 let, in Robert Bahor, otrok -s Strekljevca, 9 mesecev. bbve, iz lastnih sredstev pa bodo za popravilo prispevali Še okoli 100.000 dinarjev. S temi deli bodo začeli proti koncu aprila. Na zadnji seji so veliko govorili o ureditvi camping prostora na Vinici- Gostinsko podjetje namerava letos urediti kabine za slačenje, otroško kopališče in parkirni prostor, člani sveta KS pa so bih mnenja, naj bi bife pri kopališču uredil tudi ku-hinijo za abonente. Letos bo dokončno urejena tudi šolska stavba, v kateri bo dvorana za kdino, katero so občani že dalj časa močno pogrešali. Dvorana bo hkrati tudi šolska telovadnica. Krajevna skupnost namerava po svojih zmožnostih pomagati pri nabavi opreme za dvorano in telovadnico, ter pri ureditvi okolice šole in otroškega igrišča- F. P. »TOVARIŠ, KAKO ŽIVIŠ Z18 TISOČAKI?« Na področju črnomaljske občine je še 127 za-o^nnn^ W °^ ™esecu Prejmejo v kuverti manj kot 2d.000 din zaslužka. Te dni smo obiskali 51-letneea Simona Vrhniča, invalidnega krojača v črnomaljskem obratu podjetja NOVOST iz Ljubljane, katerega mesečni zaslužek redkokdaj seže čez 20 000 din — Tovariš, kako živite s tem zaslužkom? — Ne vem, če je moje življenje kaj vredno. Z zaslužkom od 15.000 do 22.000 din, kolikor sem največ dobil, moram preživljati sebe v Črnomlju in družino š tremi otroki v Bojancdh. Za sobo v Črnomlju plačam 2.500 din, za kosilo pri Lovskem Rogu okoli 6500 din na mesec. Zajtrk, malica in večerja? Je ali ni! Kadim ne in za pijačo ne zapravljam. Ob sobotah grem domov, največkrat peš, da vidim družino. Doma imam ženo in tri otroke. Sami pridelajo nekaj krompirja in fižola, vse ostalo je treba kupiti iz mojih dohodkov. Starejši sin se je te dm"~zaposlil, zdaj bo laže. O ^etih, ki so pretekla, ne maram govoriti, če ne bi bilo otrok, tudi mene ne bi bilo več ... — Ste plačani po učinku? —Sem. — Zakaj ne morete več zaslužiti? — Ko sem bil dve leti star, sem padel s strehe in se močno poškodoval. V drv ž'ni je bilo 12 otrok, v bounico me niso dali, zato imam vse življenje pokvarjeni nogi in tudi roki ne služita kot bi morali. Dolnm, kolikor irtro le morem, norme pa ne morem dosegati, četudi sem iz-učen krojač in delo poznam. — Ala so vam tovariši v kolektivu skusad kdaj pomagati? — So, a mi ne morejo. Imamo pravilnik o nagrajevanju, preko katerega nihče ne more. KOLEKTIV JE BREZ MOČI Obratovodja, tovariš švaj-ger, je zadevi takole obrazložil: — O Vrliničevih dohodkih smo že nekajkrat razpravljali, pomagati mu pa nismo mogli. Vsa delovna mesta so v našem kolektivu plačana po učinku. Nudimo mu lahko ie to ugodnost, da si delo sam zbere. Pri nas nimamo samostojnega finančnega poslovanja. Vse to vodijo centralno v Ljubljani. Upravniku in sekretarju podjetja sem že povedal o tem primeru, pa sta tudi onadva rekla, da zaenkrat ni pomoči, ker podjetje nima sklada, iz katerega bi lahko črpalo sredstva za pomoč invalidom. Ustanovili pa smo komis'jo za pomoč invahdnim osebam. — Ai je ta komisija že obiskan vaš obrat in se zanimala za tovariša Vrlinlča? — K nam je še ni bilo. — Kakšni so sicer dohodki v vašem kolektivu? — Zelo nizk; in odvisni od de1 a. Pri izdelovanju konfekcije skušamo konkurirati 22. marec - krajevni praznik v Adlešičih Prebivalci Adlešič in okolice se tudi letos pripravljajo na proslavo krajevnega praznika, ki bo v nedeljo, 21. marca, že dan prej. Letošnje praznovanje" skušajo organizirati čimbolj slavnostno, posebno zato, ker poteka že 20. leto od dogodkov, zaradi katerih so Adle-šičani izbrali 22. marec za svoj praznik. V nedeljo dopoldne bo v Adlešičih slavnostna in redna delovna seja občinske skupščine Črnomelj, ob 14.30 bo slavnostno zborovanje s kulturnim programom na prostem, zatem pa bo zabava. Prebivalci Adlešič in okoliških vasi vabijo na svojo slavnost vse prijatelje Bele krajine, posebno pa borce in aktiviste! ALOJZ CVITKOVIČ tadirco ni najboljša V semiško madinsko organizacijo so vključeni predvsem mladinci iz Iskrinega kolektiva, mladina iz obrtnega servisa, lesnega podjetja, dijaki in kmečka mladina. Ko je bilo izvoljeno novo vodstvo organizacije, je bilo rečeno, naj bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med mladino iz Iskre in drugo vaško mladino. Razdeljeno je bilo tudi delo, določeni so bili posamezni mladinci, ki naj bi skrbeli za politično, kulturno in športno dejavnost mladine. Res lep načrt! Po sestanku pa je spet vse zaspalo in Je vse tako, kot je bilo prej. Ponoven mladinski sestanek je bil sklican 7. februarja. Udeležilo se ga je okoli 30 mladih, predvsem mladina iz Iskre. Da drugih mladincev in mladink tokrat ni bilo, je največ krivo vodstvo, ker jim ni poslalo nobenega obvestila. Na sestanku so govorili o organizaciji pustovanja, naredili načrt za študij igre Namišljeni bolnik ter se pogovorili o sodelovanju na strelskem tekmovanju, šele v točki razno je bilo načeto najbolj pereče vprašanje: prostor, kjer naj bi se mladina sestajala. Na enem prejšnjih sestankov so' predstavniki občinskega komiteja ZMS obljubili semiški mladini vso pomoč; zdi se, da so na te obljube pozabili. Doslej smo se mladinci zbirali v mali dvorani semi-škega kina. S predsednikom KUD smo bili zmenjeni, da bomo za uporabo prostora vsakič plačali 1000 din, naleteli pa smo na močno nerazumevanje stranke, ki tam stanuje. Trdi, da ji gre na živce plesni ritem. Po sestanku smo namreč imeli ples. Zaradi teh težav in neodločnosti vodstva je bilo predlagano, naj bi se "odslej mladinci in mladinke iz Iskre shajali v svojem podjetju, drugi pa naj bi za letos potrpeli. Tako so namreč dejali oni, ki so nam obljubili pomoč! Taka odločitev pa se nam ne zdi prava, ker je v Semiču še vsaj 30 mladih ljudi, polnih življenjskih sil in tudi željnih udej-stvovanja v organizaciji. Vprašanje je, kam bodo poslej usmerili te svoje sile? K. B. KJE JE VZROK Občinski komite ZMS Črnomelj je 11. marca organi, ziral posvetovanje vseh mentorjev mladinskih organizacij na osnovnih šolah, da bi se pogovorili o delu z mladino, norih oblikah dela, o mladinskih urah in o pripravah na 25. maj. Vsi so bili pravočasno obveščeni, nihče se ni opravičil, prišla pa je le ena tovarišica iz Dragatuša, drugih ni bilo! Ni čudno, če ugotavljamo, da bi lahko mladina na šolah več in bolje dela'.a. ko se za tako delo ne zmenijo tisti, ki so zanj odgovorni! močnim industrijskim podjetjem na tržišču, kar pa je težko. Kot obratovodja sem početne mesece, ko je pri nas sezona, zasluži od 22.000 do 27.000 din. Pozimi najprid-nejši deuavci prilezejo včasih tudi do 50.000 din zaslužka. Simon Vrlinič iz črnomaljskega obrata podjetja NOVOST iz Ljubljane RES NI NOBENE POMOČI? Domači kolektiv trdi, da Vrliniču ne more pomagati, prav tako pravijo na centrali v Ljubljani. Se torej res ne da nič narediti? če bi vsi kolektivi tako mislili, tedaj so zaman prizadevanja naše družbe za dvig osebnih dohodkov nasploh, še posebej pa za pomoč zaposlenih s tako nizkim zaslužkom. če je v podjetju pravimik o nagrajevanju tak, da ne dopušča nikakršnih izjem za invalide, ga lahko spremenijo! Invalidu lahko dodelijo drugo delovno mesto, kakršnega bo zmožen opravljat; po učinku! če takega delovnega mesta v kolektivu res ni, bi ga morali zany poiskati drugje! Možnosti je nešteto, samo poiskati jiih je treba. Resnica pa tiči verjetno drugje: lov za zasvužkom se je dandanes že tako razpasel, da se večina ljudi briga samo z a-s e in za svoj žep, težave drugih jim niso več mar. So v podjetjih, kjer imajo zaposlene s tako nizkimi dohodki, tovariši s 40, 50 in več t'soča-ki zaslužka na mesec tedaj resno razpravljaM o tem, kako žive njihovi snd^avci z 18.000 din na mesec? Ne gre le za razprav!janie, gre za to, kaj so kolektivi ukreriLi ali poizkušali ukreniti, da bi se zaslužki pod 25.000 odnosno 30.000 din ne pojavljali več na njihovih plačilnih listah. Dosedam'a praksa kaže, da je bilo na tem pbdročiu narejenega malo — ail na nič! R. B. PREMALO SREDSTEV ZA PRIZNA-VALMINE BORCEM Komisija za borce in invalide, imenovana pri občini Metlika, je na zadnji razširjeni seji, 10. marca, v prisotnosti predstavnikov občinske skupščine, sekretarja ZK ter predstavnikov drugih organizacij in svetov razpravljala o priznavalninah ter potrebah in možnostih na tem področju. Z občinskimi priznavalninami so doslej reševali predvsem socialno problematiko borcev in jih niš\> dodeljevali samo po zaslugah. Take priznavalnine prejema zdaj v občini okoli 100 ljudi. Med popisom na terenu pa je komisija ugotovila, da bi okoli 900 borcem morala nuditi pomoč. Ker so vedeli, da vsem zaradi pičlih sredstev ne bo mogoče pomagati, so se odločili za reševanje pred- vsem najkritičnejših prime-rov, kakšnih je na področju metliške občine okoli 200. Ko so razpravljali o .merilih za* dodeljevanje občinskih priznavalnin v zvezi z vedno novimi prošnjami (imajo jih že 126), so bila mnenja različna. Prevladovalo pa je mišljenje, naj bi borci prejemali priznavalnine po zaslugah v NOB, upošteva pa naj se tudi premoženjsko, zdravstveno stanje v družinah borcev in število šoloobveznih otrok. Lani je vsak koristnik občinske priznavalnine prejemal mesečno povprečno 5300 din; letos, ko so tudi okrajne priznavalnine prešle na občine, pa se je ta številka povzpela na 8500 din. Kljub temu, da je skuščina \SRS predvidela za priznavalnine najmanj 10.000 din, v Metliki ne bodo mogli iti na tako povprečje, ker je pomoči potrebnih in zaslužnih mnogo več kot razpoložljivih sredstev. Komisija se je morala zato odločiti, da ostane zaenkrat vse.pri starem, v kolikor pa se bodo med letom pokazale nove možnosti za povečanje tega zneska, bodo takoj ukrepali. METLIKA: družbeni plan in proračun za 1965 17. marca je bila v Metliki seja obeh zborov občinske skuščine. Dnevni red je pred. videval obravnavo družbenega plana in proračuna občine za letošnje leto, poročilo sveta za socialno varstvo, sprejetje nekaterih občinskih odlokov ter volitve in imenovanja. — O seji bomo obširneje poročali prihodnjič. V delovnih organizacija zbori volivcev končani Občinska ljudska knjižnica v Metliki ima približno 1800 knjig, knjižničarka Marija Strmec pa pravi, da je zadovoljna z obiskom. V knjižnico zahaja kakšnih 120 stalnih bralcev, med katerimi je največ dijakov in upokojencev Uslužbencev je med njimi bolj malo. Knjigo vsi spoštujejo in se doslej še ni primerilo, da bi kakšna zmanjkal? ali pa bila vrnjena raztrgana. Bralci segajo največ po lepo slovnih delih; medtem ko čakajo, kdaj bodo prišli na vrsto, pa šo jim na voljo razne revije. Knjižnica je odprta dvakrat na teden, ob četrtkih popoldne in ob nedeljah dopoldne. Prostori so primerni, le več sredstev za nabavo novih knjig bi bilo treba, saj bi' se nato krog stalnih obiskovalcev prav gotovo povečal. Pa tudi sicer bi lahko Metlačani v knjižnico zahaja- li v večjem številu, ker ima knjiga svojo pravo vrednost le takrat, kadar kr~ži med ljudmi! D. M. Matični urad Adlešiči Februarja je bil doma rojen 1 deček. — Poročila sta se: Miroslav Miketič, železolivar, in Antonija Vranešič, kmečka delavka, oba iz Tribuč. — Smrti ni bilo. KRI - NENADOMESTLJIVO ZDRAVILO 30. IN 31. MARCA BO V METLIŠKI OBČINI po kolektivih in po vaseh KRVODAJALSKA AKCIJA. Občinski odbor RK vabi k čimvečji udeležbi tako svoje člane kot vse druge občane, ki so pripravljeni sodelovali v tej humani akciji. Kri vsakega krvodajalca pomeni dragoceno zdravilo, ki se v sodobni medicini vedno bolj uporablja, hkrati pa predstavlja edino možno pomoč vsem ponesrečencem. Občani naj se tega zavedajo, saj ne vedo, kdaj bodo kri sami potrebovali! V metliški občini so bili te dni zaključeni kandidacijski zbori volivcev za odbornike v zbor delovnih skupnosti. Po* posameznih volilnih enotah so se odločili za naslednje kandidate: Tovarna BETI; v več volilnih enotah: Franc Bar-bič, električar; Angela Pe-tric, delavka; Anica Cesar, delavka; Martina Badovi-nac, uslužbenka; Silva Dular, uslužbenka — vsi iz Metlike. Novoteks: Dragica Butala, delavka iz Metlike. Komet: Milka Križan, delavka z Otoka; Betka Barbič, šivilja iz Metlike; Danica Orlic, šivilja iz Metlike; Nada Kopinič, šivilja iz Metlike; Marica Tasi, delavka iz Metlike. Kmetijska skupina: Alojz Janžekovič, kmet iz Rado-vice; Jože Bajuk, kmet iz Drašičev; Janez Starešinič, kmet iz Krasinca; Tone Kralj, ulužbenec iz Gribelj. Socialno-zdravstvena skupina: dr. Evgen Bienefeld, zdravnik iz Metlike. Prosvetno-kulturna skupina: Ivan žele, ravnatelj osemletke, Metlika, in Jul-ka Kočevar, učiteljica iz Gradca. Upravni uslužbenci so za svojo kandidatko predlagali Lojzko Muc, uslužbenko iz Primostka. UlttillfUinimiitIUUi]U1IUlUlllltiliH{llUlfinil{tltJltfllltlttlltiUHUitlll!I1ltH4REl Zanesljiv uspeh: mali oglas v domačem tedniku! Jože D u I a rj_ Tf - SOSESKE ZIDANICI M VZHODNI BBI KRAJINI Perišče v Obrhu kliče po popravilu Metliške gospodinje, katere doma nimajo pralnic ali kopalnic, morajo prati perilo na javnem perišču v Obrhu. Tudi pozimi! Pot do pe-rišča pa je strma, rx>zirni zasnežena, sicer pa kamnita in nevarna, posebno za žene, ki nosijo vedra s perilom na glavi. In kakšen je pralni prostor? Streha je v redu, saj je bila pred kratkim narejena, korito pa je brez dna, polno vode, le nekaj kamnov, ki so si jih postavile ženske, da na njih lahko stoje, štrli •iz vode. Obstaja tudi nevarnost, da se katera peric prekucne v Obrh, ker se morajo do vode močno sklanjati. Kadar pa po deževju Obrh naraste, zalije voda tudi štrleče kamne in gospodinje morajo ob vodi prati kleče! Metliške gospodinje bi bile zelo hvaležne, če bi perišče čimprej popravili ali pa naj ga nadomestijo z javno pralnico. Da le ne bi ostalo vse pri obljubah! -ni Pogovor s piscem »BELE KRAJINE«« Janezom Vitkovičem Kdor bo pisal zgodovino Bele Krajine, naj bo to čez petdeset let ali prej, kdor bo hotel objektivno presojati čas narodnoosvobodilne borbe v tej kameniti in sončni deželi, kdor bi si tako ali drugače prizadeval zajeti v pisani besedi pestro preteklost najjužnejšega slovenskega predela, ta ne bo mogel mimo knjige z istim naslovom, mimo »Bele krajine«, ki jo je napisal črnomaljski domačin, zdaj že upokojeni Janez Vitkovič. Ko je knjiga izšla, tega je že nekaj let, so se mnogi čudili, da je mogel preprost človek, ki mu je bilo življenje edina univerza, tako dobro opraviti pionirsko delo. Z njim je Vitkovič prehitel mnoge znane zgodovinarje in morda je prav odtod žaljiv očitek, češ »kaj nam bo pek pisal zgodovino!« Toda tisti, ki so pogrešali tako delo, pripomoček, na katerega bi oprli svoje znanje o NOB v Beli krajini, so Viktovičevo knjigo hvaležno sprejeli. Piscu so v pismih izražali svoja priznanja in ga spodbujali k nadaljnjemu pisanju. S hvaležnostjo pa se Vitkovič spominja priznanj treh strokovnjakov iz tujine. Kmalu po izidu knjige so Belokranjci pokupili okoli 1.500 izvodov, danes pa je »Belo krajino« že težke dobiti v knjigarnah. Vitkoviča je izid njegovega prvenca spodbudil, da se je s še večjo vnemo lotu pisanja novih del. »Črnomelj nima krajevne kronike, kar je pravzaprav neodpustljivo,« ugotavlja pisec. »Zato sem se lotil zbiranja gradiva za tako delo. Zbiram gradivo trajne vrednosti. Prav tako bi rad doživel izid albuma spomenikov in plošč,« je povedal, ko sem ga pred kratkim povpraševal po načrtih. »Toda želim,« je dodal, »da bi delal v boljših pogojih, kakršni so bili tisti, v katerih je nastajala »Bela krajina«. Ni mi žal časa za delo, če vem, da imam za to podporo.« Srečal sem ga na črnomaljskih ulicah, ko je bil namenjen v podstrešje stavbe občinske skupščine, kjer ima pisarno. Tam preživi ure in ure in ureja gradivo. »Pri občinskem - Združenju borcev vodim zgodovinsko sekcijo. Gradiva je dovolj, vsak čas bo zbrano,« rad pove Vitkovič, nato pa z grenkobo pripomni: »če ne borno mi tega naredili, ne bo nihče. Naši mladi nasledniki ne kažejo prevelike vneme za to delo.« Sedela sva v restavraciji GRAD, ker trenutno nisva našla drugega prostora za razgovor. »Kdo vas je spodbudil k pisanju?« »Nihče, na to sem sam prišel. Veliko sem bral o drugih krajih, kjer je našla revolucija primerno mesto tudi v knjigah, in ko sem razmišljal, da pri nas na tem področju ni še nihče zastavil peresa, sem sam poskusil. Ni bilo lahko. Ko sem pisal, sem bil bolan, razen tega pa sem redno delal v podjetju. Počasi se mi je le izoblikovalo, kar sem ob razpoložljivem gradivu želel povedati. Nikakor se nisem z »Belo krajino« želel prebiti med zgodovinarje, kakor so mi nekateri očitali, ampak sem hotel dati le pregled dogodkov med NOB.« Preden je Vitkovič izdal »Belo krajino«, je napisal vrsto prispevkov v Dolenjski list. Delo, Borec in druge revije. Toda »Belo krajino« je napisal še zaradi nečesa. Takole pravi: »Kadarkoli so prišli v Črnomelj turisti in želeli zvedeti, kaj takšna reč predstavlja, so našli mene za vodiča. Nekateri so mi rekli ,živi leksikonj. Vse to mi ni vedno najbolje delo, zato sem se vsem — turistom črriomaljcem in Be-lokranjcem—poskušal oddolžiti s knjigo.« Pri delu je Vitkovič umirjen, tehtno presodi vsak podatek, ki ga lahko uporabi. Za knjigo je treba celo goro podatkov. Zbiranje teh pa ni najtežje, ker je težje urejanje. Pri pisanju se je trel^, držati rdeče niti, hrbtenice vsakega dela. Nekaj drugega je, česar pisec nikoli ne ve, namreč to, ali bo njegovo delo prišlo v javnost ali ne. »Naredil bom že, če bom dobil pomoč,« pravi Vitkovič in misli pri tem na možnost, da bi zagledalo v knjižni obliki in obleki beli dan še več njegovih stvari. »človeku je zadoščenje, kadar rodi njegovo delo uspeh. Ko mi je izšla »Bela krajina«, sem bil vesel, kakor bi zgradil veliko hišo. Moje delo je zbiranje zgodovinskega gradiva in pisanje«. čas NOB je dal na nakovalo zemljo in ljudi v Beli krajini. V času, ko smo vsi pričakovali obdobje, ki mora biti lepše od sedanjega, je marsikatero belokranjsko srce vz-trepetalo v trenutni bolečini in rodilo nekaj presenetljivih pesniških izpovedi ljudskih oziroma partizanskih pesnikov. Vitkovič je zbral že veliko takih pesmic, ker jih namerava urediti in izdati v knjigi. »To bo presenečenje, kakršnega v Beli krajini niso vajeni«, pravi Vitkovič, kaj več pa ni hotel povedati o predvidenem delu. Drugače je Vitkovič od lani upokojenec. Kot zatr- V Bereči vasi so navadno izpili po 4 keble (60 litrov) vina in tudi drugod ta dan s pijačo niso preveč štedili. Izjema je biia Bojanja vas, kjer člani niso dobili vina zastonj, ampak ga je vsak pil na svoj rovaš. V nekaterih vaseh (Dra-gomlja vas, Bereča vas) so na račun soseske imeli tudi vasno večerjo ali pojedino. Od vsake hiše se je lahko večerje udeležil en član; samo cekmešter, pri katerem so se zbraii, je imel pravico, da je bila pri večerji vsa njegova družina. Za vsakega člana je bil v Dragomlji vasi določen funt (kasneje pol kile) govejega mesa. Skuhali so juho z rezanci; vsak je dobil še četrt hleba kruha, piti pa kolikor je hotek. Posamezni gospodarji si so prinesli še v robec zavit kak priboljšek (svinjsko meso, klobaso, želodec, smetanovo potico, prosto pogačo itd). Na Dobravicah so za člane soseske spekli hlebčke belega kruha, vendar samo za tiste, ki so vv sosesko prispevali pšenico. Pri jedi so se člani pogovorih! o vsem, kar jih je veselilo, težilo ali peklo in si izočitali napake in nepravilnosti, če je bilo potrebno-Ko jih je razgrelo vino, je zavoljo očitkov in zmerjanja včasih prišlo do prepira in celo do tepeža. V posaednjem času se po »računu« dostikrat razvije prava veselica, na' katero prihaja zmerom več žena, deklet in fantov, zlasti tistih, ki so delali pri popravilu vaških potov. V Bereči vasi so po drugi svetovni vojni »sosedsko« prestavili s katar inske nedelje na zadnji dan starega leta in se tako po obračunu in volitvah čez-meštrov v zidanici razvije pravo silvestrovanje, združe -no s harmoniko in plesom- Soseske zidanice danes Od spredaj naštetih sedemnajstih zidanic, ki so delale v okolici Metlike, jih je pet zamrlo že pred prvo stve-tovno vojno (Vidošiči, Kri-voški vrh, Dragomlja vas in Suhor). V Vidošičih je soseski his prenehal delati okOii 1890. ko je trtna uš uničila vinograde. Ponovno »vinsko zlugo« so naredili leta 1924, vendar je že tri leta kasneje poslovanje v hisu prenehalo. Druge zidanice so se ohranile do zadnje svetovne vojne, ko so zaradi negotovosti in sovražnih napadov skoraj vse prenehaae delati. Tako so si člani soseske v Bojanji vasi poleti 1942, malo preden so Italijani vso vas požgali, razdelili sosesko vino in ga je vsak član prejel okoli 100 litrov. Drugod so se zaloge vina v soses'kih zidanicah močno zmanjšale in tudi usahnile, saj so vaščani dali precej vina za partizansko vojsko- Po zadnji vojni je vrsta teh zidanic svoje delo spet obnovila. Povsod so uvedli za poslovanje knjige- Ker pa so se ljudje Šakutorske-ga dela včasih branili, so ponekod (Grabrovec, Bou.-draž) določili vrstni red še-kutorjev kar po hišnih številkah. Vsako leto vodita vaško zidanico dva gospodarja, ki ju naslednje leto zamenjata gospodarja naslednjih dveh številk. Vaške zidanice in zemlja (kolikor je ni pripadlo cerkvenim podružnicam) je po vojni pastaja last splošnega Ljudskega premoženja oziroma vaške skupnosti- Ponekod so vaške zidanice prevzela v upravo gasilska društva Skoraj povsod so po vojni morali vaščani narediti »vinsko zlugo«, da so si spet osnovali vinski fond. Tudi dandanes povsod posojajo na poldrugo. Včasih napravijo vaško veselico, da spravijo več vina v promet. Danes delajo soseske oziroma vaške (vasne) zidanice v Bereči vasi, na Boldražu, v Bušinji vasi, Drašičih, na Grabrovcu Lokvici, Radovi ci, Slamn; vasi in na Suhor ju. Pred leti so jo na novo osnovaui v Križevski vasi- Podruzne cerkve so danes izločene iz te vaške skupnosti in se vzdržujejo iz darov vernikov. Tudi kali so večinoma že zasuti, ker so mnoge vasi v zadnjih letih dobile vodovod. Vendar kale ponekod še čistijo. Pač pa soseske vzdržujejo vaška pota, in za denar, ki ga dobe za iatrženo vino, kupujejo za potrebe vasi razne kmetijske stroje, tako čistilnik za žito, sejalnik, mlin sadje, kotel za žganjekuho, fcrugo- za šopanje prašičev, tehtnico itd. Na Lokvici so pred leti kupili nov pogrebni voz, drugod so si nabavid mrtvaški oder- Precej denarja pa gre za elektrifikacijo vasi, za vodovod, za gradnjo in popravila gasilskih domov in gasilsko opremo. V Drašičih podpirajo tudi domačo gddbo. Taiko vidimo, da stare soseske zidanice, ki so že stoletja služile in koristile vaškim skupnostim, tudi v novem času uspešno opravljajo svojo nalogo- Ne le, da so zaživeue predvojne zidanice, oživljajo jih tudi tam, kjer so že pred desetletji zamrle (Suhor) ali Pa Jih celo na novo ustanavljajo (Križev-ska vas). \ (Konec) Soseska zidanica na Grabrovcu juje, to zanj ni bistveno, ker namerava uresničiti še obilo zamisli. IVAN ZORAN meHiskitAfFednik POPRAVEK Tretji odstavek 10. nadaljevanja spisa ^Soseske zidanice v vzhodni Beli krajini« nam je tiskarski škrat prejšnji teden v uvodu zamešal irT se mora pravilno glasiti takole: v »Sekutorjem so bile ponekod za njihovo delo priznane tudi nekatere ugodnosti...« UREDNIŠTVO \ 1® ig0d©*ffer5 pil pa m Knjiga naj kroži med ljudmi Za 29 odborniških mest: 59 kandidatov Priprave na zbore volivcev v kočevski občini, prav tako pa tudi sarmi zbori, so bifle pravočasne. Uspešno je biiio tudi evidentiranje, čeprav v začetku volivci novega načina zbiranja predlogov ponekod niso popolnoma razumeli. Kandidacijski zbord volivcev so bili na terenu od 28. februarja do 7. marca, v delovnih organizacijah pa od 25. feb. do 6. marca; vseh je bilo 88. Zanimivo, da je bila udeležba na zborih na podeželju vedko boljša kot v mestu; zborov volivcev se je udeležilo okrog 20 odst. volilnih upravičencev, v delovnih organizacijah pa od 60—70 odst. Na obisk zborov volivcev je vplivalo tudi to, da so bile neposredno pred tem konference krajevnih organizacij SZDL in razni drugi sestanki, v kolektivih pa občni zbori sindikalnih podružnic, kjer so problematiko svojih volilnih enot na široko obravnavali. Na kandidacijskih zborih so podcrtavali zgolj najbolj aktualne probleme. Kriteriji za postavljanje kandidatov za občinske odbornike so se izoblikovali že med evidentiranjem, saj so ponekod že v tem obdobju predvolilne aktivnosti temeljito- razmišljali o predlogih in bodočih kandidatih. Vse to in pa spoznanje, kakšne odbornike in kakšno skupščino hočejo imeti, je močno olajšalo kandidiranje, r. Izmed vseh zbranih predlogov za odbornike so se volivci odločili za naslednje kandidate za občinski zbor: VE 2 — Mlaka: Lojze Ho. čevar in Franc Lužar; VE 4 Stara cerkev: Jože Špolar, Anton Vučko; VE 6 — Kočevje: Ivan B rudar, Stane Jarm in Franc Franc Košorok: VE 8 — Kočevje: Egidij Šinkovec in Ignac Vidrih: VE 10 — Kočevje: inž Ciril štrum-belj; VE 12 — Kočevje: Bruno Ciglič; VE 14 — Kočevje: Milka Cilenšek, Pavla Resino-vič in Marija Vidmar^ VE 16 — Kočevje Rudnik: Ivan Planine, Andrej Pogačar; -VE 18 — Trata: Ivan šolar; VE 20 — željne: Oto Držek, Ernest Križaj in Nande Struna; VE 22— Livold: Lojze Ivančič in Albert Jaklič; VE 24 — Ko- privnik Bela Bence in Anton Žagar; VE 26 — Kočevska Reka: Alojz Bartol in Zdenko Hodnik; VE 28 — Fara: Matija Bauer in Martin Štefan-čič; VE 30 — Draga: Milan Pajnič, Alojz Pantar in Jože Poje. Zbor delovnih skupnosti: VE 2 — Rudnik: Franc Ahac in Franc Marinčič; VE 4 — Inles: Pavle Peček in Ludvik Recek; VE 6 — kemična Me-lam:n: inž. Dušan Oražem, inž. Stane Remžgar; VE 8 — Itas: inž. Stane Adamič, Janez Hočevar in Franc Ko-cjančič; VE 10 — SGP Zidar: Tone Butina, inž. Franc Hočevar; VE 12 — Elektro: Mihaela Hočevar in Fanf Ko-rclc; VE 14 — gostinci: Pep-ca Zaje; VE 16 — Pletilj sivo: Ana Lisac, Frančiška Žagar; VE 18 — KGP: Tone Hribar, Tone Letonja in Dušan Štrukelj; VE 20 — KGP: Mirko Pantar, Jože špehar; VE 22 — Snežnik: inž: Metod Flajs in Vlado Prebilič; VE 24 — KGP: Matija Jakšič; VE 26 — soda Mirka Bračiča: Rezka Ožura in Etna Recek in VE 30 — družbeno politične organizacije: Veno Avpič in Tone Šercer. Za 29 odborniških mest v obeh zborih občinske skupščine kandidira 59 kandidatov, povprečno v vsaki volilni enoti dva. Izmed številnih predlogov za republiške in zvezne posuance pa so se volivci odločili za naslednje: za republiški gospodarski zbor kandidirata inž. Milan Brači-ka in inž. Slavko Vovk, za kulturno prosvetni zbor rep. skupščine pa Danica Kaplan in Marija Volf. Kandidati za zvezno skupščino pa so ti-le: zvezni zbor Ludvik Golob, gospodarski zbor dr. Marijan Dermastija, kulturno prosvetni zbor Boris Mikoš, socialno zdravstveni Vinko Kaste-lic in za organizao'jsko politični zbor Tilka Blaha. AMD Kočevje: letos 200 novih voznikov Avtomoto društvo Kočevje je zimske mesece temeljito izkoristilo za delo na terenu, ki so ga tudi uspešno opravili, vmes pa so se vneto pripravljah na novo sezono. Za šolske mlečne kuhinje v naši občini V. četrtek bo skupščina občinskega odbora Rdečega križa Kočevje, na katerem bodo pregledali delo odbora v zadnjih letih in se pogovorili o delu v letošnjem letu. Nedvomno lahko potrdimo, da je RK v tem obdobju opravil precejšnje delo na področju zdravstvene prosvete (tečaji, predavanja, razgovori), krvodajalstvu, predvsem pa v skrbi za razširitev šolskih mlečnih kuhinj. V zadnjem času so z mali-' mi asanacijami dvignili zdravstveni in higienski nivo prebivalcev v Koprivniku in na Oneku, pri čemer so sodelovali sami vaščani, veliko pa je prispevalo tudi Kmetijsko gozdarsko posestvo. Preteklo leto je občinska skupščina namenila za šolske kuhinje skoro dva in pol milijona dinarjev, ne računajoč sredstev iz sklada za šolstvo, porabljenih za osebne dohodke kuharic in druge izdatke. Letos 'bodo imele šolske mlečne kuhinje, kljub velikim prizadevanjem občine, premalo sredstev, ker je ukinjena mednarodna pomoč, samo za najnujnejše malice — košček kruha in mleko — pa bi rabili najmanj 13 milijonov dinarjev. Z zbiralnimi akcijami so člani podmladka Rdečega križa precej pomagali kulunjam. Po zbranih poročilih so v zadnjih dveh letih zbrali nad 2.300 kilogramov sadja in nad 6.000 kilogramov raznih poljskih pridelkov. Tople malice so mladini v šolah nujno potrebne, še posebej otrokom, ki se vozijo v šolo z avtobusi ali vlaki. Ne sme nam biti žal nobenega dinarja za zagotovitev toplih malic. Vendar pa imajo prav s tem v šolah v Kočevju precejšnje težave, ker nimajo primernih prostorov za kuhinje, medtem ko so to zelo uspešno uredili na šoli v Fari. Upravni odbor društva je že izdelal obširen program dela v tečajih in z dopolnilnimi predavanji. Sk'upno s turistično agencijo Kompas so izdelali program za prvomajske izlete z avtomobili v Italijo. Izlet bo trajal sedem dni — od 27. aprila do 2. maja, in sicer si bodo (za ceno 28.000 dinarjev) lahko ogledali Rim Neapelj, Sorento, San Marino in druga mesta ob poti. 'V začetku leta je društvo napravilo široko akcijo za pridobivanje novih članov; januarja in februarja se jih je na novo prijavilo 138. Prvi skupen sestanek vseh članov je bil 12. marca, na katerem so izdelali program dopolnilnih predavanj o vzdrževanju-motornih vozil in o novostih s področja prometnih predpisov. Na prvem članskem sestanku so si ogledali tudi štiri zanimive kratke filme o prometni vzgoji, nesrečah ipd. 19. marca se prično predavanja prvega tečaja za voznike amaterje v letošnjem letu. Tečaj bo trajal 21 delovnih dni in ga bo obiskovalo okrog 40 kandidatov. Predvidevajo, da bodo letos organizirali štiri do pet tečajev in tako izšolali okrog 200 novih šofer- Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! jev amaterjev. Vozniški izpiti so že vsak petek popoldan. Po sklepu upravnega odbo-' ra društva imajo prosvetni delavci iz občine brezplačen tečaj in vožnje,, tako da bodo znanje, ki si ga bodo pridobili v tečajih in z opravljenimi vozniškimi izpiti, lahko uspešneje prenašali na mladino v šoli v predavanjih o prometni vzgoji. V začetku prihodnjega meseca si bodo vsi člani društva lahko ogledali dva dokumentarna filma o avtomobilu DKW in Zastava 750, do konca maja pa bodo pionirji na šolah tekmovali v poznavanju prometnih predpisov. QR Odbojkarji Kočevja In Novega mesta so v lepi, razgibani in požrtvovalni tekmi igrali po novih pravilih. Zelo dobro Je sodil Romih, zmagali pa so domačini iz Kočevja s 3:0 (8, 2, 12). Domačinom se pozna redni trening, od gostov pa smo pričakovali več. Pri domačih je bil najboljši Murovič, pri gostih pa Potrč. ffl Nogometaši Kočevja, so na dobro obiskani letni skupščini spregovorili o važnih vprašanjih I*IU&B%*IEI UIUU l\wvv VJv V času od 12. 2. do 13. 3.' so rodile: Marija Turk iz šalke vasi — Renato, Julijana Krist iz Starega loga — Milana, Emilija Kajfež z Brega pri Kočevju — Andreja. — V - Ljubljani so rodile: Marija Jurič iz Gor. Ložin — Zdenko, Milka Slokar iz Kočevja — Tanjo, Boža Turk iz Livolda — Tončka, Irma Suhodolnik iz Mahovnlka — Bojano, Veronika Vučič iz šalke vasi — Aliano, Marija Novak Ls Gorenja — Marjana, Angela Deče-ko iz Gor. Ložin — Antona, Magdalena Androjna iz Stare Cerkve Magdaleno, Olga Suban iz Kočevja — Loti, Ana Novak iz Tisovca — Anico, Marija Papež Iz Salke vasi — Marijo, Marija Rus iz Dolge vasi — Marijo, Bernarda Mihc-lič iz Stare cerkve — Bojana, Ro-zalija Markelj s Čateža — Marka, Ana Kueinič iz Konca vasi — Draga. Poročili so se: Franc Logar, tesar iz Salke vasi, in Marija Gr-gurič, delavka iz Kočevja; Rihard nogometa v Kočevju, predvsem o bodočem sistemu tekmovanja, ker se bodo okrajne zveze rr.zformira-le. 0 V skupini Slovenije, ki bo za dan mladosti v Beogradu nastopila s samostojno točko pro- ' stih vaj, bo iz Kočevja nastopilo 16 pionirjev. Tako so sklenili na sestanku Partizana Slovenije. Pionirji iz Kočevja že pridno vadijo.'V Beograd bodo šli le tisti, ki v šoli ne bodo imeli slabih ocen. Tam bodo sedem dni na skupnih vajah. SS Na društvenem brzoturnirju je zmagal Osterman. To je bil prvi šahovski turnir po dolgem času, pokazalo pa se je, da igrajo le še mladinci. Osterman je zbral devet točk, v razmaku ene točke pa sta mu sledila Cimer in Me-stek. Za turnir je vladalo veliko zanimanje, zato bi bilo prav, da v klubu poiščejo organizatorja in skličejo občni zbor šahistov A. ARKO šercerjeva -437 keci!?ev! Na okrajnem prvens'vu v ženskem kegljanju, ki je bilo na kegljišču Maksa Perca, so sodelovale tudi kegljavke iz Kočevja. Med 20 i tekmovalkami, od kate^h se jih je 12 plasiralo na republiško prvenstvo, je uspelo to tudi petim tek- Fink, mizarski pomočnik iz Salke_ vasi, in Kata Kasun, delavka Iz Kočevja; Egon Vrčon, detinst iz Dobravlja, in Darinka Vodušek, frizerska pomočnica iz Kočevja; Anton črnkovič, mizarski pomočnik z Drena, in Ana Novak, pre-dilka iz Gorenja; Vincenc Brulc, strojnik, in Marija-Terezija Trope, knjigovez, oba iz Sneberja; Pavel-Jože Domjan, ključavničar, in Ana Sommer, delavka, oba iz Livolda; Franc Tužek, mesarski pomočnik iz Kočevja, in Majda Rugelj, delavka iz Mahovnika. J Umrli so: Sofija Mihič, upokojenka iz Kočevja, 86 let; Ivan Hiti, upokojenec iz Kočevja, 79 let; Draga-Karolina Sebal, gospodinja iz Kočevja, .78 let; Marija Andolj-šek, gospodinja iz Podtabora, 71 v let; Filip Mihelič, upokojenec Az Livolda, 63 let,in Franc Korošec, upokojenec iz Kočevja, 67 let. — V Ljubljani sla umrli: Marija Papež iz Salke vasi, stara 2 dni, in Mojca Hudorovič iz Željne, 4 mesece. intenzivno seto itiusifl kosovskih stiscscntov Lahko bi rekli, da je Klub kočevskih študentov po mrtvilu v lanskem letu končno našel pravilne oblike svojega dela. Temu je zlasti pripomoglo novo vodstvo kluba, ki se zaveda pomembne naloge, da je treba čim tesneje sodelo^ vati z ribniško in kočevsko občino ter skupno reševati probleme-, ki zadevajo študente. Zlasti se klub trudi, da bi izboljšal materialno stanje svojih članov, ki je v večini primerov še zelo slabo. V ta namen je izvedel med člani anketo, na podlagi katere bodo ugotovili resnično stanje na tem področju. Od približno sto študentov, članov klu-' ba, je več takšnih, ki so zelo slabo materialno^ preskrbljeni, kar seveda ne vpliva dobro na njihov študij. Klub bo skušal pomagati tem študentom, da se zboljša njiho- vo materialno stanje. Čeprav je povezava z obema občinskima skupščinama zelo dobra, pa tega ne moremo trditi za povezavo s posameznimi podjetji in prav na tem področju bi moral primakniti svoj delež tudi klub. Podjetja bi mu morala pomagati ter posredovati podatke, katere bi od njih zahteval. Občinski skupščini sta poskušali prisluhniti predlogu izvršnega sveta in SZDL o zvišanju štipendij, vendar pa so štipendije še vedno nekoliko nizke in pod republiškim povprečjem. Ne vemo, kako so temu predlogu sledila posamezna podjetja v obeh občinah. Komisija pri klubu, ki dela na tem področju, upa, da bo analiza dala podrobnejše podatke. Zelo dobra je tudi povezava kluba z gimnazijci, s katerimi priredi klub vsako leto skupen razgovor, na katerem se bodoči bruci seznanijo s težavami univerzitetnega študija in življenja v Ljubljani. Na osnovi tega razgovora se potem marsikateri gimnazijec lažje odloči, kaj bo študiral. Tudi v letošnjem letu namerava klub proti koncu aprila ■organizirati takšen sestanek. Za gimnazijce je organiziral proti koncu prejšnjega leta tudi literarni večer, na katerem so brali svoja literarna dela mladi ustvarjalci. Naslednjega dne je bilo športno srečanje v odbojki, namiznem tenisu in košarki. Kot se je pokazalo, so podobna srečanja zelo zaželena, zato je klub sklenil, da pripravi podobna srečanja tudi s posameznimi podjetji v obeh občinah. Namen teh srečanj naj bi bil še globlji, saj bi si študentje ogledah' posamezna podjetja, njihovo proizvodnjo in se seznanjali s samoupravljanjem. Tako so člani na enem zadnjih sestankov sklenili, da obiščejo v bližnji prihodnosti tri večja kočevska podjetje: Itas, Tekstilano in tovarno melaminskih plošč. V kolikor bo odgovor s strani podjetij pozitiven, bi imeli po ogledu teh podjetij s člani kolektivov prijateljsko srečanje v športu. V februarju je klub organiziral v domu TVD Partizan v Ribnici uspelo tradicionalno brucovanje. Na prireditvi so se študentje dotaknili s kratkim humorističnim programom problemov, ki zadevajo obe občini, škoda je le, da kaže TVD Partizan Ribnica iz leta v leto vedno manj ra-/ zumevanja za to prireditev, kar se pokaže pri zaračunavanju dvorane, za katero so morali študentje letos plačati 65.000 dinarjev! škoda bi bilo, če bi bil v prihodnje klub prav zaradi tega prisiljen opustiti to tradicionalno in priljubljeno prireditev. Razen tega bi rad omenil še to, da je prav v vrstah študentov mnogo nekdanjih članov Partizana, ki so nekoč častno zastopali njegove barve, če pa se v času študija ne morejo več v tolikšni meri posvečati športu v domačem športnem društvu, pa imajo za to vzroke (vedno zahtevnejši študij). Člani kluba bodo vsekakor radi pomagali pri delu športnega društva, kolikor bo 'to v njihovi moči. Na enem zadnjih sestankov je predsedstvo kluba razpravljalo o organizaciji praks v posameznih podjetjih, člani so menili, da so prakse še vedno preslabo organizirane ter je študent v večini primerov prepuščen sam sebi, namesto da bi se v tem času podrobno seznanil s problemi in težavami podjetja, ki ga štipendira oziroma kjer je na praksi. Le tako se bo po končanem študiju lahko takoj vključil v proizvodnjo kot enakovreden član Klub je letos organiziral tudi dva dvodnevna smučarska tečaja. Na prvem, ki je bil v Orteneku, je bilo zaradi slabega vremena malo članov, drugega — na španov vrh in dom Pod Golico — pa se je udeležilo dvajset članov. Oba tečaja sta bila dobro organizirana ter so se člani kluba krepko naužili prijetnosti zimskega športa. Delo kluba kočevskih študentov v letošnjem študijskem letu je dokaj plodno; klub je prav zaradi tega eden najbolj delavnih na ljubljanski univerzi. Miha Mate Draga šercer, odlična kočevska kegljačica movalkam, iz Kočevja: šercerjevi (809), Andolškovi (787), Henigma-novi (779); Trpinovi (757) in Ocep-kovi (746). To je vsekakor lep uspeh marljivih in vztrajnih športnic iz Kočevja; vodile so bolj na--črtno od članov, niso toliko tekmovale, zato pa so pokazale res velik napredek. Posebno razveseljiv je uspeh šercerjeve, ki je v prvem nastopu podrla 437 kegljev, kar je nov društveni in dolenjski rekord. A, ARKO Pogorel senik V petek kmalu po polnoči je iz neznanega vzroka pogorel senik Martina Papeža iz Vasi 5 ob Kolpi. O požaru je obvestila lastnika soseda Marija Klarič, ki je ogenj prva zapazila. Domačim gasilcem je uspelo omejiti požar. Nastalo škodo so ocenili na približno milijon dinarjev. Telovadnica v Kočevju med treningom odbojkarjev (Foto: A. Arko) Kočevje: Kovo mesto 3 J — Nova restavracija v Ribnici ima že številne goste. Postrežba je hitra in dobra, v lokalu pa se rade zbirajo tudi večje zaključene skupine \}udi. Na razpolago so razne alkoholne in druge pijače, pa tudi kuhinja je dobra. Ureditev zelenic — Ko odhaja zima, je čas, da misli- KRATKE IZ RIBNICE rno na ureditev zelenic in parkov. Prav je, da bi jih letos v Ribnici lepo uredili. Poskrbeti bo treba tudi za okolico novih stolpnic, ker sicer lepota novega deua Ribnice ne bo prišla do polne veljave. Televizorji — Število televizijskih anten na strehah ribniških hiš se vsak dan veča. Strokovnjaka, ki bi odstranjeval okvare, pa ni: ljudje morajo televizorje voziti na popravilo v Ljubljano. Društveni prostor — V Ribnici bi bil zelo potreben prostor, kjer bi uradovalj upo-ko jenci, RK, krajevni odbor SZDL, ZWI in druge organizacije . Kopališče — Ribniška krajevna skupnost je sklenila, da bo letos začela s pripravami za gradnjo kopališča v Ribnici. Za prvo fazo dela bo treba 20,000.000 din. Brez dvoma bo s kopaJščem Ribnica, ki postaja vedno pomembnejši turistični kraj, veliko pridobila. Načrte naj bi podprli vsi ostali, predvsem pa podjetja. -r PODRUŽNICAM VEČ VELJAVE! To je ena najvažnejših ugotovitev z nedavnega razširjenega plenuma sindikalnega sveta v Ribnici, na katerem so govorili predvsem o minulih občnih zborih sindikalnih podružnic in o vlogi in nalogah sindikata. V razpravi so poudarili, da je treba dati sindikalnim podružnicam večjo veljavo, tako da bodo odločali o pomembnih vprašanjih tudi proizvajalci v sindikalnih podružni- cah. Tako pa se še vse prevečkrat pomembnejše odločitve »skuhajo« v glavah nekaterih vodilnih, v zaprtem krogu dveh, treh ljudi. Tu so prav gotovo tudi vzroki nezanimanja proiz-jalcev do določenih problemov upravljanja. Nesoglasja, ki so se ponekod pojavila, bi prav lahko veliko prej in uspešneje odpravili z veliko manjšimi stroški, če M le o njih spregovorili pravo- 26. marca bo ustni časopis v Ribnici V počastitev občinskega praznika Ribnice priredijo v petek. 26. marca zvečer novinarji DELA, RTV Ljubljana in DOLENJSKEGA LISTA v Ribnici (v dvorani TVD Partizan) ustni časopis. V programu bodo sodelovali domači občinski in krajevni predstavniki, ki bodo sodelovali v razgovorih na odru, za glasbo in razpoloženje bodo poskrbeli Ribniški fantje, pa tudi nekaj šaljivih in bodečih točk je pripravljenih. Na ustnem časopisu bo slovesno podeljen moped zmagovalcu med pismonoši Andreju Zajcu, televizor pa krajevni organizaciji SZDL Ribnica, ki je pridobila največ novih naročnikov Dolenjskega lista v zadnji akciji. Poleg tega bodo med gledalce razdeljene 4 lepe nagrade. Ne zamudite: prihodnji petek, zvečer: USTNI ČASOPIS v Ribnici na Dolenjskem! Turistično društvo v Ribnici že več let z uspehom organizira tradicionalne ribniške karnevale, ki privabijo v Ribnico številne domače in tuje goste. Na njih sodelujejo kolektivi podjetij, prebivalci Ribnice in okolnih krajev. Med seboj tekmujejo, kdo bo boljši po zamisli, duhovitosti in maskah. Turistično društvo razpiše vsako leto več nagrad za najboljše skupine m za najboljše maske. Lani je karneval posebno dobro uspel, zato je dru-štvo podelilo pet denarnih nagrad. Ribniške karnevale je skoro vsako lCo snemala tudi RTV Ljubljana. 3a letošnji •karneval je bil izvoljen močan pripravljalni odbor, sestavljen iz agilnih članov društva in zastopnikov delovnih kolektivov. Priprave so potekale v najlepšem redu. Kazalo je, da bo letošnji karneval presenetil gledalce s Pestrostjo in duhovitostjo. Ob običajnem času so se začele zgrinjati množice ljudi fta ulice Ribnice, čeprav karneval ni bil najavljen ne v &TV, ne z običajnimi plakati. Vsi parkirni prostori so bili polni do zadnjega kotička- Vse je nestrpno pričakovalo karnevalski sprevod, posebno, ko so zagledali jezdeca na konju m za njim maskirano godbo na pihala- Naenkrat pa se je spremenilo Pričakovanje gledalcev v veliko razočaranje. Karnevalski sprevod je bil neobičajno kratek. Le tri skupine so korakale za godbo. To je bilo 2a Ribnico veliko premalo. Vsi sm-i pričakovali, da se bodo zvrstile številne skupi-1*8, vsaka po svoje zanimiva, Polna humorja in zabave. Ali te^a letos ni bilo. Gledalci so se spraševali, kaj je temu vzrok, da je letošnji karneval tako skromen. Sliša"5l je bilo vsakovrstno kritiko. Zato smatrajo za potrebno, da to pojasnimo, še vedno drži: da se kaj naredi, je treba vedno Veliko truda-, da se pa nekaj Poruši, _ je največkrat že do ^Ij malenkost. Tako je bilo 8 letošnjim ribniškim karnevalom. Pripravljalni odbor si Jc veliko prizadeval. Kazalo je. da bo karnevalski sprevod nastopil v največjem obsegu, a je mesto njega nastopil v Dolenjskem listu Urban, ki je dajal — verjetno ne zlonamerno aH ne vsaj resno — nasvete kolektivom, ki so jih vzeli tako, kot so bili napisani. Rezultat .je bil: vsi kolektivi so neposredno pred izvedbo karnevala odpovedali sodelovanje Kadar je čas za delo, delajmo; kadar je čas za veselje in zabavo, imamo pravico, da se tudi mi veselimo, pri vsem tem pa spoštujmo pri-borjene tradicije-- To naj velja tudi Urbanu iz Ribnice. Franjo Matoh Dopolnilo k pismu tov. Matoha iž Ribnice Vsaka prireditev zahteva določen čas in primerne organizacijske priprave, saj je brez tega nujno obsojena na neuspeh. Ne bi razglabljal o globljih, resnic-nili vzrokih, zakaj je letos ribniški karneval propadel, mnenja sem le, da »Urbanova članek v Dolenjskem listu prav gotovo ni bil edini, pravi povod za neuspeh, kajti izšel je le nekaj dni pred prireditvijo, štirinajst dni pred pustom sem prav na Kovinskem, kjer so se čutili najbolj prizadete, zvedel, da še dobro ne vedo, kaj bodo pripravili za karneval, da le že hudo pozno če ne že kar prepozno, da bi bilo treba s pripravami pričeti že davno prej itd. Besede, da se kovinarji v pred-pustnem času veliko bolj ogrevajo za karneval kot za plan, so bile namenjene kot spodbuda, kot skromno priznanje za vsakoletni prispevek kolektiva k tradicionalni prireditvi v Ribnici, ne pa kot graja, kakor so nekateri mislili in-stavek obrnili narobe! In kljub temu, če so kovinarji odpovedali svojo točko ali svoji dve počki, bi bil karneval kaj boren; v nJem ne bi bilo vsakoletne množičnosti, pestrosti in šegavosti. Vsekakor se mi rahlo dozdeva, da tokrat ni zaškripalo pri Urbanovem članku, pač pa nekje drugje in tia je bil Urban pač le nadvse dobrodošel grešni kozel, ki ga je bilo zaradi nekaj dvoumnih besed kaj lanko najti, obtožiti in zvaliti krivdo nanj. Slišal sem "tudi za nekatere težave popolnoma drugačnega • videza, ki vso zadevo postavljajo v novo luč. Sicer se pa v celoti strinjam s tov. Troštom v prejšnji številki glede Krpana in njegove kobilice (naj Krpan in kobilica tega ne zamerita). Po tem lahko res pričakujemo v pustnem karnevalu še ribniške krošnjarje, narodne noše in celo Cankarjevega Hlapca Jerneja?! Na vse to je treba misliti veliko prej, vsekakor pa pravočasno; tudi na karneval, ki se ga no da spraviti skupaj v dveh, treh tednih. Potem ne bi bilo treba iskati grešnih kozlov tam, kjer jih ni. F. GRIVEC m PEDAGOGI! — V izredno praktično korist vam bo knjiga pedagoških člankov in študij — PEDAGOŠKI TEDEN V NOVEM MESTU Izdala Dolenjska založba. Dobite v knjigarnah. Samo 500 dinarjev! časno in jih obravnavah: tudi preko sindikalnih podružnic. Tako pa na najrazličnejših sestankih vse preveč govorimo načelno, v oblakih, zavito, namesto da bi se stvari lotili konkretno, odkrito. Načelne sklepe je pač zelo težko uresničevati- Na plenumu so spregovorili še o ukinitvi stanovanjske skupnosti oz. njenih servisih. Za obrat družbene prehrane je precej časa vladalo nerazumevanje: sanitarna inšpekcija je že izdala odločbo, da v takih prostorih ne morejo poslovati, ostane pa odprto vprašanje, kaj z okrog 250 delavci, ki so se stalno hranili v menzi. Zdaj bodo menda prevzela družbeno prehrano zainteresirana podjetja Inles, Kovinsko in Gradbenik in tudi zgradila novo stavbo. Opozorili so tudi na to, da se ne bi smelo več dogajati, da v nekaterih kolektivih plačujejo ljudi, ki ničesar ne delajo. Prav z gozdnega obrata se je menda nekdo pritoževal, da nima nobenega dela, plačo pa vseeno dobi. Podobnih primerov je verjetno še več, vendar bi jih bilo treba kar najhitreje odpraviti. Ponekod to ne bo težko: na mestu, kjer nekdo dobiva plačo, pa nima dela, bi raje potrebovali vsaj še enega ali dva človeka. Torej je kriva le organizacija dela in zadeva bi bila rešena v zadovoljstvo vsega kolektiva! Posrednik med kmetom in kupcem zasluži preveč! Na zboru volivcev v Pri-gorici so med drugim govorili tudi o »lesnih« problemih, o pomanjkanju lesa za lesno industrijo in o prodaji lesa v druge kraje in v druge republike. Menili so, da so cene lesu občutno prenizke in da posrednik med kmetom in industrijo veliko preveč zasluži. Nujno, je treba zvišati cene, saj prenekateremu kmetu prav gozd lajša dokaj težaven položaj', če celo družbena kmetijska posestva pomagajo kmetijstvu z gozdarstvom, je razumljivo, da tudi kmet ne more s samo zamljo, brez sodobne obdelovalne mehanizacije in si mora pomagati prav z lesom. Zahvaljujemo se podjetju SAP! Avtobusno podjetje SAP iz Ljubljane je na naše opozorilo o nedeljskih vožnjah na progi Zlebič—Ribnica takoj ukrenilo vse potrebno in odtlej vozita ob nedeljah dva avtobusa. Potniki na tej progi smo tolikšne uvidevnosti zelo veseli in se podjetju zahvaljujemo! Upamo, da bodo kmalu ustregli še naši želji po voznih redih in urejenih postajališčih! Prostor v žukovem nad Velikimi Poljanami, kjer so nacistični okupatorji 13. novembra 1944 ustrelili 11 ujetih partizanov in 2 partizanki (Foto: D. Mohar, Ribnica) Sporočite nam podatke! Nemški okupatorji so v svoji nemoči divjali po ribniški dolini in 3. novembra 1944 v vasici Žukovo nad Velikim Poljanami zajeli skupino 13 partizanov, med njimi dve partizanki in jih tamkaj brez sodbe in pravega vzroka postrelili. Sklenili smo, da tem žrtvam postavimo na kraju zločina spominsko obeležje. Zbiranje dokumentarnega materiala je po tolikem času zelo težavno, posebno ker nam niso znani priimki in imena vseh žrtev. Znana je le komisarka Milka Kovač iz Preserja, ki je bila prepeljana domov, in Anton Zevnik iz Metlike, ki je pokopan v skupnem grobu v Ribnici. Imena drugih žrtev nam dosedaj še niso znana. Zato prosimo znance, prijatelje in sorodnike, da nam sporočijo podatke o ostalih 10 partizanih in eni partizanki, ki je bila baje bolničarka. S sporočili pohitite! Člani Zveze borcev ribniške občine tudi ob tej priložnosti protestiramo in zahtevamo, da ZR Nemčija umakne odločbo o prenehanju odgovornosti za vse zločine, storjene v drugi svetovni vojni. Komisija za zgodovino NOB, pri občinskem združenju borcev NOB Ribnica Nabrano v Prigorki ■ Nedavno so imeli v Pri-gorici pri Ribnici zbor volivcev, ki se ga je udeležijo zadovoljivo število ljudi, čeprav so prav tisti večer ženske, pri Hrastu praznovale svoj dan. Zbrali so se v lično opremljeni klubski sobi v gasLs'kem domu, ki so ga vaščani zgradili sami. Ob večerih se kaj radi zbirajo ob skupnem televizorju v dvoranici, spremljajo program in malo poklepetajo. Tudi mladina kaj rada zahaja tja. H Za zboru volivcev so Pri-goričani ustanovili lastno krajevno skupnost. Prvotno je bilo predvideno, da bo za vse dojenj evaško področje zadoščala ena skupnost, vendar so se občani odločili drugače; namesto ene bodo kar tri krajevne skupnosti — V Dolenji vasi, kamor spadata še Lipovec in Ma-koša, v Rakitnici (Kot in Blata) ter v Prigorici. čeprav bi skupno verjetno veliko laže reševali številne probleme, so volivci menili, da imajo v vsaki vasi dovolj svojih težav, s katerimi se bodo morali ubadati. ■ Včasih je bili1 v Prigorici trgovina, ki jo je pred nekaj leti podjetje ukinilo, češ da bodo povečali in preuredili trgovino v Dolenji vasi in popravili pri goriški lokal. Ostalo je pri besedah in kljub številnim protestom in zahtevam na vseh zborih volivcev se nič ne spremeni. Prigorica je brez trgovine, dolenjevaška pa je še vedno prav taka kot pred leti. Ljudje so prisiljeni kupovati v Ribnici ali pa tudi po dve in več ur čakati v domači trgovini. Vsekakor je ena sama (neurejena) trgovina za več kot tisoč prebivalcev premalo in bo moralo trgovsko podjetje v Ribnici, čim prej razmisliti o preureditvi sedanjega lokala in (morda) ureditvi trgovine tudi v Prigorici. O ?e več let govorijo o napeljavi industrijskega toka v vaški predel Zalužje, pa imajo še vedno dokaj slabo luč. Slabo je tudi. z javno razsvetljavo. Manjkata še najmanj dve javni luči na naj. bolj potrebnih krajih vasi. ■ Pokopališče v Prigorici, ki ga uporablja tudi Dolenja vas, bo treba kmalu prestaviti. Ne toliko zaradi tega, ker je trik ob cesti, pač pa zato, ker je močvirnato in ob vsakem dežju zalije grobove voda. Ljudje menijo, da ga je treba prestaviti ali pa uporabljati pokopališče v Hrvači, ko bodo tam urejene mrliške vežice. Ureditev novega lastnega pokopališča je pač predraga. Člani kluba kočevskih študentov na smučarskem tečaju pri žičnici na Španov vrh (Foto: Miha Mate) REŠETO "sr m Št. 11 (782) DOLENJSKI LIST U iz m-c tliš mm ■ARHIVOV in ZAPISOV 1817 je bila tukaj in na celim Kranjskim talca lakota, da so klasunce za moko in kruh mleli in tak kruh jeli. Tudi koprive so kuhali. Koplenik pšenice je veljal 6 do 7 fl, reži (erži) 4V2 fl, ječmena 3 fl in 10 kr, žita (prosa) 3 fl 15 kr, debelače 4 fl, ajde 5 fl. i Zavoljo lakote in slabe hrane jih je veliko po-merlo. 1818 pa je bilo rodovitno leto, da malo takih. Šenič-na cena je pala od 7 fl na 1 fl 40 krajcarjev, režena od 4Va fl na 18 kr. 1829 se je bilo v Metliko strašno veliko ljudi v šeme ali maškare napravilo, ko se z godci pred sabo prostiji bližajo, jim pride iskreni duhoven Friderik Baraga naproti. Razkačen jim moli sveti križ, rekoč: »Križajte ga, križajte ga vnovič!« — Vsi se obsene-tijo in pri te priči oberne-jo in razgubijo. Nikdar potem ni bilo v Metliki več tolike šemarije. 1830 je zapustil Friderik Baraga Metliko in se podal v Ameriko katoliško vero oznanovat. On je bil leta 1797 v Dobravi na Do-lenskim rojen, je izveršil na Dunaj i pravdo slo vje, potem se pa v duhovski stan podal. Po smeri svo-jiga očeta prepusti Tre-bansko graščino svoji se- STARE OKROGLE IZ NOVEGA MESTA Izvor in zgradbo živih bitij »Izvor in zgradba živih bitij« se imenuje razstava v Ameriškem naravoslovnem in zgodovinskem muzeju v New Yorku, ki prikazuje nastanek življenja na zemlji tako, kot si danes to predstavljamo. Razstava prikazuje na podlagi najnovejših znanstvenih teorij s pomočjo plastičnih modelov, filmov, risb in fotografskih posnetkov zemljo tako, kakršna je bila pred 4500 leti. Med drugim je tu razstavljen tudi model žive celice, povečan 40.000 krat, ki vsebuje številne posebnosti v zgradbi celice, odkrite v zadnjih letih s pomočjo elektronskih mikroskopov. Na drugih razstavljenih modelih so prikazane tudi štiri osnovne dejavnosti vseh živih celic: sprejemanje hrane, proizvodnja energije, sinteza z izločanjem proteinov in reprodukcija. — Na sliki: model 40.000 krat povečane celice, narejen iz pleksiglasa PORAVNANA NAROČNINA vam jamči, da boste vsak teden redno dobili na dom Dolenjski lisi: - zaio pripravite 6C0 din, ko vas bo prihodnje dni obiskal vaš pismonoša s položnico za polletno naročnino! Pozdravlja vas UPRAVA LISTA Stekle m priprave za dan Mladina novomeške občine se je že začela pripravljat; na letošnje praznovanje dneva mladosti. Praznovanje bo letos še posebno svečano zato, ker bomo v Novem mestu poleg štafete mladosti sprejela tudi štafeto bratstva in enotnosti, štafeta bratsva in enotnosti bo začela' letos prvič krožiti. Ponesli jo bodo 6. maja iz Karlovca, kjer bo ta čas zlet braitstva in enotnosti, v Slovenijo pa bo prišla 25. maja. 28. maja jo :x>dj slovenski mladinoi izročili Hrvatom, štafeto bratstva in enotnosti bodo poslej nosili ob vsakem zletu, to pa je vsaka štiri -.leta. V štafeti mladosti in štafeti bratstva in enotnosti bodo v novomeški občini sodelvali "šolska, delavska in kmečka mladina, pionirji dn pripadniki JLA. Poleg tega se pionirji v osnovnih šolah pripravljajo na sprejem v Zvezo mladine. To pa je bilo pred dolgimi desetletji. V četrtem razredu gimnazije — vseh je bilo takrat osem — so obravnavali pri fiziki sončni spekter. V tem razredu je bil pouk večinoma že v slovenskem jeziku predmet pa je predaval profesor Jeraj, redkobeseden in resen mož, dober učitelj, doma iz Rečice ob Savinji. Ko so v starem poslopju poleg frančiškanske cerkve zaprli okna in spustili sončne žarke skoz prizmo v temno sobo. da bi občudovali, kako so se razvrstile vse barve mavrice, se je ves razred zgrnil in zgnetel okoli profesorja. Neki lump pa, ki mu žilica ni dala miru, je v temi iskal junaka, da bi njegovo imenitno zamisel primemo izpeljal. Zato se je nagnil v temi k nekomu in mu rahlo zašepetal v uho: »Ti, vščipni Jeraja v — (tri pike)! *»0, voprte vokno, vprte!« se je začul na tihi glas močen odmev, votlo Icakor iz groba--. In ko so okno odprli, je strmel profesor molče v učence, učenci pa so zaman iskali kak odtenek barve na njegovem licu. Kaj se je bilo zgodilo, je vedel edino on in pa še nekdo, ki se pa ni izdal, ker bi z nadzvočno hitrostjo zletel iz šole. i-kaj votlo doni?« V Ustih letih je bil na no. vomeški gimnaziji profesor Virbnik, ostrogleden in prebrisan mož, doma blizu Dobrne, ki pa Štajercev na zavodu ni kaj obrajtal, ker jih je dolžil, da so ptiči — selci, ti spreminjajo bivališče, če jim je premrzlo ali prevroče. No, drugače pa je še nekam šlo. Pred 65 leti Novo mesto ni bilo, kar je danes. Profesor Virbnik se je rad pomudil pri štemburju v Kandiji in tam si je krajšal dolgočasje svojih samskih dni. Tja je včasih navrelo nekaj družbe, da je stranska soba vsa oživela. Tudi primarij dr- De-francesehi se je na poti iz bolnice domov večkrat znašel tam. Primarij je bil dober mož in izredno velik. Virbnik pa je bil nizke rasti. Neki dan se je družba razvnela, da so se začeli križem pikati. Dajala sta se profesor Virbnik in zdravnik De francesehi. V teku razprave se je primarij spomnil Koseškega, pa je s prstom pokazal- na profesorjevo plešo in zvedavo vprašal: »Kaj bliska se v jasnem? . . ■« O. da tega ne bi storil! Virbnik se je namreč pognal pokonci, nagnil naprej in potrkal je primarija po čelu, češ »Kaj votlo doni?« Tako je Koseški s svojim verzom povzročil veliko zabavo. Najbolj se je baje smejal Defrances'M. VINKO GABERSKI stri, in je leta 1823 po dobro izveršeni deseti šoli mašni.k blagoslovljen. Po njegovi volji so zapustile tukaj kmetiske ženske nosno černih pasov, ki so zad v podobi repa do' nog mahali in po šest, sedem, osem goldinarjev veljali. Dostikrat so malopridni fantje v cerkvi po pet, šest kmetiških dekličev zvezali, da se je vse smejalo, ko so se hotele raziti in ni moč jim bilo. Ni tedaj škoda za to šego. 1834 je bila taka suša, da so Priverščani od sv. Jurja do Božiča iz Oberha vodo vozili. — Vino pa je bilo tako dobro, da je uno leto 1811 po dobroti še prekćsilo; nihče ne pomni tako dobriga. 1836 tega leta so se Met-ličani jako kolere bali, ki je v Ljubljani in Novim mestu hudo razsajala. Na nekatere dneve jih je 16 do 20 pomerlo. Vender je Metliki ta kužna bolezen prizanesla. Na Radovici pa je vmerlo v 10 danih dva in štirideset ljudi. V dveh vurah je bil človek zdrav in mertev. Tudi na Boža-kovim in Radovičih je razgrajala; pa ne tako jako, kot na Radovici, kjer so mogli več hiš zabiti, ker so vsi ljudi odmerli. (Iz »Zapisa« Ivana Navratila leta 1849) Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! iM SAMOTI: ena najbolj osamljenih domačij njternejskem območju stoji na planeti Njivice. VI Gorjancih. Dobro jo poznajo borci Gorjanske-ga bataljona (Foto: Pokle Miklič) Maturantski večer v metltki V soboto, 20. marca prirejajo maturanti novomeškega učiteljišča v .metliškem hotelu »Bela krajina« ob 19. uri * ZABAVNI VEČER s programom in plesom. *-Jriico pravočasno rezervirajte v pisarni novo-! e8a Učiteljišča ali telefonično na številko 21-184. Pljučni rak -radloglc Kljub protestom ih pomislekom strastnih kadilcev so številni poskusi dokazali, da oboli skoraj desetkrat- več kadilcev kakor nekadilcev za pljučnim rakom. Pri nas to spoznanje sicer počasi prodira, vendar so tudi med r-.rai kadilci, ki imajo tolik^ trdne volje, da so se že večkrat odvadili kajenja. Morda mislijo kot B. Shaw, ki je dejal, da ni nič lažjega, kot odvaditi se kajenja, češ da se je on že stokrat odvadil.. . Znanstveniki prav nič ne dvomijo o škodljivosti cigaret; zdaj vedo, da cigaretni dffki meri prispeva k rju pljučnega raka, ne v* katera snov cigaretni je neposredni po-A faka. [ka znanstvenika W*i Hund domnevata, dfrua element polonij (fVan v čast veliki p* znanstvenici Mariji g*Ki-Curi) povzročitelj p* raka. Ta element v silno majhnih k'J v rastlinah in tudi vt zakaj naj bd potem m Polonij se izparja p temperaturi goreče ć 10 je ori 600 do 700 stopinj. In tako povzročajo spojine polonija v pljučih, da se znatno dvigne koncentracija radioaktivnih snovi. Kadilec, ki pokadi dnevno dva zavitka cigaret, vdihuje najmanj sedemkrat več radioaktivnih snovi kot nekadilec. Ker sta Radford in Hund delala poskuse samo s polo nijem, je zelo verjetno, da so v tobakovem dimu še drage radioaktivne snovi. Po mnenju obeh raziskovalcev so kadilci cigaret s filtri prav U&ko ogroženi, ker filter ne zadržuje radioaktivnih snovi tobakovega dima. (izo) 41. — Rudijev oče, drvar iz črnilca, se je prostovoljno javil v Zidanškovp brigado. Doma je pustil ženo in osem malih kričačev; komaj dva sta bila starejša od Rudija, drugih pet pa je bilo šc mlajših. Družina je imela eno samo kravo, ki je otrokom dajala mleka. To so bili težki časi, ko so ljudje le malokdaj videli na mizi polno skledo žgancev, toda potrpeli so in rekli, saj bo kmalu konec. , i ( 42. — Kmalu zatem je Rudijev oče padel. Bilo je v borbi za Moravče, ki jih je napadla_štajerska brigada, Zklan-škova brigada pa je bila v zasedali, da bi odbila sovražnika, če bi hotel svoji ogroženi postojani« na pomoč. V eni takih zased je bil Rudijev oče in v boju je padel. Njegovo skromno bajto je napolnil jok številne družine, ki je ostala sama, brez očeta, brez kruha, brez vsega. 43. — Nemci niso mirno gledali osvobojenega ozemlja sredi svoje, na vseh straneh podirajoče se države. Zbrali so številne čete in začeli veliko ofenzivo. Štiriindvajsetega oktobra 1944 so napadli osvobojeno ozemlje z gorenjske strani. Po mladinski kurirski liniji je prišlo do Smonkarjevih obvestilo, da gre iz Kamnika proti črnilcu 7000 Nemcev, dobro oboroženih s težkimi strojnicami in z minorne tu }JL^n,£arjeva Francka je sporočilo naglo odnesla <%r .Ce Micke, ta pa je stekla z njim v Gornji operativne cone. Komandant *)e0g!)vbik Borštnar se je začudil, kako je moglo ©cj 0 v Gornji grad še prej, kot so Nemci prišli r'k vi ^noznal .l"e> da gre za veliko ofenzivo. Po rfc Poklical s Pohorja na pomoč Tomšičevo C h c n D n h vrl m * o* II D II II UU I I i lii b J| ■% 4% 4% & I A 1| mm ■ A K u U n A V I S PRI PASTI R3 U SO SE ZALOŽILI 5 SVEŽO OVČETINO IN KRENILI NAPRE3 REKA SAV NI BlLA SKORAJ NIČ MAN3ŠA OD ISTRA.V NESKONČNIH VIJUGAH-DE «' TEKLA PREKO ENOLIČNE RAVNINE... 'V ' ll!Uilli!liil!!:iii!ii!ii;;ii;iiiiiiiiininii timsMiiiuni SMEH STOLETIJ Angleški kralj Georg 1. je bil večkrat na Nizozemskem, kjer so mu vselej slano računali. Zato je sklenil, da se ne bo več zadrževal v gostilnah. Ko se je peljal skozi mesto Alkmar in so morali prepreči konje, si je dal kar h gostilniškim vratom prinesti tri presna jajca. Ko jih je izpil, je vprašal za račun. »Dve sto goldinarjev,« odvrne gostilničar. »Kako, dve sto goldinarjev?« vpraša kralj osupel. »Ali je v Alkmaru tako malo jajc"?« »Jajc je že dosti, samo kraljev ni!« se odreže gostilničar. Ko je bil pisatelj in satirik Jonathan Swift še pridigar, je slišal, da ljudje kot blazni kupujejo novo izdajo biblije. Swift si je dolgo domišljal, da je to posledica njegovih dobrih pridig, dokler ni ugotovil, da je knjiga priljubljena zaradi neznatne tiskovne napake, šesta božja zapoved je namreč v njej predrzno ukazovala: y »Nečistuj!« ^ Odvetnik je vprašal Svvifta, kdo bi dobil pravdo, če bi se tožila duhovnik in hudič. Pisatelj je brez odlašanja odgovoril: / »Brez dvoma hudič, ker ima vse odvetnike na svoji' strani.« žena irskega podkralja je rekla Svviftu: »V tej deželi je zrak prekrasen!« § Pravijo, da je avtor »Guliverjevih potovanj« ob tej 1 priložnosti padel pre dnjo na kolena in jo rotil: »Milost! Nikar ne povejte tega v Angliji, sicer nam bo- | do obdavčili tudi zrak!« — Prihodnji teden bom na televiziji, misliš, da bom dobra ...? miUUi«UIUHIIIHimHtHimiiHllllllKIHIHlHi!IUiUii:!Li;. Po sončnih rebrih Janeževe gorce na Bizelj-skem orjejo buldožerji, izravnavajo globeli in brišejo meje med dosedanjimi sosedi. Na razscžnih pobočjih bo v terasah zrastel en sam vinograd, ki ga bo zasadila kmetijska zadruga. V obnovljenem nasadu vinske trte bodo večino del opravili stroji. In ker so za strojno obdelavo potrebne velike površine, se je zadruga odločila za odkup in zamenjavo zemljišč na tem območju. Arondacije se kmetje niso razveselili. Kljub . temu da so dobili v zameno druge vinograde in po želji tudi njive in travnike, so bili nerazpolo-ženi in izrekli so marsikatero pikro na račun zadruge. Od svojega se ni nihče rad ločil, pa čeprav je bil vinograd star in je v zameno prejel boljšega Eden tistih, ki se nikakor niso sprijaznili z zamenjavo, je bil tudi Anton Finžgar. Obiskala sem ga v njegovem samostanskem domu in rad je pokram-ljal o vsem, kar se dogaja tam okoli. Mož je star 71 let. Prijazen in gostoljuben človek je in zelo ponosen na svoje vinogradništvo. Do letos je sam obdeloval vinograd ob hiši in pravi, da je še vedno pri močeh. Del njegovega vinograda, so mu ravno tiste dni preorali »Vam bo še kaj ostalo?« sem ga vprašala. »Vse to, kar je ob hiši.« »Kaj pa boste vzeli v zameno za oddani nasad?« »Nič. Ponudili so mi vinograd in hišo v stari vasi, a za to mi ni. V tej hiši sem preživel veliko let in ne bi rad odšel -drugam, naje bom še naprej obdeloval svoj vinograd. V bližini imam sorodnike in tam mi tudi skuhajo. Zaprosil sem za preživnino in obljubili so mi, da jo bom dobil. No, potem mi ne bo nič manjkalo.« »Kaže, da ste s takšno pogodbo zadovoljni.« »Seveda sem. Res je pa tudi, da sem se jo branil skleniti. Svojega nihče rad ne odstopi drugim. Na ta vinograd me veže 55 let trdega dela in zame je več vreden kot vsi drugi. S preživnino bom pravzaprav laže živel, ne bo mi treba preliti toliko znoja. Na stara leta človek opeša in m<~>T"r,° :° tqko res nai- bolj prav. Na oddajo vinograda nisem takoj pristal tudi iz solidarnosti do drugih. Nisem hotel biti prvi in držal sem besedo. No, zdaj je vse urejeno in z zadrugo sem v dobrih odnosih.« Mimo je prišel upravnik -zadružnih posestev Franc Premelč in pozdravil Finžgar j a z besedami:, »Si videl, kako lepo bomo izravnali brege. Kmalu jih ne boš več spoznal.« »Le pokažite, kaj znate! Tukaj lahko veliko pridelate,« se je odrezal Finžgar in ga povabil na kozarček pravkar pretočenega do-' mačega cvička. Tovariš Premelč, ki je tudi zrasel na Bizelskem, je takole označil svoje rojake: »Bizeljanec je vinograd-nik-ideaiist. Trud, ki ga vloži v svoje vinograde, ni nikoli poplačan. Tem kmetom tudi s stroji ne bi mogli pomagati. Za to so potrebne velike površine, sicer se strojna obdelava ne izplača. Traktor s priključki za obdelavo vinograda velja 5.5 milijona dinarjev in izkoriščen bi bil šele pri površini 30 ha. Takšnih investicij kmetje ne bi mogli prevzeti nase, zlasti še zaradi tega, ker je veliko lastnikov ostarelih. Tudi nasadi so stari. Večina jih stoji že 50 do 70 let. Če ob tem upoštevamo še sedanje cene vina, potem je razumljivo, da se kmetje sami ne morejo odločiti 79 obnovo. Če? l^tn bodo »Čez leta bodo ljudje hvaležni zadrugi_ ker se je odločila za obnovo vinogradov,« pravi upravnik zadružnih posestev tov. Franc Premelč zadrugi hvaležni za to, kar dela zdaj. če ne bi nihče obnavljal, potem se ti ljudje kmalu ne bi imeli s čim preživljati.« »Kako je z delovno silo v teh krajih?« »Ni jer« je odgovoril tov. Premelč. »V glavnem dobivajo tukaj težake s Hrvaškega. Kmeta to precej stane, 1.500 dinarjev in 5 obrokov hrane za vsakega na dan. Pijača je obvezna.« »Po čem prodajajo kmetje vino iz svojih vinogradov?« »Jeseni je odkupna cena 110 dinarjev in se do pomladi poveča na 140 oz. 150 dinarjev. Tako je že 10 let. Zaslužka torej ni.« »Se s stroji vino ceneje pridela?« »Ceneje ne, pač pa je potrebno veliko manj delavcev. Za ročno obdelavo računamo 280 do 300 delovnih dni v letu, za strojno obdelavo pa samo 140. V tem je prednost.« »Bizeljanci tudi z vremenom nimajo sreče,« je povedal upravnik Premelč in začel naštevati katastrofe, ki so jih prizadele s točo. »Vsakih pet let nam zagotovo uniči pridelek, zato so vsi pri zadrugi kolektivno zavarovani. Tudi pozeba nam ne prizanaša, manjše toče smo pa vajeni kar vsako leto. Tisto o idealistih ni bilo izrečeno brez osnove.« Ustavila sem se še pri Vinku Duhaniču, a ga ni bilo doma. Tudi on ni bil zadovoljen z zamenjavo, čeprav mu je zadruga ponudila v zameno mlad vinograd. Vzel bi ga v uživanje, ne bi pa rad podpisal prenosa lastnine. Pogovori še trajajo in on je zadnji, s katerim zadruga še rešuje ta problem. Upajo, da bodo tudi tu našli tako rešitev, s katero bosta obe strani zadovoljni. Med prvimi se je domenil za zamenjavo Anton Li-pej iz Brezovice. »Vse smo uredili na lep način,« je dejal, zadrugi sem dal mlad vinograd, dobil sem pa starega, a sem kljub temu zadovoljen. Sedanji je zaradi tega večji in še veliko bliže doma ga imam. Letos sem že delal v njem.« XXX Nemir, ki ga je prinesla arondacija med lastnike vinogradov v Janeševi gorči, v Drenovcu in drugod, se je torej polegel. Ljudje spoznavajo, da je obnova vinogradov potrebna in se hkrati zavedajo, da so zanjo potrebne razsežne površine, ki jih na drag način ni mogoče pridobiti. Mladine v teh krajih skoraj ni. več, torej ni delavcev in te lahko nadomestijo le stroji. JOŽICA TEPPEY Razsežne površine so že preorane in trto bodo zasadilLv terasah, da bodo večino del lahko opravili s stroji »Za drugo pot ni bilo denarja« Komentar o arondaciji na Bizeljskem, ki ga je ljubljanska televizija prenašala 19. februarja v oddaji »TV tribuna«, je vzbudil precej negodovanja, češ da je bil preveč enostranski. Da bi bila pojasnjena gledanja na ta proces na Bizeljskem, je bil predzadnji ponedeljek sklican v Brežicah posvet s predstavniki KZ Bizeljsko, z družbeno političnimi delavci v občini in predstavniki RTV Ljubljana, ki so to oddajo pripravili Udeležil se ga je tudi pomočnik republiškega sekretariata za kmetijstvo z zastopnikoma gospodarske zbornice iz Ljubljane in Celja. Namen razgovora je oil priti čim bliže resnici in se soočiti z njo še z druge strani. Ob tem so se porodila tudi nekatera vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem kmetijstva nasploh, ki jih bo treba prav tako javno načeti. Najnrej odgovor zadruge/k pri- pombi, da je možna obnova vinogradov po drugačni poti, ob pogodbenem sodelovanju z lastniki. Mnenja o tem, da je obnova vinogradov na Bizeljskem potrebna,, so enotna in pravilna. Zadruga se je že 1959. leta odločila za obnavljanje v kooperaciji. Tudi elaborat je sestavila in ga predložila vlogi za posojilo. Njen načrt ni uspel, ker za kooperacijsko obnovo nasadov vinske trte ni dobila finančnih sredstev. Preostala ji je torej druga pot. Površine je morala pridobivati z arondacijo. To pa je boleč poseg in morda bi potekel bolj umirjeno, če bi bilo med ljudmi več političnega dela Kmetijska zadruga Bizeljsko je dala predlog za arondacijski postopek v Janeževi gorci sredi lanskega leta. Teh površin je 7,5 ha. Lastnikov je 23, od tega 23 kmetov. 7 lastnikov je že v juniju skle- nilo z zadrugo sporazum, 5 za menjavo zemljišča in 2 za denarno odškodnino. Skoraj z vsemi preostalimi Je zadruga sklenila ustne sporazume, vendar ga nihče ni upal podpisati v strahu pred drugimi, ker so se med tem pod vplivom nekaterih že dogovoril., da se arondaciji upro. Trenutno sta nerešena le še dva primera od 28. Lastnikom vinogradov v Janeževi gorci je nudila zadruga za menjavo vinograde, njive in travnike. Če je bil vinograd slabše kvalitete od oddanega, je dobil lastnik zato večjo površino Za nasade so dobili prizadeti še posebno odškodnino. Sredstva za preživljanje je z oddajo vinograda zgubil samo 71-letni Anton Finžgar, ki bo s 1. januarjem, 1965 dobival preživnino. Iz povedanega lahko sklepamo, da ukrepi bizel.i-ske zadruge ob arondaciji vinogradov niso prizadeli življenjskega obstoja kmeto« J T. - za prosvetne deSavce V večini podeželskih centrov brežiške občine s popolnimi osnovnimi šolami učitelji nimajo primernih stanovanj. To velja predvsem za Artiče, Pišece, Dobovo in Veliko dolino. Marsikateri prosvetni delavec, ki se je za leto, dve ali celo za dalj časa zadovoljil z zasilno rešitvijo, zdaj noče več ostati v tako utesnjenih razmerah. Na zborih volivcev in na raznih drugih sestankih se zaradi tega neprestano ponavljajo zahteve po stanovanjih za uoiteljstvo. Lani >o to vprašanje ugod- V ponedeljek, 22. marca, bo v Brežicah slovesna otvoritev avtomatske telefonske centrale. To je za Brežice velika pri-l dobitev, ki bo omogočila I boljše zveze z drugimi i kraj. Naročniki si že dol-1 go želijo avtomatizacijo telefonskega prometa in končno so jo le dočakali. no rešil, le v Cerkljah. V novo zgrajenem bloku imajo prosvetni delavci 4 družinska stanovanja, nekaj stanovanj pa so dobili tudi v preurejeni zasebni hiši. Letos na pomlad bodo začeli graditi 4-stanovanjski blok v Artičah, kjer je stanovanjska stiska največja. Jeseni bodo prišli na vrsto prosvetni delavci v Pišecah. Tudi tam bodo postavili 4-stanovanjski blok. Za prosvetne delavce iz Dobove bodo sezidali 2 družinski in 2 samski stanovanji. Prej ali slej bo treba poskrbeti tudi za stanovanja učiteljstva v Veliki dolini. Tam bodo rešili to vprašanje s prizidkom pri prosvetnem domu. Občinska skupščina bo kljub pomanjkanju sredstev skušala zadovoljivo rešiti vsaj najnujnejše potrebe po stanovanjih v prosvetni stroki. To je tudi najbolj zane-.sljiv način, s katerim bo lahko zadržala učni kader na podeželskih šolah. Pi-rdc.; i igre v Breycah Društvo prijateljev mladine v Dobovi ima blizu 130 članov in pod vodstvom učiteljev ter aktivnih žena z vasi dosega prav |epe uspehe. Ob letošnjem praznovanju novoletne jelke so organizirali sejem igrač, ki so jih izdelali učenci osnovne šole. Društvo je dalo pobudo za avtobus, s katerim se vozijo v šolo in domov šolarji-vozači. Ko čakajo na avtobus, lahko v šoli delajo domače naloge ali pa igrajo šah DPM pripravlja tudi ustanovitev otroškega vrtca, ki ne bi bil samo zavetišče za otroke zaposlenih staršev, ampak tudi vzgojna ustanova. Upamo, da bo vrtec do prihodnje jeseni že odprt. V društvu deluje šola za starše, kamor« je vpisanih 30 žena. Na predavanja pa lahko pridejo tudi drugi proti minimalni vstopnini. Vsako sredo in petek izmenoma predavajo zdravstveni, socialni in prosvetni delavci. Polovica pre- davanj, s katerimi so poslušalci zelo zadovoljni, je že za nami. Delovno DPM v Dobovi zasluži vso pohvalo. RK. Lep praznik žena v Dobovi DPM in SZDL sta letos % Dobovi pripravila res lepo praznovanje dneva žena. Ob 20-letnici osvoboditve so obdarili 22 bork, žen in mater padlih partizanov. Sredstva za obdaritev je zagotovila ZB. Po govoru, recitacijah, pesmih in folklornem nastopu se je začel zabavni del. Najzanimivejša je bila revija tort. Kar 17 jih je bilo. Na vsaki torti so bile začetne vrstice kakšne narodne pesmi, ki jih je potem vsa dvorana skupaj zapela. Sledila je še revija mode, v zabavni obliki seveda. Za ples je poskrbel dobovski orkester. RK Na odrednih konferencah so pionirski odredi v brežiški občini sprejeli nove naloga: utrditi hočejo svoje organizacije in poživiti aktivnost na vseh področjih Odbor JP1 sestavljajo letos zastopniki DPM, ZB, ZMS, LT in sveta za šolstvo brežiške občinske skupščine. Organizacijski vodja je občinska pionirska komisija v sodelovanju s PSS. 29. novembra '.964 so pionirski odredi sprejeli v svojo sredo cicibane. Z namenom, da bi otroci začutili, da je lepo biti mlad v naši domovini, so organizirali zimovanje v Brežicah in Pišecah. Na občinskem zimovanju v Brežicah je sodelovalo 40 otrok, 70 otrok pa se je udeležilo smučarskega tečaja. Na vabilo brežiškega radia so nekateri odredi sodelovali v šolskih oddajah, prav tako so se spomnili Prešernove smrti. Posebno pozornost ie Prešernovemu spominu posvetil odred Maksa Pleteršnika, ki je pripravil oddajo »Pokaži, kaj znaš o Prešernu«. Pripravili so tudi proslave za dan žena. Mladinci osnovne šole Brežice II so za občinstvo, predvsem pa za žene in matere pripravili pravljično igro Trnuljčica Velik del letošnjega programa le še pred nami: Kurirčkova poŠta, medodredno tekmovanje o poznavanju pionirske in mladinske organizacije, sodelovanje v pohodu Po poteh kozjanskega odreda tn udeležba na občinskem telesno-vzgojnem nastopu. Skrbeli bomo za lepoto domačega kraja, ureditev šolskih stavb ter kra-sitev spomenikov borcev Zavod za PSS nam precej pomaga: organiziral -je predelavo telesno vzgojnih vaj. ki jih ie organizirala tudi ObZTK, in pripra-vil dve predavanji o hortikulturi. ANICA RONC PB V četrtek, 18. marca, je občinska skupščina sprejela več odlokov, med katerimi sta za občane posebno pomembna odlok o prispevkih in davkih občanov in odlok o stopnjah teh prispevkov. Na tej seji so odborniki sprejeli tudi program za naslednje obdobje, da bo njihovo delo in odločanje spremljala večja načrtnost. 61 Občinski odbor SZDL, občinski komite ZK in občinski sindikalni svet pripravljalo v torek razširjeno sejo, na kateri bodo razpravljali o družbenem planu in proračunu občine. Za ta korak so se omenjene organizacije odločile zaradi tega, ker zbori občanov niso bili seznanjeni s proračunom. Takrat namreč še ni bilo znano, kolikšen bo dotok teh sredstev. Občinska skupščina bo sprejemala družbeni plan in proračun naslednji četrtek, zato bodo družbeno politične organizacije pred to sejo zlasti skrbno proučile, če so razmerja za dodeljevanje proročun-Bkih sredstev pravilna. B Na trgu z živili je bilo v soboto naprodaj precej jabolk po 200 din kilogram. Tudi veliko jajc so okoličanke prinesle po 35 dinarjev. Verjetno se bodo še pocenila, saj jih na Bizeljskem odkupuj:jo celo po 20 dinarjev. Solato je pripeljal na trg neki. prodajalec iz Dalmacije. Bila je lepa, n tudi draga, po 500 din kilogram. Cene sira, smetane, kislega zelja, kisle repe in drugih živil so bile tokrat nespremenjene. Na brežiškem sejmu 800 pujskov .13. marca je bilo na brezi, škem sejmu za prašiče naprodaj 800 pujskov, prodanih pa "je bilo le 465. Za kilogram žive teže manjšega prašička so zahtevali 560—600 din, medtem ko so šli večji v promet po največ 450 din. PRB ST ZA MOŠK V Sevnici bodo letos zaposlili 180 žensk - Sprejemali jih bosta LISCA in JUTRANJKA. Na zavodu za zaposlovanje' v Sevnici je prijavljenih za delo 108 žensk ip 72 moških, število deloynih mest za ženske se zadnje čase v občini vseskozi povečuje in kaže, da bo z rastavo obeh konfekcijskih podjetij šlo tako tudi vnaprej, žal so kriteriji za sprejem na ta delovna mesta zelo strogi in zahtevajo precejšnjo ročno spretnost Dobra stran pa je, da sprejemajo konfekcijska podjetja predvsem nekvalificiirane delavce, ki se potem priučujejo na delovnem mestu. Lani so na novo zaposlili 106 žensk, ki prej niso hile v službi. Za mošice v sevniški občini primanjkuje delovnih mest. Mladi fantje se zaposlujejo v industrijskih krajih in zapuščajo domačo občino. V kr-nieljskem rudniku je bilo prej 500 ljudi, konec lanskega leta pa jih je obrat Metalne zaposloval 277. Čse k temu prištejemo še 40 vajencev, je to število še vedno precej manjše. Kopitarna racionalizira svojo proizvodnjo in odpušča - delavce. V enem letu je zmanjšala število zaposlenih za približno 100. Podobno je v komunalnem podjetju kjer so zmanjšali obseg gradenj in zaradi tega odpustili precej krahficdranih, pol-kvalificiranih in nekvalificiranih ljudi. Zavod usmerja te ljudi v isto stroko izven občine. V kmetijstvu so prav tako težave- Te naslajajo zaradi sezonskega značaja dela. Kmetijska zadruga Šentjanž je poskušala to urediti tako, da poleti delajo njihovi ljudje po 12 ur, pozimi pa so zaradi tega lahko dalj časa doma. Zavod za zaposlovanje je tudi sevniški zadrugi pripo- ročil, naj bi uredila *o na podoben način, če bodo delavci videli, da se jim v kmetijstvu obeta stalnost, bodo tudi za delo v zadrugi raje prijeli in ta ob obiranju hmelja" in podobnih akcijah ne bo izključno vezana na sezonce. Letos bodo v občini Sevnica na novo zaposlili 180 žensk, če Lisca ne bo imela težav z nabavo reprodukcijskega materiala in če bo JuLranjka uredila nov obrat na Radna. Predvidoma bo to šele na jesen. Zavod za zaposlovanje je v dogovoru s podjetji, da se bodo 'tečaji za priučitev začeli v avgustu a)i septembru. Med ženskami je prijavljenih za zaposlitev največ okoličank lz pasivnih predelov Bučke, Studenca in podobnih krajev. Ta dekleita že komaj čakajo, da bi prišle dO kruha- Boljši časi za izobraževanje Sevniška podjetja upoštevajo pobude delavske univerze in sindikalne organizacije "Za izobraževanje so v Sevnici to zimo nastopili boljši časi. Delavska univerza si veliko prizadeva, da bd z ustreznim programom zadovoljila želje in potrebe vsakega naročnika posebej. Pri pridobivanju delovnih kolektivov za družbeno in strokovno izobraževanje, ji veliko pomaga Občinski sindikalni svet. Na pobudo sindikalne organizacije se - samoupravlljavci v podjetjih .brez večjega oklevanja odločajo za izpopolnjevanje v seminarjih ki tečajih. Trenutno potekata dva izobraževalna tečaja. Prvi je namenjen članom samoupravnih organov in ga obiskuje nekaj nad 30 ljudi. Drugi je prilagojen za trgovsko stroko in ga ". obiskujejo vsi uslužbenci trgovskega podjetja. Naslednji seminar bo delavska univerza razpisala za vodje skupin v podjetjih. V njem naj bd se slušatelji naučili pravilnega ravnanja z ljudmi, še posebno važno je to za uvajanje novih delavcev na delovno * mesto in sezna- njanje le-teh z delom in upravljanjem podjetja- V sev-nišlrih podjetjih so delo z novimi ljudmi zanemarjali in zamujeno bodo skušali nadoknadita. Delavec, ki že ob vstopu v podjetje začuti, da ga je kolektiv sprejel medse kot enakopravnega člana in upravljavca, bo tudi pozneje vedno bolj navezan na svoje delovno mesto in čutil bo več odgovornosti za gospodarjenje podjetja, kot je lahko pričakujemo le bb formalni, od nikogar zapaženi vključitvi v kolektiv. Turistično olepševalno društvo sc že nekaj let trudi, da bi kar najlepše uredilo svoj kr'aj. Društvo šteje zdaj 60 članov. »Spočetka so se ljudje vključevali vanj bolj počasi in z nezaupanjel, zdaj pa se sami rade volje uvrščajo med članstvo, »ugotavlja predsednik tov. Ivan Gizelj. »Torej kažejo razumevanje za delo društva in njegove načrte?« »Da, vsi so pripravljeni pomagati in če bo šlo tako naprej, bo podoba našega kraja kmalu precej bolj privlačna.« »Kakšen turizem nameravate razviti?« »Lovski, zimsko-športni in izletniški turizem. Že pred dvema letoma smo napravili program perspektivnega razvoja za pišečki kot. Lani srna razpisali tekmovanje med va-Sčani za ureditev hiš in okolja, želeli smo doseči to, da bi ljudje gojili več cvetja in da bi še bolj skrbeli za čistočo svojih domov. Tudi nekaj predavanj smo priredili. Drur štvo je z Jastmmi sredstvi in' s prostovoljnim delom članov pomagalo pri pleskanju hiš in uredilo več komunalnih objektov. Del svojih sredstev je namenilo za obnovitev lovskega doma«. »In kako je z načrti za letos?« »Poskrbeli bomo, da bo čimveč ljudi uredilo tujske sobe in da bo končan naš lovski dom. Caka nas še precej drugih nalog, med katerimi je posebno važna vzgoja prebivalstva v duhu gosto-ljubnosti do • tujcev. Zasadili bomo živo mejo od spomenika do ppšte in od Goloba do Prosevca ob cesti, uredili javno razsvetljavo, postavili brezove klopi ob spomeniku padlim in zaščitili naše kulturno zgodovinske spomenike. Naročili smo že- 1.500 razglednic Pisec in okolice, hvr obiskovalci vedno sprašujejo po njih.« »Zelo ste prizadevni, toda za turiste pri vas še kljub temu ni poskrbljeno. Lani ste morali celo odpovedati obiske nekaterih kolektivov z Gorenjske.« »Tako je in dokler ne bo obnovljen lovski dom, tako dolgo se turisti pri nas ne morejo zadrževati dalj časa. Najteže je to, ker jim še vedno ne nudimo tople hrane. Naša prva skrb bo, pridobiti tako gostišče, v katerem bodo gostje dobili vsaj jedila po naročilu. Zagrebčani, ki pogosto obiščejo naš predel, nam pravijo: Zelo lepo je pri vas, samo škoda, da nimate štedilnika! Take izjave nas spravljajo v zadrego, zato smo se trdno odločili še letos poskrbeti za primernejše gostišče. Občani se vključujejo v naše načrte in obljubljajo, da bodo uredili nekaj zasebnih prenočišč. ^Za razmah turizma bi bila velikega pomena tudi cesta Pišecc—Bizeljsko, vendar tej nalogi sami ne bomo kos. Želimo, da bi nri-sluhnila našim željam cbčin. ska. skupščina in nam nudila finančno pomoč. Sredstva bomo potrebovali tudi za zaščito pišeckega gradu, ki vid. no propada.« —EY %hm - pomagajmo krajevni skupnosti! Krajevna skupnost Brežice, ki je bila ustanovljena 28. januarja za naselja Brežice-me-sto, šentlenart, Gornji Lenart, Brezina, Cundrovec, Buko všek, črno, Zakot in Trnje, ima skupno 5679 prebivalcev. Izvolili so že 21 članski svet KS, v katerem je iz mesta 10 članov, iz okolice pa 11. Svet je na dveh sejah obravnaval program za leto 1965, ki zajema najbolj pereče probleme: vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo, Vzdrževanje cest, socialno Varstvo in druge komunalne dejavnosti. Za predsednika KS je bil izvoljen Anton Reb-setl, za tajnika pa St. Kaplan. Že letos nameravajo rešiti vprašanje vodovoda, saj sedaj pritisk vode dosega komaj prva nadstropja v mestu. Treba je urediti mestno kanalizacijo, kanalizacijo železniške postaje in okolice, kjer je ogroženo zajetje za vodovod. Istočasno je treba rešiti vprašanje javnega stranišča v Brežicah. Ker javna razsvetljava deluje le v mestu, je zavod za komunalno dejavnost pripravil rekonstrukcijo javne razsvetljave tudi v okoliških krajih: 4 luči v šentlenartu, 8 v Gor. Lenartu, 6 v Zakotu, 2 v Trnju ter 6 pri bolnišnici in Cundrovcu, Za vzdrževanje cest bi mo-'rala KS imeti svojo gramoznico in stalnega cestarja. Pred železniško postajo pa je treba urediti park, še prej pa odstraniti ruševine in postaviti spomenik padlim borcem. Urediti je treba tudi ulice, parke in igrišča ter postaviti čuvaja, ki bi-skrbel za vse te objekte. Na ureditev čaka tudi Satdion, naselje Trnje pa bi zaradi stalnih poplav moralo dobiti dva čolna. Za izpolnitev vs,eh teh nalog pričakuje krajevna skupnost pomoč vseh občanov, ker ima na razpolago le skromna denarna sredstva. D. V. Že pretekli teden srno poročali, da so se pri sestavljanju proračunskih potreb znajil* Suvničani v veliki zagati. Seštevek predvidenih dohodkov je skoraj za 80 milijonov manjši od planiranih izdatkov za najnujnejše potrebe družbenih služb. Občinska uprava je pripravila dva različna predloga za zbiranje sredstev pri delovnih organizacijah, ki naj bi ju proučil zbor delov- 7^ r,>,V:-/;'i E§\Lt 0 B Si v: \£b' r. U rS n J; »5 Obisk v „Jutranjki" nih skupnosti in predlagal naj ustreznejšo rešitev. Delovne organizacije so pripravljene 1 pomagati, saj so tudi one odgovorne za razvoj šolstva, zdravstva, otroškega varstva in drugih služb v občini. Prvi predlog predvideva zbiranje dopolnilnih sredstev v obliki povečanega prispevka od bruto osebnih dohodkov. Ta odst. bi znašal 2,5, vendar se ne hi v celoti stekal v občinski proračun. Skupaj bi se nabralo 79,755.000 dinarjev in bi ostalo za občinske potrebe 42,286.000 din, ostanek pa bi sc delil na republiko in zvezo, podobno kot drugi prispevki iz osebnega dohodka. Ta znesek še vedno ne hi zadoščal za potrebe družbenih služb, občina pa bi bila razen -tega osiromašena za 37,000.000 dinarjev. Gospodarske organizacije imajo tudi to možnost, daN pogodbeno odstopijo občini ' del svojih skladov za plačevanje obveznosti iz najetih kreditov in za negospodarske investicije. To breme zanje ne bi bilo večje kot v prvem primeru. Ugodna stran ' take pomoči družbenim službam pa je ta, da se v tem primeru sredstva ne bi prelivala iz občine navzven. Zdaj pa še odgovor na vprašanje, če delovne organizacije sploh razpolagajo s tolikšnimi sredstvi v svojih skladih. Podatki, ki jih je občinska uprava zbrala ob pregledu zaključnih računov za 19R-1. leto, kažejo, da se njihovi skladi krepijo in da jim je larfi ostalo veliko več kot leta 1!)G3. Letos je pričakovati še boljši izid. Morda bo marsikje prišlo do nezadovoljstva, toda trezna presoja bo prav gotovo nagnila tehtnico na stran proračuna. Če pa podjetja na to ne bi pristala,' potem je treba odločno povedati, čemu naj sc občani v naslednjem obdobju odpovedo. Z njimi pa je treba računati in nujbiž takšen pogovor ne bo lahek. So stvari, ki se jim ljudje nQče-jo in ne morejo odreči. Popravek kandidatur Objavili smo, da so volivci v sevniški občini predlagali za kandidate Marijo Valant iz Sevnice in Anico Kragl iz Brezov 3, vendar imenovali nista podpisali kandidature iz opravičljivih-razlogov. Že potrjeni kandidat Jože Rak z češnic 2 pri Studencu pa se je kand'daturi odpovedali. Marija Ameršek je ena izmed članic mladega ženskega kolektiva JUTRANJKA v Sevnici. Stara je 22 let. Zrasla je v družini s štirimi otroki v hriboviti vasici Presna Loka. Po končani osnovni šoli se je šla učit šiviljske obrti. Za ta poklic je že od nekdaj čutila veselje. Kot izučena šivilja si je začala služiti kruli najprej tako, da je za JU-TRANJKO delala na domu. Šivanje ji je šlo hitro od rok in po enoletni praksi za svojim strojem se je pridružila stalnim delavkam v podjetju. Dve leti in pol je od tega. Kako je zadovoljna v kolektivu, bo povedala sama. »Ali ste se dobro znašli v novem okolju?« »Na delo sem se hitro privadila, saj sem ga že kolikor toliko poznala. V kolektivu so me lepo sprejeli. Med svojimi sodelavkami se prav prijetno počutim. Nekaj manj kot dve leti sem sedela za strojem in( šivala, pozneje pa sem postala pomočnica vodje izmene. Zdaj pomagam pri razdelitvi dela.« ' »Kako zaslužijo delavke v vašem kolektivu?« »Delo imamo normirano. Večina delavk normo dosega in osebni dohodhi so vsi nad 30 000 dinarjev.« »Kakšni pa so delovni po-goji?« »Ne najboljši. Zelo smo utesnjene, v stiski za prostor pa je težko delati.« •»Ste predvideli kakšno rešitev?« »Da, uredili bomo še en obrat. Ta bo v izpraznjeni osnovni šoli na Radni. Prostore bomo v kratkem začeli preurejati. Na jesen se nameravamo že s>eliti.« »Stanujete doma ali v Sevnici?« »Doma. V službo se vozim s kblesom, a pozimi moram včasih tudi peš. Te poti sem vajena. Že kot šolarka sem jo. vsak dan premerila vrsto let. Takrat smo imeli pouk še na Radni. Daleč je do tam, nič manj kot poldrugo uro pešačenja. Zdaj se otroci vozijo v šolo z avtobusom. To je veliko vredno. Omenili ste stanovanja, zato vam moram povedati, da bo naše podjetje letos kupilo dve samski in dve družinski stanovanji. Trenutno za stanovanja pri nas še ni take sile, ker smo v podjetju skoraj sama dekleta. Z leti in z novim zaposlovanjem se bodo te potrebe verjetno precej povečale, zato bomo morali \ usmerjati sredstva v te namene.« »Sodelujete v kaki organi, zaciji?« »Včlanjena sem v aktiv Zveze mladine v podjetju. Prav te dni se je naša organizacija pridno pripravljala na praznovanje dneva žena. Skupina mladink se je predstavila s kulturnim programom. To je bila proslava za kolektiv, na kateri se bomo tudi malo po-veselile.« ..• »Kako preživljate svoje proste ure?« »Doma, podobno kot moje vrstnice iz raztresenih hribov, skdh vasi. V kino ne zahajam, ker je predaleč, na plese pa tudi bolj redko. Sicer pa ne utegnem, kajti pri hiši je vedno dovolj opravkov za mlado dekle.« »Malo prej sem videla, kako hitite šivati za novo sezono, pa me zanima, kaj meni. te o izdelkih JUTRANJKE.« »Da so lični in prikupni", a! To Mlada šivilja Marija A-meršek iz JUTRANJKE se v svojem kolektivu prijetno počuti. Všeč so ji lepi modelj otroške konfekcije, s katero zalagajo •potrošnike po Sloveniji in drugod. Prepričana je, da bo njihov kolektiv tudi v prihodnje zadovoljeval želje številnih kupcev. nam zatrjujejo tudi odjemalci. Morali se bomo potruditi/ da bomo še vnaprej ustregli njihovim željam. Omenila sem že, da mi je delo v JUTRANJKI všeč. S tem sem mislila na njegovo pestrost. Vedno sem vesela novih modelov in novih vzorcev. Zaradi tega se ne bi nikoli rada zaposlila v LISCI, kjer se ml zdi delo preveč enolično,« je pripomnila tovarišica Marija. Vse njene izjave dokazujejo, da sta ji domači kolektiv in delo v podjetju zelo pri srcu. JOŽICA TEPPEY Zaradi pomanjkanja hlodovine zaostaja delo na žagi in v obratu za polizdelke , — Za kopita ni naročil Proizvodni" plan za letos so v Kopitarni povečali le za 7 odst., pri izvoznih obveznostih pa so ostali kar pri lanskih številkah. V - odgovoru na vprašanje o vzrokih te skromnosti pri planiranju navajajo, da žal ni zagotovljen uvoz strojev za obdelavo pet. To je torej glavni vzrok, zaradi katerega so se pri planiranju tako omejili. Za začetek leta so se v podjetju morali sprijazniti z zaostajanjem za planskimi predvidevanji. Januarskemu planu sta se približala samo obrat za izdelovanje pet in galanterijski obrat. Proizvodnja na žagi in v obratu za polizdelke je zastala zaradi pomanjkanja surovim Hlodovino zelo težko dobijo, čeprav so pogodbe z dobavitelji že podpisane. Obrat finalnih kopit je v januarju tudi s težavo dohajal plan. Dosegel ga je komaj s 85 odst., čeprav bi ga moral celo za 5 odst. preseči. -Ta obrat kljub dobri volji zaposlenih ni mogel uresničiti sprejetih nalog, ker ni imel dovolj naročil. In zakaj ni bilo naročil? Zaradi tega, ker čevljarska industrija zaradi neurejene devizne politike ni mogla uvoziti potrebnega reprodukcijskega materiala. Vzročna posledica v tej verigi pomanjkljivosti pa so nepodpisane pogodbe za izvoz čevljev na tuja tržišča. Za domačo potrošnjo izdelujejo tovarne še stare serije obutve, za izvoz pa še sploh niso začele delati. Izvozni plan je Kopitarna v januarju zadovoljivo izpolnila. Dosegla ga je s 115 odst., kar je razveseljiv uspeh. Podjetje izvaža predvsem finalne izdeil'ke (na pen jače in pete) ter deloma napol izdelana kopita. Tudi za februar je še značilno pomanjkanje surovin. V podjetju računajo, da se bo to stanje kmalu popravilo. Pogodbe za dobavo lesa ima- jo sklenjene. Ni jih še izpolnilo Kmetijsko gozdarsko podjetje iz Brežic, ki oskrbu--jejo tovarno z bukovo hlodovino. Ta les uporabljajo za izdelovanje kopit in za žagan les. Kot surovino uporabljajo še gabrovo hlodovino, ki jo dovažajo iz Hrvaške. Pogodbe s tamkajšnjimi-dobavitelji so prav tako sklenjene. Dobavo lesa pa trenutno ovira deževje. Posekano drevje leži v gozdovih in ga je v takem vremenu težko spraviti v dolino. Pri kupovanju lesa na hrvaškem ozemlju nastajajo težave. Lesa primanjkuje tudi pri njih. Zaradi te^a zapirajo tržišče v republiške meje in tako je nakup hlodovine v sosednji republiki -skoraj ilegalen. _ EY EVIDENTIRANJE IN POTRJEVANJE KONČANO Za odbornike v občinsko skupščino je bilo evidentiranih 111, potrjen Ji pa 82 kandidatov -V vseh volilnih enotah razen v dveh so volivci potrdili po 2, po 3 in po več kandidatov za odbornike - Sklicanih je bilo 68 kandidacijskih zborov volivcev in samo zbor na Pijavškem ni bil sklepčen zaradi neudeležbe. Zbori volivcev za evidenti ranje kandidatov za odbornike in poslance ter zbori za potrjevanje kandida v so v krški občini opravljeni, hkra-ti s tem pa je za nami tudi glavni del' predvolilnih pri prav Na zborih za potrjeva nje kandidatov so volivci razen o tem razpravljali se o odloku o prispevkih in dav kih občanov ter o utanavlja-nju krajevnih kupnosti. Po nekod je stekla beseda tudi o komunalnih problemih, na zborih v delovnih organizacijah pa so razpravljali o gospodarstvu, o pomanjkanju surovin o nenormalnem povečevanju cen, o poslovanju in o delitvi dohodka. Udeležba je bila na vseh zborih zadovoljiva. Od vseh volivcev v občini se je zadnjih zborov udeležilo 23 od- stotke Sorazmerno najmanjša udeležba je bila na zborih na terenu, katerih se je udeležilo 14 odst. volivcev, najboljše je bilo na zborih v delovnih organizacijah, ■ kjer je bilo prisotnih kar 42 odst. volivcev, zborov volivcev za republiški zbor se je udeležilo 13 odst., za gospodarski zbor 50 odst. in za kulturno prosvetni zbor 73 odst. voliv cev. Vsega je bilo v občini sklicanih 57 zborov volivcev za potrjevanje kandidate-- v cbčinsko skupščino in 11 zborov volivcev za potrjevanje kandidatov v republiško skupščino. Vsi zbori so bili sklepčni že ob prvem s' ':"u, edina izjema je bil zbor volivcev za potrditev kandidatov za občinsko skupščino na Piijav-škerr ki ga je bilo treba za- Uspel seminar za trgovske delavce Pred nedavnim se je končal v Krškem seminar za trgovske delavce, ki -je trajal ves februar. Udeležili so se ga prav vsi trgovski pomočniki iz Trgovskega podjetja PRESKRBA v Krškem. Na seminarju so se seznanili z organizacijo in upravljanjem v trgovini, z osnovami o delovnih razmerjih, z nalogami blagovnega prometa, razvojem trgovine in njeno vlogo v našem sistemu, z delitvijo dohodka, s proučevanjem tržišča in z družbenim nadzorom nad poslovanjem v trgovini. Udeleženci so pokazali veliko vnemo za izobraževanje ter so seminar zato res uspešno dokončali. Izrazili so željo, naj bi se takšno izobraževanje še nadaljevalo. Matični urad Podliočje Februarja sta bili doma rojeni 2 deklici in 1 deček. — Poročili so sc: Boris Murko, šofer iz Doi Skopic, in Stanka Jerele, delavka iz Gor. Skopic; limilijan Longo. delavec, in Elizabeta Vintar, kme-tovalka, oba iz Malega Mruševega; Anton Glogo delavec iz Kr- škega, in Pran . .. . Bučar, delavka iz Kalce Naklega; Andrej Jalovec, papirniOar iz Malega Mra-ševega in Nada Mlndkovič, kme tovalka s Prls - Umrla je Ana Jalov. g ispodinja iz Male Mraševega, stara 75 let. Mai:~m urad Kostanjevica Februarja sta bila doma rojena 1 deček in 1 deklica. — Poročili so se: Franc Pacek, učitelj iz Koprivnice, in . Nada Fekonja, uči teljica iz PodjTočja; Hermenegild Mohor, delavec- iz Dolšc, in Ana Cvelbar, kmetovalka z Oštrca. — Umrl je Jože Jevnik, upokojenec iz Koterije, 73 let. Matični urad Brestanica Februarja ni bilo rojstev Izven bolnišnice. — Poročili so se: — Adolf Vodopivec, kmetovalec z Razteza, in Elizabeta Ribič, kmetovalka iz Kališovca; Jožef Ga-brič, rudar z Dobrave, in Ana Radej, gospodinjska pomočnica iz Matični urad Krško Februarja sla biia doma rojena 1 deček in 1 de.klica. — Poročili so se: Zdravico Jerič, upokojenec, in Ana Božič, kuharica, oba iz Krškega; Stanislav Preskar, dipl -inženir iz Artič, in Andreja Gregorčič, študentka iz Krškega; Jožef Cernjak, strojnik iz Arnovih sel, in Justina Rodman, tovarni ška delavka iz Krškega; Franc Pokeršnik, poljedelec z Otiškega vrha, in Ljudmila Zorko, polje-delka iz Dolenje vasi. — Umrli so: Anton Požun, upokojenec iz Sremiča, 76 let; Alojz Sterk, kmet z Vrbine, 84 let, in Olga Rum-pret, gospodinja iz Krškega, 75 let. Predavali so strokovnjaki iz 'republiške gospodarske zbornice ter iz okrajne gospodarske zbornice iz Celja. otrokova pot v šolo Učenčeva, oddaljenost od t šole je prav gotovo eden g izmed pomembnih činite-ljev, ki odločilno vpliva na njegov učni uspeh. Med 4020 šolarji v krški občini jih samo 1180 stanuje v kraju kjer je šola, do 3 km daleč jih hodi v šolo peš 1577, od 3 do 5 km 766 in več kot 5 km daleč 281. S kolesi se vozi v šolo 185 otrok, z avtobusi pa 388. Pred 5. uro zjutraj vstaja 18 otrok iz nižjih razredov osnovne šole in 46 otrok iz višjih I razredov. Do 5 ur -na dan k je zdoma zaradi poti v i šolo in pouka 1809 otrok, I od 5 do 7 ur 1632 otrok, I od 7 do 9 ur 403 otroci i in nad 9 ur 6 otrok. radi neudeležbe sklicati vdrugič Ob prvem sklicu -je prišlo na zbor izmed 94 to-iivcev le 5! Pri potrjevanju kandidatov so volivci v največ primerih upoštevali že prej evidentirane kandidate. Na kandidacijskih zborih je bilo na novo predlaganih in potrjenih 12 kandidatov za odborniške občinske skupščine in 1 kandidat za poslanca v gospo darski zbor republiške skupščine. V večini volivnih enot za volitve v občinsko skupščino so potrdili po 2 ali po 3 kandidate, samo v dveh volivnih enotah s potrdili po ene?- kandidata, v dveh vo livnih enotah pa so volivci potrdili po 4 kandidate. V občinsko skupščino bomo v krški občini volili tokrat 31 odbornikov, katerim poteče mandat, za 31 izpraznjenih odborniških mest pa je bilo evidentiranih 111 kandidatov in potrjenih 82. V občinski zbor občinske skupščine bomo volih 15 dborni-kov, potrjenih pa je 43 kandidatov; v zbor delovnih skupnosti bomo volili 16 odbornikov, potrjenih pa je 39 kandidatov. Za strjevanje kandidatov za poslance republiške skupščine je bilo 11 zborov volivcev. Tokrat bomo v krški občini volili poslance . v re-pubiški zbor, v gospodarski zbor in v kulturno prosvetni zbor republiške skupščine, poslancev v organizacijsko politični in v socialno zdravstveni zbor republiške skupščine pa ne volimo in prav tako ne zveznih poslancev. Za republiški zbor republiške skupščine je bil" evidentiran in potrjen kot kandidat za poslanca Milan Ravbar. V go. spodarski zbor republiške skupščine je bilo evidentiranih 6 kandidatov za poslance, potrjeni pa so bili 3: Edo Komočar, inž. Edgard Peternel in Zoran Dular. Za kulturno prosvetni zbor republiške skupščine sta bila evidentirana dva kandidata za poslanca, potrjena pa ie bila Marija Urbančič. Volivna komisija pri ' "'liski skupščini pripravlja zdaj imenovanje volilnih komisij, za volitve pa bodo skušali urediti čimveč volišč, ker se je bo pokazalo kot do^ro že pri predlanskih volitvah. M. J. Krški balinarji bi radi še dve stezi Pred kratkim so dajali obračun svojega dela tudi krški balinarji. Pregledali so lanske uspehe pri tekmovanjih za državno, republiško in dolenjsko prvenstvo in ugotovili lep napredek v dejavnosti kluba CELULOZAR Za novega predsednika je bil izvoljen Sandi Runovec, sprejeli so pa tudi delovni načrt za leto 1965. Razen številnih tekmovanj je treba omeniti tudi željo naših balinarjev, da bi na bazenu zgradili še dve tekmovalni "stezi. Potem bi tudi v Krškem lahko imeli večja in celo državna tekmovanja. Vse pogoje bi nudili, računajoč s turističnimi, prenočitvenimi in drugimi zmogljivostmi Krškega in vse občine, tudi za največje obiske in srečanja balinarjev v republiškem in celo zveznem merilu. Večenti politična! $m Pod okriljem Delavske univerze se je 10. marca začel pouk na večerni politični šoli v Krškem. Šola bo trajala Zet strojepisne tečaje dovolj zanimanja Petmesečni strojepisni tečaj, ki ga prireja Delavska univerza v Krškem, se približuje koncu. Se ta mesec bo 12 tečajnic, ki obiskujejo pouk trikrat na teden, končalo prvo stopnjo. V marcu se bo začela 2. izmena tečaja prve stopnje s 14 tečajnicami, tečaj druge stopnje pa bodo nadaljevale Ječajnirt". I ur) in pisarniškega poslovanja (5 ur). Mrstični uresd Leskovec pri Krškem Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice — Poročili so se: Franc Zupančič iz Gaberja in Jožefa Levstik iz Brezja; Franc Levstik iz Brezja in Ana Kostevc iz Drnovega. — Umrla je Vera Ro-lih iz 2adovinka, 38 let. 14 dni, obiskuje pa jo 20 slušateljev, večinoma mladih ljudi iz proizvodnje. Pouk bo strnjen, trajal bo vsak dan od 7. do 14. ure. V začetku šole so udeleženci opravili test, ob koncu pouka pa bodo pisali seminarske naloge. Na programu so predavanja iz politične ekonomije, iz družbene ureditve, o osnovah filozofije, nekaj o kmetijstvu, o tehniki vodenja sestankov in razprav, predavanje o pomenu VIII. kongresa ZKJ, ob zaključku šole pa bo udeležencem posredovan tudi zunanje politični pregled. Tečaj higienskega mir.'muma Delavska univerza v Krškem pripravlja 22. marca začetek tečaja higienskega minimuma, za katerega se je prijavilo okoli 70 interesentov. Tečaj bo trajal 7 dni, Namenjen pa je predvsem zaposlenim, ki imajo opraviti z živili in s pripravljanjem hrane. Med prijavljenci je precej frizerjev, gostilničarjev in ljudi iz obratov družbene prehrane, ki tečaja doslej še niso opravili. Največ tečajnikov je iz kolektiva Tovarne čokolade IMPERIAL v krškem. Sestavljanje proračunov za 1965 povzroča letos ljudem, ki še morajo po občinah s tem ukvarjati, nemalo sivih las. V Krškem so že dvakrat v širšem krogu pretresali sestavo proračuna, pa jim po drugi razpravi še vedno primanjkuje 27 milijonov din za uravnovešenje dohodkov in izdatkov . f. 9. marca je bil na občini posvet vseh proračunskih potrošnikov, predsednikov svetov, predsednikov upravnih odborov skladov, predstavnikov družbenih organizacij in predsedstva skupščine. Razprava je bila, kot je v takšnih primerih običaj, zelo vroča, pa tudi zelo odkrita. Organi in organizacije, ki so odvisni od proračunskih sredstev, so razpravljali zelo stvarnor-drug drugemu so kar se da temeljito pretipali obisti pri vsaki postavki, številke ob koncu posveta pa so bile zategadelj takšne, da jih je zdaj težko omajati. V celotni proračunski vsoti za leto 1965 je v občinj Krško 930 milijonov 800 tisoč dinarjev. 58 milijonov din sredstev pričakujejo iz delovnih organizacij kot prispevke v sklad za borce ter kot prispevke za komunalno dejavnost, za kulturo in pro-sveto, za telesno vzgojo in gasilstvo. Iz delovnih organizacij pričakujejo še 72 milijonov din prispevkov za gradnjo krškega mostu, za prireditev novoletne Posvet proračunskih potrošnikov jelke, za časopis Naši pogovori in za gradnjo nove šole v Brestanici. 75 milijonov republiške dotacije je v proračunskih dohodkih že zajetih. Koliko sredstev bo dobil šolski sklad, še ni določeno, dosegb pa so skupno stališče, naj bi bili letos osebni dohodki v šolstvu, v državni upravi in v sodstvu usklađeni. Povprečni mesečeni osebni dohodek v vseh omenjenih službah naj bi bil 60.000 din. S tem bo ustreženo tudi zahtevam prosvetarjev, ker bo v občini povprečni osebni dohodek učitelja 55.000, predmetnega učitelja 65.000 in profesorja 75.000 din neto na mesec, enaka povprečja pa bodo (upoštevaje šolsko izobrazbo) veljala tudi za uslužbence v občinski upravi in v sodstvu. Občinska skupščina bo razpravljala o predlogu proračuna na seji 20. marca. Letos: 50 milijonov za fnei®rnizaop V januarju m v februarju letos je PRESKRBA v Krškem opravila 18 odst. prometa, planiranega za vse leto — Modernizacija trgovine je zelo potrebna, odvijala pa bi se hitreje, če bi bila na voljo investicijska posojila — Vse lani ustvarjene sklade bodo porabili za preureditev in modernizacijo prodajaln. Trgovsko podjetje PRESKRBA v Krškem je opravilo lani za 2 milijardi 200 milijonov dinarjev prometa in ustvarilo pri tem 52 milijonov /din skladov. Ker za razvoj in modernizacijo trgovine žal ni na razpolago investicijskih posojil, bodo z lani ustvarjenimi skladi letos modernizirali in preuredili več poslovalnic. Skladov bi bilo več, ko podjetje ne bi imelo 6 prodajaln na podeželju, ki niso rentabilne. Letos bodo po planu ustvarili za 2 milijardi 500 milijonov din prometa. Kot kaže iztržek v prvih dveh mesecih, s planom ne bo težav. Lanski pokazatelji povedo, da so 21,79 odst. prometa ustvarili s prodajo prehrambnih izdelkov (leta 1963 28,72 odst.!), drugo pa s prodajo industrijskega blaga. Največji delež v prometu je imela/ lani poslovalnica Zeleznina v Krškem, ki je svoj promet v pii-merjavi « 1963 povečala za 25 odst. V januarju in v februarju letos ni nič slabše: poslovalnica Zeleznina je kljub temu, da Je bila lani v Krškem odprta konkurenčna prodajalna železnine, povečala promet za 30 odst. v pii-merjavi z januarjem in februar jem 1964 V prvih dveh mesecih letos pa so že ustvarili 18 odst. plana .za vse leto, kar vzbuja up, da bodo celotni plan brez težav uresničili. Oglejmo si zdaj, katere prodajalne kanijo letos preurejati in Sodelovanje med »SAVO« in delavsko univerzo Izobraževanje delavcev v delovnih organizacijah se je zadnje čase* precej razmahnilo Ker. v nekaterih podjetjih nimajo pri roki strokovnjakov za teoretično plat izobraževanje, medtem ko so strokovnjaki za praktične predmete običajno pri roki, si je treba pomagati. Takšna zelo koristna oblika medsebojne pomoči in sodelovanja se je razvila v Gradbenem podjetju SAVA v Krškem, ki prireja za svoje delavce tečaje za pridobitev polkvalifikacije. Teoretično plat izobraževanja so zaupali Delavski univerzi, drugo pa opravijo s svojimi strokovnjaki. Ne bo odveč, če bodo dober zgled iz SAVE upoštevali tudi v drugih kolektivih modernizirati. Odločili so se za one, ki že zdaj ustvarjajo pretežni del prometa v podjetju. Poslovalnico štev. 1 na Dalmatinovi ulici v Krškem, kjer prodajajo tekstilno blago in konfekcijske izdelke, bodo povečali za ssoraj trikrat. Iz dosedanjih 62 m- prodajne površine se bo prodajalna po preureditvi povečala na 170 m' prodajne površine ter dobila tudi novo. sodobno opremo. Vse skupaj bo veljalo približno 13 milijonov dinarjev naložb. V stavbi, kjer obratuje prodajalna železnine, na Cesti trških žrtev, bodo s preureditvijo pridobili manjšo blagovnico. Prodajalna bo v pritličju in v prvem nadstropju, prodajni prostor pa se bo povečal iz dosedanjih 100 m' na 300 m*. V posameznih, specializiranih oddelkih bodo prodajali železnino, gospodinjske stroje, steklenino, elektromaterial, radij ske in TV sprejemnike, porcalm ter barve in lake. Za to preursdi-tev bo treba odšteti približno 23 milijonov. Kolikor bodo na voljo sredstva, bodo letos preuredili še prodajalno manufakture v Krškem (10 milijonov), kjer je treba vstaviti nov pod, narediti nov strop, zamenjati izložbena okna in nabaviti novo opremo. V Podboč-jii je v načrtu preureditev prodajalne v nekdanji Kodričevi hiši, ni pa še rešeno vprašanje lastništva s KZ-Aprokombinatom iCrško. Zamisel o sodobni prodajalni v stolpiču na Senovem so opus'il:. ker bi bila zaradi sprememb v gradnji predraga in bodo rajb gradili, ko bodo sredstva, :enei- trgowi» šo paviljonsko. Prodajalna sadja in zelenjave pa bo dobila hladilnike in hladilne pulte. Druge poslovalnice Preskrbe bodo deli žne manjših popravil. Prihodnje leto namerava PRESKRBA graditi na Vidmu prizidek pri stolpiču, v katerem bo okoli 300 m: prodajnega in skladiščnega prostora. Polrenna sredstva bo prispevala deloma PRESKRBA, deloma pa občinska skupščina iz združenih sredstev. O konkurenci v trgovini pa menijo ,pri PRESKRBI tako: zagotovljena je s prodajalnami tujih podjetij za železnino, obutev in pohištvo, ki imajo v občini močno prodajno mrežo. Pogoji za razvoj konkurence med projjnial-nami PRESKRBE pa so dani s tem, da imajo poslovodje >ra :o do nabave blaga, pravico ka1 uli-ranja cen in pravico soodl . ,a pri nameščanju ljudi, poleg tega pa je vse osebje plačano od prometa. Da je trgovina dobro :'aio-žena, dokazujejo zaloge v vrfedr.o-sti 450 milijonov din. «A PITANJE »'RASICEV < a m o Ker pospešuje debelenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana Pri davkih m bo posebne mi ike V sredo, 10. marca, se je na občinski skupščini v Krškem oglasilo 25 gospodarjev z Velikega Trna. Po novi delitvi občine na proizvodne okoliše je prišlo področje Velikega Trna iz IV. v III. proizvodni okoliš, gospodar.ii pa so v skrbeh, da bodo pri dav- , kih preveč prizadeti, prišli na pomenek. Predstavniki občinske uprave so jim pojasnili) da po novem odloku ne bodo več plačevali davTca od gozdov, ampak samo od posekanega lesa ter da lahko dosežejo od 15 do 25 odst. davčno olajšavo, če bodo oddali zadrugi v pogodbeni proizvodnji določeno količino živine. Ko so jih nato seznanili še s konkretnimi številkami o davkih po razredih zemljišč, so ugotovili, da res ni bistvenih povečanj. S tem kar so jim na občini povedali, so_ bili kmetje zadovoljni in so se pomirjeni vrnili na domove. f MIRNA IMA ŠTIRI KANDIDATE — Zbori volivcev so se odločili, da bosta kandidirala za odbornika v občinskem zboru Bojan Kolenc, gostilničar, in Franc Kolenc iz DANE, v zboru d,elovnih skupnosti pa German Lamov-šek in Janez Kovačič oba iz TŠS MIRNA. SPREJEM V SZDL PRED VOLITVAMI — Predsednik KO SZDL na Mirni Bert, škufca je povedal, da bodo pred volitvami včlanili v Socialistično zvezo 48 mladincev. Ti so zaposleni v Tovarni šivalnih strojev in drugih podjetjih in bodo večinoma letos prvič volili. ZAKUSKA ZA 130 ŽENA — Mirenske gospodinje so letošnji dan žena praznovale kot še nikoli. -Po proslavi v šoli so imele v Kolenčevi gostilni zakusko, za katero so denar same zbrale, nekaj denarja pa je prispevala kra-- jevna organizacija Socialistične zveze. Na proslavi in pri zakuski je bilo navzočih okoli 130 žensk, štirikrat več kot prejšnja leta ob takih priložnostih. Dan žena so posebej praznovale tudi zaposlene v TŠS in DANI. DARILO ZA SIROMAŠNE OTROKE — Društvo prijateljev mladine je pred dnevom žena obdarovalo nad 40 otrok siromašnejših staršev, predvsem iz okolice Mirne in hribovitih vasi. Blago za otroke so prispevala nekatera domača podjetja in podjetja v drugih občinah. ZA JAVNO RAZŠVETLJA. VO 3 MILIJONE! — Če bi hoteli na Mirni zadovoljivo urediti javno razsvetljavo, bi potrebovali nad 3 milijone dinarjev. Pri občinski skupščini želijo, da bi to uredili s sredstvi iz krajevnih virov, Mirenčani pa so prepričani, da, tega denarja ne bodo mogli zbrati, še zlasti ne v eni sapi. Za začetek bi radi toliko, da bi uredili oziroma popravili že obstoječo razsvetljavo ob cesti skozi naselje, v Podlogu in proti železniški postaji. ŠE 800 METROV MIRNE V UREJENI STRUGI — Po zagotovilih Vodne skupnosti Dolenjske bodo letos regulirali okoli 800 metrov Mirne, bodočega odvodnika za melioracijsko področje mirenske nižine. Odsek bodo regulirali do konca prvega polletja. — Te dni čistijo obrežje rečice, kar spada med redna vzdrževalna dela vseh vodotokov, sa katerimi gospodari Vodna skuonost. Mk\ m ■ ■ gj B ■Ur š/%t V Sfti f&&% b* B >!f! SJF II tiT 0lC Bttif* đ\ B Staro še umika novemu. Tako tudi v Trebnjem, kjer so te dni porušili poslopje bivšega Kovinskega podjetja (zdaj obrat LITOSTROJA), da bi na tem mestu zgradili stanovanjski blok. Rušenje in zidanje je usklađeno z načeli o ureditvi naselja pred volitvami. BERT --SKUFCA. predsednik KO SZDL, nam je o predvolilnih pripravah na Mirni povedal tole: — Socialistična zveza in vse druge množične organizacije sO se vprsgle v ne-lahko delo: priprave na volitve. Pri1 evidentiranju in potrjevanju kandidatov za odbornike in poslance je pomagalo okoli 45 občanov, s katerimi smo imeli Bogdan Osolnik predaval v Trebnjem V drugem delu seminarja za vodstva osnovnih organizacij ZKS v Trebnjem je 15. marca predaval direktor »Komunista« Bogdan Osolnik o odmevih VIII. kongresa v mednarodnem delavskem gibanju. Tovariš Osolnik je na koncu seminarja odgovarjal na vprašanja, ki so zanimala posameznike. Na seminarju so predvsem obravnavali idejno izobraževanje, kadrovanje in naloge komunistov po VIII. kongresu ZKJ. posebne razgovore. Na to »četo« računamo tudi zdaj, ko se pripravljamo, da bomo volitve tudi dobro izvedli. K tem pripravam bomo pritegnili tudi mladino, predvsem tisto, ki bo letos prvič volila. Samo v eni volilni enoti Tovarne šivalnih strojev je 28 mladincev, ki do zdaj še niso volili. \ če že govorimo o mladini, tedaj še besedo o tem, koko se sama pripravlja na volitve. Miren-ski aktiv ZMS je organiziral nekaj večjih in manjših posvetov z mladimi volivci. Tu so se pogovarjali o Predavanja za mfade volivce Občinski komite ZMS v Trebnjem je pripravil vrsto predavanj za mladince in mladinke, ki bodo letos prvič volili. Predavali bodo člani občinskega komiteja ZMS, ki so dobili v ta namen potrebne napotke. Z barvnimi diapozitivi opremljena predavanja so namenjena tudi drugim občanom. Začetek MPš v Trebnjem 16. marca se je v Trebnjem začela mladinska politična šola. Obiskuje jo okoli 25 mladincev iz delovnih organizacij, šola bo dvakrat na teden v popoldanskem času. Bert Škufca: »Doslej smo bili vedno med najboljšimi volivci!« tem, zakaj voli vsak polnoletni občan, zakaj so volitve praznik, svečan dan predvsem za tiste, ki prvič volijo. Poskušali so tudi opisati pravi lik odbornika. Mislim in pričakujem, da se bomo na volitve vsi dobro pripravili, da ne bo nepotrebnih zastojev in nepravilnosti. Zato pa moramo delati vsi kot eden. Mirenčani smo bili do zdaj najboljši volivci, zato bi pozval vse da tudi letos ne bi po nepotrebnem zavirali potek volitev in da bi res vsi volili. To pa so: večji osebni prejemki, primerna stanovanja, zdravstvena pomoč itn. —- Potreben je skilad za borce — Ob 20-letnlci osvoboditve lepša grobišča in novi spomeniki — Vsako teto zbor Kakor marsikje tudi borci v trebanjski občini ne živijo ravno zavidljivo. Vrsta ugotovitev kaže prav nasprotno, namreč to, da je socialni položaj borcev slabSi od položaja drugih občanov. Na občinski skupščini ZB, ki je bila 12. marca v Trebnjem, so navedli nekaj konkretnih primerov, *ki osvetljujejo to stanje in kličejo po ureditvi. Predsednik združenja Ciril Bukovec je v svojem poročilu navedel, da živi v občini 489 borčevskih _družin, med katerimi je 40 takih, katerih člani imajo od 1.200 do 10.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Nizke dohodke imajo tudi družine borcev kmetov. Da bi ublažili težave, so lani izplačali 4,940.000 dinarjev stalnih in enkratnih priznavalnin, borcem-kmetom pa so znižali davke za 2,142.143 dinarjev. Letos je v občinskem proračunu za borce predvidenih 15 mili-jonv 500 tisoč dinarjev, s temi sredstvi pa bodo po mnenju predsedstva občinskega združenja lahko rešili le nekaj najbolj kritičnih zadev. Zato so na skupščini pozdravili predlog, da bi občina naposled le ustanovila sklad za borce. Predsednikovo sporočilo je zatem naštelo oblike pomoči borcem, ki niso imeli stanovanj, ali pa so bila njihova stanovanja neprimerna. Nova stanovanja je dobilo šest nezaposlenih in trije zaposleni borci. Ta stanovanja so veljala nad 46 milijonov dinarjev. Desetim borcem so pomagali s krediti, da so lahko gradili ali popravili zasebno stanovanje. Po podatkih bi stanovanje potrebovalo še 10 nezaposlenih borcev, 59 borcev pa bi potrebovalo kredit, da bi si stanovanja sami uredili, ali jih popravili, če bi hoteli vsem ustreči, bi potrebovali več kot 160,000.00 dinarjev. Občinski proračun pa zagotavlja za stanovanja nezaposlenih borcev le 12 milijonov dinarjev. V razpravi so borci ugotavljali, da občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš do zdaj ni prispeval niti dinarja za borce. Vztrajali so pri tem, da se zamujeno nadoknadi letos. Skrb za borce ni nič drugega kot skrb za človeka, kateremu je družba veliko dolžna. Borčevske ugotovitve zato niso nekakšno natolcevanje, temveč prikaz dejanskega stanja, pa ga je treba popraviti. Lani so poslali na zdravljenje 15 borcev, letos pa so zahtevali, da je treba vse borce zdravniško pregledati. Take pozornosti morajo biti deležni tudi otroci borcev, zlasti tisti, ki še niso preskrbljeni. Večja pomoč je potrebna predvsem otrokom, ki študirajo in nimajo razen štipendije ali kakšnega drugega borčevskega dodatka nobenih dohodkov. Najprej grobišča, potem spomeniki! Poročilo o delu občinskega združenja je odmerilo precejšnjo pozornost skrbi za partizanska grobišča. Treba je urediti zlasti naslednja grobišča: na Čatežu, v Velikem Grabnu, šentlovrencu, Grmu, na Mirni, v Dobrniču, Trebnjem in Mokronogu. Za to bi potrebovali najmanj 12 milijonov dinarjev. Blizu 5 milijonov dinarjev bodo zbrale krajevne organizacije, skupščina pa je že odobrila 3 milijone dinarjev. Omeniti velja krajevno organizacijo ZB v Mokronogu, ki je že zbrala 1,500.000 dinarjev. V razpravi so poudarili, da je treba najprej urediti grobišča, šele kasneje spomenike, plošče in druga zgodovinska obeležja. To zavoljo tega, da bi ob 20-letnici osvoboditve, ki jo praznujejo letos, imeli padli borci in žrtve fašističnega nasilja vsaj grobove primerno urejene. Seveda ob vsem tem ne bi bilo treba zanemarjati prizadevanja, da bi razni kraji dobili spomenike, plošče in druga spominska obeležja. Predlagali so, da bi razen spomenikov, ki ju bodo 4. in 22. julija le-.tos odkrili na Mirni in v Mokronogu, odkrili tudi spominsko obeležje v kraju, kjer je imela Gubčeva brigada, ustanovljena pri Trebelnem, prvi boj. Občinski praznik bi po mnenju nekaterih borcev najlepše počastili s tem, da bi bil vsako leto zbor Gubčeve brigade na Trebelnem. Ker je v občini že lepo število spomenikov, partizanskih grobišč in drugih obeležij, ki so prepuščeni sami sebi, so tudi predlagali, da bi občina izdala odlok o zaščiti grobišč, soomenikov in drugih obeležij iz NOB. Prošnje pod kriiično lečo Med dvema skupščinama občinskega združenja je bila najbolj aktivna komisija za priznavanje posebne delovne dobe. V tem času se je sestala 22-krat in obravnavala 247 prošenj. Prošenj za priznavanje posebne delovne dobe je vsako leto več in so jih sami lani obravnrvali 83 odstotkov več kot predlanskim. Na skupščini občinskega združenja so povedali, da ni nihče proti porastu prošenj, vendar pa bo morala komisija za priznavanje posebne delovne dobe vsako prošnjo pretresti na podlagi strožjih meril. Upravičencem je treba ugoditi, tistim, ki bi se na ta način neupravičeno okoriščali, pa prošnje zavrniti. Vsem tem odkritim pripombam, ki so jih povedali udeleženci občinske skupščine, kakor tudi poročilu in predlogom o delu občinskega združenja med dvema skupščinama bo treba prisluhniti s tenko-čutnejšim ušesom. Pa ne samo to; treba bo zagotoviti tako materialno osnovo, ki bo borcem pomagala, da b: do socialni položaj izenačili vsaj s položajem drugih občanov, če ga že ne bodo izboljšali. Skrb za borce naj bi bila torej družbena dolžnost. I. Z. TiirisGŽBO pepp m feo raiiietel® Zagnani v ihto za napredkom, včasih spregledamo možnost, po kateri bi lahko najhitreje prišli do dinarja. To motnost vidimo v turizmu, nanjo pa so zvečine pokazali tujci V trebanjski občini ni drugače. Precej pozno je prišel na dan načrt, kako bi bolje izkoristili rudnik, ki mu pravimo turizem. Nekateri turistični delavci zatrjujejo, da je občina šele v zadnjem času spoznala, kako malo je ta rudnik izkoriščen. .To sodijo po tem, ker je občinski proračun namenil trebanjskemu turističnemu društvu (pa tudi drugim) večjo vsoto kot lani in prej. Zdaj si vsi — vsak po svoje — prizadevajo, da bi se turizem dokončno otresel bergel, s katerimi si je pomagal naprej; vsi pa vemo, kako hitro se hodi z berglami! Kaj obeta Trebnje? Ko je rimski cesar Vespa-zijan povišal postojanko Si-scio v mesto, imenovano Mu-nicipium Praetorium Latobi-corum, seveda ni mislil, da bo kdaj naslednilk tega mesta Trebnje, ki dandanašnji 'tako sili v turistični razvoj. Mesta pa Vespazijan tudi ni ustanovil zato, da bi za njegovimi ostanki in spomeniki sti^ kali v 20. stoletju. In vendar je *o dandanes turizmu tako dobrodošla preteklost! Ali mar niso izkopanine kot napisni kamni, denar, svetišče boga Mitve, Jupitrov tempelj, miljni kamen in podobno do volj privlačna starinska redkost? Najbrž o tem vsi enako mislimo. Zato lahko zaključimo, da bi dal najbrž prenekateri turist kakšen dinar več, če bi si lahko kaj takega ogledal, ali vsaj videl kraj, kjer so nekoč gospodovali Rimljani. Pa ne samo Rimljani. Tudi sa^dnji vek ni prizanesel našim - krajem. Znano je, da so Turki zlasti 1528. leta silovito oblegali Trebnje. Vsak trenutek preteklosti je zgodovina, če bi zbrali dokaze za to zgodovino, jim odmerili poseben prostor in omogočili pristop do njih vsakemu obiskovalcu, če bi recimo imeli muzej, bi ta muzej najbrž ne bil brez obiskovalcev, še zlasti veliko obiskovalcev pa bi bilo med turisti- ■— domačimi in tujimi. To je le drobec, na katerega bi Trebnje lahko navezalo *uristični razvoj. Ali knže morda posebej omen'ati, koliko sponiemkiotv in znameni- tosti je samo iz polpretekle dobe, iz časa NOB? Neskončno mnogo je temeljev (zgo-dovmisikih, narodopisnih, naravnih), na katerih bi se lahko razvil turizem v Trebnjem. V zadnjem času posvečajo Trebanjoi precejšnjo pozornost raziskovanju podzemlja. Blizu gradu, ka je po svoje tudi zanimiv spomenik in dokaz razgibane preteklosti v Trebnjem, sta dve neraziskani podzemeljski jami, Velika in Mala jama, ki sta prav tako bogati kapnikov in drugih kraških tvorb kot druge jame kraškega podzemlja na Dolenjskem. Turističnemu društvu je precej do tega, da bd jami raziskali in uredili pristop v njuno notranjost. Že marsikdo se ja prepričal, da je Trebnje z okolico prava zakladnica naravnih čarov- Toda to., je ena stran, to so možnosti, ki se daje'o same od sebe. če brenknemo ob struno druge strani, bo glas precej drugačen. Ta struna bo zanela ob težavah in nr,r>r>rih. Na primko:' trebanjska Občina si že vrsto Takile kapniki »rastejo« v še neraziskani Veliki jami pri Trebnjem let prizadeva modernizirati cesto v dolino Mirne, urediti nekaj najpotrebnejših objektov, ob avtomobilski cesti. Do danes pa se ji to ni posrečilo- Ali smemo imeti prvo svitanje že za znake rešitve? Nemara ni Trebanjca, ki bi ne želel, da bi se letos vse to le posrečilo. In tako dalje. Turistično društvo se je razgibalo zlasti zadnje mesece. Prav to društvo je prevzelo nase najtežje breme, da usposobi to, kar je danega in paiv'nčnega, za turizem. Predsednic društva Peter Hercog ni čmcg'ed: »Dosegli bomo. da se bo raaovetelto popje. Saj kaj je turirem drugega kos popje, za katerega pri nas šele zdaj prihaja ugoden čas, da se razcveti. Društvo ima velike načrte. (Poziva k olepšavi naselja, ureditvi cestišč, urejevanju in čuvanju parkov, čas je tudi, da dobi Trebnje- primeren vozni red, da ne bodo ljudje po gostilnah spraševali, kdaj odpeljejo - avtobusi.« Turizem ni uganka. Pavsem natančno vemo, kaj je. Da je to gospodarska panoga/ki se še ni razcvetela, če to vemo, ne bi smeli delati ugank, kadar gre za pospeševanje turizma. Ne bi mu smeli (hote ali . nehote) umetno zajeziti poti- Pa saj tega v zadnjem času nihče več ne nrsmerava. V očeh pristojnih ni kratko-v' -. osti. - Turizem se bo razvil. A D||Yp DA IIIDU! I V Ifi HII Km S \ DANES NI 8» MAREC... V novomeški občini je med 5427 zaposlenimi, ki delajo v industriji, kar 2735 žensk ali več kot polovica- Čle bi se kdo lotil zbiranja podatkov o tem, kako preživljajo te ženske svoj delovni dan, bi najbrž izbrskal na dan marsikaj pretresljivega. »Kdaj vstancte? Kaj naredite doma, preden greste v službo? Ali skuhate zajtrk za družino? Kam daste otroke med tem, ko sta oba z možem na delu? Kako daleč imate do tovarne, ali opraviti to pot. peš, s kolesom, z avtobusom ali z vlakom? Kdaj nakupite vse, kar potrebujete v gospodinjstvu? Ali sami kuhate kosilo in kdaj ko site? Koliko časa vam preostane za pranje, za krpanje, za likanje in za vse druge drobne gospodinjske opravke? Kako se počutite med delom v tovarni, ko vas grize skrb za otroka, ki je med tem prepuščen v varstvo sosedi ali celo sam sebi? Ali vam družinski člani kaj pomagajo? Se morate morda doma vrhu vsega ukvarjati še s sitnim možem in z otroki? Povejte, ali vam sploh preostane kak trenutek za počitek in osebno razvedrilo?« Tako bi bilo treba povpraševati. Počitniška dejavnost, skrb za klubsko življenje in družbena prehrana so v naših ko-iektivh dejavnosti, ki že imajo tradicijo. To velja-tudi za organizacije prevozov delavcev, -i gradnjo stanovanj in še za nekatere druge oblike skrbi za človeka, medtem ko za otroško varstvo teg? ne moremo reči. Kes je samo to. da smo ta problem doslej načenjali \f politično, konkretnih rešitev in materialnih sredstev "'nje pa nismo imeli. Pred očmi . morali imeti, da je otroško Takšna vprašanja so močno splošna, z njimi pa bi kljub temu izbrskali na dan Zgodbe, ob kakršnih spreleti človeka srh. Kaj šele bi zvedeli, če bi katerikoli mamici z dvema ali tremi majhnimi otroki, ki je zaposlena, pustih, da bi opisala svoj delovni dan z vsemi občutki, ki jo prevevajo ob vsakodnevnem gara$tvu!? Ko govorimo o intenziviranja! gospodarstva, si moramo biti na jasnem, da v bodoče proizvodnje ne bomo več mo^li pospeše-atd zgolj z investicijskimi naložbami. Boljše izkoriščanje proizvr i-nih zmogljivosti, izpopolnjevanje sistema delitve in oseb- Marija Prah, predsednica sveta za socialno varstvo in varstvo družine v Novom mestu nih dohodkov v delovnih organizacijah, zmanjševanje stroško" v proizvodnji in še kaj so načini za dosego tega namena. Pri tem bo imel glavno vlogo delavec, ki se bo v kolektivu kot proizvajalec in kot upravljavec trudil, da bi bili delovni uspehi večji. Tega se bo zavestno lotil samo pod pogojem, da bo za boljše delo dobil več in če bo čutil, da kolektiv in družba ne pozabljata na njegove potrebe. To slednje je zlasti pomembno v novomeški občini, kjer je zaposlenih toliko žensk. Priporočilo o otroškem varstvu /* Zategadelj je novomeška občinska skupščina na seji 26. novembra lani razpravlja la tudi o otroškem varstvu in sprejela posebna priporočalo. V njem priporoča delovnim organizacijam, naj skr. bijo za boljše počutje delavcev pri delu in v prostem času, ker to vpliva na produktivnost in uspešnost dela. Delovne organizacije naj pri organiziranju otroškega varstva sodelujejo s krajevnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami ter naj združujejo sredstva v ta namen. V kolektivih naj orga- nizirajo kadrovsko socialne službe, ki bodo skrbele tudi za otrr-'ko varstvo; razpravljajo naj o programu njegovega razvoja in sprejmejo sklepe o tem, da bodo odvajali najmanj 0,5 odst. od neto osebnih dohodkov v sklad za otroško varstvo občine Novo mesto. Priporočilo nato našteva naloge krajevnih skupnosti,—zveze prijateljev mladine, vzgojno varstvenih ustanov in šol pri skrbi za otroško varstvo. 65. člen statuta novomeške občine pravi: »O priporočilih, ki jih dajejo občinska skupščina in njeni organi delovnim organizacijam, morajo razpravljati organi njihovega samoupravljanja in delovne skupnosti, o storje-nih Ukrepih pa obvestiti občinsko skupščino. Če se delovna organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, je dolžna o tem obvestiti občinsko skupščino in navesti razloge.« »To je plod mnogih posvetovanj in razgovorov!«« Marija Prah, predsednica sveta za socialno varstvo in varstvo družine, nam je o tem problemu dejala: — Priporočilo, ki ga je občinska skupščina sprejela na seji 26. novembra lami, je plod mnogih posvetovanj in razgovorov ter vsestranskega pretresa problemov družine in otroškega varstva, čeprav declej nismo prejeli odgovora od nobene delovne organizacije, katerim je (namenjeno, je to priporočilo svojevrstna prelomnica. Dokazuje namreč, da otroškega varstva ne smatramo več zgolj za socialni in zdravstveni problem, pač pa za širšo nalogo celotne družbene skupnosti. Slavka Bogovič, predsednica delavskega sveta v tovarni NOVOTEKS varstvo sestavni del življenjskih potreb in standarda in da je v neposredni zvezi s proizvodnjo. Če bomo imeli dovolj ustanov za otroško varstvo, bo delo žensk v proizvodnji bolj uspešno, naši otroci pa ne bodo sinovi in hčerke ceste, pač pa potomci, v katere bomo gledah z zaupanjem! Z združenimi v močmi - in poceni! Ko že govorimo o priporočilu naj omenim, da se je bati edinole tega, da bi vprašanje otroškega varstva reševal vsak kolektiv zase. Skrbeti moramo za gradnjo oddelčnih varstvenih ustanov v bližini naselij, ne pa gradita vrtce-spomenike! Prelomiti je treba že pri gradnji stanovanj in tam zagotavljati prostore za otroško varstvo, zato lahko upamo, da '3{0ipo rjiofaids ^up^đn^s oq ki bo obvezoval investitorje, da zagotovijo takšne prostore tam, kjer grade stanovanja. Večkrat je slišati opazke, da se ženske, zlasti delavke, ne poslužujejo ustanov otroškega varstva, ker je v njih predraga oskrbnina. Takšna ugotovitev je samo ugotovitev, če . ne gremo globlje. V zadevo se je treba zagristi in takšne primere reševati individualno, bodisi z regresa v delovnih organizacijah, bodisi z dotacijami ustanovam otroškega varstva in s KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK - NAJDEMOKRATI&SEJŠI DAVEK Pretekli teden je bilo v Novem mestu posvetovanje predsednikov krajevnih skupnosti. Večina KS je že predložila program del, ki pa jih bo treba še prilagoditi realnim možnostim. Govorili so tudi o tem, kdo naj ureja drobne komunalne probleme. Sredstva, ki bodo razdeljena posameznim KS, bo treba oplemenititi s komunalnim prispevkom prebivalcev v obliki dela, prevozov, lesa ali pa denarja. O višini tega prispevka lahko odločajo občani sami xna zboru volivcev ali pa celo z referendumom. Oh pozitivnem izidu, referenduma lahko svet krajevn? skupnosti sprejme sklep o uvedbi prispevka, ki se objavi na enak način kot odloki občinske skupščine. Sredstva iz tega prispevka pa se morajo seveda namensko uporabili samo za potrebe, za katere so se sredstva zbirala. podobnim Zaposlenim ženskam moramo pomagati, saj bodo nato laže povečevale storilnost, manj bo bolezni, ki so v ženskih kolektivih tako velike, bolj razpoložene bodo pri delu in več bodo naredile. Optimizmu tiste vrste, ko mlade matere ugibajo: »Oh, 8 let je že star, zdaj bo pa že nekako lahko sam doma!« moramo narediti konec in doseči, da se ' v do prav ženske v svojih delovnih organizacijah za svoje pravice kar se le da aktivno same potegovale! Po razgovoru s tov. Prano-vo sem obiskal še NOVOTEKS, NOVOLES ih LABOD, trd delovne kolektive, ikjer dela približno polovica zaposlenih žensk v novomeški občini in pri predsednikih DS poradovedil, kaj menijo o priporočilu občinske skupščine in kako skrbijo za zaposlene ženske. »45-urni delovni teden je pravcati zaklad!«« Slavka Bogovič, predsednica DS v NOVOTEKSU, ni veliko odlašala z odgovorom; — O priporočilu občinske skupščine smo razpravljali na sindikalnem občnem zboru. V kolikor ne bo v Bršlinu v smislu priporočila prišlo do skupne akcije, bomo uredili v NOVOTEKSU svoj vrtec. Ko bomo povečevali obrat družbene prehrane, bomo predvideli tudi prostor za to. Za ženske-matere bo to zelo ugodno, saj bodo imele vrtec in menzo prav pri tovarni. V novomeškem obratu dela 429 žensk, otrok do 8. leta pa je okoli 300. Žal so naše ženske razkropljene po vsej novomeški občini, tako da bomo s prej opisano ustanovo rešili otroško varstvo sa mo za tiste, ki stanujejo v bližini tovarne. Varstvo otrok rešujejo bolj po domače starši sami mnogokrat tudi zato, ker ne zmorejo oskrbnine za vrtec. Pri nas urejamo to tako, da dela žena v eni izmeni, mož pa v drugi. Tako si urejajo to med seboj tudi delavke, ki žive v soseščini. Da bi s cenami uslug v vrtcu ne bih predragi, pripravlja splošni sektor anketo, ki ho pokazala, koliko so pripravljeni in koliko bi lahko plačevali starši. V'Bršliinu nas zelo pekli preskrba! Te, ki so zaposlene, morajo v Novo mesto po mleko, po zelenjavo in nemalokrat tudi po kruh! To ni prav! Največja pridobitev za ženske v NOVOTEKSU pa je Marjan Okroglič, predsednik delavskega sveta v NOVOLESU prav gotovo 45-urnd delovni teden. To je pravi zaklad! 2e od 1. januarja letos smo vsako tretjo" soboto prosti! To pomeni, da lahko v soboto vse urediš in_pospraviš in da je nato vsaka tretja nedelja res samo tvoja! In stanovanja gradimo: lani smo zgra- Zdenka Golob BorčiČ: ŽElNI dili 36 družinskih in 12 samskih stanovanj in s tem precej družin približali k tovarni! Tudi delovni pogoji v proizvodnji so se izboljšali, ker imamo zdaj več prostora. »Bolniških toliko, kot čejji vsa tovarna mesec dni stala!«« Marjan Okroglič, predsednik D|S v NOVOLESU, je v razgovoru dokazal, da ne ve 0 ženskih težavah nič manj kot tovarišice, ki so sodelovale v pomenkih. — Priznati moram, da s priporočilom Občinske skupščine nisem seznanjen. V začetku leta ima DS veliko dela s potrjevanjem raznih obračunov, pa inventure so in še marsikaj, tako da na " sejah letos nismo govorili o ničemer drugem. Lani decembra pa smo podrobno razpravljali o otroškem varstvu^ na seji DS. V NOVOLESU dela 580 žensk, kar je 67 odst. vsega kolektiva. Zdaj, ko so vsi obrati v Straži bo laže. Ženskam, ki so se lani preselile v Stražo s tovarno drobnega pohištva iz Novega mesta, je najteže. Ker je otroško varstvo pereče tudi za druge prebivalce v Straži, se tega ne lotevamo sami. Nosilec skrbi naj bo krajevna skupnost, tako smo sklenili. DS je že sprejel sklep, da prepusti krajevni skupnosti stavbo tik novega naselja v Straži ter zemljišče. Pomagali bomo tudi tako, da bomo dali kak naš izdelek, pa še kak dinar bomo najbrž primaknili. V ostalem, je tako: obrat družbene prehrane, ki razdeli vsak mesec 12.000 enolončnic, že imamo, prava menza pa bi bila še potrebna To je naloga vseh podjetij v Straži, zato bi jo kazalo načeti z združenimi močmi. Ženskam veliko odtehtal 42-urni delovni teden, ker bodo vsako drugo soboto proste. O tem že razpravljam >! V tovarni drobnega pohištva se je lani nabralo toliko bolniških, kot če,bi vsa tovarna 1 mesec stala! To rezervo bomo lahko s pridom izkoristili, če bomo bolj skrbeh za varstvo otrok. Prav bi bilo ko bi se ženske 'za svoje pravice bolj potegovale, saj bi nato zanje več naredili! »Obstoj tovarne je prva stvar!«« Anica Hren predsednica DS v tovarni perila LABOD v Novem mestu, pa je dejala: — S priporočilom občinske skupščine nisem seznanjena, z varstvom otrok ' pa je v našem kolektivu tako: 290 žensk nas je, pa ni čutiti, da bi bilo to pereča. Doslej Anica Hren, predsednica delavskega sveta v tovarni perila LABOD ni nobena napola tega. Morda zato ne, ker zaradi zelo velikih težav, v katerih je tovarna, nobeni niti na um ne pade, da bi se tudi kolektiv moral ukvarjati z varstvom otrok. Rešujejo ga vsaka zase: ali tako, da delajo one v eni izmeni, mož v drugi, ali tako, da se menjujejo v varstvu s sodelavkami, ali pa s starimi mamami, ki na podeželju, od koder je večina naših delavk, še živijo... Za nas je obstoj tovarne prva stvar, potem pa bo prišlo vse drugo! XXX Res, danes ni 8. marec, a smo se prav* zato lotili enega izmed problemov, ki najbolj tarejo naše zaposlene žene. Vsa skupnost naj nenehno skrbi, da bi olajšali delovne pogoje materam in ženam v proizvodnji in družbenih službah — zakaj tudi tu je skritih ogromno zdaj še neizkoriščenih, dragocenih rezerv! MILOŠ .I\KOPEC _ / ŠE VEDNO PREMALO STANOVANJ Stanovanje je osnovni temelj človekovega standarda. Vendar za nekatere stanovanj ni, za druge so! Obetajo se novosti: čimbolj šted.ii, čimveč stanovanj v lasti detavnih organizacij, več zasebnih hiš, več kreditov, ekonomske stanarine in še kaj... Delovne organizacije prispevajo nekaj odstotkov mesečnih dohodkov vsakega zaposlenega v stanovanjski sklad", ustanovljen pri občini. Plačujemo torej vsi, potrebe po stanovanjih pa vedno bolj preraščajo možnosti oziroma sredstva, s katerimi stanovanjski sklad zdaj razpolaga. V Novem mestu še 115 družin išče stanovanje, med njimi je tudi 5 res kritičnih primerov, ki predstavljajo že družbeni problem. Občina v prvi vrsti rešuje stanovanjske probleme borcev, invalidov, socialno ogroženih ter tu in tam poskrbi za stanovanje upokojenca, več že ne zmore. Prosilce napoti k njihovi delovni organizaciji: »Kjer ste zaposleni, naj vam preskrbijo stanovanje!« Vemo pa, kako je v podjetjih! Resda kupujejo precej stanovanj, a predvsem za strokovnjake, brez katerih ne morejo izhajati, medtem ko za delavce in nižji strokovni kader ni nikdar dovolj sredstev. Tako ni le pri nas, temveč tudi v republiškem in državnem merilu v vseh občinah, zlasti pa v tistih, ki sodijo med manj razvite in revnejše. Problemi se kopičijo iz dneva v dan. zato so na področju stanovanjske izgradnje potrebne spremembe. Kakšne, predvideva zvezna resolucija o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva, ki je pred nedavnim prišla v javnost. Z željo, da bi seznanili najširši krog občanov z osnutkom te resolucije in s predvidenimi novostmi v izgradnji stanovanj, smo zaprosili več strokovnjakov za pojasnila, kako je s stanovanjsko izgradnjo v novomeški občini. Jože Gosenca, predsednik stanovanjskega sk!atne-ga mosta. Miha Hrovatič, di- rektor Zavod« za urejanje naselij, in načebiik oddelka za gospodarstvo Marko Ivane, tič. Sporazumeli so se o ureditvi cest v industrijski coni v Bršlinu, o zunanji ureditvi Zagrebške cetste, o c-stni povezavi Gubčeve in Kojarjeve z Zagrebško cesto ter o cestnem vozlišču v ž:,bji vasi % o/irom na novi most proti obratu tovarne zdravil v D»č-ni. m. Št. 11 (782) DOLENJSKI LIST lil k£S*1 wklalllllliEl E lili #11 lIllKiirafRIraF 116 1*11^1 al Na kandidacijskih zborih volivcev so v novomeški občini občani predlagali 149 kandidatov za odbornike in poslance. Med potrjenimi kandidati je 32 žensk ali 21,4 odst., kar je z ozirom na prejšnji sestav skupščine zelo razveseljivo. Zlasti je ugodno dejstvo, da je med 56 potrjenimi kandidati, ki kandidirajo za zbor delovnih skupnosti, kar 20 žensk, ali 35,7 odst. V zadnji številki smo objavili nepopolno listo potrjenih kandidatov, tokrat pa objavljamo še dopolnitev ter potrjene kandidate za poslance republiške in zvezne skupščine. Občinski zbor: 21. volilna enota — Gor. Maharovec: Franc Grabnar, Franc Hudoklin; 33. VE — Gor. Karteljevo: Jože Vire, Karel Pate, Franc Hrastar; 34. VE — Gor. Globodol: Anton Kolenc, Jože Žagar; 35. VE — Dol. Straža: Franc Hrovat, Zdenko Dular, Dušan Dular, Anton Kulovec; Skupščino: 25, marca Odborniki novomeške občinske skupščine se bo-do sestali v četrtek, 25. marca. Obravnavali bodo družbeni plan in proračun za leto 1965. Razpravljali bodo še o pogodbi o medobčinskem sodelovanju pri gradnji cest in ustanovitvi medobčinskega sklada za gradnjo in vzdrževanje cest III. reda v 9 dolenjskih občinah. Predvidoma bodo sprejeli odlok o ustanovitvi medobčinske uprave za notranje zadeve, odlok o častnem občanu in odlok o podeljevanju Tr--dinovih nagrad. 38. VE — Podhosta: Anton Tisovec, Stane Kumar, Mirko Fink in Stanko Bukovec; Zbor delovnih skupnosti: 2. VE — IMV: Anton Jakše, Jože Hribar; 14. VE — ŽTP: Anton Pado-van, Jelisava Može; 16. VE — PTT — Gorjanci: Štefan Galič; 20. VE — ISKRA — PODGORJE: Karolina Gašpir, Jožica Brišar, Edita Zupančič, Drago Hribar; 22. VE — KOVINAR — Zbor volivcev v Šentjerneju Dvorana prosvetnega doma v Šentjerneju je bila skoraj prevelika za razmeroma majhno število prisotnih na zboru volivcev 8. marca. Za republiški zbor sta od predlaganih kandidatov dobila potrebno večino glasov Jurij Levičnik in inž. Jože Petrič, za zvezni zbor pa Ludvik Golob. Zboru volivcev je prisostvoval tudi tajnik občinske skupščine Franci Kuhar, ki je med drugim pojasnil nekatere sklepe o rajonizaciji zemljišč. To je eno glavnih vprašanj, ki zanima kmetovalce zlasti na poplavnih področjih. ELA: Janez Požar, Peter Kovačič; 24. VE — Narodna banka, Komunalna banka: Jože Pa-dovan, Slavka Beg, Martin Kramarič; 27. VE — KZ Novo mesto: Rudi Barbo; . 29. VE — KZ Novo mesto: inž. Tone Hočevar; 31. VE — KZ Novo mesto: Jurij Muhič, inž. Slavko Klan-čišar, Franc Les, Jože Žura; 33. VE — KZ Žužemberk: Srečo Ozimek; 35. VE — Osnovne šole Šmihel, Dol. Toplice in Mirna peč: Dragica šušteršič, Milka Obrekar; 39. VE — Bolnišnica Novo mesto: dr. Franc Hubscher, dr Ivo Smrečnik; 43. VE — Občinsko in okrožno sodišče, izpostava TNZ: Ivan Rešetič; REPUBLIŠKA SKUPŠČINA: republiški zbor: prof. Ema Muser, Jurij Levičnik, Zvone Pere, inž. Jože Petrič; gospodarski zbor: Jože Cvitkovič, Jurij Levičnik, Jože štok, Ivan Kočevar; socialno zdravstveni zbor: Dragica Petrič, Brigita Mav-ser, dr." Erna Primožič; kulturno-pr o svetni zbor: — Miro Thorževskij, Miloš Ja-kopec, Slavko Vute, Anton Plut; Okrajna volilna konilsS|ci o kandidacijskih--zborih volivcev Volilna komisija pri okrajnem odboru SZDL v Ljubljani je skupaj s predsedniki občinskih komisij pri SZDL razpravljala o dosedanja predvolilni dejavnosti in jo razčlenila ter še posebej razpravljala o pred nedavnim končanih v*ndidacijskih zborih volivcev. Ugotovili so, da so kandidacijski zbori organiza. ciijsko in vsebinsko uspeli. Udel' ' n je bi'1 dobra (povprečno 10 do 20 odst.) m je presegla vsa pričakovanja. Ne i meška kronike Si PREMALO VIJAKOV SO IZRABILI, ko so pritrjevali leseni strop nad plesiščem v nočnem lokalu na Glavnem trgu. Tako je lepega večera, ko je bil lokal odprt in so gostje na srečo sedeli za mizami, žgrmela težka plošča z vrsto lestencev na tla. Komisija je ugotovila, da leseni vložki za pritrditev v zidani s;rop niso bili pravilno vzidani, izvajalec pa je še isti dan strop spet pritrdil. Zdaj bo menda držalo? HKDO BO KRIV, če bo na cesti proti Ločni sto metrov pred skla' dišči zgrmel avtobus s potniki ali pa kakšno drugo vozilo po bregu proti Krki? Zemeljski plaz drči in odnaša zemljo, rob prepada pa je le še dober meter stran od asfalta in zavarovan samo s skromno leseno ograjo! Nov^meščani! Lansko leto je KUS »Janez Trdina« priredila razstavo ilustracij Shakespearovih sonetov. Z razstave sta zmanjkali takrat dve grafiki. Po brezuspešnih pozivih in poizvedovanjih je lastnik in avtor zbirke, inž. arh. ^V. Scagnetti iz Ljubljane, skupina tožil za .odškodnino. Ta je zelo visoka, nekaj sto tisoč dinarjev, ker je zaradi manjkajočih grafik okrnjena celotna zbirka in jo skupina kratko-malo nc zmore povrniti. Zato se še enkrat obračamo na občane Novega mesta, starše, vzgojitelje, mladince, pionirje, prijatelje umetnosti in kulture, na kogarkoli, ki nam v poizvedovanju za manjkajočimi grafikami kakorkoli lahko ponore, naj to nesebično stori. Grafike predstavljajo prizore iz življenja, ljubezni, oprem"-Ijene so z angleškim ali nemškim besedilom v starem slogu, velikost je približno 20 x 30 cm, risane so s tušem ali svinčnikom. Za posedovalca prav gotovo ne predstavljajo neke izjemne vrednosti, avtorju pa pomenijo, ker so bile napravljene pred dvajsetimi leti, nenadomestljivo izgubo. Vsako podrobnosti ali morda grafiki) sporočite (oziroma pošljite) prosimo, na naslov: KUS »Janez Trdina«, Novo mesto, Novi trg 9 (Robar). m VEČ KOT 30 LJUDEM NAENKRAT je moral streči en sam prodajalec v torek popoldne v prodajalni kmetijskih potrebščin pri Košakovi gostilni. Zdaj, ko vrtič-karji in kmetovalci z vso ihto kupujejo semena in različne kmetijske pripomočke, bi pač moralo delati -za pultom več prodajalcev, saj je podoben naval vse te dni. Lepo urejena trgovina si tako ne bo pridobila slovesa! m PARADIŽNIKOVE MEZGE iN VLOŽKOV ZA ŽEPNE SVETILKE že dober mesec primanjkuje v tio-vomeških trgovinah. Vsake toliko časa pridejo manjše pošiljke, ki le za kratek čas zadostijo potrebam, nato pa blaga spet ni. Gospodinje v teh zimskih dneh, ko vitaminov v hrani že tako primanjkuje,, upravičeno kritizirajo pomanjkanje paradižnikove mezge, saj je naša država velik proizvajalec paradižnikov. Glede vzložkov za žepne'svetilke (baterij) pa toliko: večje je še nekako dobiti (najslabše je s tem blagom založena prodajalna ELEKTROTEHNA na Glav. trgu), medtem ko manjših baterij res ni dobiti (1,5 volta). Zakaj pa "je v trgovinah toliko žepnih svetilk in zakaj jih proizvodnja sploh izdeluje? H ZELO DOBRO je bil založen novomeški živilski trg zadnji ponedeljek. Pri vhodu na zgornji del tržnice pa so stojnice namestili preveč skupaj, tako da se gospodinje med' njimi komaj , prerivajo. Jajca so bila še vedno po 35 din, motovileč na merice 80 din, radič na merice 80 din, regrat na merice 60 din, fižol 200—240 din kg, mleko 80 din liter, jabolka 100 din kg, čebula 100 din kg, sirčki 380 din kilogram, krožnik kislega zelja ali repe je veljal 60 din, glavica česna 10 din. " m GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Fausta Jamnik iz Kettejevega drevoreda 31 — Jožeta, Ljerka Saje z Mestnih njiv — Tatjano, Marija Petrinčič s Kurirske poti 11 — Janjo, Dragica Nemec iz Ragovice 21 — Otona, Stoja Jerinič iz Ulice Majde šile 10 — Nado, Stanislava Zrnec iz Ska-likcijeve 3 — Mojco. — Porok in smrti ta-teden v mestu ni bilo. Precej boljša je bila na zborih v delovnih organizacijah, kar je razumljivo, vendar so zbori na terenu bili vsebinsko boljši kot oni v delovnih organizacijah. Pri tem ne smemo pozabiti, da so bili pred nedavnim redni zbori volivcev, na katerih so razpravljali o planu in proračunu ter o drugih vprašanjih občin. Ob koncu posveta so ugotovili, da so priprave na volitve v polnem razmahu : da teko brez zadržkov. -ol Kulturni prireditvi v Doi. Tap-lecih Turistično društvo v Dol. Toplicah je priredilo v zadnjem času že več predavanj z diapozitivi. Preteklo soboto je predavala Olga Miloše-vič o potovanju v Rim In Pompeje. Prebivalci, kd so napolnili malo dvorano prosvetnega doma, so z velikim zanimanjem dedih poučnemu predavanju. KUD »France Prešern« Ljubljana—Trnovo j- gosto val v "r"°. Toplicah s trode-janko »Kastelka« (Gadje gnezdo). Velika udeležba je dokaz, da imajo ljudje radi take prireditve, žal pa so jih malokdaj deležni. Sfab zbor volivcev v Mirni peči Na zboru volivcev je bilo 6. marca v Mirni peči samo 10 občanov in še ti so razpravljali le bolj o osebnih zadevah. Izmed predlaganih kandidatov za občinsko skupščino so glasovali za tovariša Žagarja iz Jelš in za tovariša Kolenca iz Globodola. Iz štirih vasi, ki so po rajonizaciji v četrtem razredu, je prišel na zbor volivcev en sam občan. A. Solidno in hitro očisti oblačila KEMIČNA ČISTILNICA NOVO MESTO Germova ulica 5 organizacijsko • politični zbor: Zvone šušteršič, inž. Ni-ko Rihar, Ludvik Kebe, Peter Bračko;' ZVEZNA SKUPŠČINA: zvezni^ zbor: Ludvik Golob; gospodarski zbor: dr. Marijan Dermastija; kulturno - prosvetni zbor: Boris Mikoš; socialno • zdravstveni zbor: Vinko Kastelic; organizacijsko - politični zbor: Tilka Blaha; Vsi navedeni kandidati za republiške oziroma za zvezne poslance so dobili na kandidacijskih zborih volivcev potreben kvorum. Ko bodo podpisali še kandidaturo, bodo postali dejanski kandidati, ki bodo voljeni najprej v občinski skupščini 14. aprila, na neposrednih volitvah po volilnih enotah pa 18. aprila. Slavko Doki Veslanje je lep, zdrav in koristen šport, ki ima posebno v Novem mestu na Krki velike možnosti razvoja. Prav bi bilo torej, da bi veslačem preskrbeli vsaj čolne, da bi lahko trenirali in tudi tekmovali. Volje imajo dosti, saj nam jo kaže tudi tale slika, Id smo jo posneli, ko se je te dni sneg (verjetno) dokončno poslavljal... 1111111» Bili fflfisU*! Uh II^BaP'ilisI ffllHJ>*iIl@7SiH*ll Prvega zbora volivcev na kandij-skem področju za naselje Nad mlini, Partizansko cesto in Kristanovo ulico ni bilo, ker je prišlo le 6 volivcev. Drugič je bil zbor sklican 9. marca ob 7. uri zvečer. Takrat so so volivci kar lepo odzvali vabilu. Ob času, ko je bil abor sklican, pa so še vedno stali pred zaklenjeno dvorano doma družbenih organizacij v Kandiji, ker ni bilo ključa. Na vse strani je odšlo več ljudi, da bi našli pogrešano »odpiralo« . . . Ob pol osmih zvečer ključa Se vedno ni bilo in tudi nobenega upanja, da bi lahko opravili zbor v dvorani doma. Volivci so se hočeš nočeš odpravili v prostore hotela Kandija. Nekaj jih je spotoma odšlo domov, ker se jim je vsa stvar, priznati moramo upravičeno, uprla. Zbor je bil na- to v gostinski sobi hotela Kandija. Zadeva s ključem za dvorano-doma družbenih organizacij Je že zelo stara. Ponavlja se že nekaj let. Ključa, kadar je sestanek, enostavno ni. Ne smemo pozabiti, da pravimo stavbi dom družbenih organizacij in da je to edini prostor, v katerem imajo lahko družbene organizacije iz Kandije svoje sestanke. In še to: dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom prebivalcev in s prispevki podjetij. Kadar je sklican sestenek, morajo predstavniki katerekoli organizacije iskati ključ, štiri osnovne organizacije zk iz Kandije imajo v dvorani vsak mesec sestanke, za uporabo pa plača ObK zk poleti 1.500 din, pozimi pa 2.500 din od sestanka. To je v enem letu samo od zk okoli 220.000 din. Uporabnino pobira uprava stanovanjske skupnosti Kandija, ki računov ne pozabi izstavljati. Nekatere organizacije so si pomagale tako, da so na tiho dale izdelati svoje ključe. Nekaj časa je šlo, toda ko so zaradi prestižnih bojev v upravi skupnosti dali zamenjati vse ključavnice y stavbi, se dvorane s tihotapljenimi ključi ni dalo več odpreti. Zdaj smo doživeli še to, da ni moglo biti zbora volivcev, ker ni bilo ključa . . . Vprašujemo se: ali se res ne da urediti, da bi bil ključ stalno spravljen pri nekom v bližini stavbe, kjer bi bil na dosego za sestanke? In tudi to nas zanima, čemu naziv dom družbenih organi-—~zacij Kandija, če dom (kot je videli) po sodbi nekaterih ni namenjen družbenim organizacijam?! MILOŠ JAKOPKC Slavki Koline 4 leta strogega zapora Uslužbenka Centra za socialno delo v Novem mestu je v dobrih dveh letih poneverila 1,858.000 dinarjev Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu se je pred tedni zaradi _ponever-be zagovarjala 30-letna Slavka Kolenc, uslužbenka Centra za socialno delo v Novem mestu. Kot uslužbenka v blagajniškem poslovanju in hkrati referent za varstvo družine in otrok si je v času od konca leta 1961 do januarja 1964 protipravno prilastila 1,858.000 din. Ker je vzbudila videz vest-ne in dobre uslužbenke, nje-' nega dela niso kontrolirali, zato si je v tem času lahko prilastila 1,046.204 din od iz. terjanih bolniških stroškov ter najmanj 812.616 din od denarja, ki so ga plačale stranke v gotovini na račun rejnin, oskrbnin itd. Vsega denarja ni vpisala v blagajniško knjigo in ne odvedla v banko. Da bi to prikrila, je oktobra 196^ iztrgala 12 blagajniške knjige 11 listov, javne listine pa je predru-gačila s tem, da je 4 pri-znance Narodne banke o od-vodu denarja na tekoči račun popravila tako, da je pred določenim zneskom napisa- la enico in si tako vsakič pridobila 100.000 din. Na razpravi je poneverbo priznala, hkrati pa zatrjevala, da si je denar samo izposojala in da ga je nameravala vrniti. Ker pa tako izposojanje denarja nj dovoljeno in ker tudi ni bilo dokazov, da je res nameravala kaj vrniti, ji sodišče ni moglo ver-jeti. Pri odmeri kazni je senat upošteval vso Ježo storjenega kaznivega dejanja, ki je vsega obsojanja vredno, saj je jemala denar, namenjen socialno ogroženim osebam, po drugi strani pa nekatere olajševalne okolnosti, med katerimi zlast; to, da je mati dveh majhnih otrok in da doslej še ni bila kaznovana. Obsojena je bila na -1 leta strogega zapora, občini mora povrniti nastalo škodo v znesku 1.588.881 din (del pone-verjenega denarja je vrnila že v času kazenskega postop. ka) in na prepoved opravljanja poklica, s katerim je zvezano samostojno razpolaganje aH ravnanje z družbenim premoženjem za dobo štirih let. ' Zcikaj je gorelo v bl^Si R'vwni inrač 3. februarja letos je v stavbi podjetja ELA (bivša tovarna igrač) v Novem mestu nenadoma izbruhnil požar, ki je povzročil za okoli 800.000 dinarjev škode. Kaj kmalu so ugotovili, kako je do požara prišlo in krivec se je moral že zagovarjati pred občinskim sodiščem v Novem mestu. Priučeni zidar V. G. iz Novega mesta je tistega dne okoli 13. ure prišel v lakirnico delat. Z vžigalnikom si je prižgal cigareto, za- mm ■ ■ ■ _ ■ ni £61 Ili IG ZiSIOHJ Pili Pozdravite svojce v tujini z Dolenjskim listom! HvoSežni vam bodo za pozornost! Miliael Koren, priučeni zidar brez zaposlitve, doma iz Suhe krajine, je bil že večkrat kaznovan, kljub temu je lani spet segel po tuji lastnini. Iz nedograjene stavbe KZ v Žužemberku je vzel 6 svežnjev novega parketa, nekega mladoletnika pa je na--govoril, da je skozi okno zlezel ponj. — Razen tega je lani vse od januarja do oktobra pil na račun gostinskega podjetja na ta način, da je z dvorišča jemal tamkaj zložene steklenice piva. Ko je pivo spil, je steklenico vrnil na svoje mesto. Tako je bilo go- stinsko podjetje oškodovano za okoli 50 steklenic piva in nekaj litrov vina. Pred sodniki občinskega sodišča v Novem mestu, kjer se je moral Koren zagovarjati, je tatvino priznal. Ker je bil obtoženi že kaznovap in je vnovič storil kaznivo dejanje, h kateremu je nagovoril še mladoletno osebo, mu je sodišče prisodilo 3 mesece in 15 dni zapora. Povrniti mora škodo gostinskemu podjetju, medtem ko mora Mizarsko podjetje Krško, čigar last je bil parket, iztožiti ško"do v civilni pravdi. radi plasti lahkovnetljivih lakov na stenah pa je v hipu nastal precejšen požar. Delavci ga niso mogli sami pogasiti, čeravno so v stene metali gramoz. Vsem delavcem, ki so preureje-vali lakirnico, je bilo znano, da tam ni dovoljeno kaditi, le V. G. trdi, da tega ni vedel, zato si je prižgal usodno cigareto. Senat občinskega sodišča je ugotovil, da je V. G. iz malomarnosti povzročil požar, pri tem ?.a spravil v nevarnost življenja delavcev in premoženja ter ga zato obsodil na 3 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. ka3c0 žsvu0 vajenci? Sredi marca bo javna tribuna o vajencih v novomeški občini. Pripravlja jo ideo-'oška komisija pri pjDčinskem komiteju ZMS. Razpravljali bodo o življenju vajenske mladine, ka je zaposlena v podjetjčh in pri zasebnih obrtnikih. Da bi dobila podobo tega življenja, je komisija anketirala več vajencev v gospodarskih organizacijah. Anketa bo podlaga za razf-* pravo. __ ZDRAVNIK VAM SVETUJE ČRNOMALJSKE ŠPORTNE VARIACIJE Rana želodca h'• vi dvanajstnika Rana na želodcu ali dvanajstniku je poznana pri prebivalstvu širom našega planeta. Statistike govore, da 5 odstotkov odraslega prebivalstva Evrope in Amerike boluje za to boleznijo. To je povprečje, v posameznih državah je povprečje se večje, celo do 12 odstotkov. Razumljivo je, da zaradi tako razširjene bolezni nastajajo problemi, kako zdraviti ter ozdraviti te bolnike in seveda kako preprečiti bolezen, ki razen osebne prizadetosti bolnika škoduje proizvodnji zaradi izpadov z dela, manjše delovne sposobnosti in podobno. Za nastanek rane na želodcu ali dvanajstniku je več vzrokov. Kaže, da ima največji vpliv stanje stalne duševne napetosti in vzburjenje živčnega sistema, ki ni odvisen od naše volje. Precej pomagajo cigarete in alkohol, pa tudi pretirano uživanje prave kave. Vse to skupaj, pa tudi vsako zase, povzroča preveliko izločanje kisline v želodcu, kar najprej povzroči vnetje želodčne sluznice, nadaljnja okvara pa je rana. Bolnik s to boleznijo toži, da ima občutek pritiska, tope bolečine ali da ga nekaj grize v želodcu. Največkrat pravi, da ga boli v žlički oziroma desno od nje. Večinoma se pojavljajo bolečine na tešče oziroma pri praznem želodcu. Ko bolnik nekaj poje, se bolečina pomiri. Razumljivo je, da bolnik čuti največ takih bolečin pred obedom in še posebej na tešče zjutraj, večkrat ga take bolečine celo zbude. Zanimivo je, da so bolečine najbolj močne spomladi in jeseni. Ker ima bolnik preveč kisline, ga navadno peče zgaga, je zaprt in včasih celo bruha. 4 Da lahko točno ugotovimo, če gre res za rano ali morda le za močno vnetje želodčne sluznice, so po-' trebne posebne preiskave. Najprej je potrebno ugotoviti količino želodčne kisline. To opravimo v laboratoriju. Potem je nujna še rentgenska preiskava želodca, ki rano dokončno najde. Dodatno naredimo še eventualne druge preiskave. Rana na želodcu in dvanajstniku je- lahko nevarna, če se predre. Tedaj nastane krvavitev bodisi navzgor z bruhanjem ali pa navzdol z blatom. Izbruhana temna kri je pomešana ^s hrano, blato pa je črno kot katran. V takem slučaju je seveda nujen prevoz v bolnišnico. Zdravljenje bolnika z rano na želodcu ali dvanajstniku pozna več načinov. Najvažnejša je dietalna prehrana, ki naj j skrbi za to, da i^olnik ne bo jedel kislih in dražečih jedi in da bo jedel pomalem, pa večkrat. Prepovedana je svinina, alkoholne pijače, kajenje, prava kava, vse vrste suhega meša, divjačina, svež kruh in vse kar je močno slano, močno kislo, papricirano ali poprano. Dovoljen je vsaj en dan star kruh, prepečenec, pecivo, mleko in vsi mlečni proizvodi, mehko kuhana ali surova jajca, testenine, riž, pire krompir, pasirana zelenjava, teletina, jagnje-tina, ribe, kokoši in druga perjad, kuhano in pasirano sadje, sadni sokovi, razne kreme in pudingi, bela kava'brez cikorije, vse pa naj bo delano na maslu, surovem maslu, olju, margarini ali rastlinski masti in čim manj začinjeno. Poleg dietne prehrane dajemo zdravila; najbolj poznan je ulter. V poštev pride tudi zdravljenje v zdraviliščih s pitjem mineralne vode. V določenih slučajih, posebno pa po 45 letu starosti, operiramo želodec in na ta način rano dokončno odstranimo. Brez kirurškega noža tudi ne gre, če se rana predre. Bolnik z rano na dvanajstniku ali na želodcu potrebuje precej dobre živce, mir in dobršno mero potrpljenja ter samodiscipline, če hoče, da ozdravi. Ker pa precej bolnikov greši posebno zaradi kajenja in alkohola, so uspehi ozdravljenja manjši, kot bi lahko bili ter imajo bolniki po nepotrebnem težave na leta. Dr. B.O. Bm : Sefa krmim 3:! Ko človek hodi po črnomaljskih ulicah in si ogleduje lepo urejeno rokometno igrišče, misli, da je s črnomaljskim športom vse v najlepšem redu. Ko se še spomni uspehov črnomaljskih rokometašev v bližnji in daljni preteklosti in pravkar uspešno končanih delavskih šport-•nih iger, je prav gotovo prepričan, da imajo v Črnomlju veliko množičnost in lepo kvaliteto. Kdor tako misli, pa se — žal — močno moti! Črnomaljski šport bo prišel na dnevni red občinske skupščine Črnomelj že na prvi naslednji seji, ki bo 23. marca. Skupščina bo morala razpravljati o perečih problemih športa v občini: govorili bodo o trenutnem stanju in o športnih perspektivah. O vsem tem je tudi že razpravljal svet za telesno kulturo in naprosili smo-iajnika sveta, Jožeta Strmca, naj nam pove nekaj o športu v tej komuni. Bistvene značilnosti črnomaljskega športa in njegovih pomanjkljivosti so: 13 Čutiti je nazadovanje kvalitete in množičnosti. Vzrok je premajhna stimulacija telesnovzgoj-nih delavcev in premajhno vrednotenje telesne kulture. Mnoge športne panoge, ki so pred leti bile med najmočnejšimi v občini, so povsem zamrle (atletika), druge pa le životarijo (strelstvo, odbojka, kegljanje, šah). Tudi naj-priljubljenejša športa — rokomet in nogomet — vidno nazadujeta. B5 Materialno stanje v društvih je zelo slabo. Za osnovno dejavnost niso zagotovljena niti najosnovnejša sredstva, šibka je kadrovska zasedba, oprema športnih objektov je zelo slaba. Predlanskim so športu namenili 700 tisoč din, lani 2,000.000 letos pa 2,850.000. Marsikdo bo 'rekel, da je to za šport dovolj, vendar se močno moti: za nemoteno delo bi športniki v črnomaljski občini potrebovali vsaj 5,000.000 din! H V občini so zdaj le trije strokovnjaki za telesno vzgojo, še ti pa poučujejo na šolah in se v društvih zaradi prezaposlenosti ne udejstvujejo. Amaterskih delavcev skorajda ni, saj so se delu v športnih organizacijah odpovedali zaradi premajhnega vrednotenja telesnovzgojnega dela. H Lani se je s športom bavilo 1.495 občanov, kar je manj kot 10 odst. vsega prebivalstva. Letos se je ta številka znižala že na polovico, pa sta pretekla šele dva meseca! Splošne vadbe v društvih praktično ni več. Dejavnost se je omejila le na tekmovalni šport, ki pa v takem stanju kot Je zdaj, nima nobenih možnosti za razvoj. R športnih objektov ne vzdržujejo! Tudi sistematskih pregledov športnikov ni. Stanje je torej kritično! Svet za telesno kulturo je po temeljitem premisleku menil, da bi bilo za dvig športa, ki je zdaj maloda-ne na tleh, treba narediti predvsem naslednje: O 1. za razširitev telesno vzgojne aktivnosti in povečanje števila članstva bi morali dati telesni kulturi takšno mesto v družbi, ki ji po pomenu tudi pripada; . • 2. zagotoviti je treba finančna sredstva za osnovno dejavnost in investicije; • 3. rešiti je treba problem vzdrževanja športnih objektov; • 4. stimulirati je treba tclesno-vzgojne delavce — profesionalne in amaterske — tako kot v ostalih delovnih in družbenopolitičnih organizacijah, in • 5. posvetiti je trvba večjo skrb zdravstveni zuščiti športnikov. To ugotavljajo v Črnomlju te leta in leta, medtem pa kvaliteta športa iz leta v leto nazaduje. Dokler bodo vši ti predlogi mrtve in obledele črke na papirju, stokrat izrečene fraze, bo šport v črno- co in prvo znamenje, da se bodo tudi črnomaljskemu športu zjasnila zdaj oblačna vremena. Pet minut s športnico Črnomlja V Črnomlju je r o k b m e t šport številka 1. Nič čudnega ni torej, da je tudi najboljši roko-mctaŠ najbolj priljubljen športnik, če razen tega igra rokomet že celo desetletje, če je steber ekipe in golgeter slovenske rokometne lige, potem ni nič čudnega, da je od vseh športnikov prav VVeissova Zinka najbolj priljubljena. — Koliko let že igrate rokomet? — Rokomet igram od leta 1955. Vseh deset let smo razen ene se- Črnomaljsko rokometno igrišče sameva in počiva pred v začetkom prvenstvene sezone maljski komuni še naprej tonil! Skrajni čas je, da v Črnomlju začnejo s konkretnimi akcijami, seveda, če jim je kaj do športa. — Bližnja seja občinske skupščine bi lahko končno pomenila prekretni- zone igrale v slovenski ligi. — Kakšno mesto, mislite, boste letos zasedle? — To je težko reči. Zdaj smo sicer druge, vendar imamo prscej težav z igralkami. Druge prav go- tovo ne bomo, izpadle pa tudi ne bomo! — Kvaliteta? — Pred leti jo bila prav gotovo boljša; tako pri nas v Črnomlju kot tudi v Sloveniji. Takrat je bilo tudi večje zanimanje za šport. — Stanje v društvu? — Starejše, igralke so še predane rokometu, mlajše pa je veliko teže pridobiti. Treniramo manj kot druge, ker imamo težke pogoje (šola, službe), zdaj pa je odšel v šolo v Ljubljano še trener in bomo morale trenirati same. Tudi z denarjem imamo vedno težave. Za tekme ga imamo, za opremo pa veliko manj, posebno še Tdaj, ko bodo gradili tribuno. — Rokometna želja? — Da bi se dobro v vrstile v ligi in da bi v Črnomlju še naprej estal rokomet, ki zdaj. kot vse kaže, nima najbolj svetlih perspektiv, če zaradi nič drugoga, vsaj zaradi tradicije naj ostane. 1958 smo bile namreč prvakinje Slova- Najboljši - brez pokala! Na pravkar končanih delavskih igrah je bilo Elektro proglašeno za najboljše moštvo, pokal množičnosti pa je šel v semiško Iskro. Poudariti velja, da je vseh 34 članov Elektra nastopalo v delavskih -igrah. Kljub 1001b udeležbi pa zaradi propozicij električarji niso dobili pokala množičnosti, ki so si ga tako želeli! Uspeh je pojasnil Franc Oven: ko so bile igre razpisane, smo se prijavili, nato pa ja v vsaki panogi en član kolektiva vadil ostale. Pridno smo trenirali, se udeležili tekmovanja, pobrali 12 diplom in 2 pokala in dosegli velik uspeh. Seveda je v kolektivu zanimanje pp zadnjem ^tekmovanju močno poraslo. Tisti, -ki do zdaj niso bili tako aktivni, obljubljajo, da bodo še z večjim veseljem tekmovali. Električarji pravijo, da se bodo tudi prihodnje leto borili za najboljše mesto, posebno še, če bodo tekmovalni pogoji ostali isti. Pravijo pa, da bi bilo dobro, da bi igre razširili skozi vse leto, ne pa da bi jih organizirali le skozi '4 mesece. JO30E SPLIHAL Prvak f?Bienj$ke [e Barbič Kegljači so končali prvenstvo Dolenjske. Letos je naslov prvaka zasluži no osvojil član novomeškega Pionirja Janko Barbič. V štirih nastopih jc nabral kar 112 kegljev prednosti. Zanimivo je, da je bil Barbič prvak Dolenjske »tudi leta 1963, vendar v balinanju. V zadnjem nastopu so zlasti Pionirjevci dosegli odlične rezulta-te. Najprej sta Židanek z 863 in Hren z 862 keglji napovedala, da se da doseči dobre rezultate: Kru-šič je nato podrl 854, Barbič pa celo 875 kegljev. Mrzlak jc bil nekoliko slabši, vendar mu je 825 kegljev zadoščalo za drugo mesto. Končni vrstni red: Barbič 3418 kegljev, Mrzlak 330C, Krušič 3296, Židanek 3290, Hren 3278, Rodič 3274, Turk 3175. Štepec 3137, Vesel 2110, Dravinec 3022. Najboljša mesta so osvojili kegljači Pionirja, škoda pa je, da niso tekmovali tudi kegljači iz Črnomlja, saj bi potem v dveh nastopih na kegljišču v Kanižarici dosegli boljše rezultate. (en) Brežiški strelci vadilo SPE NT '1965 Samo še 20 dni Te dni strelci brežiških strelskih družin pogumno vadijo, čeravno jim manjkajo osnovni pogoji, med katerimi je najbolj pereč prostor. Za treninge z malokalibrsko puško so imeli doslej vsaj strelišče Od vojakov na igrišče Prijateljska nogometna tekma, Igrišče Bratstva in enotnosti v Novem mestu. Gledalcev okrog sto. Vreme sončno, igrišče spolzko in težko za igro. Strelci: 0:1 Weiss II., 0:2 Kopanja, 0:3 Zunič (iz 11-metrovke), 1:3 Bele, 2:3 Kranjc, 3:3 Stokanovič ■Slan: Retelj, Poznanovič (Bela-vič), Bučar, Jerkovič, Murn, Mr-var L, Macelc, Bale, Murn II., Stokanovič, Kranj. — Bela krajina: Kuzman, Kmevia, Zunič L, Weiss L, Ferfolja, Zunič II., Zunič III., Weiss II., Kopanja, Plev-nik, (Weiss III.), Vidovič, Furtin. črnomaljčani so vodili že s tremi goli prednosti, pa so lahko srečni, da so uspeli obdržati neodločen razultat! V začetku drugega polčasa so namreč gostje zadetku iz prvega dela dodali še dva in verjetno ni bilo nikogar, ki bi še upal na uspeh Novome-ščanov. Takrat pa so Elanovci za-, igrali kot prerojeni: igrali so le še na polovici gostov. Zadnjih trideset minut s tremi goli, serijo izvrstnih akcij, strelom v stativo in nekaj streli mimo vratnice, ko je bil vratar iz Črnomlja že premagan, obeta, da se bodo Novo-meščani spet prebili više na slovenski nogometni lestvici. Da se razumemo: to še zdaleč ni kvaliteta slovenske lige! Toda s trdim delom In s takim elanom, kot so ga pokazali v nedeljo, smo na najlepši poti. da bomo v Novem mestu gledali kvaliteten nogomet. Prva spomladanska tekma v N»--vom mestu je torej raz- vedrila nogometne obraze, medtem ko smo od gostov pričakovali veliko več. To še zdaleč ni tisto moštvo, ki smo ga bili vajeni gledati iz prejšnjih let. še najboljši je bil Weiss L, v obrambi, medtom ko sta pri Elanu pokazala najboljšo igro gimnazijca Macele in Bele, ki sta bila tudi najboljša igralca te tekme. Uspeh Sodražanov v namiznem tenisu Tekmovanje za občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki je bilo \. marca, je trajalo skoraj ves dan. Tekmovale so ekipe in posamezniki. Med ekipami je izven konkurence zmagala ekipa JLA iz Ribnice. Rezultati: člani — 1. TVD Partizan Sodražica, 2. Taborniki Ribnica, 3. TVD Partizan Ribnica. Posamezniki člani — 1. Gašperič (Partizan Sodražica), 2. Lovrenčič (Partizan Sodražica), 3. Šile (Partizan Ribnica); mladinci — 1. Lovrenčič, (Partizan Sodražica), 2. Solšek, 3. Mikulin (oba Partizan Ribnica); pionirji — 1. Vesel, 2. Mihelič (oba ŠŠD Sodražica). 3. Lušin (Part'zan Ribnica). Zmagovalci so dobili praktične nagrade in diplome, Partizan iz Sodražice pa še. prehodni pokal. L M. Eden izmed vzrokov, da so novomeški košarkarji izpadli iz druge slovenske lige, je bil prav gotovo tudi ta, da je bil Peter Kopač zadnjo sezono v JLA. Te dni se je vrnil v Novo mesto. Gledalci se ga prav gotovo še spominjajo po bliskovitih prodorih in visokih skokih, iz katerih je zanesljivo zadeval mrežico. — Kakšna je zdaj tvoja forma? — Eno leto neigrnnja bi se mi prav gotovo močno poznalo. Na srečo pa sem imel dosti možnosti za trening in lahko rečem, da sem v dokaj dobri formi. — Mnenje o izpadu? — Po časopisih poročilih sodeč, smo izpadli predvsem zaradi slabega teliničnega vodenja tekem, šest porazov z enim košem razlike, to je občutno preveč in se mora maščevat i:'"prav gotovo to ni le nesreča! - — Najboljša košarkarska predstava? — Videi sem veliko tekem, videl sem .Ali starše,' ki pa me niso navdušili tako kot tekma Olimpija : Real. To je bila največja košarkarska predstava v Jugoslaviji in velika propaganda tega šnorta pri nas. Nikoli ne bom pozabil izredne igre Iva Daneva! — Najboljša igra Novomcšča-nov? — Mislim da ie bila to tekma g P\ H-'-] Mladinski šah v Brežicah Na ekipnem mladinskem prvenstvu osnovnih šol brežiške občipe je sodelovalo 7 ekip v konkurenci mladink in mladincev. Vrstni red — mladinci: Brežice I. 17 točk, Brežice II. 14,5, Vel. Dolina 14, Bizelisko 11, Dobova-11, Cerklje 11, Globoko 5,5. Madinke: Brežice II. 20.5, Brežice I. 16, Dobova 15,5, Cerklje 12, Vel. Dolina 8, Birellsko 7, Globoko 5. O. G. z Medvodami, ko smo prišli v ligo: to sta bili naši prvi točki po izvrstni igri proti favoriziranim gostom in 68:60 zmaga v dramatičnih zadnjih minutah tekme. — Letošnja sezona? — Zanesljivo nazaj v ligo! če pa dobimo trenerja, tedaj ne dvomim, da bomo kaj kmalu v slovenski ligi. Mladinsko moštvo je sposobno, da zaigra v prvi postavi, seveda z nekaj starejšimi igralci. Sp. pri Čatežu, s prodajo barake pa je delo zamrlo. Zdaj se vadijo v streljanju z zračno puško za gradom. Strelska družina Stanka černel-ča iz Brežic šteje 114 članov, videti pa je, da bodo v kratkem pridobili 40 novih članov. To so v glavnem moški od 25 do 40 let, v svojih vrstah pa imajo tudi nekaj- prav dobrih članic. Vadijo v veliki dvorani Doma tTLA, kjer morajo plačati vsak dan za trening 7000 dinarjev. V tovarni pohištva so izdelali tarče s posebno razsvetljavo, katerih so zelo veseli. V okviru te strelske družine delujejo še " podskupine gozdarjev, zadružnikov, ekipa IMV in še druge. Med vaškimi strelci so najbolj delavni v Artičah, Kapelah in Veliki Dolini. S puškami so kar dobro preskrbljeni. Strelci jih dobe na re-verz, po dve zračni puški pa so podarili nekaterim popolnim osnovnim šolam. Tako brežiški strelci kljub slabim pogojem" dosegajo dobre rezultate. P. Strelice m dem žena ¥ Boštar V počastitev dneva žena je občinski strelski odbor Sevnica organiziral v nedeljo, 15. marca, v Bo-štanju okrajno strelsko tekmovanje z zračno puško za ženske. Rezultati: 1. Celje I 913 krogov, 2. Slovenske Konjice (871), 3. Krško (813), 4. Šoštanj (806), 5. Šmarje pri Jelšah (801), 6. Mozirje (782) itd. Razen ekip so tekmovale tudi nekatere posameznice, od katerih je bila najboljša Gerjevičeva iz Brežic, ki je nastreljaia 203 kroge. Po končanem tekmovanju so bile strelke povabljene na kosilo ln kozarček pristnega cvička. Po kosilu so govorili tov. Cokan, podpredsednik okrajnega strelskega odbora Celje, Ankica Spalšak, učiteljica iz Boštanja in Ivan Putnik, sekretar okrajnega strelskega odbora Celje. Objavili so rezultate in sodelujočim podelili spominska Ribnica : Novo mesto 28:24 V prvi prijateljski rokometni tekmi letošnje sezone v, Ribnici ,sta se srečali ekipi domačinov in novomeškega Partizana. Lepo vreme je privabilo na igrišče okrog 200 gledalcev, ki so videli zmago svolega moštva. Tekma je bila borbena. rezultat pa 23:24 za Ribnico, .-r- darila, ki jih je prispevala Tovarna emajlirane posode iz Celja Za razvedrilo je skrbela folklorna skupina boštanjskih mladincev, mladinski pevski zbor pa je zapel nekaj domačih pesmi. V veselem razpoloženju so se strelke zadržale še~na prosti zabavi. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Ivan Novak Sevniške strelke za dan žena TVD Partizan Sevnica je 7. marca organiziral ekipno tekmovanje žensk v streljanju z zračno, puško. Prvo mesto je osvojila ekipa SD LISCA iz Sevnice, drugo mesto SD PARTIZAN iz Sevnice, tretje pa pionirska ekipa SD »DUŠAN KVEDER« iz osnove šole Bo-štanj. Najboljša strelka v občini je Valentina Novak (SD LISCA) z doseženimi 141 krogi v 20 strelih. Kot gost se je tekmovanja^ udeležila tudi ženska ""ekipa SD BRESTANICA, v kateri je Betka Po-rič zadela 149 krogov. IVAN NOVAK Razširidfte domcid Rc''f oiinskS tscUnik DM.VtNJSKI LIST! ■ Ta parola je namenjena graditeljem nove dvorane, ki bo sprejela nič manj kot 12.000 gledalcev. 10 dni pred pričetkom letošnje največje ramiznoteniške -predstave na svetu bo vse nared, vsaj tako vse kaže. V dvorani so namreč že začeli z dokončno opremo za SPENT Vgrajujejo električne semafore, ozvočevalne naprave in osvetljavo. l'ovarna ISKRA bo za sodnike in tehnično službo montirala posebno telefonsko centralo z 20 priključki, za novinarje pa bo opremila številne kabine s telefoni in ostalimi aparati. Po besedah predstavnika gradbene komisije generalke, ki bo" 3. in 4. aprila, ne bo treba preložiti. B Tehnična komisija je pripravila dokončen razpored srečanj, ki ga bodo v kratkem razposlali vsem prijavljenim namiznoteniškim federacijam. Prav tako so določili ekipo tehničnega vodstva, ki bo štela 133 namiznoteniških delavcev iz vseh republik. Novomeška tovarna NOVOTEKS jim bo izdelala modre enotne uniforme. V ekipi bo od Novomeščanov le Ferdo Av-sec, iz Kočevja pa bodo Dušan Oražem, Medan Uranić in Lcvstek. 0 Po najnovejših vesteh bo sodelovalo na SPENTTJ 48 držav. Vse bodo nastopile z moškimi ekipami, 33 pa še z ženskimi. Pri moških posameznikih , bo igralo 255 igralcev, pri ženskah pa 150; nastopilo bo še 122 moških dvojic, 66 ženskih- dvojic in 143 mešanih dvojic Nastopilo bo tudi 33 veteranov. Skupno bo torej prišlo v Ljubljano 543 udeležencev: rekord s prvenstva v Pragi je preseženi Prvenstvo bosta prenašali Ev-rovizija in Intervizija, seveda pa ne bodo prikrajšani tudi jugoslovanski televizijski gledalci. B Za tekmovanje novinarjev se je prijavilo 22 igralcev iz 9 držav. Dosedanji prvak je znani zagrebški igralec Zdenko Uzorinac. B Za odgovorno delo na SPENTU bo pripravljenih 150 sodnikov, ki so bili izbrani na tečajih in sodniških preizkušnjah. Vrhovni sodnik bo Dragica Vladarski iz Novega Sada, njena namestnika pa Dušan Oražem iz Kočevja in Mladen Šolar iz Zagreba. tU Jugoslovane bodo letos zastopali: Marković, Korpa, Vecko, Šur-bek. Hibud (uradna ekipa SFRJ), Teran, Gazić, Roth, Stipančič, Os-managlć, štencl, Zazvić, čordaš, Kern, Tome in Tr.rina. Dekleta bodo zastopale Pirčeva, Aničeva, Ječmenica ln Lučićeva, kot posameznice na še Zrimcc. Stojšić, Ni-kolić. Roth, Krali, Resler, Kokalj, Petrač, Ars'r.nagić. Krajzeli, Kur-tović in Vukosavljev. Prireditelj ima namreč pravico prijaviti po 16 igralcev in igralk. FRENK MIKEC -J- vJ St. 11 (782) DOLENJSKI LISI V TEM ^EDNU, TO ZAIJIMA! Petek, 1!) marca — Jože Sobota, 20. marca — Igor Nedelja, 21. marca — Benedikt Ponedeljek. 22. marca — Vasilij Torek, 23. marca — Slava • Sreda, 24. marca — Simon Četrtek. 25 marca — Minka Ob izgubi drage žene in mame ANTONIJE ERJAVEC iz Stranske vasi se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji daro vali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo za darovane v nce poslovni enoti MERCATOR, IMV, NOVOTEKSU, Rehabilitaciji in validov ter ZB iz Novega mesta ter vsem sosedom, ki so ji stali ob strani v času njene bolezni. Žalujoči: mož, sinova Tone in Miha z ženo, hčerke Mici, Ančka. Štefka' z možem in malo Irenco ter ostalo sorodstvo. Ob prerani izgubi našega dragega moža. očeta in starega očeta JANE7A ŠTRAVSA, cestarja iz Gabrja pri Novem mestu, se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, Gasilskemu društvu -Gabrje. Kolektivu Peka-rije, Komunalnega podjetja in organizaciji ZB Novo mesto; Lepa hvala tov. Luzarju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sin in hčerke •' it nižinami ČESTITKE Dragemu očetu, mami in malemu Jožkotu- iz Dobja, Jožetu iz Orkljevcn