ISSN 0350-5561
za koAM tedna
Pr&eino jasno z (Masito poi^aiio oblačnostjo in pmc^ hladno ba
53 let
Številka 44
četrtek, Z. novembra 200G
Velenje. 31. oktobra • Osrednja slovesnost v Mestni občini Velenje v počastitev dneva reformacije in dueva spomina na mrtve je biia zadnji oktobrski veL-er pri spomeniku Onemele puške. Priigrani je pripravila Knjižnica Velenje v sodelovanju t Občinskim odborom Zveze /druženj borcev, v tyem pa so sodelovali Mív ski pevski zbor Kajuh in mladi recitaKiiji. Slav-
noslni govornik je bil župan Mestne obciiie Velenje Srečko Meh. 4)ba praznika nas, vsak seveda po svr>je, na svoj način, nagovarjala k spoštovanju. K spoštovanju naših prednikov, k sptíštovanju človeka, ljudi. Spoštovali moramo pokojne, tiste, ki so na tem svetu že pustili svoj neizbrisen pečal, in seveda vse tisie, kijih srečujemo v svt>jem življenju. Sočloveka, vsakega
posameznika. Njegovo dostojanstvo, intimo, bil, Ne glede na njegovo prepričanje, poreklo, sposobnosti, ne glede na kar koli, kar nas opredeljuje, kar nas dela različne,« jc mod drugim dejal ter se s spoštovanjem zazrl v zgodovino, v čas, ko je prí)iestaniizen] postavil sloviinsko narodno identiteto na pravo mesto.
■ mZf foto vos
Napoveduiefo nov oblikovalski bum
Na področju industrijskega oblikovanja sodi Gorenje v sam svetovni vrh, zdaj so se povezali s svetovno znanim oblikovalcem Itom Morabitom
Mira Zakosek
Ljubljana. 26. oktobra • V
okviru 20. bienala induslr^skega oblikovanja je Gorenje organiziralo srečanje s svetovno znanim francoskim oblikovalcem Itom Morabitom. znanim po lasmi bla-g(wni zjiamki Ora-Ito. Z njim je napovedalo skupna sodelovanje pri oblikovalskih projektih. Rezultat sodelovanja bo povsem nova linija gospodinjskih aparatov, ki bo dosegljiva širšemu krogu po-
Predsednik uprave Gorenja Franfo Bobinac je na srečanju iz rok ita Moral>ita svečano prevzel mapo s skicami nove linije,
ki bo na trgu že prihodnje leto.
trošnikov v srednje visokem cenovnem razredu. Tržili jih bodo po vsej Hvropi od druge polovice prihodnjega leta dalje.
Ora-lio je prva virtualna bla-govTia/namka. ki joje pri 21 letih zasnoval Ito Morabito, znana pa
jc po tem, da je izdelke oglaševala preko spleta, kot da bi v resnici obstajali. Virtualna blagovna znamka pa je postala resničnost, ko so ljudje po vsem svciu začeli naročati njegove izdelke s spleta. Ora llo, ki v sodelovanju z Gore-
njem vidi združevanje dveh oblikovalskih talentov, je izjavil; »Ko se srečata eden najbolj nadarjenih dizajnetjev in eden največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Kvropi, sie lahko prepričani. da bodo vaši gospodinjski aparati knialu izgledali predz^o do vinski)! Pimosen sein, da danes najavljamo našo skupno kreativno pot. Z Gorenjem, ki je visoko kakovosten proizvajalec gospodinjskih aparatov, se zame začenja vznemirljivo sodelovanje, avantura, ki bo rodila kolekcijo nove klasike /a jutrišnjo kuhinjtî,« S tem Gorenje nadgrajuje svojo ponudbo izvirnih, vrhunsko oblikovanih izdelkov za di^m in krepi svojo blagovno znamko. To ni prvi primer sodelovanja z uspešnimi svetovnimi oblikovalci, med drugim že drugič zeio uspešncj sodelujejo z oiem pa je dobil hne kar jm Joci, TI sli Jod. ki se je v njem pred irilnirideseiimi kli začela učiti ix>slu. se i(a naučila, /w-ieni pa oslala.
Ljudje so z Joco poklepeiali, se ji fxiíotili (in ona njim) in pri njej dobili kaj, če je hlh treba, tudi na zaupanje. Joixi je poznala vse svoje sfrarike, Z imen! in priimki vred. Cuiila je, kakšne volje so. zaznala, kaj jih teti. poznala njihove navade, znala vsakemu izreći kakšno besedo In za vsakega že vnaprej i'e-dela, po kaj je prišel. Kle!)ei je bil zastonj. Tega ni ovijala v oljni papir. Niii ga ni zaračunala. Bila je več kiH majhna špecerijska trgovinica, ki bi se je nekateri zaradi njene pločevinaste potiobe pred časom najraje znebih. I^i je vztrajala. S svojo pločevino in dušo vred. Čeprav je bilo pri Jod marsfki^ dražje kot v super, hiper, maksi in fwdohnih mar-keifli, so ljudje prlhajah. Po malenkosii, (H) nasmeh in po spodbudo.
Ne od enega, ne od drugega in ne od tretjega pa ni mogoče preži\eti^ fnJocajlni je zaračunala .'iamo /mu Kar težko Je bilo gledati zadnje dni. kako je bilo na policah vse manj blaga, kako je na njih zevala praznina. Dolgo se je mučila, na koncu pa popu.'itila. Le se teden dni ho vztrajala. Za dve zaposlenije bilo prometa premalo, za eno samo pa dela preveč.
Drolmarije bodo ljudje te še na.sli drugje^ 7ežko pa bodo .'!kup nosini ra/vqi. ki ga je v predvolilni program umestila SDS. Kot so povedali predstavniki strank NSi in SI .S, predvsem oba predsednika občinskih odborov in kandidata za župana Andrej Kuzmaii ter Herman Arlič. želijo s podporo Francu Sevcrju /a župana MO Velenje »poicgniti voz razvoja Velenja / mrive ločke«. Marko Jeraj, SLS. je pi>udanl. da si želi. da Velenjča-nom ne bi bilo več treba hoditi v Celje in gledali, kaj so naredili, ker bomo imeli kaj pokaz,aii doma. Frauc Sever pa je poudaril, da bodo politično moč, ki jim je bila dodeljena na vohtvah. poskušali združili in uporabiti-
Sosvet za irajnostni razvoj bo ustanovljen ne glede na izid drugega kroga županskih volitev. Sever pravi, da ga laliko usianiwijo preko gospodarstva, društva SaRM ali politike. Najbolj sprejemljiva se mu zdi zadnja možnost. »Sodeč po izjavah vseh strank, ki so dobile mandate v velenjskem mestnem svetu, računamo na podporo 19 svetnikov od
Z enajslimi je bilo to sklenjeno že pred drugim krogom volitev. Novoustanovljeni sosvet ne bo alternativa občinskemu svçtu. Razen. če se bodo v(îlivcl odločili za stagnacijo in ne za razvoj.« je do dal Sever
■ Bojana Špegel
REKLI sa .
Regionalizacija bo pomembna
Takoj po podpisu sporazuma nam je iTanc Sever piv vedal: »Gre za začetek postopka vsega listega. kar smo obljubljali v SDS-ovem predvolilnem programu, da bomo zdruzevali in ne razdruževali. Ustanovili bomo tudi Sosvet za trajnostni razvoj. V njem bomo združevali tako gospo-darsivenike kot mestne svetnike iti civilno družbt). Ib je pomembno, ker je pred nami regionalizacija. Oe bomo stopili skupaj, si bomo lažje izborili taksen status, ki MG Velenje pripada. Sedež regije SASA mora bili v Velenju, kar je lahko priložjiost ludl za nova delovna mesta za mlad. i/obražen kader. S I. januarjem 2007 se začenja tudi možnost črpanja evropskih sredstev. Će ne bomo ZAlružlli vseh sil, ki se zavedajo pomena sodelovanja, bomo pii-ložnosi zamudili in dobili le drobtinice.«
Podpisniki sporazuma Hoaiicijo za razvoj (občinski odbori Nsif SDS in SLS) so fikratí pođprii Franca Severja v drugem
krogu županskih volitev.
Niz prostorskih konferenc
Šo^aru - Občina Šoštanj bo 8. in 10. novembra pripravila tri prostorske konference. Prva. 8. novembra (potekala bo v mali sejni sobi občine, začela se bo ob 14. uri), se nanaša na spremembe In dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje Topol^ice. Predvidene spremembe se nanašajo na gradnjo gasilskega doma in doma krajanov v kraju-
Drugi dve pa bosta potekali 10. novembra. Prva, ob 11. uri, ho namenjena pripravi občinskega lokacijskega načrta za gradnjo bloka 6 Tcrmoelekirarne Šoštanj, skupaj s spremljajočimi objekti; druga pa se bo začela uro za lem, namenjena pa bo lokacijskemu načrtu za izgradnjo hladilnega stolpa in dimnika bloka 6.
■ mkp
Nujna nadaljnja obnova ceste Arja vas-Velenje
Kontičevi amandmaji k proračunu za leto 2007 V odboru za finance niso dobili podpore, z njimi bo poskusil znova v državnem zboru
Mffena Krstič • Ptaninc_
Vftenje - Izubijana - Poslanec Bojan Kontic (SD) je vOdboru za llnance v državnem zboru ptidal tri amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2007, ki pa so v matičnem odboru ostali brez podpore, a jih bo poslanec, kot je piv vedal, v imenu poslanske skupine Socialnih demokratov ponovno vložil v obravnavo v državni zbor.
Rrekonstrukcfja se Je ietos priče/a, nujno pa bi Jo biio nadaljevati.
Predlaga, da se dodatna sredstva (2 milijona evrov) v načrtu razvojnih programov namenijo za nadaljevanje letos pričele rekonstrukcije državne ceste Arja vas-Velenje. ki jo je nujno pos«v dobiti, da bo omogočala boljši pretok vozil. »S lem bo tudi v času do izgradnje tretje razvojne osi omogočen razvoj gospodarstva v Šaleški dolini in izboljšana prometna varnost. Predvsem pa
bi bilo nujno z dodatnimi sredstvi zgradili krožiSče v Vinski Gori in prestaviti avtobusno postajališče v sam kraj, s čimer bi zagot'ivili varnost pei^cem. predvsem šolarjem,« pravi Komič.
Predlagal pa je tudi, da se sredstva v višini 650.000 evrov v načrtu razvojnih programov namenijo za rekonstrukcijo dela cestišča na relaciji Velenje-Polzela. konkretneje Kavče-I.t>žnica, ki je
biio ob gradnji avtoceste dodobra uničeno. »Vlada je začetek rekonstrukcije, vreden dobrih 62.000 evrov, sicer predvidela v letu 2009, po letu 2009 pa v višini 835.000 evrov, a bi bilo glede na stanje pcv trebno k sanaciji pristopiti že v naslednjem pn>račun-skem letu,« ineni. Poslanec Kon-tič pa je s tretjim amandmajem -kot že rečeno, v odboni za finance brez podpore - predlagal se, da se sredstva v višini 1..300,000 evrov v načrtu razvojnih programov namenijo za dokončane preplastitve državne cesie Velenje-Škale z ureditvijo pločnika skozi naselje, vključno z javno razsvetljavo.
Močnikova zamenjala Komadino
Splošna bolnišnica Celje ima novo strokovno direktorico - Ena njenih prednostnih programskih nalog so kadri - Med najpomembnejšimi razvojnimi projekti daje prednost gradnji urgentnega centra
Tatjana Podgoršek
Nova strokovna direklorica Splošne bolnišnice Celje bo naslednja štiri leta mag. Frančiška ŠkrabI Močnik, specialistka interne medicine in predstojnica oddelka bolezni srca in pljuč. Na seja sveta zavoda Splošne holniš-
nicc Celjem pred icdnt)m dni je zanjo glasovalo 13 od 15 članov. Nova stnjkovna direktorica bo mandat nastopila 15. novembra leios. Za omenjeno mesto so prispele tri vloge, med njimi se je prijavil ludi dr. Ratko komadina, ki je mandat strokovnega direktorja zadnjega pol leta opravljal
ki)t vršilec dolžnosti, sicer pa je bil na lem mestu od spomladi leta 2002.
KtH je povedala Skrablova. je njen program zelo pogumen, naravnan razvojno, uresničiti pa ga namerava v s^iima in si telijo se reč tupanskih mest. Tudi na našem oh-močju. Kljuh dnevu varčevanja namreč nekateri niso nič kaj varčevali s hvalo in samohvalo 1er z načrti, kako ho. Manj o politiki, več pa o nujnem močnejšem gospodarskem preboju Slovenije so pred dnevi gowríh v Celju. Ko so. s pred.sednikom Janezom Janšo na cV/w, odprh prvi objekt nastajajočega tehnološkega mesta v Celju. Ob tem niso pozabili poudarili, da ne gre le za ix)mem-ben regijski, ludi drtavni prcýekt, Zato je tudi uvrščen v drtavno razvojno resoiučijo. Ob slavju Jih nt niti preveč nmtilo nerganje nekaterih, da okoh !e nalotlw vse ni povsem čislo, da niso pravoča.\'no dobili vseh soglasij, kf so poirebna. Ob i* veliki h zmagah* take. če so, malenkosti zunemarljivel .'Nekateri pravijo, da so zdaj konàio ludi na širšem celjskem območju s{>oznah vrednost razvtýa podjetij: tako sklejKijo ;kí odločitvi 'Zlatoroga, društva podjetnikov SavinJ.^ke regije, ki se je odločil. da ho nagrajeval najuspešnejša ^jodjelja. Najuspešnejše ne ho pre-jelo le priznanja, ludi dober milijon kol štipendijo za poslovno ozi-nmia {^nijeiniška izaiyrazevanje.
Na malo otjem celjskem območju se Je zadnje dni tudi (vsaj) dvakrat omenjalo ime velenjskega Vegrada. V pozitivnem smi.slu oh dokončanju prvega objekta TehnoiMlisa. v manj svetli /uči v Vojniku, kjer grmi i celjska kmetijska zadruga večji trgovsko'poshvni objekt Odprli naj bi ga te biii zadnji teden prejšnjega meseca, pa ga niso, ker naj hi Ve-grad zamujal z zadnjimi deli. Pa seJe tako otvoritev malo zavlekla. Različne stvari so se dogajale tudi po drugih predelih našega oh-močjo, za nekatere najbolj zanimive na szhodu. Ne toliko zaradi zai>-letov okoli ogrevanja dobršnega dela Rogaške Slatine, bolj zaradi stvari, ki se prepletajo z rtekaleritni tamkajšnjimi drutbami. Tako Je siatinska dnitba GIC (iradnje kupila gradbeno dnitbo Preventa. ena od mariborskih druth /nije napovedala nakup Steklarne Rogaška. Drutbe lorej ki se kljub mnogim ukrepom še ni izvila iz (ezav. Kljub volitvam pa ludi ni za.\ialo delo vlade, parlamenta in raznih državnih organov. Pa smo dobili hip prijaznih davčnih aktov, pa takih, ki zadevajo delavce z mjnitjimi plačami in take. ki so ogroženi. Nekaterim se zdi ČJidno. da se ho delo študento-i- brez naixmiice štelo kot delo na črno, .saj naj bi bili te zdaj po delu na črno v .samem vrhu dr-tav f-Aropske linije^ Ce tudi tu niso evropski birokrati upoštevali napačnih fyodalkov. kot tn/ilo nekateri na.\i uradniki, ko zavrača/o /Kitke EU. da je naša drtava najbolj neupravičeno dodeljev ala tivolske pre-mije. Na kmetijskem področju pa se znova zapleta pri vinogradnikih oziroma o evrop.ski zahievi. da jih Je treba skrčili^ Pri nas smo si tudi glede tega v trikotniku ministrstw - strokovnjaki - vinogradniki dokaj neenotni.
NA5 ČAS iniajt: časoptsna-ziloóiliki le
I2íta|s ùb čiirUlL Cena posameznega Ma je 300 STT (1,25 €) % dásiopri ODV. 23.SÛ ST m n cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1.14 i)y Pri pi^ilu telne (BroĆmne^OH. poll?)«« 1SK, H In rresečm 7 H popust.
Uridntttvft Borts Zakc^k (đir€notL Slane VcA (oďeovornl urednik). MIBna KfstiS-PbnjrK (pomoiïnica urednika), Janez Pissmk. Tal^m PcMSporšeK. Boiana Špegel Wvinaiji). Una Zakoâek (urednica radifa). Janja KoSulalpegel UehnKna {jreijnica), Totnal Oeriak (cAUUmalec) Protaganb: Nina Jug (vot^ja piopagande), Sašo Konečník. Jute Berlfinilc (propagandisls).
Sritž uridr«tV9 le ivnv»: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 202. teltfon 10^ 999
17âÛ.lllalu 103)697 4643.
TRn. Nova LB, Vetenje. 0242&4^020133B54
E-nilb prdss£'nascas5l
Oblkwai^a In graf. prlprm Nai řas
TlâcTlskairai SET Ofl. Naldab: 26.400 l^odov Nanarmnih fotoyall In rokot«» oa «ačuiol
Pc zakcru o DDV je "N^ ćas' uvrcen mvJ pozvoûe inlormaiivnBga znaâafa a kaierese p^aCuj» d»ek po 6.5^ znihni sto^nj. lamo Izide 52 Št&vflk.
AKTUALNO
Kdor želi^ lahko dela
Kdo želi delati, lahko dela - V gradbeništvu, kovinarstvu, prometu, gostinstvu povpraševanje po delavcih večje, kot jih lahko dobijo -Tudi s takimi sejmi, kot je bil zadnji v družbi KLS na Ljubnem, želijo mlade navdušiti za poklice v kovinarstvu
Mitena Krstić • Planine
Cilj rcgisirirano brc^poselnih iVA uradih delo, pa naj ho to Kjerkoli v Sloveniji, bi moral bili /aposliiev. Ta bi morala biti tudi cilj vsakega zaposlovale a. ki sc z brezposelnimi ponekod bolj. po nekod manj uspešno ukvaija.
V Območni slu/bi Velenje je hrezposelnosl končno v upadanju: konec sepiembra je bilo v ses-till uradih za deli), za katere je prislojntj, prijav y enih 6.055 oseb, kar je za d Anke Rode omenjal tudi te, Nespre-jem/jivo se mu zdû da hi tahko izplačilo štipendij dijakom zfimU' jah tAradi di>liodninski/i odhvb. ko pa lahko te - po uradni doli-fífKiti'za pmilce pndokite sami. Kako je s tem v Območni službi i elenje? So bile težake zarodi od' ločb tudi tukaj?
»Bile so, a smo jih skupaj z
Davčnim uradom Velenje že resili. Zahtevane odločbe smo prejeli 2X oktobra; tako bodo vsi dijaki. ki imajo popolne vloge, dobili šiipcndije izplačane 10. no venibra. Za studente pa bo prvo izplačili) 24. novembra, lako koi je bilo predvideno že prej.« Tole »po uradfíi dolžnosti^ je za* nimivtK Vi ste nekatere podatke dolini pridobiti na tak način. Jih dobite i'saj, ko jçjv za (enter za socialno delo? X njim veliko so-delujete že zaradi pomoči, do ka-tere ïo upravič-eni bre^osetni? »S Centrom res veliko sodelu-
/RS/, i)bmočna služj?a Velenje. deluje v šeslih uradih za delo: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Cîradec. Mozirje in Velenje- Tako v okviru zaposlenosti kol brezposelnosti zavzema 7.5-od8totni delež v Sloveniji in se uvršča na fi. mesto med 12 območnimi službam: v Sloveniji.
jemo, z njimi si po uradni dolžnosti tudi izmenjujemo podatke. Pridobivamo pa jih ludi z upravnih enot, kadar polrebujemo p^v datke iz uradnih evidenc.a Lahko zafiotovite. da ljudem ni tieba prenašati raznomznib potr-dU sem in tja?
i»Lahko. Cc pa stranka sama tako želi, potem se s lem strinjamo.«
Izstopajo ženske in mladi
Katera skupina hreq;idslolkov, tu so pa tudi iskalci prve Ziiposlitvo in stari do 26 let. Slednji dve kategoriji lahko skorajda povežemo, saj mladi brez delovnih izkušenj v leni okolju težje dobijo zaposlitev. V celol-nih strukturi brezposelnih je 24 odsliUkov iskalcev prve z-aposlitve in skoraj 30 odsiolkov starih do 26 let, kar je precej.« Kaj ste doslej naprQ\nli za to. da trend naraščanja brezposelnosti ustavite, iHi zoianjšate oziroma po-masa te predvsem skupinam, ki po delíižíi bix'zp/fselnoKti izstopajo? »Iskalci prve zaposlitve in ženske imajo ob drugih pogojih, kijih morajo seveda izpohijevaii. prednost pri vključevanju v programe aktivne politike zaposlovaiya. is-kalcom prve zaposliive pa ponujamo tudi zaposlitev na delovnih meslili, ki sicer ne ustrezajo njihovi poklicni izobrazbi, od njih pa je odvisno, ali jo sprejmejo ali pa iščejo naprej. Nekateri sprejmejo lako zaposliiev. drugi je ne.«
Ix občine Šmortno ob Poki
Cesti v Hudem potoku in v Skornem
Konec prejžtijepi ledna so delavci podjetja V(X* Co Ijc končali rckonsirukcijska dela na 600 metrov dolgefn odsckn ccsic v Hudem potoku. Naložba je vr«ina II milijontiv tolarjev, denar zanjo pa je občina pridobila ua posebnem razpisu vâ lîepovraina sreiisrva. Do dokončne ureditve po mneujii nekaterih najbolj kriíič-nega odseka je tako oslaJo se približno 800 mcirov, ki naj bi jih lokalna skupnost uredila v naslednjih letih.
Krajani Skornega pa so naposlctl dočakali /ačeick ureditve povezovainc ccsie. Letos naj bi opravili nekatera zemeljska dela, predvsem spodnji usiroj, v višini 3 miljonov lolarjev. Ibllko imajo, po hcsetlah šmarSkeya župana Aloj/a Podgorđca. za omenjeno povczavij preilvidcnega denarja v občinskem proračunu.
Igrišče x umetno travo
C cpntv je bila občina uspcsna na razpisu za uretlitev malc^ igriiča z umel nt) travij, velikega 40 x 20 meirov, se izvedbe ni lotila, Po pojasnilu Alojza Podgorska zjto, ker bi morala lokalna skupnost kljub tcnni zanj primaknili 5 milijonov tolarjev, ki pa jih v občinskem proračumi ni imela. Dogovorila pa se je z Nogometno zvezo Slovenije in Špt^rtno l'untlacijo o preložitvi projekta na naslednje leto.
Volitve v VS po konstituiranju novega obHnskega sveta
Na nedavnih lokalnih volitvah volilci in volilkc v občini niso volili tudi predstavnikov v {xlbore 10 vaških skupnosti (VS). Po besedah vjjje svetovalke Alenke Ptxlgor-šek te namreč delujejo kíil ptwvclovaljia telesa in ne kot pravne osebe. Aktivnostim za izvoiilev članov (xlborovse bodo lotili po konstiiiiiranju novega občinskega svela, Clanc bodo imenovali oziroma potrjevali krajani na zbo-
rih krajanov. CXIhore vaških skupnosti naj bi Imenovali v začetku prihodnjega leta. (akral namreč poteče mandat sedanjim članorn odborov,
»Gospodična« je dobila svoj dom
Gospodično so s s/epe^a tira prestavili na zemijisče ob manipulativni plato, kjer bo
tudi ostala.
Tako sc namreč imenuje 92 lei stara lokomotiva iiali-janskc izdelave, ki sojo člani DruStva ljudske lehnikc iz âmartnega ob Paki pred časom lepo uredili, delavci Slt)venskili železnic pa so jo nato iz slepega tira prestavili na de) zemljii^^a ob manipulativni plalo na železniški postaji v Šniartnem ob Paki. lu naj bi la spomenik tehnične kulture ludi ostal. Člani omenjenega dri iS» tva bodo lokomolivo opremili §e z lučmi, postavili ograjo, radi pa bi ji naredili nadslresek.
Da je lokomotiva taksna, kot je danes, so potrebovali 1700 prostovoljnih ur, 1201) kilogramov barv ter 600 kilogramov pločevine.
■Tp
Obstajajo znanja, ki jib brezp^*-selnim najbolj manjka, tista, s katerimi bi bili na trgu dela bolj zanimivi delodajalcem ? «Golovo računalniška znanja, znanje jezJkov, izpili za gradbeno mehanizacijo, izpili C\ D in 1: kategorije, za varjenje in druga zna-nja, ki jih delodajalec razpise za prosto delovno mesio. Na področju računalniških znanj smo doslej napravili preccj. Več kol 1,400 brezposelnih smo /e vključili v program računalniškega opismenjevanja, ki gac ilnancira program Phare,«
Prihodnost je v tehničnih znanjih
Kateri poklici so tisti, ki so najbolj. in kaU^ri tisti, ki so v teh ča» sik najmanj zaposljM? »Najlaže se Z-âposlijtî delavci brez izobrazbe. Pnircb po njili je največ. PtUcm pa šoferji poklici v gradbeništvu, kovinarji Zanje se v lem in v sircem okolju vedno najde zaposli lev. Najtežje pa se najde zaposlitev za ekonomske tehnike, gimtiazijske maturante, poslovne sckretarie. skratka Zii tako imenovane pisarniške poklice,« Pa bi jih lahko našleli nekaj, ki biHlo zanimivi denimo čez pel in čez deset let? Cez pet na V, sU)p-nji, čez deset let na VIÏ, stopnji? ftNa V. stopnji gotovo vsi tehnični poklici, na VII. stopnji pa podobno, poklici s področja tehničnih /nanj.« AH lahko zaposlitveni sejem kovinar^ in stfvjništi'a, ki ste jfa pri'
Strukturna neskladjo
Na tigu dela se kažejo določena sirukturna neskladja. Tako, denimo, v Velenju mod prijavljenimi brezposelnimi izslopajo ženske, iskalci prve zaposlitve in stari nad 26 let. V Mozirju irajřío presežni delavci in siečajniki, stari od 40 do 50 let in uad 50 let» v Slovenj Gradcu pa iskalci prve zaposlitve, trajno presežni delavci in stećaj-niki. stari od 40 do 50 let in nad 50 lei.
pravili v družbi KLS na Ljubnem (v sodelovanji/ s .^(Tin Na sejem smo povabili 53 brezposelnih. Med njimi so bili tudi taki, ki želijo nadaljevati študij. Ti so v družbi ludi navezali slike za opravljanje delovnih praks, možnost so se imeli pozanimali o kasnejših zaposlitvah. Ker se nam to zdi zelo pomembno, ocenjujemo, daje sejem uspel,«
Delo morajo iskati brezposelni sami
Kako »/"avnate« z brezposelnimi? Povejte kaj o tem, kako ixkanje dela za konkretne brezposelne mebe poteka? Prideš, se prijavë ... Kako teče potem naprej? »Preden se izteče mescc, vsakega povabimo na informativni motivacijski seminar, kjer ga s've-tovalci seznanijo s pravicami in obveznostmi ter s lem, kaki^ bodo iskali zaposlitev in kakšna je vloga svetovalcev pri lem. Skupaj s svetovalcem potem izdelata zj-posOtveni načrt. Cîre za nekakkn dogoviïr v obliki pogodbe, ki vsebuje načine, kako bi brezposelna oseba lahko prišla do zaposlitvc. /aposlitveni načrt je potem zavezujoč za obe sirani.« Iskanje dela pa je na ramenih brezposelnih, ne vaših svettmlcev? »Svetovalec svetuje, pomaga in usraeija brezposelne osebe, same aktivnosti pa morajo izkazali
sami iskalci.« Kolikokrat se brezposelni in sve^ toinlec srečata? Je to določeno? i*Nc. Vsak brezposelni ima s svojim svetovalcem določene termine. Nekateri potrebujejt» srečanja večkrat, drugi manjkrai. Vsak teden, ob sredah popoldne, pa imamo termine za nenaročene. Takrat so brezposelnim odprta vrata do vseh svetovalcev.« ,V septembrom ste bili zfih zadíh voljni. Odliv iz bivzposelnifsti je bil večji kot priliv v brezposel' nost. a ste pri tem nakazali, da se uti'ifne te v oktobru trend spet spremeniti. Zakaj in alise je? ».Seveda se je. Oktobra so se v na^e evidence prišli prijavljal dijaki, ki jim je potekel status, in priliv se je povečal. Vendar tudi okttibra l>eležimo preccj poireb po delavcih, tako da se bo v siruk-luri brezposelnost spet rahlo zjii-zala. Naj povem, da smo v devetih niesecili letos zaposlili brezposelnih oseb, kar je skoraj 2 odsiotka vec ktu lani lak Čas. Tiidi odliv iz evidenc iz razJogov, ki ne pomenijo zaposlitve, je kar za enainpolkral večji kol v enakem obdobju lani,« Katera podjetja v tem okolju so n <^vi>čji zaposlovale i? *Tu bi omenila BSIl Nazarje, ki trenutno potrebuje 80 dehivccv. Še vedno teče zaposlovanje v Gí> renju, Clkroju. Vegrad pa delavce išče vse leto.« ,S'e pravi, da tisti, ki bi bil pri' pravljen sprejeti in poprijeti za vsako delo, danes ne bi smel imeti težav?
»/aposliiev zanj sigurno je.« .Se katerem segmentu nakazujejo take težave, da bi lahko pro-izivdel ninv brezposelne, v obliki stečajnikoi' in presežjiih delawev? »Po naših podatkih ne. *
število bolniških še naprej upada
Poleg ostrejših ukrepov ljudje manj v bolniškem staležu tudi zaradi bojazni za izgubo delovnega mesta - Največkrat v bolniški zaradi skeletno mišičnih obolenj in bolezni s področja psihiatrije - V prihodnje pozornost bolnim, ki so v staležu več kot leto dni
Tatjana Foégorétk
Na Območni enoti zavoda /a zdravši veno zavarovanje (ZZ/S) Ravne na Koroškem, kamor sodijo tudi občine Šaleške in /gornje Savinjske doline. že od lela 2002 beležijo upad bolniivkega stalc^^. O tem, razlogih in nadaljnjih ak-livnoslih smo zasiavlli nekaj vprašanj vodji oddelka nadzornih zdravnikov na omenjeni enoti pnmarlju mag. Igorju Korenu. dr. Hied. Nanje je takole odgovoril:
Ali Savinpko-šaieška in kt>-msVffl ív^ýťí i^íopaío glede holfíiš/dh iz/KitfíHhrv v primerjavi s slijvenskini poifivčjernf «Število bolniških izostankov na področju Območne enoic ZZZ% Ravne na Koroškem, kamor sodila omenjeni regiji, še najprej upada. Lela 2002 smo zabeležili 5,11 odsiotni bolniški stalež in je bila območna enoia na drugem mestu med najslabšimi v državi, do leloinjega avgusta pa so izos-lank i zaradi bolniške 4,1 odsiotni, kar je skoraj odstotek manj in smo na četnem oziroma pelem mesiu med najboljšimi. Število bnlniskila lzoslankkumeniacije.» Ce hi to ponazorili z nekaterimi številkami.,.
»... polení naj povem, da je območna cnoia zavoda v letošnjih devetih mesecih izplačala za nad-
Primarij mag. fgw Koren, dn med,
omeslila za čas bolniške 2 milijardi 165 milijonov tolaijcv, karjc 94 odstotkov glede na sprejel finančni plan. Primerjava s slovenskim povprečjem kaže. da jc območna enoia plačala za odsoinosi z dela zaradi bolniške 4 odsloike več kol znaša slovensko povprečje, karjc presenelljivo visoko. Doslej smo bili namreč pod slovenskim povprečjem. V povprečju so bili zavarovanci v omenjenUi regijah v bolniški 50 dni (če nekoliko presenetljiv*), naj smo ljudje bolj ohremenjetii in tudi starejši?
»'itóko bi govi)ril o presenečenju. Manj bolniškega staleža ne beležimo samo na območju naše eoolc. ampak povsod po Sloveniji. Na to zanesljivo vpliva ludi veJika brezposelnost in bojazen za izgubo delovnega mesta. Kajti, socialna varnost je v podjetjih vse manjša.« Zaradi katen/i holezni so zoivro-vanei na področju območne enote zavoda najpogosteje odsotni z dela?
»Prednjačijo skeletno - mišična
obolenja in bolezni, ki sodijo na področje psihiatrije, /nano je, da je poleg celjske regije prav področje naše območne enote po številu samomorov in duševnih obolenj vodilno.«
Se obetajo na tem področju se
kakšni ukivpi?
»»Delali bomo tako, kot smo do siej. Je pa res, da bomo morali več pozornosti nameniti kategoriji sialežuikov nad letom dni, kajti števili) teli narašča- Do konca le-lo.šnjega avgusta smo imeli lakih bolnikov 226. kar je veliko, glede na število aktivnega prebivalstva daleč najvišje v Sl^weniji. Ukrepali bomo tako. da si bomo zdravniki, ki vodimo stalež nad enim letom, bolnike poimensko razdelili, jih klicali na pregled in jih usmerjali v pravo smer.»
Kako pa je s porabo zdravil v ol>-
močni enoti?
»Direktnega vpliva nimamo, ampak jo samo spremljamo, linije Območna ens la 1 lela 19 86 v j a m i vel enjskega Prem o govnika, kjer je delal kol kvalificiran eleklrikar. Koje po več ope^ racijah in zdravljenju spel lahko začel delati, je začel v invalidskem podjelju HTZ. kjer bo delal tudi v prihodnje, saj predsedovanje zvezi ni profesionalna funkcija. ^Delodajalec mi je omogočil izobraževanje. lako sem ob delu pridobil VI. slopnjo strokovne izobrazbe, na visoki sirokovni. torej Vil. siopnji. pa mi la čas manjka se diploma. V IFl'Z-ju opravljam dela komercialista,« je povedal med drugim.
Kol predsednik zveze si br> prizadeval ludi, da bi v Sloveniji čim več občin pridobilo naiiv 'Občina po meri invalidov*. To listino Mestna občina Velenje že ima. ^'Opravljec je bil tudi že nadz<)r. Prav s tem smo na omenjenem pt^dročju dali zgled celi Sloveniji.«
Dragutin Novak: Zotimo si čim več oiićrn po meri Invalidov.^
Podatki kažejo, da smo TIC dobro sprejeli
V desetih letih napisaU več kot 1000 sporočil za javnost, izdali več kot 100 publikacij, organizirali številne prireditve in izobrazili veliko turističnih vodnikov
Velenje - Velenjski Turistično-inforniacijski cenler je bogato zaznamoval deseto obletnico delovanja. 18. oktobra, na dan. ko jc minilo uično desei lei od odprtja 'nC'-a, so v dvorani cenlra Nova pripravili tudi novinarsko konfe-
renco, na kateri so nam predstavili svojo bogalo dejavnost, ki jo mnogi, v to sem prepričana, niti ne poznajo. Tiskovno konferenco so pripravili sredi seminarja z naslovom 'Kako iržimo lurislične produkte', s čimer so tudi la di>
godek povezali s svojim delom.
Će obnovimo le na kratko - v času praznovanja so zaposleni v TlC'-u, ki sodi pod Urad za gf>sp<> darsivo in finance na MO Velenje. odprli razslavo lurističnih spominkov, ki so prispeli na natečaj za izbi)r najlepših sprut Kersič, Franc Glaž^r in Anton Košir; v kr^e^-ni skupnosti
v^k; v kr^evni skupnosti Staro Velenje: Benjamin Slrozak, Oiga Aristovnik. Irena Abersek, Mihaela Rogelšek. Janez Mihelec. Marička Berdnik, Maijaž Koželj. Daija Cokan in Jana Kavličnik; v kr^evni skupnosti Šalek: Ladislava Jan. Marija Jelen. Ilija Vasi-Ijevič, Franc Maršnjak, Branko Smagaj, Milodija llaj lovac in Klavdija Potočnik; v krajevni skupnosti ŠentUi: Rt>berl Ocepek. Andrej Vasle. JožcrPečenik, Droš Š taj ner. Valentin Dolink^k. Mirko Vranjek, Ivan Sobočan, Janez Podbt^rnik in Roman Rebernik; v kr^^evni skupnosti Škale - Krasto-vec: Petra Bevc, Peter Blagctin-šek. Anum Tajnsek. Samo Ki)pu-sar, Božidar Ropnik. Janko Arlič. Verica Pogačar. Herman Arlič in Ri)ben Bah; v kr^evni skupnosti Šmartno: Herman Kasesnik, Itod-
Pkštvec: Marian Pusiaiičnik. Marija Novak. Emil Ževart, Martin Prosenjak, Zvonka l.ipnikar. Srečko Ževart in Mitja Borovnik; v krajevni skupnosti Podkraj: Alojz Obu, Bojan Brcar, Anton Meža in Miran Debelak; v krajevni skupnosti Stara vas: Iztok Ravljen, Bih žena Kurež. Miran Mošnik, Mihaela Razborsek, Jurij Terglav. Igor Pečovnik in Marjan Lipo-
vika Krašovec. Jelka Flis, Maksimilijan Arlič, Vlasta Šlajoer. Denis Stem berger in Sanja Kališnik: v kr^evni skupnosti Vinska Gora pa: Darinka Špacapan, Miroslav Jurko, Marko Jovan, Bojan Les-jak, Tomaž Kumer. Stefan O^lir. .Stanislav Videmšek, Dad^ Straus. Rudolť Lemež, Srečko Petek in Danica Rožič,
■ mkp
^^ srečanje s Srečkom Me ton
fouilvarii^vi [[IM S
/ 4. novembra 2006 M
\ \od 10. do 12. ure ^ ^^ j^j ^
I- ^
"županove p^čmke" ,
baloni in Robert Goličnik s harmonikaši! VdblÍBni !
/
M
'•CJ
Od jrede do torka • svet It doaoTlu
Sredaj 25> oktober:
Premier Janez Janša je iia koći Je/ero, ki le/,j v sklopu prolok<»lamela ubjckla Brdo. od-krU ploščo v spomin na dogodke pred 15 leli. Jan^a je v govoru izpostavil predvsem sestanek slovenske viade na Račjem oioku na Brdu aprila Icia 1991. koje po njegovih besedah poslalo jasno, da bo ireba odločitev o osamosvo-
Vzajemna se bo združila z zawaroyainho Adriatic S/ovenîcd.
jitvi ne le uveljavili, lemveč ludi branili.
V Državnem zboru so obravnavali novelo zakona o davku na dodano vrednost, ki naj bi poenoslavil obveznosti zavezancev. Finančni minisier Bajuk je poudaril enega od satiov dosedanjega usklajevanja, in sicer člen, ki zdaj vključuje uporabo nižje davčne stopnje za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje.
Nadzorna sveta zavarovalnic Vzajemna in Adriatic Sloveníca sta prl/^ala zeleno luč za začetek njune združitve.
Četrtek^ 26> oktober:
Poslanci so znova potrdili p redit zakona o minimalni plači, na katerega je državni svet izglasoval veto. ker se svetniki niso strinjali, da po novem dogovor s socialninii partnerji ne hi bil več obvezen. Zasedanje seje nadaljevalo z drugo o bra VI] a vo predloga zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom. Ta predvideva usklajevanje vseb prejemkov na enak način, enkrat letno z rastjo cen živ ljenji ih potrebščin.
Krajani Anihrusa so napovedali morebiten bojkot drugega kroga volitev, in sicer zaradi
"Ce postaviš ven kos mesa in pridejo mačke ter ga pojejo, kdo je kriv-
mačka ali meso," se sprasuje Al Hilali,
pasivnosti pristojnih oblasti pri reševanju težav, povezanih z Romi. Nekateri so namigovali celo. da bi pravico vzeli v svoje roke. Odzval se je notranji minister Dragutin Mate, ki je dejal da policija tega nc more dopuščati, oh morebitnih napovedih incidentov pa se bo po licyska prisotnost tam okrepila.
Najvplivnejši avstralski islamski klerik je rojake blokiral z izjavo, da so ženske brez pokrivala za obraz kot kos odkritegH mesa. Šejk Al I niali jc še dejal, da nekatere ženske s svojim slogom oblačenja in ličenjem spí^dbujajo spolne napade.
Petek, 27. oktober:
Potem ko so se v javnosti pojavili podatki o nemiîkih vojakih, ki so oskrunili trupla v Alga-ni stanu (objavljene so bile fotografije nemških vojakov z lobanjami), je Nemčija svoja veleposlaništva pozvala k okrepitvi varnostnih ukrepov.
V Clichy-sous-Boisu. predmestju Pariza, sc je ob obletnici začetka nasilnih protestov okoli tisoč ljudi udeležilo tihega pohoda. Množica mladili je k t ran s fi^r malo rs k i postaji, v kateri sta zaradi stika z električnem tokom na begu pred i^t^licijf» umrla mladeniča severnoafriškega rodu. položila vence, odkrili pa so
tudi spomenik- Veliko udeležencev je nosilo transparente ali majice s sloganom ^^Umrla sta zastonj«, s čimer so želeli opozorili, da se težke razmere za življenje v predmestjih v zadnjem ieiu niso izboljšale.
M.
Minilo je leto dni od nasilnih izgredov mladine v Franciji.
Iran je kljub mednarodnemu prilisku začel novo serijo programa poskusnega pridobivanja obogatenega urana. Strokovnjaki so zagnali novo mrežo 164 centrifug, ki naj bi dopolnile obstoječo tnrežo 16X centrifug» s pomočjo katerih jc Iran že februaija pridobil majhno količino obogatenega urana, ki naj bi ga uporabljal v civilne namene.
Na Brdu je potekala regionalna konferenca notranjih ministrov o nezakonitih selitvah, organizirani kriminalu in terorizmu, v Državnem zboru pa so se se vednii ukvarjali z zakoni iz davčnega paketa.
Sobota, 28. oktober;_
tr:_Í__—I
Romi so se iz gozda blizu Ambrusa v spremstvu policije vmili na svoje domove, takoj po iijiliovi vrnitvi pa je proti naselju krenila skupina krajanov, ki se z vrniivijcj ne strinja. Ker so jim na pomoč začeli prihajali ludi prebivalci sosednjih vasi, je policija cesto do romskega naselja zaprla.
►t
■h i
Ji
Preiiivalci Ambrusa dokazujejo, da je Imel plakaty kije lansko poletje Rome strašil s Slovenci, prav.
Javnost je mburil ameriški podpredsednik Dick Cheney, kije dejal, da postopek, ko ujetniku med z-a s liš a njem potisnejo glavo v vodo, ni mučenje. Najglasneje so sc seveda odzvale skupine, ki se borijo proti mučenju, in liste, ki se zavzemajo za zaščito človekovih pravic.
Papež Benedikt XV]. seje v Vatikanu sešel z irskimi i^kofi. ki so bili priča enim najhujših spi)lnih zlorab v Riinskt)katoliški cerkvi. Dejal je. da spolne zlorabe otrok s strani duhovnikih povzročijo globoke rane, zato je treba narediti vse, da se jih prepreči.
Nedelja^ 29, oktober:_
Veljati je začel pravilnik, ki tovornjakom, težjim od sedem ton In pol. prcpiweduje vožnjo po magistralnih cestah, vzporednih avtocestam. Ministrstvo za promet je pravilnik sprejelo, da bi se zmanjšala hrup in onesnaže-
Tovornjaki bodo morali voziti po avtocestali.
vanje v naseljih ter zagotovila večja varnost na magistralnih cestah- Avt op revo zni ki pravilniku ostro nasprotujejo in napovedujejo zaporo ene izmed cestninskih postaj. Vo/niki trdijo, da bodo stroški prevozov s tem precej višji, slovenske cestnine pa naj bi bile že zdaj za petino dražje kol v sosednjih državah.
V skladu z dogovorom z ministrom Matejem so se ambruški Romi začasno nastanili v postojnskem nastanitvenem centru, kjer pa so z razmerami vse prej kot zadovoljni.
Nedaleč od letališča v nigerijski prestt>lmce Abujs je strmoglavilo letalo s 105 ljudmi na krovu, nesrečo pa je preživelo pet liudi. Letalo je strmoglavilo takoj po vzlelu in se nato vžgalo na koncu letališke steze.
Po več kot mesecu dni seje na kubanski televiziji pojavil voditelj Mdel Castro, ki je tako zanikal govorice o smrti. Video je prikazal Castra. kako se sprehaja brez pomoći, govori po telefonu, bral pa je tudi sobotno izdajo kubanskega ki imu nist i č neg a časopisa C5ranma. Dolgoletni voditelj Kube je pred kamero povedal, da bo njegovo okrevanje dolgo in ne brez tveganj, a da vse pt.Jieka po predvidenem načrtu.
Ponedeljek^ 30, oktober:
vsej Sloveniji je bilo onemogočeno plačevanje s karticami in dvigovanje denarja na bankomatih, kar je povzročilo veliko vroče krvi. Na Bankartu, ki skrbi za sistem, so pojasniti. da je šlo za napako na kosu opreme, ki zavira pretok informacij, /meda ni naslajala le pred bankomati in na bankah (kicr so sc pojavile dolge vrste), lemveč tudi v nakupovalnih centrih, kjer mnogi na zadnjih nakupih pred
iabjcr
perspektiva
Dan pred praznikom so nas razjezili, ko je bilo onemogočena plačevanje s karticami in dvig denaija na bankomatih,
prazniki niso mogli plačati in so morali vsebino celotnih nakupovalnih vozičkov vračali med police-
Rome Í7. Ambrusa. začasno nastanjene v Postojni, je obiskal šolski minister Milan/ver, ki sj je kot nalogo zadal, da bo preveril, v kakšnih pogojili Ri^ni prebivajo. Povedal je. da bo država bo v največ treh tednih poskušala najti trajno rešitev /a namestitev Romov, ki so v Ambrusu žjvcli na vodova rstvenem območju. Poiskala bo lokacijo, kjer ne bodo naslajali st> cialni konflikti in kjer bodo bivalne razmere dostojne. Kje bo to, ni jasno.
V Srbiji so naznanili, da so z 51,6 odstotka glasov potrdili novo ustavo, potem ko seje referenduma udeležila potrebna polovica volilnih upravičencev. Nova srbska ustava med drugim ureja status Kosova, ki ostaja v «okviru Srbije, vendar mu Beograd podeljuje široko avtonomijo, |
Oglašujte na
Dirka
Jure Trampuš
tiahîralnîk so mi oktobra zasula aporo-čila Mestne občim Velenje. Eii dan je zupatt odpri euo cesio, Jriif(i dan se je s\/ikul if pred drugo, zjutraj se je p(tja\/l na prenovi elek' (riive instalacije v osnovni so/l. zvečer pa je v krajewi skuimosti krajanom podeljeval pri-^^^ znanja za zasluge. Odprlo seje krotišče in sa-^^^^^^^ sVfj/.vAv nadstrešek, občina Je dobila
87 novih ^mrkirnih mest. začivela je inisferi' ozna Ks-sena, končala se Je izgradnja čistilne naprave. Frekvenca plarKmkih sporoči/ iz nmuie občine je bila v zadnjih tednih nekajkrat višja kot v zaspanih poletnih mesecih. Ce je sklepati samo po uradnih sporočilih iz velenjskega }napstraia. je bil de/omik župam ze/o naporen. A župan se je potrdi/ in dobro poslori/. Do končne zntu^c mu Je zmoitjkalo kakšnih 500 ^/asov. Krivično bi bilo, da bi za predv(\/i/no hiperakiivmxsi obložili samo yelenjske^a župana. V f jubljani ni bilo veliko bolje. Velja pravilo, da se tudi tukaj še ni nikoli tako j^radilo. kot neposredno pred volih vami, županja pa je či.sui na koncu najho/jse^a soseda preseneti/a s podpi.soni pogodbe o velikem urbani.Kličttem projektu, o projektu stoletja izgradnje potni^e^a centra. Sveži župan nad {Hidpisom ni hi/ ravno navdušen.
Drugod je bi/o podobno. V Kopru so recimo zrasle pa/me. Me.\io je /«ww/ lepše, župan f>a hol/.\i. Kje dru^e so bile občinske ceste prekvalificirane v državne, tako. da so hitreje in lažje dobile novi. črni asfalt.
Nazaj v Ve/enje. pri nas je tudi oni dru%i županski kandidat v ro-kah skrival nekaj aso\. Le nekaj dni pred volitvami je dobil na ob-isk premieru. Če me spomin ne vara, je hil to edini, vsaj uradni, neuradne prepustimo rumetiemu tisku, premierov obisk Velenja in /ijegove bUžnje okolice. Edini po />omha.^tičnem vladnem ohi.'*ku šaleškega bazena. OK, premier sije of^ledal tudi Skok čez kožo. a tam je šlo holj za pnytoko/arno, kot pa kak.sno u.sodno, po membno srečanje. Nekoč je v teh krajih čez kožo skakal je tudi pozabljeni Rop.
Volni čas je čas. ki zameša glavo alt otopi razum. Obljube in otyfh ritve, napadi in obrambe, smehljaji in strgani plakali, žareči kostanji. kupljerd estradtdki, poulična overila in zbor kmečkih žena~ Reklame. .spori. Ges/a, slogani. Debeli program/, prazne besede. S(f-očenja, amaterska argumentacija. Oprane zttstave, /prozorne filave. Vse za g/as in nič za volivce. Kdo je lepši, kdo Je boljši, kdo Je moj in kdo Je tvoj. Zbirka à/stev in pred.sodkov. Na lokalnem niviyu Je vse bližje ljudem, na videz ho/j iskreno, a tudi manj premišljeno. Velikokrat plehko in surovo. Redkeje resnično in obetajoče. Ne vem. ali je boljšo staro, preverjeno k/Juse, ki počasi, a že zaradi inercije vleče voz v pmvo smer, ali pa Je morda bo/jši mladi žrebec. ki .^kače in rezgeia, pokazal pa še ni nič, ker morda tudi nič ne zna. .4 vem tole. Ko se Je pred dvema letoma zgodi/ ve/ik preo/)rai. so /Judje />o ulici raz/agal/. da so zmagm-a/ce volili zato, ker Je napočil čas za nekaj novega, za spremembe in novo energijo. Ne. niso volili^ ker je čas za boljše rešite\, parni svet (iorenja, d. d., je na svojj 4. seji obravnaval in sprejel nerevidirano paraCilo o píislova-nju dru/h<2 Ciorenje. d. d., iii Skupine Cîorenje v prvih devetih me-
secih ieia 2006. Poslovanje jc ocenil kni dobro in v skladu /. načrti.
Cisle prihodke od prodaje so dosegli v višini IK4.7 milijard t(v laijev, so za 4,2 % višji kol v enakem obdobju prelcklega lota in dosegajo 75,7-0 d slot ni dele/, načr-
tovanih a letos. / upoštevanjem priineriiivil) podatkov so doseženi čisti prihodki oú prodaje vi^ji /a skoraj 14 milijard tolarjev, kar p^v meni, da so od lanskih višji /a lidirani čisti poslovni izid so dosegli v višini dobrih treh milijard tolarjev
in presega vrednost primerljivega lanskega i)bdobia /a 1.5 %. kar je 5S.3 % načrtovanega /.a leto 2006. /a 5,5 % so povečali donos na delnico-ta znaša 367 lolarjcv in do sega 77,4 % načrlovanega.
poglejmo še, kako je poslovala krovna družba Cîorenje, d. d. Njeni prihodki so znašali oh koncu devet m esečj a skoraj 121 milijard tolariev in so /a dobrih 10 odstotkov višji kol v enakem obdobju lanskega leia. Cisti prihodki od prodaje niso popolnoma primerljivi z doseženimi v enakem obdobju lanskega leta in z le I nim načrtom /aradi pripojitve odvisne družbe Gorenje Iiîdop, d. o. o. D(v bičck iz poslovanja pred amortizacijo znaša skoraj 8 niilijard tolar-
Proizvajajo tudi v Srbiji
V novi tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu zaposluje Gorenje 330 delavcev, do konca leta pa bodo izdelali 50 tisoč aparatov - Naložba jih je veljala 20 milijonov evrov
Va|je\o, 16. oktobra - I-.den največjih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov Gorenje je svečano odprlo novo tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjcvu. Celotna investicija pn> jekta jc vredna 20 milijonov evrov Prva /.amr/ovalna skrinja je iz tovarne, v kateri je .'^30 z«pos* lenih, prišla 15. septembra. Načrtujejo, da bo do konca leta izdelanih 50.000, v prihodnjem letu pa že 400.000 aparatov pod vsemi blagovnimi znamkami Gorenja za vsa tržišča po svetu. Gorenje z vzpostavitvijo proizvodnje v Srbiji pridobiva slatus lokalnega
«
...iiîi
.'ííiáísř
proizvajalca ter si tako na dolgi rok ustvarja pogoje za ohranitev tržnih deležev. Hkrati je pričelo razvijati širt>ko zasnovan<^ mrežo lokalnih dobaviteljev, [b pomeni, da nova tovarna ne prinaša le neposrednih delovnih mest v tovarni, ampak se odpirajo tudi številna delovna mesta pri dobaviteljih po vsej Srbiji. Slavnostni trak je skupaj s predsedtilkom uprave Gorenja Pranjem Bobiiicem přeřezal srbski minister za ekonomske odnose s tujino Milan Pari\o-die.
Gorenje je avgusta 2004 kupila zemljišče velikosti šestih hektarov v industrijski coni v Valjevu. Gradnjo tovarne hladilmvzamr-zovalne tehnike so začeli 1.
marca 2006. B, septembra pa so jo zaključili. Proizvodnjo posameznih programov uvajajo postopno, tako so 15. septembra začeli izdehîvati zamrzovalne skrinje, čez dober teden dni bodo zagnali šc proizvodnjo programa hladiluivzamrzovalnih aparatov širine 500 mni, januaija 2007 pa linijo širine 540 mm. Gorenje v Valjevu trenutno zaposluje 330 ljudi, število pa se bo v skladu z rastjo obsega proizvt)dnje piisco-p(mia povečevalo do leta 2007.
Poleg proizvodne hale in skladišča je v industrijskem kompleksu površine 27.500 m. integriran še S50 m2 velik sodoben razslavno-prodajni Studio Gorenje, kjer bo na voljo celotna Gorenjeva ponu-
dba opreme za dom, malih in velikih gospodinjskih aparatov, kuhinj, kopalnic, pohištva za dom do zabavne elektronike in topiotnohladilne tehnike. V najsodobnejšem tehnološkem procesu proizvt^dnje, ki je na ravni procesov v matični družbi v Velenju, bo v prvi fazi na proizvodnih linijah izdelanih 840 hJadllno-za-mrzovalnih aparatov na dan, ciljna kapaciteta tovarne do leta 2010 pa je 1 milijon aparatov letno. Aparate bodo proizvajali pod vsemi blagovnimi znamkami Gorenja za vsa tržišča po svetu.
Gorenje je v strateškem načrtu do leta 2010 zastavilo usmeritev, da bo obseg proizvodnih kapaci-let v Sloveniji ohranjalo, rast pa bo generiralo v tujijii. Prvi korak na poti internacionalizacije proizvodnje gospodinjskih aparatov je bil prevzem češkega proizvajalca kuhalnih aparatov Mora Moravia konec leta 2004. Danes že obratuje tudi nova tovarna hladilmv-zamrzovalne tehnike v Valjevu. V letiíšnjein letu bodo v Gorenju izdelali 3.7 milijona gospodinjskih aparatov in ustvarili več kol 1,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Tudi v priitodnje bo Gorenje krepilo svojo prisotnost in tržjie deleže na evropskih tržiščih ter uspešno dosegalo ambiciozno zastavljene cilje.
Brezposelne ženske in mladi na usposabljanju
Kako motivirati brezposelne, da se bodo spoprijeli z izzivi sodobnega časa? Na Invelu so o tej temi pripravili dve delavnici
Veleitje - Podjetje IM'EL, J. o. o., je zasebno podjetje, registrirano za izobraževanje in ptv slovno podjetniško svetovanje. Dejavnost podjetja je izjemno Široka in raznolika. Med drugim se ukvariajo z različnimi oblikami izobraževanja, usposabljanja in svetovanja /n brezposelne osebe, pripravljajo pa tudi programe za učence, dijake in študente...
Konec oktobra Si) pripravili dve zanimivi dclavnici. Za izvedbo so bili izbrani na osnovi javnega naročila Javne agencije RS za poclje}-nišbo in tiije investicije - JAPTÏ. Organizirali so podjetniško uspo-
sabljanje u\ motivacijske delavnice za brezposelne ženske 1er podjetniško usposabljanje za mlade brezposelne od 15 do 26 let. v XO-urni program Podjetniškega usposabljanja za ženske se je vključilo 44 brezposelnih žensk iz različnih krajev Slovenije. V okviru usposabljanja so udeleženke pridobile potrebna podjetniška znanja in znanja s področja človeških virov, s čimer so se usposobile za izvajanje mcne-dženkega poklica. Skupaj s podjetniško svetovalko, moderátorkami programa in predavatelji so
preverile svojo poslovno zamisel in pripravile poslovni načrt. Naj-odločnejše pa bodo svoj samoza-poslitveni projekt tudi realizirale.
v 8(J-umi program pDdje(niškega usposabljaJija za mlade od 15 do 26 leta pa je bilo vključenih 4."^ brez-fK)selnih mladih iz savinjske, zasavske in spcîdtiieposavske regije ter iz jugovzhodne Slovenije. V pnv gramu so pridobili nova podjetniška znanja, nova znanja s piv dročja človeških virov, kimmnika-cijske spretnosti, preverjeno poslovno zamisel, pripravljen poslovni načrt z.a svoj projekt, iiďor-
macije o podpt^niem okolju za p(v djetništvo, i)krepljeno moralo in ludi večjo samozavest. Tudi v okviru usposabljanja la mlade so nekateri udeleženci svoj zaposlitveni projeki realizirali.
Celotno podjetniško usposabljanje je bilo podprto z različnimi metodami, kot so predavanje, izkusi veno-d oživljaj s ko delo v malih skupinah, socialne interakcijske igre. igre vlog, simulacije, individualno s'velovanje pri izdelavi poslovnih tiačrtov, avdio-vizualne predstavitve .,. Vse to pa preverjeno prispeva k razvoju inovativnosti in kreativnosti med udeleženci usposabljanja. Oba projekta je sofinanciral /avod z.a zaposlovanje.
■ bs
jev, kar je za 6,6 % več kol v enakem obdobju leta 2005 in predstavlja 63.y % letnega načrta. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja pa znaša dobro milijardo tolarjev in je z.a 7.8 % višji od čistega poslovnega izida v enakem obdobju lanskega leta.
Uprava Cîorenja je z doseženim zelo zadovoljna, saj jc panoga gospodinjskih aparatov zrela in ponudba presega povpraševanje. Ocenjujejo, da so se za dobre tržne deleže uspešno borili predvsem z i)bIikovno iji tehnično ino vativnimi izdelki. Konkurenčnost pa ohranjajo tudi s povečevanjem storilnosti, delovne učinkovitosti in z visoko rastjo ustvaijene dodane vrednosti.
v strateškem načrtu do leta 2010 so si zastavili, da bodo obseg proizvodnih kapacitet v Slo veniji ohranjali, rast pa generirali v tujini. Prvi korak na poli internacionalizacije proizvodnje gospodinjskih aparatov je bil prevzem češkega proizvajalca kuhalnih aparatov Mora Moravia ko-nec leta 2004. Letos pa so v Valjevu v Srbiji odprli novo tovarno hladilno-zamrzovaine tehnike.
»Uprava Ciorenja je odločena« pravi njen predsednik Iranjt) Bo binac, »da bo Ciorenje v zahtevnih pogojih poskmnjH tudi v prihodnje krepilo svojo prisotnost in ir/Jic deleže ter uspešno doseglo ambiciozno zastavljene cilje v letu 2006. V leiošnjem letu bomo izdelali okrog milijona gospodinjskih aparatov in s tem presegli proizvodne in prodajne načrte. Zato bo potrebno še naprej izvajati hitre in učinkovite rešitve v smeri pridobivanja novih poskw, uvajanja novih izdelkov na trge ter obvladovanja terjatev in zalt^g. Med izzivi, ki bodo pomembno zaznamovali kratkoročno poslovanje. Sla uveljavitev direktive o reciklaži elekironskc in električne opreme in uvedba evra - na oboje se že dalj časa skrbno pripravljajo. Upravo pa čakajo šc konsolidacija lastniške strukture, odločitev o strateških partnersivih oziroma prevzemih manjših proizvajalcev in poleg osnovne razvoj novih dejavnosti, ki izkt)riščajo Ciorenjcve bogate izkušnje, znanje, tehnolo gije in proizv{>dne kapacitete.«
Engrotuš tudi med evropskimi gazelami
Celje - Na najntwejši lestvico 500 evropskih gazel, ki jo je objavil Business Week, se je prvič v zgodovini uvrstilo 10 slovenskih podjetij, med njimi najvišje celjska trgovska družba Engrotuš.
Na izbor so se slovenska podjetja tokrat prijavila prvič, uvrstila pa so se na lestvico na osnovi povečanja števila zaposlenih v triletnem časovnem obdobju. Engrotuš. ki se že ponaša z dvema nazivoma najhitreje rasi o čega slovenskega podjetja /lata gazela, je na lestvici na 30, mcstu.
Lani je družba ustvarila slabih 45.^ milijonov evrov prihodka, za naložbe je tiamenila dobrih 71 milijonov evrov ter zaposlovala 3500 sodelavcev.
mtp
UspossMjanj^ za brezposelne mlade ženske je bilo udeleženkam zelo vsec. Pridobile so
nova znanja in več samozavesti.
Ponovno posebne olafšave za otroke
Mirko Lorger je s pomočjo Sebastjana Apata oblikoval predlog; s katerim bi otrokom, ki jim je potrebna posebna nega in varstvo tudi po dopolnjenem 18. letu, vrnili ukinjene posebne olajšave
v trenutno veljavnem zakonu o dohodnini je prejšnja vladajoča koalicya konec mandata Ropove vlade sprejela spremembo tega zakona, s katero je ukinila posebne olajšave za otroke, ki sia jim potrebna posebna nega In varstvo po dopolnjenem 18. letu starosti. Pred lo spremembo so omenjeno olajšavo lahko uveljavljali starši za otn>ke, ki ptUrebujejo nego in varstvo, ne glede na starost.
'la odločitev je bila po mnenju Mirka Lorgerja iz Velenja nerazumna, saj 6 ni upoštevala dejstva, da gre večinoma za otroke in starše, ki jim je priznana podaljšana roditeljska pravica. Z odvzemom povečane olajšave seje staršem in posledično otrokom socialni položaj bistveni) poslabšal. Starši imamo svt^je otroke radi, so naši, nc glede na njih nega programa vodje PE Energetika je posvečena pDdrua električne enei^ije in premoga, temveč tudi za občane Izredno pontemben 260 MW termoenei^etskl sistem daljinskega ogrevanja in sistem plinifikacij, v okviru katerih lahko realno načrtiuemo odpirajte kvalUelnih delovnih mest za mlade strokovnjake s področja aier-getike.
Vse te strateške vizije, ideine zasnove in razvojni projekti so nastali pri vodstvu PE Energetika v sodelovanju s strokovnimi institucijami in strokovnjaki in so rezultat že vsaj 15-letnega vizionarskega stro!i zo bra/e vaincra dela vse več pozorni)Sti. Do kaz za lo je tuJi prnjeki kakn-vosli. ki ga i/vajajo med prvimi na področju srednjega in višjega strokovnega šolstva v Sloveniji.
Miran Papež. kot)rdinaU)r med» narodnih projektov na SCX je povedal, da so bolj sistemaiičnt) pristopili k ra/voju kakovosli leta 1998. ko sn i/vedli računalniško podprto samoevalvacijn semi-naija pnevmalike. Dodamo pa jih je spodbudilo k bolj načrlnemu delu na leni področju sodelovanje v domačih 1er mednarodnih projektih. »W 7adnjem času smo zelo aklivni v pilotnem projekt Qule, katerega namen jc preizkus spielne aplikacije, izdelava neka-lerib vprašalnikov in izvedba teh v praksi.» V projektu sodeluje šest evropskih dtóv. iz Slovenije pa poloi? solske^a centra se podjetje Pia, prav tako iz Velenja.
»Na SCV želimo biti - in prepri-
Mag. Albin Vrabié
can sem, da smo • dobra šola. Ta pa je lista, iz katere pride udeleženec izobraževanja bolj samozavesten kotiakrai. koje vsu^pil vanjo. V projektu kakovosti je torej v srcdiSću vsega dijak - kupec naših slorilev,« je pojasnil vodja omenjenega projekta na SCV in evropski ekspert na področju
Miran Papež
ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v srednjem šolstvu mag. Albin Vrabic. njegovih besedah poskušajo z različnim: metodami ugotavljali dijaknvo ptJćulje, klimo v razredu, dojemanje pouka. Z računalniško podprtim ati-ke I ira nje m ugotavljajo, kje so moCne in kje šibke ločke profe-
sorjev. »Kn zberemo re/uUaie, hitro vidimo, s cim so in s Cim udeleženci niso zadovoljni.« Med doslej najpogosteje ugotovljenimi pomanjkljivostmi je ta, da prof^ sorji prehitro izrečejo kritiko, pre-ntalokrat pa za dobn; opravljeno delo dijaka pohvalijo. S pogovori poskušamo to popraviti. Ob tem naj poudarim, da v samoevalva-cijo vključimo samo tiste učitelje, ki to želijo. Samtwvalvacija ni namenjena temu. da bi nekomu do kazali nesposobnost, namenjena je i/boljšanju dela v razredu, dela s studenti. Rezultate anketiranja vidi samo učitelj sam. Moram reči, da večina učiteljev na SCV želi delati dobro in odpraviti napake. ki se jih prej sami niti ne zavedajo.«
zagotovilih Albina Vrabiča bodo na ŠCV projekt kakovosti razvijali tudi v prihodnje. Ne sami. s konzorcijem Šolskih centrov se bodo povezali v mrežo /a kakovost - MAK. s projektom Qule pa s širšim evropskim prostorom. Prepričani so, da je znanje in izmenjava izkušenj s predstavljenega področja potrebna na poti do cilja - biti še boljši, bili šola. v kateri se bodo dijaki m študentje dobro počutili in pridobivali aktualna lunkcionalna in kakovostna znanja. Miran Papež pa je še povedal da sn na Željo konzorcija pripravili priročnik o delu skupine za kakovost na Šolskem centru Velenje, Prav je, da dosedanje Izkušnje skupine kol primer dobre prakse predstavijo še drugim slovenskim šolam.
Lokalne novice tudi na Planetu
Če vas zanima, kaj se dogaja doma, lahko lokalne novice spremljate tudi na Mobitelovem Planetu - V projekt vključenih 16 lokalnih medijev, tudi Naš čas, radio Velenje in VTV
Velei\ie - Sodoben način življenja prinaša velike spremembe tudi pri navadah ljudi- Res je, da so novostim bolj naklonjeni mladi, vendar sc starostna meja listih, ki uporabljajo novosti, povezane z vse modernejšo tehnologijo, strmo viša. ludi uporabniki mobilnih telefonov teh že di^lgo ne uporabljamo več le za telefoniranje. Nove generacije mobilni-kov namreč ponujajo vse več, temu pa se prilagajajo ludi operaterji. Tako je Mobiielov Planet pred dobriji] mesecem dni uvedel novost, v kateri sodeluje tudi naša medijska iiiša. Naš čas in Radio Velenje, iz našega okolja pa tudi vrv. Danes vam jo podrobneje predstavljamo.
Uvedli so namreč lokalne novice. kijih lahko spremljate, če imate dovolj dt)ber mobilni aparat. Roberi Gorjanc, vodja prtv jekla lokalnih novic na Mobitelovem Planetu, nam je povedal; »Projekt lokalne novice je zaživel 22. septembra, torej v času pred lokalnimi volitvami, ko smo želeli dali še poseben poudarek lokalnim vsebinam. V projektu sodeluje 16 lokalnih in regionalnih medijev, in to skorajda z vseh koncev Slovenije. Sodelujejo liskáni 1er elektronski mediji in tudi televi/jje. Vse novice, kijih objavljajo partnerski mediji v svojih medijih, lahko v zel<) kratkem času že spremljale na mobilnem portalu. Ce vas slučajno ni doma aii ste jih morda zamudili, si jih preprosto ogledale s pí^ močjo mobilnega telefona.«
Ideja, da no vosi uvedejo na Mobitelovem Planetu, se je rodila (udi zato. ker se način našega vljenja precej spreminja. «Imamo poplavo medijev, poleg klasičnih se pojavljajo številni no^, način
čajo ŠG hitreje prenosne hitrosti, Telefim mora imeti vsaj GPRS podatkovne vsebine, ki omogočajo kvaliteten dosti)p. se bi;oVHl eden največjih arhitektov slovenske nit)clerne Oloii (îaspari iii velja zh kullurni spomenik, kmalu ne bo več sprv minjal na gr^dbi^čc. Ne od zuaaj in ne v notranjosti, kjer sr -i
- ■ ' " ___--.........
« % » ^ ♦ ! » • • ♦ V I ř 4
— if ' "'M I
Akultumcija in glasbeni učinek
Matjaž Salej
Pojem evropske ii!a:ihefte Iradidje. miizfciraiija. i)elja in nenazadnje ^lashenezu izabruzevanju m le poplašil evropskih obrazcev glasbenih praks v n/inu/lb stofeljifi. ampak Je fiu/l preobrazi! tradicionalno gluúo evropskih in priovropskih kuUur. Jo aknlutriral (akuhuradjaje v wn smislu glasbena prilagodliev kuUumemu okolju) in jo k danes siaplja v zahodno glaslxi. To Je razlog, da Je zahodnjakom vzhodna in neevropska glasba vse zanintivejša. Skozi glasbeno akuluiradjo lahko recimo dane^ razumemo rar-ličnezmli in fHHfvrslt različnih glasbenih stilov. Via okvir lahko slrpíwio ludi pq/av iiirbojàlka, ki se Je prenesel iz najrazHćntdših okoliških vplimv in se nu h\oJ nadn zlil z rilnticnimi vzorci popularne glasbe, plesne, ljudske, disko in še kakšne v pravo brezob-hàio glasbeno gmoto.
Na drugi Sirani lahko v Slovenci spremljamo primere sodobnih glasbenih praks ludi skozi ronw/ ljudske glasbe, ki so Jo privzeli popularni Awd slovenske glasbene same • tem ob glasbenem ti-vljenju pomem nekaj ludi kullurna gla.sbena iradicija, od izvajalcev nKka do tiunidnozahavne glasbe {Predin. Kreslin...). /? vzoKi se prentišajo v univerzalne eino zasedlkř (Kulice. Brina, Ka-talena ...I ki imzemajo fxyleg naših ludi luje glasl>ene vzorce (Terrafolk. Jara Raja.,.). Pa vendar Je za sodobni glasbeni razvoj takšna glasbena akultun/cija osredffjo tema glasbenega dogaja-t\ja, ko glasbe pi^vzame vse mogoče glasbene vzorce in Jih siaplja z domadmi glasbenimi (>raksami Pri lem {mhaja do vnosa noskih glasbenih eletneniov. lehnik. inširnmeniov. stilov 1er s lem tvorl)e ^dmge godbei. To se dogaja praktidio v vseh zvrsteh in na vseh kvalitetnih ran/eh. i>a naj gre sa visoko, nizko, insirumeuialno ali vokalno glasbo... (i/asbena akt d iu racija Je opravila s'ivcge in lo počela tudi i* prihodnosti. In lo tako. da bo imlušalcem inotno servirati prav \rse vrste glasbo In od vsepovsod, zapakirano v njim bližnje vzorce ter z odtenkom individualnega glaslurnega okusa za vsakogar.
Avstrij.^ki sociolog Blaukop/je bil mnenja, da iz lakšne glaslwne akuituraci/e luliko izhajata le dve posledici: takšna akulluradja. ki fielie v obuhotufýe in tmzroCi izgubademo. domače, noter, ri te/n še za zvr.isoval glasbo • »Čredo v gaiopu* danes zna ie marsikakšen svetovni prvak iz bH-inje in daljne okolice na frajlonarco bolje zaigrali, ampak s takšnim olič.uikom in zanosom, kot Jo Je Delčnjak. pa verjetno nihče!
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospot/injste^
PoU03/ 898 17 50
107,8 MHz
R/I\OOJQKO lOG M^Z/^tD^
Glasbene novičke
Na Našem času tudi oblikujemo
Pred nami jc Ic šc dobrih Dseni tednov in stopili bomo v novo leto. Pravzaprav si v naši redakciji /cl o želimo pni/ničnega razpoloženi h. saj nas predv4)lilno že moćno utruja. Se dober leden. pa bi> tudi 10 minilo. Seveda žc načrtujemo novoleiJKi praznovar^je na Titovem irgu. a dokončno ga bomo z vodsivom občine lahko dogovorili scle po volitvah.
lati. teksle nato lektorirati, jih opremili s «likovnim materialom, naio vse skupaj oblikovati in oddati v tiskamo. Almanah hi radi poslnli med vas se pred prazniki
Seveda pa pripravljamo v teh zadnjih tednih leta še veliko zanimivega. Naprej bomo spremljali drugi krog županskih volitev. začeJi z akcijo Naj osehnosi leta in seveda pripravili še tri praznične priloge Našega časa in številne praznične txldaje Radia Velenje. Zelo /ap(islena bosta v prihodnjih dneh naša oblikovalca (Janja Ko^ta Špegel in Tomaž (ieršak). Poleg obsežnega
Upamo, da bo takrat kakšen ansambel §e prost.
Almanah že naslaja, V našo redakcijo »priha-jajíK kupi izpolnjenih vprašalnikov, veliko je ludi elektronske pošte. Hvala vsem. ki ste tako a/urni. vse, ki nam šc nisie odgovorili pa šc enkrat naprošamo, da storite to čini prej. Saj veste, čaka nas veliko dela. Vprai^alnikc je treba obde-
a I m a •
naha bosta lïblikovala šc razne koledarčke in drugo propagandno gradivo, ki nam ga boste zaupali. Naj vas spomnimo. ái se na Našem času ukvarjamuve(lali trojni promocijski koncert vTri)ovljahobiz-idu nov^a albuma Volk. Koncerti so prestavljeni na pomladni čas, laibsch pa bodo 24. novembra kljub temu nastopili v Londonu
MELODROM
Skupina je tik pred izdajo svoje nove plošče z nastavom The Guide. Z nje smo že lahko slišali pesem Counting Davs, v teh dneh pa bodo začeli predvajati njihov novi videospot Marching On A ûk)be. ki ga je režira! priznani slovenski režiser Sašo Podgoiiek.
WERNER
Te dni prihaja na radijske postaje njegov novi singl z naslovom Mala je dala, ki bo uvod v nov aÍ-bum Werner 20(17. Tudi novo pesem zaznamujejo turbo ritmi, Wernerju pa se je pri snemanju pridriBils eta najboljših jodlark v Sloveniji, Brigrta Doric.
BRIGUA ŠUIER
Čez nekaj tednov bo czšel prvenec Bngite Šuler z nasbvom Do zore. Nd albumu bo poleg duelĐV z Wer-nerjem tudi nekaj no^h skladb. Id jihje zanjo napisal prav slednji Trenutno aktualia je skladba Kamrca.
NUŠA DERENDA
Po krajšem premoru se vrača z novo avtorsko ekipo in novim sin-glom To je ljubezen. Glasba in aranžma sta dek) producenta fia-aya, besedilo pa je napisal Anion. Z novo ekipo Nula Oerenda pripravlja tudi material za ploščo, Id bo predvidoma izšla v prvi polovici prihodniega lota.
Inmate v
Mladinskem centru
Vsoboto 4. novembra ho v Mladinskem ccnlru Velenje nastopiJa domača thrash/dealli skupina In-male. Zasedba, ki deluje približno leu> in pol, se je že kar dobro uveljavila /. energičnimi nastopi in zanimivim repertoarjem. Njihov najpomembnejši nastop dosiej je bil nastop na letošnjem Meial Campu 2006, zagotovili pa so si ludi drugo mesto na državnem tekmovanju rock skupia v l.endavi. Izkupiček sobotnega koncerta bo skupina Inmaie namenila snemanju prvcnca. ki se
ho začelo letos v Ijubljanskem studiu Metro pri producentu Tatu Purusha. Poles Inmate hosta v sobolo v Mladinskem centru nastopili i^e zasedbi l.asi Day il in Toy Maker, koncert pa se bo pričel ob 21. urL
Novi album Norah iones
Newyorská glasbenica Norah Jones, katere kariera seje bliskovito povzpela kvišku ob izidu njenega debiiantskega albuma Comc Away With Me leta 2002. bo konec januarja pri založbi Blue Note objavila nov studijski album z naslovom Not Too Laie.
27-letna pevka in pianistka, sicer liči znanega indijskega mojstra sitarja Ra-vija Shankarja, je tokrat V!;ch irinajst pesmi napisala sama. Dejala je. da
so nekatere izmed njenih novih pesmi sicer precej mračne in ci-nične, kljub temu pa iz njih veje kanček upanja. To ht na Češkem. Naj spomnimo, da so samo v pred-pnidaji vprvem tednu od izida albuma Avantura na Češkem prodali preko 3000 primerkov, vsi dosedanji albumi Karme pa so lam dosegli dvojno platinasto naklado.
Ostali brez kitarista
Sredi ameriškega dela svetovne turneje ponovno obujenih Duran Duran je skupino zapustil kitarist Andy Taylor. Skupma je aa svojj spleini strani objavila izjavo za javnost, v kateri napoveduje, da se bo turneja kljub Taylorjevemu odhodu nadaljevala, na mesto kitarista pa bo vskočil Don Brown, ki je v preteklosti že nastopal z Lito-nom Johnom. I.ia* mom Gallagher-jeni in Sugababes. Zadnji koncert čaka skupino 11. novembra, naio pa se bodo zaprli v snemalni studio in že naslednje leto izdali nov album pri katerem naj bi sodelovala celo Justin Trn-berlake in producent Timbaland
Rod s starimi uspešnicami
R»No, povej nam ti. Če ze tisti, ki so pred prvim krogom delali raziskave, kdo bo župan v Velenju, niso prav zračunali, kdo bo?« so spraševalii Vedeže-valka je gledala v kroglo, metala karte in nekaj na tiho godrnjala. Glasno tudi ona ni rekla nobene!
Bomba^ bum!
Osnovnošolska učileljicH Tina Mschcr je na steno v ^oli pripel« sporočilo Bomba, huin«, s katerim jc Želela (in uspela) presiraSiii ucence in ućh lelje sole. Kaj ločno je po skušala doseči, ni znano, prav lako kot nI /nano, ali sojo k potezi napeljali neposlušni učenci ali /drahe v /bomici. Policija jo ućileljico aretirala, vendar pa je bila la dan kasneje spoznana /a nedolžno in bila izpuščena. 36-leina učiteljica je irenulno na po gojnem izpustu in se soli ter ravnatelju. na katerega jc bila grožnja naslovljena, ne sme približati. Nadzorniku za pogojni izpust se mora javljali enkrai tedensko, decembra pa jo čaka nova obravnava na sodisču.
Zadovoljni Grki
Cirki $0 le dni zelo zadow^ljni in piiiiosni. saj se Hvropska unija uradno strinja, daje ouzo, pijača z okusom janeža, ekskluzivno grški izdelek. »To pomeni da niiiče zunaj (irčlje ne sme delati ouza. kaj ^ele, da bi ga tako poimenoval. Samo Grčija ima pravico delati te pijače in uporabljali inje ouzo,« je povedal neki grški uradnik. Ponosni (irki so leta 2004. koje pdn)bnej^e raziskave na tem področju sicer ovira dejsivo, da ljudje zaradi sramu nočejo priznati. da trpijo za to posebno obliko nespečnosti. Veliko medicinskih strokovnjakov namreč vidi seksom-
nio kot različico hoje v spanju -razlika je le la. da so «(cksomniaki iijeti v nekem prehodnem stajiju med budnostjo in spanjem. Prav tako v spanju ne hodijo, ampak
raje ostanejo v postcîji. Seksom-nia ni smrtno nevarna, najpogostejše negativne posledice pa so ležave v razmerju s panneijem, čeprav seksomniaki najpogosteje osvajajo prav te. Trpeči pravijo, da jih najbolj moli to. da se ne morejo nadzirati. Zdravila za bolezen še niso iznašli.
Prihodnje leto naj se poroči!
Vodje bolgarskega nogometnega kJuba Liteks Loveč so svtv jemu napadalcu ukazali, naj se v naslednjem letu poroči. Odgovorni namreč upajo, da se bo nogometaš v zakonu umiril in nehal povzročati težave. Nogometaš je namreč že zdaj znan zaradi številnih ate-rie, težave pa si je nakopal tudi na tekmi proti klubu Rod o pa Smo-Ijan. ko je navijačem z jezno in pomenljivo geslo pokazal, kaj si misli o njih. Ker sicer velja za enega ključnih igralcev bolgarske reprezentance za mlajše od 21 let, ujegove šefe skrbi, da bo zašel v le večje težave. 19-lelni športnik je odgitvoril: »Sprejel sem njihov ukaz in obljubljam, da ga bom izvršil. Moji šeti imajo pravico, da lo zahtevajo, saj poznajo moj temperament, Od mene hočejo samo to. da bi svoje misli usmeril izključno na nogomet. In mogoče
malo na zakori.« Ćeprav mu vodstvo kluba ni ukazalo, s kom naj se poroči, pa zaradi lega ai prav nič zaskrbljen: »Poročil se bom s svojim trenutnim dekletom, ki je zelo pametna in dobra. Mislim, da je ona. ne glede na mojo preteklost, Ženska mojega življenja. Vem, da sem slab ťaiU. zelo slab. a se hočem spremeniti. Za svoj 20. rojstni dan hočem bili poro čen.«^ Kaj o vsem tem pravi njegova izbranka, ni znano.
Muzej vodke
V Rusiji Si^ odprli niuz.ej, posvečen vodki v katerem je razstavy«^ nili več kot 50 tisoč sîeklenic tega ruskega narodnega ponosa. Na
na Stotine Rusov umre zaradi uživanja tako pridobljene vodke, ki jo prodajaj<3 na črnem trgu.
Nova hitra hrana
Neki Američan se je domislil nove hiîre hrane z imenom ocvrta kola. s katero je že zaslovel (in obogatel). Ce jo želite pripravili sami. zmešajte sirup z okusom ki> kakole z jagodnim sirupom in svežimi jagodami in zmes nato ocv-riie. Ocvrie kroglice, ki spominjajo !îa majline krote, nato posln;žete v skodelici, se prej pa vse skupaj okrasite s stepeno smetano, potřesete s cimetom in sladkoijem. dodate malo koka koli nega sirupa in na vrh položite češnjo.
Američan je v 24 dneh prodal
ogled so tudi steklenice vodke, ki so nastale pred več kot dvesio leti. v posebni zbirki pa so se spomnili umrlih na podmornici K-19. Fina od dvoran je posvečena spominu na hude čase v nekdanji Sovjelski zvezi, ko so številni Rusi težave reševali prav s pijan če vanjetn. I Ipra-vnik muzeja obiskovalcem ponuja tudi pi)kui^njo desetih različnih vrst vodke in zagotavlja, da nobena od ujili ni destilirana na nezakonit način. Vsako leto namreč
kar tisoč primerkov svojega izuma, čeprav ta sploh ni tako poceni. Una ocvrta kola namreč stane 4 dolarje in pol, kar je skoraj 840 tolarjev. Seje pa odločil, da s'voje stvaritve ne bo zaščitil s patentom: »Zadovoljen sem s tem, da sera jaz listi, ki jo je izumil in upam, da bo moja kola vedno najboljša.« Gonzalesu je dal uspeh tjcvrle kole dal navdih, tako da že ustvarja ludi ocvrti sprajt in ocvrto dietna kokakolo. za liste, ki imaji^ ležave s prekomerno telesno težo.
I
(Z&znltD
&
Dan spomina
Počastili smo dan spomina xia mrtve. Enim je res le ta dan dan spomina na pre minule. Nekaterim še ta dan ne!
Nazaj
Ne glede na to, ali so oa volitvah zmagali levi, desni ali oni na sredi, povsod smo se pomaknili nazaj. Za eno uro!
Brez
podražitve
Mnogi pri nas zagotavljajo, da se ob pre hodu na plačevanje z evri stvari res ne bodo podražile. Celo manj denaifa bomo za vse dobrine odšteli!
Gobe
Tistim, ki se za odsotnost od doma navadno radi i^vaijajo, da so šli v gozd po gobe, je šel letos zaradi slabe letine gob še ta izgovor po gobe!
V prednosti
Nekateri pravijo, da je v Velenju pred drugim volilnim krogom za župana v prednosti Sever. Saj je z Vinske Gore, volitve pa bodo za Martinovo.
Dvoumno
Pri posameznikih se sliši dokaj dvoumno, če se hvalijo, da imajo težko bučo!
Praznik
31. oktober je pri nas še vedno dan varčevala, zadnji čas je ta dan celo državni praz^ nik in dela prost dan. A ne zaradi varčevalca, čeprav se nam ga na državni in osebni ravni veliko obeta!
Cvetice
Zaradi rož slišimo po raznih koncih Velenja res prave cvetke!
Hires
Matej Lahovnik je odstopil z mesta podpredsednika stranke LDS. To je res. Ni pa menda res, da zato, ker bo preveč obremenjen z delom v velenjskem občinskem svetu!
UUDJE
Center - porok za nadaljnji obstoj in razvoj zadruge
Kmetijska zadruga Šaleška dolina bogatejša za sodoben poslovno-trgovski center - Pod skupno streho poleg zadružne trgovine in uprave prihodnje leto še kmetijski svetovalci In gozdarji ter enota Deželne banke - Manj odkupa, več trgovske dejavnosti
TatjaM PoégoràBk
Metteče pri Sosranjii, 27. oktobra - Kmetijska /adru^H Ša-Itíi^ka dolina je v MeileOah pri taoju zgradila sodoben irgovsko-poslovni ccnlcr. Pt>slcj bo oskrba kmetov 7. rcproniaicrialoni in drugimi i/dclki, pifirchnimi za sodobno kmetovanje, kije bila na območju občine Šoštanj, preccj boljša. Naložbo so načrtt nam je v pogovoru dejal Ivo
Ivo Drevje izročil ček V višini 500 tisoč tolarjev ravnateljici Osnovne šole Šoštanj Majdi Završnih Puc za nakup računalniške opreme ter za Izvedbo projekta Dobro jutro
jal}olko.
Na otvoritveni slovesnosti seje zbralo veliko ljudi, trak pa so prerezali ŠoŠtanjski župan Milan Kopušarf direktor zadruge Ivo Orev in predsednik zadruge Jože Ročnik.
Drev, so letošnji poslovni rezultati zadruge nadpovprečni in pričakujejo, da bodo takštii tudi v priliod-nje. /a zdaj ustvarijo 50 odstotkov celotnega prihodka z odkupom kmetijskih proizvodov, ."^5 odstotkov jim prinese lrg(wska dejavnost, ki jo nameravajo v prihodnje še okrepiti. 15 odstotkov pa zaslužijo s prodajo lastnih goiovih izdelkov in s storitvami s kmetijske mehanizjicijo. Čeprav naj bi bil v prihodnje odkup manjši, načrtujejo, da h(îdo odkupili od kmetov vse tržne viške. In kakt) naj hi uresničili cilj bili med prvimi petimi najuspešnejšimi zadrugami v Slo veniji? '►Vizija zadruge je jasna. Z dvema milijardama tolarjev pnv meta, ki ga inianio trenutno, bo na trgu tczko obstati. Zato gremo v povezt>vanje in prevzeme zadrug ter nadaljnjo širitev trgovsko prodajne verige.«
Pred iztekom uradnega dela otvoritvene sli)Vcsnosti so nekaterim zaslužnim za naložbo podelili priznanja. Med prejemniki ni bilo Drevovega predhodnika Marjana Jakoba, ki bi si - po mnenju nekaterih - tega zaslužil. Ptnnemhne pridiîbitve zadruge se bodo spomitijali tudi učenci soš-tanjske osnovne šole, ki so ob tej priložnosti prejeli ček v vrednosti 500 tisoč tolarjev kot donatorski prispevek nakup računalniške opreme. Ravnateljica šole Vlajda Završnik Ptic je povedala, da bodo poleg tega del denarja namenili še za izvajanje projekta, ki ga pripravljajo skupaj z zadrugo -Dobro jutro jabolko.
Slovesnost so sklenili s tradicionalnim srečanjem kmetov - članov Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
Heroj Gašper že prevozen
Zaradi celovite prenove je bilo treba Cesto heroja Gašperja zapreti za ves promet - Nov pločnik; obnovljena kanalizacija, vodovod in obcestna razsvetljava
Milena Krstič - Planine
Sošlanj • /.C ko so v Šoštanju začeli gradili novo ^olo. so načrtív vali celovito prenovo Ceste heroja (jašpcrja. Po njej hodi v šolo
in iz nje veliko otrok, v<îdi pa tudi do vrtca. Ker ob njej ni bilo pločnika. ga je bilo treba zgraditi in s tem otrokom ter drugim uporabnikom zagotoviti večjo varnost.
ludi ta pot bo, tako kot ««tale šolske poti, opremljena z rumenimi metulji, ki bt^do označevali varno šolsko pot. Deta. ki so poleg izgradnje pločnika in nove asfaltne prevleke zajemala tudi celovito i^h-novo kanalizacije in vodovoda pod njo ter obcestne razsvetljave, s»») rODA; U fiPfWAC
EVO • 7T 2AIŠ
KDOA: U CPRHDW Mitfonni • Sony KOOA U CfPACM Kln^non • Iwno no4 obolo KODA: V 6?A0rA Turbo AngeU • Jot soni so KOOAi U CPHWHS Siridhini • PlKiiko KODAl LI
AtOTRlk Hormoni in • Kdo Irhi
KODA; U Cf HHGP
Tho Ooon • Li^Kl My Htv
KOOAi U epf DAT
OlSvof 9rogojovic • Cotorwo
KCQAi U JOWOfJ
6njrb lorli(«y • Criey
KODA: U CFHSťTF
Jo topimo ćiVjI, on«?
KOOA: U ODOHJH
V
i
'"H'JiS
Zgodbe iz šolskega nahrbtnika
Piše: Marjan Maňnéek
Petletka (io)
Nekoč je v rnzred stopil izolski upravitelj in dejal: «Pionirji, ali vcsie, kakšen je na§ gospodarski načrt?«
»NcecU smo so oglasili koi eden.
»! tja! Nas gospodarski naćrl je lak, Oa morajo kmetje pridelali več hrano In v/rcditi več ^.ivlnc, da bodo delavcem la/je dajali kruh, mleko in meso. Po drugi strani pa bodo dclavci hitreje gradili tovarne in v njih Izdelovali orodje, ki ga kmetje potrebujejo pri delu. /ato moramo delali vsi. itjdi vi, pionirji!«
»Ali hoDK) mi gradili tovarne?« je vprašal Grobinov Mihec z Ve-iniika. ki je mislil da jc na^a parna žaga z dimnikom ze t{>-varna.
»Ne. lepček! Vi se boste pridno uclli. da boste nekoć znali delati vse. kar zahteva naSa peiletka!«
»Kdo pa je ta petleika, tovariš?« je vprašala IVankova C\ctka, ki je mislila, da je to neke vrste kleika za kokoši, ki kropajo.
»I [ja! Petletka!« jc ponovil upravitelj, daje pridobil Oas za razmislek, kako naj otrokom obrazloži la vclenačrt našega gospodarstva. »Petletka je tak pelletni uacrl, ki ga morale vsi imeli radi. Prinesel nam bo veliko lovarn ležke industrije. veliko traktorjev, zadružnih domov, zeleziiiskih pfi>g in 'dt> mov igre in dela'. Ko bo minila prva pellelka, bomo pričeli drugo petletko, morda šesilctko ali deseiletko. V končni fazi bo
lik
Imel sem svo/ načrt dela,
naša država i/ zaostale agrarne in na polfevdalne dežele poslala ena industrijsko najbolj razvitih držav na svetu!«
»AJI bomo pionirji resimeh svoj vlak?« je vprašal Prcskarjev Ladki), kije imel strica pri partizanih in je o tem nekaj slišal.
»Da! Okoli Ljubljane bo lekla pionirska železnica, ki jo bodo upravljali pionirji. Še večji projekt pa bo izgradnja prekopa Dona va-Tisa-Do nava - ta bo omogočil namakanje celotne Vojvodine, ki bo tako poslala največja žitnica svetal«
Upravitelj je se naprei sanjal o nacrilh našega gospodarstva, na koncu pa povsem nepričakovano vprašal: «Ste naredili svoj osebni načrt dela?«
Seveda! Vsak odred, vsaka čela, vsaka desetina, da celo vsak pionirje moral imeti svoj načrt dela. Tovarlšica je ptivedala. da je na-čri našega razreda tak, da bi do devetindvajsetega nove m bra znali množiti, do Hiovcga mj-stnega dneva pa deliti. Ce bí>mo načrt presegli, bomo smeli takoj pisali tovarišu Titu. novico pa obesili mdi na šolski stenčas.
Moj osebni načrt mi je pomagala sestaviti mama. Naredila sva ga izko, da je bil okrašen z rožicami in da je izgledalo, kol bi dva ptička nosila tablo z napisom: »Načn dela.
Dtipoldne: ob 7. uri - vstajanje, umivanje, zajtrk; od 8. do 10. ure - učenje: od 10. do 11. ure - risanje in igranje:
od 11- do 12. ure - nabiranje irave za zajce, nošenje drv v kuhinji) in kosilo.
Popoldne: od 1. do 4. ure -pouk v soli:
od 4. do 6. ure - pisanje domače nali>ge: txJ 6. do 7. ure - po mleko; ob 7.00 - večerja, umivanje nog in zob, čitanje v postelji in spanje.
Drugi dan sera stopil k slenčasu in pogledal, če je tam kaj o planu. Res je pisalo: Takoj prvi dan šole napravile načrt, kako se boste učili. kaki> bosle pomagali tudi to varišem, kajti domovina vas potrebuje vse. Jože Poifv, miiiisier za pnjsveio. /.raven je bila nalepljena pesmica, v kateri se črni k/^s pogo vaija s Cicibanom: »Kos predragi, dober dan, veš mogoče, kaj je plan?« •O ven3, načrt z.a gnezdeče, to v mojem planu delo je
»Eksplozija veselja in glasov ...«
V nedeljo, 29. oktobra 2006. je župnija sv. Martina v Velenju praznovala v veselju In prešernem razpoloženju. Škof Stres jim je blagoslovil čudovite orgle zavidljivih mer in zmožnosti, ki jih je postavila delavnica Skrabl iz Rifgaske Slatine. Ko so pred meseci mojstri pričeti montažo 1370 piščali (največja tehta 50 kg In meri 4 m), so verniki zjîiajevali z glavo in sc čudili nad lisoč in eno podrobnostjo sestave.
vanja začela obračali v veselje.
Priprave na slovesnost so bile dolge in inienzivne. Cerkev so spet krasile slovesne kile, ki so dív polnjcvale umetniško oblikovane cvetne aranžmaje. Župnijska zbora sta za ne^Ieljsko slovesnost pripravila noviteto na Dunaju živečega Slovenca Avgusta Ipavca. Ta je v obsežni maši združil otroški in odrasli zbor. solista, orgle in ljudsko petje. Skladateljeva želja je bila, da bi verniki pri maši
Solista Mojca Uitenc in Igor Clru-ber sta s ležJcimi vstopi poudaijala masne dele: Ijaša in Ambrož pa sta z zahtevno orgelsko spremljavo odlično dopolnjevala zbore. Pri ljudskem petju je pomagal zbor župnije bi. Antona Martina Slomška, njihovo medsebojno sodelovanje pa jc lahko vzor drugim župnijam.
Blagoslov novih orgel so izkoristili za zahvalo oi^anistom. Njihovega deleža pri bogoslužju se ne da Izmeriti, cvei In škofov stisk roke sta bila le simbolična izraza hvaležnosti.
Praznovanje se je nadaljevalo pred cerkvijo, kjer so mladi in skavti ponujali pijačo In pecivo iz.
Na sobo mi p reds la vil vi orgel so izginili šc zadnji dvomi. Prisotni so izvajalca nagradili z dolgim aplavzom, Cîlasovne zmogljivosti orgel je predstavil maestro Marjan Potočnik, mlada orglavca Tiaša Lešnik in Ambrož K va rtič pa glasbo za božanje duše. Ko je solist na trobenti Marko Ncwak zaigral še 'le Deum. so se pričako-
zaslutili sodelovanje Cerkve na zemlji in v nebesih. Pevci so njegovo željo uresničili. Prepletajoči glasovi in orgelska glasba jc napolnila prostor iu duše. Brez popolne usklajenosti treh zborovodkinj. Germane Marš, prof. Vanje Go vek In prof. Katje Cirubcr, bi ne bilo -eksplozije veselja i a glasov«, kot je čuiil škof Stres in prisotni,
domačih kuhinj prizadevnih žup-Ijank. Živahno razpravljanje in veselje sla bila vidni znamenji do živetega pri sveti maši.
Kraljica glasbil je v Velenju predana služenju. Tako ali drugače Síí St ^ del ova li mnogi. »Bog poplačaj« naj velja vsem. še posebno pa župniku, msgr. Mariiauu Kuku.
■ Milena H.
»Glasneje, prosim!«
Seminar za harfo pri prof. Širin Pancaroglu iz istambulske Akademije za glasbo je navdušil profesorico in udeleženke
Bc^'afta Špegel
Velerye - Harfa je nežen inšlru-meni. ki je med mladimi glasbeniki vse boli popularen. Vsaj v Slo veniji. Dalibor Bernatović. predsednik Društva harfistov Slovenije in pnifesor harfe na velenjski glasbeni šoli, nam je povedal, da jeprav njihovo društvo pripravilo petdnevni seminar za harfo. Ljubeznivo so jim priskočili na po moč v velenjski glasbeni šoli, kjer so jim ponudili prostore za izvedbo seminarja, za kar so hvaležni ravnalclju prof. Borisu Štihu. Seminarje potekal prejšiíji teden, v soboto pa smí) se v velenjski glasbeni ^oli oglasili tudi mi.
Zanimivo je, da profesor Berna-tovič, sicer Mariborčan, pravi, da so v velenjski glasbeni šoli zagotovo najboljši pogoji za delo v Sloveniji, meni pa tudi, da je to ena od irch najboljših glasbenih Šol za harfo v livropi. Na seminarju je 24 dijakinj in študent harfe nova znanja pridobivalo pod vodstvom priznane profesorice iz istambulske Akademije za glasbo prof. Širin Pancaroglu. In kdo je la znana harfislka? Dali-bor Bernatovič nam je povedal: »-Med harllsii je Širin znano eminentno ime. Študirala je v Švici, magistrirala v Ameriki, igrala pa jc na vseh večjih svetovnih glasbenih odrih. Spoznal sem jo pred časom na enem od njenib koncertov. Ko sem jo povabil v Slovenko, je l<ï z navdušenjem sprejela in sedaj je lu.«
Udeleženke glasbenega izobraževanja so bile stare od 1.^ let pa tudi preko 20 let. torej so se na seminar prijavile tako dijakinje ko: šludenike harfe iz Slovenije. Hrvaške in Avstrije. In kako je delo potekalo? »Udeleženke so pripravile določen program, ki smo ga profesorici poslali, še preden je prišla. Dekleta so la program izvajala prod njo, ona pa jim je svetovala pri tehniki, dinamiki, kako kaj lažje zaigrali, kaj je lepše ... Odpirala jim je obzorja in pomagala premagovati težave, na katere naletijo pri igranju. Odziv na razpis za la sembiar je bij fanlas-tičen» to je eden najbolje obiskanih seminarjev v Hvropl-«
Odlična harfistka Širin Pancaroglu pri delu z eno od 24 udeleženk mednarodnega seminarja za harfo na odru velenjske
glasbene šole
»Nivo znanja je zelo visok«
Pogovarjali pa smo se tudi s Širin Pancaroglu. ki smo jo kljub temu, da nam je nekaj o nieni karieri povedal naš prvi sogcjvomik, vseeno povprašali tudi lo. Prijazno nam je odgovorila: »Večino svoje kariere ustvarjam v Turčiji, kjer sem se tudi začela učili harfo. Šiu-dirala sem sicer v Ameriki, takoj praj nihče takrat v Turčiji ni poučeval harfe, razen mo jega učitelja, ki pa se je vmes upokojil /ato sem začela konceniraii in ljudi navdušila tudi za harfi>. Plk blika moje igranje lepo sprejema. Hkrati pa sem začela poučevali harfo na naši akademiji za glasbo. Ob tem še vediKJ vehk<^ potujem in igram tudi po Evropi. Srečna sem^ ker so moji rojaki harfo tako lepo začeli sprejemali. Pri nas sla do bro poznana klavir in violina, naj-bolj popularna pa je kitara. A se-
daj laliko ?Ji rečem, da so navdušeni tudi nad harfo.«
Povedala nam je. da je prvič v Sloveniji, igrala pa je v Beogradu in Skopju, lani in predlani. Na vprašanje, kaj nam lahko p^Tve o znanju udeleženk scminaija v Velenju, pa nam je odgovorila: i.ahko rečem, daje njihovo znanje zelo dobro. Niste velika država, vendar sem slišala, da imate 18 študentov liarfe, kar je krasno. Vseh 24 udeležencev v seminarju ima veliko znanja, zelo so zainteresirani. Zanimivo se mi zdi. da jib na seminarju spremljajo tudi njihovi profcsoiji, lo je zame pravo presenečenje. Ponavadi prolcsorji ne obiskujejo ur drugih profesorjev. Tu pa so vsi tako odprti, učeči se.« Zanimivo pa mi je bilo, ko sem liho spremljala delo profesorice z eno od dijaitiaj, da je ugotavljala, da Slovenci ne upajo igrali glasno. Pravzaprav je bila ta ugotovitev zanimiva tudi profesorici Širin Pancaroglu. ■
O nastanku in pomenu Rdečega križa
V torek. 17, oktobra, jc v prosio rih Muzeja Velenje Šaleško muzejsko in zgodovinsko drui»ivo pripravilo prvo predavanje po poletnem predahu. Predavanje je pripravil Jože Medved, Velenjčan, človek, kaierega pot je ze več kot pet desetletij lcsj]o povezana z delovanjem organizacije Rdečega križa, lidini nosilec medalje Henryja Dunanla v Sloveniji in letošnji dobitnik jubilejnega priznanja Rdečega križa Slovenije nam je predstavil nastanek in pomen Rdečega križa v svetu. Skozi pripcwed o delovanju pobudnika ideje o ponmči sočlo veku Henryja Dunanla, ki seje po rodila ob vojnih grozoiah v bitki pri Solferinu leta 1859 seje prepletala pripoved o razvoju mednarodnega humanitarnega prava kot le-melju delovanja te mednarodne or-ganizacjie in o razvoju slovenskega Rdečega križa, ki letos praznuje
pomemben jubilej - 140 lei deU)va-oja na Slovenskem. Že leta so se namreč na Kranjskem zbrala dekleta in žene ter osnovale drusivi) i imenom »Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom lervdovam in otrokom padlih vojakov«. Ustanovno leto druživa, ki je leta 1902 skupaj z nekaj let mlaj-
šim moi^kim drušivtmi začelo delo vali pť^d imenom Rdeči kiiž Slovenije, štejemo kol začetek deltjvanja (Organizacije Rdečoga križa na naših tleh.
1^140 lei je veliko in Rdeči križ je dolg niz ljudi in hotenja na poti v njegovo prihodnost. Kri rdeči Zgodovino, samo politiki ne mt-devajo. Morda, nekoč, bodo rdeče samo §e zarje in rože,« so besede, s katero je slavnostno akademijo, ki je v počastitev jubileja potekala 20. sepiembra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. zaključil voditelj prireditve Pavle Ravnohrib. V upanju, da se bodo sanje nekoč uresničile, smo Zaključili več kot uro dolgo druženje. Vredno je bilo (kljub obsežnim jesenskim opravilom) z.ausia-viti korak.
■ Mateja Medved^ foto: Blaž Verttič
VI PIŠETE
hopísniki (»aroČAjo
Gorelo je na Livadi
Se ena gasilska vaja, tokrat na osnovni šoli Livada - Delo dobro zastavljeno in opravljeno
Velenje - Piejsn.io sreUo ob 10.15 dopolOne jc prišla do namišljenega požara v kcmiciii ucUnid OŠ livada. Pri Icm sla se poškodovali dve osebi, po/ar pa je grozil, da se bo razširil po vsem objekîu. Po klicu na 112 sti hiii aktivirani gasilci K'iD Skale iii POD Velenje 1er enoic civilne zaščite mesine občino Velenje, (iasilci so i/vedJI luHranje napade, s kalerinii so rešili poškodovane in pogasili požar 1er s pomočjo aviomohllskc lesive i/vedli rešcvnnje iz drugega nadstropja. eiioic C/ pa so postavile iolor. kjer je cnola prve pomoči oskrbela ponesrečene.
Na vaji je sodelovalo 16 gasilcev s štirim: vonli, 10 pripadnikov
Učenci OS Livada so med vajo na so/i spoznaii tudi delo in opremo gasilceVf reševalcev fn
Civilne zaščite. To je bila tudi zanje dobra izkušnja.
eiioi C/ MOV (skavli in enota prve pomoči) 1er oddelek ZiR MOV /. dvema svojima vo/.iloma. Namen vaje jc bilK izvedba evakuacije vseh .^50 oin)k in 50 /:apos-lenih. prikaz reševanja in gašenja, prika/ gasilske lehnike in nenazadnje tudi druženje. Po kcmčani
vaji so sodelujoči olrokom pokazali vo/ila in opremo, način nude-nja prve pomoči, izvedli pa so tudi gasilsko tekmovaîije in prikazali gašenje začetnih požarov s pomočjo gasilnik nuja gozd v jesenskem času. pripravila razstavo. Medtem ko je dišalo iz gospodinjske učilnice, kjer so sošolci pripravljali jabolčni in bučni zavilek, je poskušala skupina »strašil« i/ raziičnih naravnih pripomočkov narediti čim lepše strašilo. Tretja skupina pa je pod budnim očesom gobarja .fožeta Lekšeta pripravila zanimivo in ogleda vredno raz-siavo gob, kt>stanja in drugih je-
senskih plod set dni, loli ko bolj osrečevala.
Na drugem posnelku. poslald nam gaje Simona Iršić. je Andrej«, ki v rokah dr/i
kar 1.000 gramov težkega jurčka. V okolici Šoštanja ga je našel njen ari
Debelost
Joj, kako kp. Ven napel //? okroglih ličk! Se malo, iaoto še niald Kno tličko ca mamico, eno za oCka. t^no za ...
/gotiba. ki sc pagostn začenja žcvzgodnjeinoirostvu- Voiroka vnaiíHiiK) napačen vzorec prehra-lijevanja, uaîncmo in porusinu) mu obrambne reflekse in rodili smo novega debeluba, Koliko česa in kaj bomo pojedli? Ali bomo vsak dao dovolj aktivni? To so kasneje pogoste dileriK nase svobodne odločitve. Človek se začne redili zaradi različnih razkv ijov. Veliko vlogo /j fiastanek de-belosii imajo dednosi, presnovni procesi, družbeno-^ospodarskc razmere, psihologi, razlogi, pomanjkanje gibaiija, neurejena in neredna prehrana. Zlasli neg i banje pavzroèa poraRl debeloRli, poslabšanje shdkorne bolezni in razvoj ateroslen)7c, vzroke šie^nl-nih bole/Jii sodobnega Časa, ki se pogodilo končajo tragično, tudi s prezgodnjo imajo.
Raziskave kažejo, da je možnost. da je delež debelosti pri oirocih, od katerih je eden od siaršev debe,, okoli 4(J do 50 odstotkov, pri katerih sla debela oba. pa vrednosti nihajo okoli 80 %. Pri siarsili z normalno telesno težo je debciili le 10 odstotkov otrok. Na debelost otrok lahko v veliki meri vplivajo način življenja in prehranjevalne navade družin.
P(5znamo čve osnovni obliki de-belosii: hipertrofično In hipcrpla-stično. Hipertrofična debelost je najptigostej^a pri odraslih. Je v lesni pcwezavi s presnovo ogljikiv vih hidratov iii maščob. Začne se s povečanim izločanjem inzulina v kri. kar vodi v povečanje maščob v plazmi. Postopno se povečuje velikost masčt^bnih celic, posledica tega pa je povečevanje telesne leže. Povečano Izločevanje inzulina v krvi je tesno povezano s količino vnesenih ogljikovih hidratov in s telesno nedejavn(îStjo. Pri hi per plas lični debelosti je za odvečne kilograme krivo veliko število maščobnih celic. Ta ob« lika debclosil se navadno začne že v zgodnjem otn>§tvu. Običajno jo spremlja tudi hipertrofična de-betosi.
Med puberteto se začnej(^ naša telesa spreminjali. Vse sp^^ membe imajD določen nan\cn. ki je pomagal preživeti človeški vrsti v preteklosti. Mo^ki so morali biti močni in vzdržljivi, da bi lahko lovili divje živali, branili svoje družine in ustvarjali bivalisča. /ato so morali imeli močne kosti in mišice.
Za Ženske ie bilo pomembneje, da so imele lelo, ki je bilo sposobno nosili ctroka. ga normalno rodili in mu polem /agolovltl hrano za prvo, najbolj kritično leto. Pi>treb<)vale so iirtîko medenico, da sla mati in otiok preživela porod, Potrehovaie pa so tudi večje količine maščobnega tkiva, ki je omogočilo preživetje materi in o;roku. Od tu izvira ženski lepotni ideal, kije veljal §e dbna z več kot 50 % beljakovin in maščob. Po priporočilu S/O naj bi uživali ogljlkohidratni tip prehrane s 55-75 % ogljikovih hidra-lov. Premalo pojemo mdi sadja, zelenjave in dielniii vlaken, I.e pri soli močno preiiravanuj. Dnevno porabo bi morali zmanjšali na 1/3 oziroma na ^ g. Ce ob takšni prehrani upoštevamo šc s'abo telesno aktivnost, ki vodi k pozitivni bilanci energije, ni čudno, da smo v povprečje predebeli.
Srčne bolezni in kap so glavni vzroki smrti in llzične nesposobnosti lako pri moških kakor tudi pri ženskah. Predebeli ljudje imajo več možnosti, da imajo: vi-
sîane srce. Če bomo shujšali, bomo to tveganje pomembno zmanjšali.
Žolčni kamni in vsi zapleti, ki jih spremljajo, so pogostejši pri predebelih ljudeh.
Debele ženske Imajo več možnosti. da bodo imele zapleteno nosečnost. Piigostost pojava za-pletov se veča / večanjem UMI. Pretežke ali zeio debele malcre imajo več možnosli za zaplete, ki v kij u čuje j o nosečnostno si a d-korno bt^lezen, porod s carskim rezom in porod zelo velikega dojenčka.
Cii želimo zmanjšati tveganje za prezgodnji razvoj srčnožilnlh biv lezni in dočakati primerno starost, moramo poskrbeti tudi za primerno telesno težo. Rešitev je v ustrezni prehrani in gibanju, najpomembnejša pa jc zavestna odločitev» da želimo bili in ostati zdravi.
telesna teža Indeks telesne mase relativna ogroženost zdravja
PRENIZKA <18.5
MORMALNA 18,5-24,9
ČEZMERNA 25,0-29,9 zvečana
DEBELOST l.razred 30.0-34,9 velika
DEBELOST Zrazred 35,0-39.9 zelo velika
DEBELOST S.razreri >40.0 izjemno velii(a
Indeks telesne mase >25 >30 >35
moški 79,3% 28.6% 5»/.
ženske 714% 34.8% 9.5%
Indeks Mesne mase pri Slovencih po raziskavi CINDI2003
sok krvni ilak, visoko raven holesterola in trigliceridov ter neugodno razmerje med posameznimi holesteroli. Obstaja večje tveganje nastanka bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, bolezni mehuija in okvar sklepov.
/manjšanje teže za 5-10 % bo zmanjšalo tudi možnost, da zbolijo za boleznijo srca ali doživijo možgansko kap. Delovanje srca bo boljše, krvni tlak, raven holesterola in trigliceridov v krvi pa primerni,
/ manjšo telesno težo in več fizične aktivnosti bomo lažje nad-Zijrovali sladkor v krvi. Lahko se celo zgodi, da nam ne bo več treba jemali lolikn zdravil.
Kar nekaj vrst raka je povezanih z debelosijo. Pri ženskah je to rak na maternici, mehurju, jajčnikih» dojkah in črevesu. Debeli moški imajo večjo možjiost, da zbolijo za rakom na debelem črevesju, danki ali prostati. Ni l^e povsem jasno, če je večje tveganje povezano z odvečno ležo ali je posledica masine in visokoka-lorične prehrane,
Teža^'e s spanjem so povezane z debelosijo. Med spanjem lahko močno smrčimo in za knaiostjo. Količino hrane prilagodimo našim dnevnim aktlvm)-silm. preko dneva pa si bomo zagotovili vsaj šiiri obroke. Privoščimo si sadje in zelenjavo ter vsaj liter in pol vt)de ali nesladkajie pijače. Izogibajmo se prigrizkom med obroki, če smo preveč lačni, si privoščimo kos sadja, Ne izpuš-čajmo glavnih obrok{)v. Ne uživajmo hrane stoje, med vožnjo ali med hojo. .lejmo počasi, hrano pa vedno dobro prežvečimo.
Uravnotežena zdrava dieta zagotavlja vzdrževanje idealne telesne mase. pokrivanje energetskih potreb telesa iz polnovrednih ogljikovih hidratov in manj iz maščob, priporočene dnevne odmerke vitaminov in mineralov, kvalitetne beljakovine iu dovolj vlaknin. Običajna slovenska prehrana vsebuje preveč maščob, prečiščenih sladkorjev in moke in premalo zelenjave, sadja in balastnih snovi.
Zmanjševanje telesne teže. po domače hujšanje, je nekaj, s čimer se večina ljudi srečuje vsak dan. Modeme so različne diete, pnjgrami hiijš^tnja, oblačila za ptv lenje in električni pripomočki.
t
Od
C/)
I
Ob poplavi reklam pa pogosto pozabljamo, da telesno gibanje in športne dejavnosti pripomorejtj k urejanju energijskega ravnovesja in s tem k odpravljanju številnih neljubih spremljajočih dejavnikov debelosti.
Z gibanjem porabimo kalorije, ki smo jih v telo vnesli s hrano. Ciibanje prispeva k izgubi maščob ter veča zmogljivost srca in dihal. To ima velik ptjmen pri vzdrževanju telesne teže.
Redna in uslre/na telesna aktivnost dovoljuje uživanje večje količine hrane, ne da bi pri tem porasla telesna leža. Bistvo je v povečani telesni aktivnosti in p(^ve-čari izgubi kalorij, K temu pripomore predvsem aerobna vadba, ki spravi v dejavnost velik del mišične mase. V procesu hujšanja je pomemben daljši lelesni napor, pri katerem so energetski vir prav maščobe. Izbiramo lahko med več dejavnostmi v telovadnici ali na prostem.
Tudi v zvezi z debelosijo velja stara resnica: najprej spoznaj, potem ukrepaj! Cc se odločamo shujšati, se moramo najprej seznanili s tem. zakaj in kako se redimo. Spoznati moramo, katere bolezni nas zaradi debelosti ogrožajo, kako izračunamo svojo primemo težo in kakšna odstopanja so se dopustna. Ko pa se /a hujšanje odločimo, je še kako pomembno vedeli, kako se hujšanja lotili, da bomo osiali zdravi, in kako je mogoče z rednim gibanjem in uravnoteženo prehrano dolgoročno vzdrževati primemo telesno tezo.
Nekateri se bodo odločili za poštenje, ki velja za najstarejšo tera-pevisko metodo. Daues se po vsem svetu posti na tisoče ljudi. Poleg izgube telesne teže bodo dtjsegli tudi očiščenje telesa. Hkrati skušajo povečati fizično vzdržljivost in odpornost proii bolezni ter izboljšati delovanje svojih vitalnih organov.
Pri hujšanju ne obsia^iajo nobeni čudeži. Pametno hujšanje in zdravo nadzorovanje telesne teže vedno zalitevajo spremembo življenjskega sloga in znanje o hrani lerveč telesne aktivnosti oziroma gibanja.
■ Prim. Janez Poles, àr.
međ.'internist
Priprava sestoja za naravno obnovo gozda
s
r^j o
fHj
Veliko ljudi misli, da se g(»zd obnavlja predvsem s sadnjo. Seveda to ni res, V Sloveniji se velika večina gozdov obnovi z naravno na seme ni t vij t) gozdnega drevja, (iovorimo o naravni obnovi go/:da. Le manjši del gozdov moramo zaradi razJičnih vzrokov obnoviti s sadnjo.
Da bi olajšali in pospešili naravno obnovtî gozda, moramo včasih opraviti tudi gozdno gojitveno delo: priprava sestoja za naravno t>bnovo. To delo tipravinu) v sestojih, ki so v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi namenjeni obnovi oziroma pomladitvi gozda, pri tem pa pc^Inilni, grmovni ali zeliščni sloj ovirajo ali preprečujejo vznik in razvoj pt)dmladka.
Tako kot za vsako aktivnost vlaganja v gozdove velja, da revirni gozdar izda za to delo lastniku ustrezno odločbo in na terenu označi območje. na katerem se b coj pa bo ekipa popolna. V klubu trdo delajo, kar dokazuje tudi dejstvo, da so trenirali vse dni med prazniki, kar mora kmalu obrodila-ludi sadove. ■ T/aÍd Re/iar
Jarc srečnejši od Polovšaka
Hit Gorica, Maribor, Publikum in branilec naslova Koper so se uvrstili v polfinale slovenskega pokalnega tekmovanja - Koper šele po enajstmetrovkah boljši od Rudarja
Sredi prejšnjega tedna so igrali čet rî lm a Ine tekme za pokal Her-vis.
Na obeh prvoligaških obračunih so bili boljši gostitelji, Maribor je kar s 4 : O premagal Pri-moije, Publikum pa s :1 Nafto, pa čeprav so Lendavčani povedli z zadetkom Velenjčana Zorana Pavloviča z I : 0. Novogoričani sr> v Murski Soboti z oslabljenim futjštvom zmagali z 2 : 0.
Najbolj razburljivo in zanimivo je bilo v Velenju, kjer so polllna-lisla odločile šele enajsime-tnwke. Srečnejše in natančnejši so bili gosije in zmagali s 6:5. po rednem deluje bil izid 1:1. Oba gola so gledalci videli že v prvih tridesetih minutah. Za domače je
zadel Alen Nikola Rajkovič. za goste pa i ernandes Nilton.
Rudarjev trener Ervin Polovšak se je po prvenstvenem porazu s Triglavom (11. krog) za nekaj časa odrekel nekalerim igralcem in pomladil moštvo. Tako je pi> stavil na hladno Saša Laloviča. linverja llankica in lilvisa Muha-removica, ker so pač na tekmah pokazali manj, kolje od njiii pričakoval, Na novo priložnost pa čaka tudi mladi Semir Agic. V moštvu zaradi poškodbe kolena ni bilo ludi kapelana Jerneja Javor nik a. Priložnost za igro sta d^v biia komajda 17-ieina Nik Omladlé in Dejan Dzajič, na klopi za rezervne igralcc pa je bil še mlajši. 16-lelni Ajiel Omerovič.
Rudarji so si pn)ii Kopru zaigrali zelo samozavestno in motivirano. Na trenutke so bili celo boljši nasprotnik in po priložnostih bi si zaslužili zmago te5r uvrstitev med štiri v tem tekmovanju. Džajić je imel celo priložnost večera. V 100. minuti je pobegnil gt^stujočim obrambnim igralcem, vratar lîrmiu liasič pa je s skrajnimi napori spremenil njen lei in namesto v mreži je končala /unaj igrišča. Ker ludi podaljških (2-krat po 15 minul) ni bil znan pol-linalist, Si) sledili streli z enajstih metrov,
Ciledaici hodijo na tekme, da vidijo /jTiago. Redko pa se zgodi, kol seje pn tej lekmi. Čeprav so domači izpadli iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja, so jih na koncu za resinčno zelo zavzeto igro nagradili z močnim ploskanjem. »»Pred tekmo smo t>bljubili, da se bomo borili kol levi. Tako je ludi bilo. Zmaga so odločile ludi večje izkušnje gostujočih prvoligaških igralcev in naša ncspre-Uiost pred gostujočim vratar-
jem,« je dejal po lekmi kar malce potrt Polo vsa k.
Rudar ostal na osmem mestu_
cr__—I
Nogometaši Rudarja so po do bri igri v pokalni tekmi s Koprom odšli Zelo motivirani na prvenstveno gostovanje v Konjice. »Če bodo ^ralci igrali tako zavzeto, kol so v pokalu, polem ne smem<3 iz^^ubili,« je pred lem tekmo napovedal trener Hrvin Polovšak.
Njegova želja oziroma napoved se je uresničila. Vseeno pa po lekmi ni bil povsem zadovoljen, ker paè enako kot domači nogometaši tudi gostje niso ntîbenkral zatresli mreže. »Šc vedno težko zadevamo. Moštvo je pomlajeno, loda iz ickme v tekme bolj izkušeno. Pričakujem, da se bo igralcem vendarie kmalu odprlo. Upa,m, da se bo to zgodilo že v /agOorju in da ne bodo tako ne-i/jiajdljivi pred nasprolniktwinii vrali, kol so bili v Konjicah,« V Zagorju zaradi rumeoib karlonov ne v moštvu Aleša Jeseničnika, zato bo od začetka zaigral Denis Cirbić-
Prva zmaga v 2. DOL
Odbojkarice Kajuha Šoštanja so v soboto v Kočevju zabeležile prvo zmago v letošnjem prvenstvu, torej prvo zmagfî v drugi ligi. Proti ekipi /OK Kočevje so slavile s : I. Prvi niz so sicer dobile go slile Ijicc, v nadaljevanju pa so šošianjske odbojkarice prikazale dobro igro in prepričljivo osvojile naslednje tri nize ter se zasluženo veselile prve zmage. S temi tremi točkami so se povzpele na 9. mesto prvenstvene lestvice. V si> boto se bo prvenstvo nadaljevala Odbojkarice Kajuha Ši»štanja se bodo v domači dvorani OŠ Šoštanj pomerile z ekipo Ucom Tabora, edino ekipo, kJ v lelošnjem prvenslvu dti sedaj še ni osvojila točke. Srečanje se bo pnčeio ob IK. uri.
I Tjs&a RehsT
v
Po ostrem boju boljša Crna
v soboto so v lokalnem derbiju J. miv ške odbojkarske lige v C'rni na Koroškeni domači odbojkaiji po pciih nizih v izjemno napetem obračunu ugnali igralce Šoštanja Topolšice. V izenačenem boju so prvi povedli igralci Pariiz-ana Črne. ki so gladko dobili prvi niz (na 15), s podo-bn Ijili z osvojeno točko. SošlanjCani so sicer zadržali tretje mesto na lestvici, vendar imajo ekipe, ki jim sledijo, mari) odigranih tekem.
Prvenstvo se nadaljuje že v soboto, ko se bodo odbojkarji Šoštanja Top(»lšicc ob 19. uri v domači dvorani pomerili z ekipo I loč.
■ TJasd R^har
Lepenatka
Za tokraini cilj smo si pohod-niki pri Klubu upokojencev Ciorc-nje izbrali 1425 m visoko goro Lepenatko. Običajno jo planinci povezujejo z vy.ponom na Veliki Rogatec. I.epenaika se lepo vidi tudi iz Velenja, zalo nas je njena kopasla oblika s koničaslim vrhom in travnatimi pobočji premamila, da smo jo določili za sa-niostojen obisk. Zaradi velikega števila prijavljenih (skoraj 50) smo se odločili, da nas v globoko dolino Kanolščice popeljeta dva manjša avtobusa. V veselem razpoloženju smo se podali na pot pri prvem razpadajočem mlinu. Po eni uri hoje smo prišli iz gozda na jaso, kjer stoji skromna cerkev sv. Lenarta. Cerkev obdaja veriga, ki prestavlja magični krog. namreč kdor stopi v območje kroga, bo obvarovan vsega
zla. Pn krajšem počil ku in okrep-čilu smo nadaljevali pot. Do sedla Kal (1285 m) je bila pot strma, za nekatere s slabšo kondicijo skííraj preležka. Ko pa snjo priih na travnato pobočje \xpc-natke. smo skorai tekmovali, kdo
bo prvi (ïsvojil s soncem obsijani vrh. Po krepki malici in obveznem foiograHranju smo se veseli in zadovoljni napotili proti Zgornjemu Spehu. najvišji kmetiji na tem področju. Pol navzdiO ni bila lahka predvsem za siarejše po-
hodnike in tiste, ki imajo kakršnekoli težave s koleni. Vendar nas je bodrila misel, da smo nekaj naredili za svojo telesno kondicijo in preživeli čudovit sončen dan v planinah in med prijatelji.
■ R.B.
NA KRATKO
Vedno boliši rezultati skokalcev SSK Velenje
Roben lltgoia in Anžc Obreza sta bila s slovenski> re|wczenianco zaključila poletni skltïp pripmv v Zakopanih na Po|jskcn). V Kranju jc bil NoTćičev memorial, na katerem je bil 16., Milan M..
men Oniladič Marjan Jelenko 4S, in Gašper Berloi 49.
Tisti, ki prihajajo za njimi, pa so se pomerili na dr/avnteni prvensivu v Mislinji in sicer v katc|,oriji do 17 let. Klcnii^n Omladič je za zaostal za bronasio metlatio, Gašper Beriot je osvcijil S-, Maijan Jelenko 22.. Mihael Gaber 31, mesto, hlizu toik pa so bili še Žižek, Krajnčan in lližar.
V ekipni lekmi so izvrstno tekmovali skakalci v SSK Velenje v postavil Klemen Omladie, Berloi. Jelenko in <îaber. osvcïiilj so srebrno medaljo. Drug« ekipa v postavi /iga Oniladic. tbmaž /ižek, Urh Krajnčan in Nik širni, so v Kcanju tlokazali dečki do 9 lei, ki so se pomerili na dczavncm prvenstvu, tekmovalo pa jih jc kar 55. Vid Vitiovnik sc Jc okiUl z bronasto metlaljo, Patrik Viie/ ic osvojil 23-, Blaž Skiga 25. (prve pokalne t<'K;kc), David Strchsr 37., Damjan Oblak 49., Cřaspcr Bred pa 50. mesto, /aradi neizkušenosti pa so imeli obilico smole, sicer bi bili uvr.wcni v prvo polowco nastopajočih. V Mostecu je biki ptjkaJnc» lekmiwanje /a dećkcdo 12 let, kjer je Krajnčan osvojit 6., Sajnec 12. mesto, V Ihnnu je bilo dr/avno prvenstvo za dečke do 10 let Vodilni po prvi seriji Matev/ Satncc jc na koncu t>RVojil bronasto medaljo, Vid Vrhcjvnik pa zanj odlično 17. mesto, saj bo še tri leta nastopal v tej kategoriji, izkazala pa sta se (Udi Patrik Viicz in Bla/ Sluga. Ista kategoriia je v nedeljo tekmovala še na pokalnem tekmovanju v Mi>siccn. kjer je Matevž Samec je osvojil 2., Vid Vrhovnik 27. Patrik Vliez pa 47. mesio.
Deêki do 15 lei so tekmovali v Kranju v solo sktîkili in nordijski kc^mbi» anciji (NK). v kateri je Toma^ Žižek osvojil 6. mesto tako v sojo skokih koivNK. Kristjan Meklav 23. {27.), Jan Koradej 27. (32.). pri dečkih do 14 let pa je lližar Ziisedel 11.(14.), Krafnčan 12. (18.) in Rot>erl Vitez 48. (31).) mesto.
Zgodovinski uspeh sahistov Velen jo
Na leknKivanju v drugi Članski ligi so ignilci Vefenia zmagali in sc uvr* Slili v prvo liiu>. To je največji uspeh v zgpakî deset klubov, Otligrali so devei krogov, Zmagali ŠK Velenje .^2 točk, 2. Polskava 30, 3. /ago^jc 29.5,.. I/ lige so Izpadli igralci Tiiglav II Krško. Velenjskih toCk so osvojili sledeči igralci: T.Novak I loCko iz 5 srecani. I- Pcnk$ Domžole 77:88(52:68,35 : 46,18:20)
Ftektia Fst^tech: Dt)bovičnik, Ru-čigaj 21, Nedelfkovic 6. Jeršinl3. Vjdovič 4, Gor^k 8, ('tnci 6, Mi-halič 19
Elektrine mlade selekcije:_
Kadeti (1. SKL), S.krog
EleMro A-Komenda 102:56 (27:16, 27:13« 26:19, 22:8)
Naj strelci: Mai^evič 29, Čosic lf>, Zapuáek IX
Kadeti (2. SKL), S.krog
Elektra B • imorje TG ítravs 57:75(18:10,11:23,18:21, 10:21)
2. DOL ženske 4. krog
ZOK Kočevje • Kajuh Šoštanj 1:3(22,08,*16,-22}
3. DOL moški -vzhod
4. krog
Partiian irna • Šoštanj TO|IOIsko3:2(15,-18, 15,-17,16)
Poltmalepoikala llervis RudGr'Koper5:6(1:1)
Rudan KipaC. Jahic, Kraljević, Je-senicnik, Rošer, lludaiin. Inllco-Nič, Mujakovič, Rajkovič (od S2. Džajić), OinUtdić («1 99. Miiaio-vič), Jelen: trener: Lirvin Poiovsak. Strelca: 1:0- Rajkovič (9). 1:1-Nilton (21). 11 m: Jesesnicnik, Hu-
darin. Kraljevič, Jelen (prečkaj, MuajakviMc, Omladic (vratar Ha» sic brani).
2. SNL, 12. krog
Drovinja DUOL- Rudar O : O
Rudiui Krpač, Jahič (i;d 63. Gr-bic). Kraljevič, Jeseničnik, RoSer, Hudarin (od 7«. Džajič). Trilkcv vic, Mujakovič, Rajkovič. Nik Omladič (Oil S kazale, da klasični le-meiji ne pridejo v paš-lev, ampak da bodo poirebiii piloii. Ti st> sicer bili predvideni v popisu del, vendar le okn^y 160 lekočih me-imv. dejanski) pa jih je bilt) 320. V času pilo-liranja nam jc zagodlo se deževje.« je pojas» nil Mate Blugui leh-nični dlrek!t)r Ve-grada Velenje in nadaljevat »Naslednji razlog za odiîiii Je mai-hen tloris. Prostor je iijuejcij, je irajhen in |X)lrebiiega je veliko ročnega dela. Dodamo smo mon I i zgradili opomi zid.« Po navedbah Bla-gusa sn invesiilorici - Mesini občini Velenje poslali predlog za podaljšanje roka l^radr\ie. a niso dobili nobenega odgiv vora. To sn razumeli, kol da je invesiito-rica prisiala na ustrezno p(»daljšanje roka. 20. oktobra so i njenimi predstavniki podpisali pogodbo o ureditvi lîoira-
Mate Btaéusi"Deî razlogov /e ob}akii\mh, za nekatere bomo prevzeti krMo nase,"
niosli bazena. »Rok za dokončanje (eh del je 20. december letos in dt> l.akrai bomo končali tudi ostale zadeve na objektu. 6. novembra načrtujemo asfaltiranje okolice, štiri dni kasneje naj bi ob-jeki pokrili. Delamo sobote, nedelje in praznike. Zavedamo se pomembnosti tega objekta. Ni nam ljubo, da se morajo naši otroci voziti na treninge v Celju, vendar ... » Na ugotovitev, da so potemta-keni razlogi za dvomesečni zamik del objektivni, se je Bla-gus odzval:«Nekateri $0 objektivni, del odgovornosti bomo prevzeti nase. Dejstvo pa je, da je na majhnem prostoru potrebnih izredno veliko aktivnosti.«
Kaj pa gfworice, da dela zavlačujejo namerno zaradi voiile\'? »Kdaj bodo volitve, se je vedelo na začetku leta. V zvezi z njimi nismo vodili nikakršnih takšnih in drugačniii računic. Menim, da Je sedanja občinska oblast naredila preveč dobrih stvari, da bi lahko naložba v obniwo in razširitev pokritega bazena vplivala na rezultat županskih vt)litev,« je sklenil pogovor Mate Blagu s, tehnični direktor Vegrada Velenje. ■
»Za razloge ve izvajalec!«
Dela, predvidena za tretjo faze obnove in dograditve pokritega bazena v Velenju, kasnijo za dva meseca -Ukrepali bodo v skladu s pogodbo - Hkrati s tretjo tudi začetek četrte faze
Tatjana Podgoršek
20. aprila letos je Mesinzi občina Velenje kot investi tori ca podpisala pogodbo s tremi izbranimi Izvajalci del za tretjo ra/(j obnove ter razširitve pokritega bazena v Velenju. Predvidoma 20. septembra naj bi biia dela kt)nčana. A še zdaleč ni tako,
Kje so razltjgi za takšno zamudo, smo vprašali predsiojnika
Urada za negospodarske Javen službe Mestne otîcine Velenje Darka Lihtene-kerja. »Pravega razloga za to ne vemo. Ve pa zanj izvajalec del - Vegrad Velenje, Vsak torek imajo predstavniki izvajalca in Sportno-rekrcacijskttga zavoda kdeča dvorana Velenje, ki vodi naložbo, kocjrdi-nacijo, na kateri slednji opozarjajo na zamudo, a očitno zaman,« je odgovoril Lili-teneker in nadaljeval: »Seveda bomo zaradi tega ukrepali v skladu s pogodbo. Plavalnemu klubu Velenje pa pomagali pri poravnavanju dodatnili stroškov.«
l.ihteneker kljub zamudi upa, da bodo dela tretje taze končana do konca koledarskega leta.
Ta predvideva izgradnjo manjšega bazena 5x12 metrov z nižjo glbolenJa venskega sistema - obolenje srca, alerosklero/a.
osleoporo/^, povišan krvni tlak, težja duševua stanja - če z masažo izzovemo povečanje bolečine ...
Diagnoze postavljajo le zdravniki
Diagno/j) postavlja samo specializirani zdravnik, nikakor pa ne maser ali terapevt. Terapevtsko masažo izvajamo samo po navodilih in pod kontrolo leče-čcga zdravnika našega klienta. LIMFNA DRiNAZA (dr. Vodder)
Je nežna, predvsem pa zelo učinkovita metoda, ki daje novo dimenzijo življenju, zdravju in lepoti vašega telesa. Danes se uporablja za odpravljanje ra/Jienih vrst oteklin - edemov, ki posledica prekomernega zadrževanja tekíKine v medcetičiiem pro štoru. Obstajajo obolenja, pri katerih limfno drenažo uporabljamo kol edino tehniko, veliko pa Je tudi obolenj, pri katerih je zelo priporočljiva in nujno potrebna. Indikacije limfne drenážní so številne - od anticelulit-nega programa, brazgotin, po ope rali vili h stanj, po poškodbah - ker ima analgetičen učinek: zmanjšuje bolečiuo, krepi imunski sistem in deluje antisi resno. TIRAPiVTSKA MASAŽA HRBTENICE
Močna masažna tehnika, s katero dosežemo sprostitev in povečamo prckrvavitev mišic hrbta in hrbtenice. S pritiskom iji ma-sažtí leh mišic odpravimo težave. ki nastanejo zaradi motenj v lokalni presnovi in dol^olraj-
nejia mišičnega napt>ra. Indikacije so vse stare poškodbe hrbtenic. posedanje diska, problematična degeraiivna stanja, išias, lumbago...
Ta masaža odpravi do 60 % bo lečin pri posedanju vretenc 1er drugih kroničnih boleznih hrbtenic.
KLASIÍNA Švedska masaža
Temelji na sistematični manipulaciji mehkiiî Ikiv telesa. Cilj je mišična sprostitev, mehaničen učinek na skelet. S kiasično ma-sa/,(i dosežemo boljšo sklepno gibljivost, izboljšamo krvni in limfni obtok, pospešimo regeneracijo tkiv ter odpravljanje pre-snoviilh produktov, izboljšamo elastičnost kože, zmahčamo zlepljeiia tkiva ter brazgotine, izboljša se tudi psihično počutje. SHIATSU MASAŽA
Shiatsu pomeni pritisk s prsti in je veščina zdravljenja, ki izvira iz Japonske. Je oblika lerapije, pri kateri pritiskamo na akupre-sume točke in uravnovešamo telesnih energijo, povzročamo gltv boko relaksacijo in dobro počutje. Sliiatsu je skupno ime za veliko različnih tehnik, vse pa povezuje skupno načelo, in sicer vera v življenjsko silo - Qi se pretaka po Q?edseboj povezanih kanalih ali meridiaiiih po vsem telesu.
Za lepoto in dobro počutje
v Hi-RBATLI vam ponujajo tuci \VT:l.LNKSS PROCjRAM - I orej projjram /a Iťpolo in
herbal
JDVAHD/\ 5TM5A:I
Masaže in terapija Stantetova ^9, Velenje, gsm: 041/ 545 888
boljše počutje. Pripravijo vam masko za telo - Chocomint, masko za telo iz alg in mulja, priporočajo tud masko peel t>lT drainage, ki pospešuje mikrocirkulacijo iii odvajanje vode ter toksinov iz telesa...
Ob koncu Jolanda Šiusaj dodaja: «»Povedala vam bom misel, ki meni osebno pomeni /.eto veliko in upam. da bo ludi vam. I.judi, kijih imaš rad Jih nikoli in rikdar ne izgubiš, za vedno Jih obdržiš v svojem srcu, saj samo
srce dela posnetke življenja, ki Jih shraniš samo ti.«
A
MODROllM. KRONIKA
Mokre «este - več nesreč
Veleiye. 24. oktobra - V torek čaz Jan. ko so zaradi rahlega dežja ceste postale spol/ke, so policisti Policijske postaje Velenje obravnavali kar šesi prometnih nesreč z gmotno škodo, od teh so se štiri primerile na relaciji Lokovica-Ciorenje (vas), dve pa na Preloški blizu pt)dvoza pod že-lezjiiško pn)go.
Pelim nesrečam je botrovala neprilagojena hiirosu eni pa izsiljevanje pred nosi i.
V Okonini hudo ranjen motorist
Mozirje. 27. oktobra - V petek popoldne se jc v Okonini pripetila prometna nesreča, ki seje končala s hudimi poškodbami moto-risia.
58-lcini voznik tovornega avtomobila s priklopnikom je vozil po regionalni cesli iz smeri Moziija
pnni Radmirju. Med zavijanjem v levo. v naselju Okonina» mu je z nasprotne smeri i/ nepreglediiega ovinka pripeljal .Weinl motorist. Kljub zaviranju in umikanju v desno je motorist trčil v tovorno vo žilo in se hudo telesno poškodoval.
Umikala se je mački in padia
Vinska Gora, 26. oktobra - V če-trlek. malo pred 16. uro. seje v Janškovem selu pri padcu s kolesom huje poškodovala kolesarka. Ta seje med vožnjo po klancu navzdol umikala mački, kije prečkala vozišče, pri lem pa padla, /aradi hudih poškodb, kijih je utrpela pri padcu, so jo z a^ševalnim vozilom lidpeljali v bolnišnico.
Z avtom v befonsko ograjo
Gaberke. 28. oktobra-Vsoboto pozno zvečer sc je v promclni nesreči v Cîaherkah lažje telesno po-
škodoval 31-leini voznik oseb-nep avtomobila, njegov 28-leini sopotnik pa je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe.
Voznik je vozil po lokalni cesti iz smeri Velenja skozi naselje Ga-berke. V desnem nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozi-hmi in irčil v betonsko «igrajo ob stanovanjski hiši.
Zmanjkalo za 7 milijonov kablov
Velei^e. 26. oktobra - V četnek so bili velenjski policisti obveščeni. da je bilo v zadnjem mesecu na Koroški cesti v Velenju vlomljeno v prostore večje mizarske hale, lasi Premogovnika Velenje. Iz elektro omar je bilo požaganih in odtujenih več električnih kablov.
r.lekiro napeljava je bila porezan« ludi s celotnega podstrešja in sin)pov pisarn. Nepridipravi so Tudi od lam odnesli več vrst kablov. Povzročena ^oda je ocenjena na 7.000.000 milijonov tolarjev.
Prehitro po Rudarski
Velenje. 24. oktobra• Na Rudarski cesti v Velenju se je v torek zvečer pripetila prometna nesreča, v kateri se je lažje poškodo vala triletna deklica. Voznica osebnega avtomobila je zaradi neprimerne hitrosti irčila njyprej v robnik, nato pa v drog javne razsvetljave. Deklico z reševalnim vozilom odpeljali v bolniš-nicčina proti naravi in živaliiií, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na po moč obračamo na vse ljudi dcv brega srca, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljanje vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju, ponudite nam pomoč tudi vi. Preprečujie mučenje, odločno ukrepajte proti vsem listim posameznikom, ki poz-abljajo, da so tudi živali živa bilja, ki čulijo kol človek. Posianilc člani, vpišite se v društvo proti mučeiiju živali! Člani društev smo dolžni oiwza-rjati ljudi in prijavljali preko p<îli-cijskjh postaj in veterinarskih inšpekcij vsako nezadostno oskrbo in surovo ravnanje / njimi Zal<3Sino in zaskrbljujoče je, da
je ziiradi brezvestnih ljudi v me-siih in na podeželju veliki) zavr-ž^nili mačk \\\ tudi psov ter drugih malih živalic. Nekateri ljudje imajo do njih zelo nehuman odnos • skratka, preganjajo jih na vse možne liačine.
Bliža se zima in le živali bodo lačne, žejne, preplašene, bolne, pre m raže ne, celo zimo prepuščene dan in noč vremenskim neprijetnostim, brez toplega zavetja. Marsikatere pa bodo Ic imele srečo. Prepričani smo. da še vedno obstajajo dobri ljudje, ki bodo storili vse in jim pomagali. jih branili, skrbeli za njihovo zdravje ter marsikateremu mucku aH psičku našli topel domek in skrbnega lastnika, ta bi kol že lela počnemo člani društva. V tem času bo mraz ogro žal ne le človeka, ampak ludi živali. Prosimo in opozatjamo lastnike, poskrbite za njih, naj imajo varno in toplo zavetje, saj si 10 zaslužijo. Žrtve mraza so
zlasii psi čuvaji, ta bi(ja, ki so pri marsikateremu brezvestnemu lasiniku najbolj zapostavljena iu trpinčena. /Caščiiniki živali vedníí opf»zarjamo na osnovne ptigoje za pse:
- suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro i/olirano, dvignjeru od tal, z nepremoč-Ijivo streho;
- v uli n^ bo vedno otep suhe slame ali krme. vbod ule naj bo zaščiten z gostejše tkano zaveso, ki vsaj nek(^liko preprečuje vsiop mrzlega zraka;
- pred ulo naj bo položena širša zaščita iz naravnega lesa. da pes ne bi ležal na mrzlem in vlažnem betonu ali mokrih, blatnih ileh, kajti lo lahko zelo
škodljivo vpliva na njegove sklepe, ledvice in mehur. Še pt>scbno so občutljivi starejši, mladi in kratkodlaki psi. Pomembno je, da dobi pes, ki prebiva na prosiem vsaj dvakrat dnevno dovolj kakovostne in lople brane z več maščiv bami in ogljikovimi hidrati. Mladi psički se liranijo večkrat na dan; • če že mora bil pes priklenjen, naj bo veriga lahka, dolga vsaj 4-5 metrov, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgnili. Nikakor ne imejte psa stalno na verigi ali v pesjaku, počuti se osamljenega in zaradi tega irpi. Spustite ga večkrat na dan. nei/jnerno vam bo hvaležen; - ne /.anemarile bolnega psa, nudite mu pravočasno zdravniško pomoč. Krulo je ubili žival na nehuman način, kije človeka nevredjio dejanje. Ne poz-abimo pa ludi na ptičke pozimi, poskrbimo tudi /a njih!
■ Članhs društva proti mucanju žívali Štefka Kurent
TinonoDDor
ČUDOVITO IfTO
CAGoMYlítr) itêi
Í9.'00 SD
ZOj' I
e^hee
Smio*-«.
«BMCMiWt VtftUNnlitf
SEZONA LOVA
(OpcnsnMn) 10:00 {E,Pf,so,NE 12:10 CE.P£.SO.NE l)t20 Ct,?t,so.Hi
naftk
lis^O
19:10 20:10 21 đO 22:20
Piyum
ražsnSR h^H PC,SO MH
BEU PLANET
Qj flancto ^onch^ M nk.
Beli Planet
1S:50 n
iver PC
IMSOuBGbnn* »WBJHIK}
KfUUJ HmtOSTI: ZGCSBA 0 MOCrjU BOBffflU
OdUadefi Nf^fiS:
MwUditr
ifwami.
16:10
OVOJNA 16ftA
CnisĐcMR«!) tmm/au
( uaMW tom.
lé* eewfMMiw* iN*.
Wk FlffM4L
14:00 Č^PtsaNE 17:30
23:30 PE.SÛ
iORAT: UâNJEO AMEtliKAHULIVRAU KRASNA NAROD KAZAHSTAHSa
{dorat: Culturel Leicnine^f Ajneik« IvrhUke Bcnem^Slerfous Matfonal tf KoziJâisUn) «3 Mili.
12:00 17:00
16(90 S3?""'
21:00
23:00 «.so
VMtJH
Crheijuirdl«n) t Mi
MctonÍMi, âi(to»0(swi, Mm J/iiiOO & «.sa KE
2W0
HUlNČEVKAVniAM
{Thř Oev« Pnda) im urin.
«OMrtsBwt ■ «rM SBtM, Mirv Wwwft, ř eet, Swirr Ti«A leil* 6iW*
13:30 ČE,PE.SO,NE
16:40
19t00
Ml NISM0AN€EU3
(Mni»i»4ndie{l 9
tek en'rcil iuvn£i udarac) W >
17:50 PC 10:A0 ruanPe
20:50 m K 22:AO
ZMAlás«ÍK
S4fe>MMir.
ZmC^wvtr^
^ .Am A ^
' I
JAZ.niN NAMOGA DUPREE
Walfc.
WUiMnrifWMkta» Vt^ OH* *gb«)i, B«iKn.Ha
13:00 ĆE. PE, so, NS
16:00
1»:20
20iA0
22:50 PE.SO
> T 1 ' * j
SAMOPmiATiUA
OuKfriends) Mata.
31;20
33ikO P£.so
•ifto ««vturnCV
•rtti »«Meta,
AmySMd,
Aniw/^
Îr i•i « i * «
^ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41 722
pn0r4u)ejopQvtcDdospremcmteprosr9mar ww^«pUnet*tus.COrn
ingrmuSdao„C«itB vTmovi^ioa, C«l}e. P.E. KinemdtogcafL Pl»net TUŠCefje. MaríbMk»i28
ii «s
II
3 O
o.
Sa
D®
05
1X0.000 uilaijev.
Tatovom in vlomilcem ni mar za lepo iesen
Veleî\ie • Namesto da hi gledali, kako jesen barva lislje in kako se veter igra ?. njim. nepridipravi raje počno druge reči. V sredo, 25. oktobra, je brez avloradia z ojačevahukom ostal lasinik avlo mobila, parkiranega pred hi$o v Hraslovcu. V trgovini 11JŠ na Spliiski cesii je neznanec i/kari-slil nepazljivost siarejse nakupo-valke in ji iz wzička vzel iorb<). v kateri je imela denarnico z osebnimi dokumenli in manjSn vsoto Jenarja. V petek. 27. oktobra, je vlomilec iz kioska Dela na Trgu miadt>sii odnesel menjalni denar, mobi kartice in 30 »slek« cigaret znamke Marlboro. Isti kiosk je biJ na udaru ludi v noči na ponedeljek. JO. oklobra. Neznanec je odnesel več cigarei, skupaj vrednih 50.000 tolarjev. V soboto. 28. okiobra. so na osnovi obvestila varnosine službe obravnavali poskus vloma v bankomal in nedovoljen vsitjp v stanovanjske prostore v Vinski Gori. Dejanja sla osumljena mlada domačina, ki sta se pred prihodom policistov
na kraj odpeljala. V nedeljo, 29, oktobra, zvečer pa so se policisti spel ukvaijali z bakrom. Posredovali so v ograjenem sta mlajša moška Rzično napadla mlajšo žensko in njene prijatelje. Kršitelja sla ob prihodu policistov pobegnila, a so ju ustavili na Tiiovem irgu. A le toliko, da Sla dobila plačilna naloga. Ponoči je občan seziîa-
nil policiste z obnašanjem mla-doleinika na parkirišču pred siolpnico na Kersnikovi. Z brcanjem v vrata in stekla je sku-sal priti v dva lam parkirana av-lomobila. Policisti so mladoletnega storilca privedli ua po slajo in o lem obvestili slarše. Preden pa so li prišli ponj. se jc fant močno pijan nedostojno
vedel ludi do pohcisiov. ***
V soboto. 28, oktobra, so zju-iraj najprej obravnavali dogodek, ki seje začel pred lokalom Cuk v Starem Velenju, Tam se je mlad moški spri z znancem. Znanec pa ga je po lem pričakal na cesti iTallška Foiia in ga preicpel, tako da je moral v dežurni ambulanli iskali zdravniško pomoč. Ko bodo zbrali vsa obvesiila o d(îgodku, bodo po-licisli zoper prelepača podali kazensko ovadbo na pristojno državno ložilslvo. Iz dveh stanovanj, enega na Kardeljevem irgu In drugega na Jenkovi, pa je odmevala preglasna glasba. Policisti so ročno spi-saii plačilna naloga, vsakič po 25.000 tolarjev.
V nedeljo, 29. oktobra, spet ni šlo brez maruhuane. Popoldan so jo /JÎsegli v Zidanškovi, /večer pa na Aškerčevi ler parkirnem prostoru pri mestnetn sladionu.
t
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA_
Tel,; 03/^1156 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA
Tel,: 03/889 14 20,03/889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST _
Térioâ/ sgï gi 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiše: _
03/89611 50 aH 89611 52
Za blokovno gradnjo: _
03/89611 46 ali 896"1148 Za industrijo:_
03/89611 44
ČETRTEK, 2. novembra
SLOVENIJA 1
07.00 Pnrcňla 0/.06 Oahmiuirn n8.no PoroĎla nfi.D6 Dohfoiuiro D9.QQ PofoCih mh Pod klobukom mii Risanka fig.45 Biffliti,finriia 13/39
Vvedijenio^ inDIniiitca prvu slovanske realki^ ll.lb N^peprtlii rdja.doknir.oiiddis 11.16 Svi^iri in svet: /veličanje po m 13-00 Pnroùla, šport vrwrne 13, ?5 Pogflvofi 14.1b Uniuinirai 14.40 (»peli (nsnki lb.00 Pcrotila, prunisi
15.ÛS Musili
lb.^0 KI|ukccssirehû.2/?6
16.0ÍÍ Risanka
16.in Sama. igraMf tlim
16.?G tnnisiHšoićt
17.00 Noviœ.lporL vrelim
1/^36 Šisfcia mladcu
lii.?0 Oijliovni mrtp
18.4(1 Pdij;3|Crt.fisflnka
19.00 Dnsvni vrsne, šport 70.00 IcdMik
21.00 Prvimdruyi
21.20 Usnil dan 2?.ri0 IWiiJiívi. 5pr/ri, VTLW
Khjig^ iiiKne bnya
23.10 Otenivee«
0G.7U SiâlBiy mladisti
01.06 Dnevnik, vreme, ipori 02.D6 Inlok^nal
8L0VENUA 2
06.30 liiloksnd 08.7b \mr{u]\
09.00 Saia dfi^svniiija/bora. prenob' 1/.50 Primorski mo/aik 18.20 Siucteniska 1fl.bO toec.?/12 20.0(1 RnmminJuM.tiMRl 21.46 Skorriji. franc. w film 23.16 Ns doiiki^i se bi^lkp, Iranc. iiim
01.00 SB|a rtrJavTiRSa ^ora.
ptfsiieiâk naff^1|irvanja 03.05 Irtloksnal
pop
06.?5 ur. pnnnviiav
0/.2Ô (^iiiilBki;
08.16 Viharliubiani.nad.
(j9.16 (!;is{a neMnsL nad.
10-1ÍI IV prodaja
10.40 f^waprilo^noKl, nsin3d. 17.50 24 ur vri'mp
17.66 Viharijube/ni. nad. 19.00 7A ur
20.00 V^i^rni ali pusti
20.46 m
21.16 i^ai^laaniRr.lilfn 23i0 8rw^du.r[an.
00.16 Adijo.ljob^^sn, amer, hlin
02.10 24 ur ponovim
03.10 Nočna panorama
©
10.00 10.06
11.20 14.00 17.6b 18,00
18.40 18.46
19.16 19.20 19.55 20.00
20.46 20.60 20.66 21.00 2130
22.20
23.10 23.16 23.20
Oobrn juira. infomiaiivno rn^verlnlna oddaja Vabimo k ogledu Naj vi^a, oddaia; riarodno/abavno rjlasbo Naj spoi dneva Videosirani, obvesiiln Vabimo k ogledi Miš ma^. oiro^ka oddaja. 3. TV rnie^a
Regionalno novme Besude miru m upanja, izobraževalna rjddajaMosik rigskoni^ipmu Naj spol dn^va Videostrani, obvesula Vabimo k ogledu I okairii utnp SaleS^e doline, iniorrttativna oddaja Regionalni'novice Naj spol diiBva Vabimokogledu Ra?glurinvanja. 3. ÍVmrtM Jssen Mienia, oddaja /a trelju Življenjsko obdobje. 3. TV mrBŽa
U oddaje Dnbrojuiro. mL r a/ved nind oddaja Vabimo k ogledu Naj spol dneva Vidposuani, obvcsula
SLOVENUA 1
06.30 Odriiavi
07.0(1 /gndhEji^oljkp
07.30 I/pnprtini lorbe: Mill, kako
dobro! 07.60 Porisuc§je.4/10 08.05 Pod klobukom 08.40 Poinvaiije oa knlrh satij. plesna
predstava 09.0b Sama. igrsni Iilm 09.26 PrviCnadomaňjipnielcnih
po M. rs. Iiln( 10.45 Pninoûni klub 12.00 larfnfk
13.00 Poioćila. špori vrcma 13.25 U?ivajmov2dtav|u.;VlD
13.65 Slovemi v lialiji
14.25 Piramida
16.26 Cisto (jhičaieo par, nemški liltn 1/,00 PnroíiÍ3. špoil vtsnm
17.16 G?are
1/,26 Navriu,ivManbor
18.05 Kub3ni//vK2dami 18.40 PnhajaNodi. nsanka 19.00 Dnevnik.vœme.^pon 20.00 VojkoAn?elji:.4/13 2030 Ho bar
21,40 NRi^dnipodi,2/4 2235 Porodi. Spoil, vreme 23.10 Vampirji, tial.čb Iilm 00.26 OonvMik. vreme, Sport
01.06 iln-ber 02.16 íníokanal
SLOVENUA 2
0630 íníokanal 08.00 Zabavni iniokanal 12.20 Skozi ftas 12.30 CiiyíolkKmibenliavn 13.00 Iraviara, piisnelek opero 15.26 Zdajl, odd3|a razgibano življenje
16.66 Ga melon s: rokom el iiga pn/akov. Barcelona Gold tlub, prsnos
1730 Sporuiililni 18.10 Dsl]»: ii g3 jirvakov v rokoni^iu. Celje Piv. Laško - i^arid^tiiKfl. prenos
20.00 PaisY Miliar, anii!r. iilm
21.30 [dioL//10
22.26 Sobotna noC: flock OLočtíC
30 le L glas. dnkum. 23.00 Clinsuna ^uilcr^, koiii:nri 00.2bPokvarienadeklBia.15/1B 01.1^ Hoevnik Aimefsku {v 0136 íníokanal
pop
D?30 ÍV prodaja 08.00 Slonček Bor^amio, RS, senjs 08.30 Vasoiiavtobusk(.ns.sen[3 08.40 AnAiiar.k,i/ob.oddaič( 09.06 Jaka na Luni, ns.seoja 09.16 Nmja^iJvs.ns.seiija 09.'10 Yiii)ioii!.ns.sarit3
10.05 Harbie pnncflska plesa. r«. (ilm
1130 šolska košarkarska liga 12.30 Hakaia poif ko/nbm 13.30 Ka?eninMn. smor.him
16.06 /živalske ^adreya dokum. odd. 16,05 Gi30 • spo/najtesvei, dok. odd. 1/.10 24 ur, vríJTijs
17.16 Kako kr^nanu srœ, amer, (dm 19.00 24 ur 20.00 V^cmi all pusu 20,-16 BAP
22.00 Vasfjbgo/du. amw.him 00.00 Tajr)3 naloga, nan. 00.56 Fanije ne jOčejo. aomr. Iilm 03.00 21 ur. p0ncvil8v 04.00 Nočna panorama
©
09,00 Miš maš, otroška oddaja, pnn. 09.40 Vabimo k ogNu 09.1b Bsserla miru in upanja, t/nbra^evalna oildaja. ponovilsv Most k neskončDsmu 10.16 Naispoidneva 12.00 VidaosUani, obveslila 16.60 Vabimo k ogladu 16.66 Angleška Premier liga. neposredni pmno^ leknie Man^JiusiRr IJnilid : Poris'tiioutb
17.65 Vabmm k ogledu
18.00 Vharmnnijiznaravo.kmei. odd.
18.40 Mladi 1^1. oiroška oddaja,
ponovtiuv 19.20 Najspoldnuva 19.26 Virisosirant. oljvusiila
19.66 Vabimo k ogli^du 20,00 1602.VTVni3ga/in 20.26 Kuliiirajnformauvna oddaja 20.30 /dsj. nddaja za razgibano
^vljcr^e
21.00 t epo ta slovi^nskega podeželja, l^bnrlepoliije in (ania sloven^ki^oa pods^nlia. pnsni^i&k /.oela prireditve 23.00 Klepei ns kvadrau Juan Vasífi,
pogovor 23.56 Vabimokogledu 00.00 Naj f^pot dneva 00.06 Vidsostranf, obvesuia
SLOVENUA 1 ! SLOVENIJA i
0630 /ivlav i 00.10 Zrcalo tedna
0830 Jmko, 1/9 1 07.00 Poročila
09.2b Spori 5pas. 0/10 i 07il6 Dobm juuo
09.55 Nfidbtljska maša. prenos u i ÛB.00 Poročila
\^dma(ASćtvi t 0B.Û6 Oobrn juiro Poročila
11,00 l2vir(n|i i 09.00
11.26 Ub/orje diiha j 09,06 Slovanski vodm krog;
12Í3ÍJ Ijutlje in zemlja Poljanska Sor3,5/10
13.00 Poroćila, šport, vr^ie j 09.3(1 Umko. 1/9
13.10 Pn ,]QKivcu/N8iali|0 i 10.26 lisica leptiga popoldnev»
1130 Ti,s lega lepaga popoldneva 1 13.00 Poročila, šport vreme
1436 Pel minut slave 1 13.16 Iismga leptiga popoldneva
14.40 Únveški laktor 1 1135 lunstika
14.46 Ofugo mnunjiJ f 16.00 Poročila, promet
14.60 Nedeljsko oko i 15.06 Oober dan. Koroška
15.00 ijlasbotif dvoboj i 15.10 íelňbajskj. 26/45
15.20 {Zjmešani /akoni Î 16.06 An^manoyít.u risanka
153b Avdicija 2026 i 16.15 írakinrlom. nsanka
15.46 Sporišpas 1 16.26 Ilisanka
ll).M] Šporinii novi 12 ř 1B30 i'ndsirešje. 5/10
16,55 Angleška nogometna liga I 1S.16 Maiunainplu'jesiri^do:
16.05 Pn:4sediiiki&prp.dsednice uspeh
16.10 Odjirio ! 17.00 Novii:e. šport vn^me
16.16 Usmi pomik i 1/36 Nirandortalčeva píšřal. dnkum.
163ÍJ 1 i;relia nddaia
16.45 j!rvalskisvetanim.sen[a 1 1B.2S /rebanje3x3|iliis6
1/.00 Poročila, šport vnfliic i 1B36 Pavle, rdeči listaček. rtsanka
17.16 lisiega lepega popoldneva 1 18.40 JokolMamoko! lolol, nsanka
10.40 kebani e lota 1 19.00 Omsvnik,vreinfi.špori
1B.40 Kraviiia Katka, nsanka f 20.00 l/^IVI
1B.45 Zakai?, risanka ! 20.30 Potioba porlobe
lfl.5b Vreme i 21.00 Julija. 1/13
19.00 Dnevnik, vranic, špwi i 22.00 LIdmevt. ^jort vreiim
20.00 Spsldoma f 22.66 l)t>diši^na Fvropt^: levprj/imi.
2136 šporina oddaja 1/2
22X10 IrilL'rvju i 00.15 Ni^sndcrtalčp.va pištal. dnkunk
27.bb Poročila, vreme oddaja
23.10 Skrivnosii dvornih prevraiov. i Ol.Ob Onevoik, vrems, špori
2/6 1 02.06 Inlrianal
00,30 01.15 Dnevnik, vn^me, Špori lulukanal 1 SLOVENIJA 2
l 06.30 lni(i;anal
SLOVENUA 2 i 03.00 Zabavm inlukanal
0630 Íníokanal i 1130 Otroški mlokanal
OBJIO Zabavni íníokanal 1 12.30 Zabavm íníokanal
11.10 SkD;i čas i 16.06 i šjiorina oddaja
11.60 Mlaé viriuozi i 15.26 Slovena v Italiji
12.10 liri bar 1 16.56 Operna anja: Rigol^ito
13.16 SInvtfnski vodni kroy: Sava. i 15.66 Umetnost glasboin plesa
j^ob. «Idaja i 16.00 Po potííh slovistske optjre, 1/8
13.40 Nu/aslišan bančni rop fokonstrukcija. dnkum. oddaia i 16.15 Globo^ine Ama/onke. rJokum. oddata
14.66 Vilalleniieia. avslnjski Iilm 1 17.40 lomna stran Luno. ndat)inski
1625 Spon Iilm
1B.55 Košarks. liga nlh. Nelios i 1B.26 /glavo na/abavo
Cibona, prenos i 19.06 Spommi sknvnepa impenia.
20.46 Olobu&iiteAma/mki\ dokum. 3/3
oddaja 1 20.06 Umorne ?35iar3,1/10
21.10 Umemost glasbe m plesa 1 21.00 Studio city
2230 AmiaPiliL 7/10 ! 22.00 Aritoiija
23.16 Z glavo na /abavo. 3. oddaja i 22.10 Malčka gledala malfitK.7/13
23.45 Spon 1 23.00 Oranp. Rončri i?2a odra
00.45 DnevinkmiciSksTV I 00.26 Oneviiik/amajskalV
01.15 Iniokanai i 00.66 íníokanal
pop 1 pop
0/30 TV prodaja
118.00 AflairvZvH/dolandiji.ns.ssnis 08.16 SlonCekBRnjamin.ns.S2nt3 08.46 Vnseliavlobuski, ris. serija
118.bb ArtAliai;k.i?ob.oddaja 09,20 Nin|3?fifv5.ns.SRrija
119.'lb YugiohUis.serija in.tO Hikansn. ns, sj^Tija 10,36 PowerRanym, nan. 11.00 Mumija, ns.senta 11.30 Šolska košarkarska h [{a 1230 Otagnu/a umor. nan.
13.26 Hesnitnisveldokum.oddaja 13.60 Sirii;Buf:k, amer, [ilm 15.411 8illov3kuhifi|a?almiulie.
kuhar, oddaja 1&.16 Kalsidoskrip, amer. Iilm 17.55 24 ur vrsma IBilO flakma pod kozolcem 10.00 24 ur
20.00 OnevnikĐndgBiJoniiS,ang.
Il In t
71.46 Mti;hanlSchufna(;lfH • VSI Ojegnvf chra/i. pnsDbns oddata o Ara man zmagovalcu f omiiiie 1 22.45 PogumnosrcB,amer. Iilm 01.50 ?4uf.ponovHk}V 02.50 NoCna panorama
06.26 21 ur, ponovitev
Đ7J76 Hickflake
OB.Ib Vihar Ijiihe^ra, nad.
03.16 Čisia nedoUnosi. nad.
10.10 IvjKodHja
10,40 Nova priložnost nad.
11.36 l^arva greha, nad.
1230 Michael Schumadier-Vsi njegovi obra/i, ponovitev
1330 IV prodaja
M.DD OicJciLake
11.66 liarva grefia, nad.
16.66 Nova pnldnos; nsd.
16.60 Cisia neJol^nosL nad.
17.50 24 itr vrumti
)?.5& ViharIjube^ri, nad.
19.00 24 ur
20.00 Naša mala klinika
20.60 Oa/oi^arane gospodinje
21.16 OAH
22.16 Sknvnosiniotok. nan.
23.10 Nak^iuMna.nan.
00.06 Altas. am. i>3n.
00.66 Seksvmesiu.nan.
01.26 24 ur
02.25 Noiîiia panoratna
©
©
raNIMTW ODDAJ TEDENSKE(iASPQreA
Miš maš. otroška nddaja. ponovitev 09.40 Ib01.VTVmaga;m 10.06 KulUira.inlormam oddaja 10.10 ^porini torek, šfiorina iri(ormaiivnH rjodaja I0hJ6 SportnigosLpngovorKK Zlaiomg
Jesai ^vltenia. oddata .^a trette ^ivl|rrn|skoobdob|D Vabimo k nyledtj Mai vi^a. nridaia i narodno/abavnnglasbu Videosuani, obvesjila Vabimo k ogledu 1602.VTVmaga/in Kuliura. mfoniiauvna oddaja 1936 I okaln uirip Šaloškn doline, inlonraiivna oddaja lupoi3 slovnnskt^a podt>Mlja.
Izborlsípoiícemíania slovmifikeoa nodii^elja. posnetek 1 riela prirediivo 22.15 Vabimo k Oijledu 22.20 VjdeosiranL obvestila
11.10
11.66 12.00
13,16 19Í10
mb
1930
20.16
09.00 Oobrn juirainfomialivno
ra^ednlna r^ldaja 10.00 Vabimokogledu 10.06 An((laškal^micrliga. lostieick lekine Maiidieslcr J 01 led : Portsmoulb 11.60 Najspoidricva 11.00 Vidonsuani, obvesula 17.66 Vabimo k oglodu 1B.D0 Regintialne nui/ice 1B.06 Slovenski ra/svcii|onskj kro [f, duktjmen la rna oddaja, pon. IB.60 Naj spot rineva IB.66 Ah, iOQrgliœ,posneiekl.dela 19.46 Vidposiram. obveslila 19.66 Vabimokogledu 20.00 IOKAINFVULlTV[ 200fi Soočunje kandidatov iijpaoa občine Na?ar]u 21,00 ITegionaine novice 2lOb l.okakifuinpšaleškodolina.
mlwmauvna oddaja 21.46 Najatraktivnejši dogoiB;;
anglHškii l^enmligo 22.30 I? oddaje Oobfuiuuo. informativno ra/vec^lna oddaja 23.20 Vabimo k ogladu 23.26 Najspotdneva 23.30 Vidoosirani. obvasula
SLOVENUA 1
06.16 Kulujra
06.20 Odmevi
D/.OO PoioCila
0/.06 Dobrojimo
08.00 PnruCila
(18.06 Dobro julro
09.00 Porodila
09.05 RdtloveiiiifîatKkiiÀlep
09,20 Risanka
09.30 Martina fnptii^Kstrsiiln
09.40 Podstrešja. 6/10 (19.66 /godbe školjko
1030 Navrtu, ivManbcr
11.05 Ktiliam mezdami 11.40 PriJn^Qvcu?Navdlijo 13.00 Poft^jla. šporL vreme 13.16 lin bar
14.20 Cma ćlov&ška nb ica. dokun i.
oddaja
lb,00 Pofo^ila. promet
15.06 Mnsiovi
1540 Mar|Hn.kon|,kiplGše$i6j). //13
16.06 Poicpanja.6/10
16.30 Km ga mene bng a
17.00 Novice
1736 nias ivropD. dnkum. oddaia
18.06 Resriićn« resničnost
18.36 Anône r»ngice. rrsanka
19.00 0 mivnik. vmn i e. špori
20.00 hramida
21,00 Ooukanja- poriretkipatja
Dušana Tršar^a
22,00 Ddmevi. šport vreme
22.66 AuxlNwii/ nacisuin
rlokončna odločitev. 2/6 23,16 Cl3s Lvrope. dokum. oddaia
00,16 Resnična resničnost
00.60 Dnevnik, vreme, šfjort
01.50 íníokanal
SLOVENUA 2
0630 Iniokanal (19.00 Zabavni íníokanal
1130 Otroški mteal
1230 /sbavm íníokanal
1&.20 Afitmiia
18.00 Siiidmuiy
17.00 Alpe. Donava, ,ladran
1730 Mosiovi
18.00 labmni
19.00 Mali oglasi. 3/13
20,00 Najboljša podjetniška irisja
20.30 Vuum/<»prdiodnosL 17/30
21.15 Solaza^ene. gledpnredb
23.35 Uho, češki blm 01.10 Dnevnik /amejske Iv
0135 íníokanal
pop
(16.20 24 ur.poitovilGv
wm Rii;kiLakfi
08.10 Viliarijtta
09.10 Cista nedoDnost nad.
10.06 Tvprodaj»
10.36 Nova pnlo^nost nad. 1130 ^rv3 greha, nad,
12.25 /ivalskvsmifšnirni, dokum.
senia
1330 ivprodaje
14J10 Rii:kiLakř
14.66 Barva greha, nad,
16.66 Nova pnlo/nnst nad.
16.50 Cista nerlol^nnst nad.
17.50 24 ur vreme
17.55 Vilm Ijubc2ni, nad.
19.00 21 ur
20,00 Pimrim
21.06 Zdravnikova vest nan.
21.66 BAR
22,25 Newyoiškdpokija.nan.
23.20 Na krajti /lo^a, am. nan.
00.15 Alias, nan.
01.06 Seksvmesiu.nan.
0136 21 ur. îjonovitiiv 02.36 Nočna panorama
©
Dobro jUiro, míormaiivno ra^vetlnlna oddaia 10.00 Vabimo k oglatlii 10.0b lUiCAlNrVUlITVLZflOB Sriočenje kandidatov/a juptfua ol)čire 11.05 Najspoidnava 11.10 Najatrakiivneiši dogodki
angleški? Pr;ímií'r lige 14.00 Vidcostrani. obwsula
17.55 Vabimokogladu 18.00 TVíiétriikqa, koniaktna
oddaja. 3. IV 18,10 AN. u orgline. posnetek 1. dala 19.30 Videt^trani. niiwstila
19.56 Vabimo k ogla du
20.00 1603. VIV magasin, regionalm
inionnativni program 20,26 Kultura, mlonnaiivna orlrlaja 20.30 Spwini torek,iporina inlormalivna oddaja 20.55 Vabimokogledu 21.00 LOKALNI vailîVL 700B Soočenie kandidaiuv^a hjpana občine So^iau] 22.00 Asova ^ibanii:a, meformaiivna
oddaja. 3. iVmre/a 22.30 l70ildajBl)obn)iuuo. inloniialjvno ra/vednlna oddaja 23.20 Vabimokoglmlu 23.25 Naj spol dnnva 23,30 Vida os tram, obvsstda
SLOVENUA 1
06.16 Kultura
06,20 Odmtivi
07.00 Poroi^ila
07.06 Dobro juirn
08.00 Prffo^ila
08.05 Dobro juiro 09,00 Pofoi^ila
09.06 Vi^pas,6/10
09.35 PoiBi)anja.6/10 10.00 Kujiga mene bnga
10.20 National geographii; lb/I6
11.15 Spetiloma
13.00 Pofoûla, špori, vrp.me
13.26 Nekaj minut/a rloniačo glasbo
1335 l|udiein;8fn]ja. IV Maribor
11.26 řA S8 mamo radi. 4/13
Ib.OO Pnrorjía, promel
15.06 Mosinvi
16.40 Šola prvakov. 23/28
16.00 Risanka
16.06 Malesivp.ualif^j.kvi/
l/HO Novice, Spoft vreme
1736 Zv3mi
1630 ?rubai^eAsiraiuloi3
18.40 Krtek, nsanka
19.00 Onovmk, vrwie, šport
20.00 Semen) ničovosu,anij, trim
22.20 Ddmevi. šptjrt vreme
23.2b Omujt-
00.40 / vami
0130 Onevr^k, vreme, šport
02.30 liilokanal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanai 09.00 Zabavm n)iokanal 12.10 Najboljša por^tiUiišks irfeja 12.40 Sobotna noC
13.16 ChtisiinaAgipli^ra. konr.eri 14.40 Labirim
1630 / glavo na/abavo. 4. oddaja 16.00 \mm stran lune. mladinskr iilm
16.45 Vi/um prihodnost 17/30 1730 Onhar dan. Koroška 18.00 Mosiovi
1830 U^va)mov;dravju.4/10 19.05 Praksa. 12/22 20.00 Tarf:a
2130 [vrr^igavknšarki.Uinon Dlimpija Panaihiriatkos. vkljui'jl&vv prunos
22.36 Slovenska j877 scena 23.25 Se/ona, madiarski film 00,55 Dnevnik/aniejskiHV 01.20 íníokanal
pop
06.20 o;,2o 08,10 09.10 10.06 1035 11.30 12.25 1330 14.00 11.55 lb.bb 16.50 17.50 17.66 19.00 20.00 21.40 22,10 23.05 00.00 00.50 01.20 02.20
09.00
10.00 10.06
11.06 11,10
11.00 17.66 18.00
18.40 18.46
19.16 19.20 19.65 20.00 20.65 21.00
24 ur, ponovitev RiiJiilake Vitisrijubeini. nad, CisiannrlolincfiLnatl. 1V prodaj 3 Nova jirilulniKt na i Barva graha, nad. Preveriarm TV prodaja RiiikiLake Barva grolt» Nova jinlo^iost nad. Cista nedoíTnosL nad. ?4ur.vrem3 Vili3rl|ub3^ni, nad, 24 ur
Braiovasmrt amer. Iilm BAR
Muiik. nan.
Na kraju ^[očina, am. nan. Alias, nan. Seks v mesUi nan. 'M ur. pontiviiev Nočna panorama
©
22,
22.60 22.66 23.00
Dobro j utro. uiíormauvno ra?vednlna oddaii) Vabimokogledu lUKALNb VOLITVE 2006 Soočenje kandidatov/a župana ohčino ^lanj Naj spol drmva ŠpOTUii ton?k. špnina inlorniauvna oddaja Videos Irani, obvestila Vabimokogledu Mala potepania. oimška oddaj«, 3 TV mre?a Regionalne novio: V lianroriii 2 naravo, kmeuiska oddaja
Naj spol dnpv? Videos Irani, obv^jstiía Vabimo k ogledu PUP i:orn, glasliena odtlaja Regionalne novii:e LDKAtNiiVOIIIVL 2006 Soočeni? kandidatov za iupana M?siiie občtnc Velenje I/ ndriajs Oobrn jiiiro, iidormaiivno • ramdnina oddaja
Vabimokogledu Naj spol dneva Vidiiostrani. obvijstila
PRIREDITVE
Mi
oroskon
Oven od 21.3»de21.4.
/eleli 9 bitsle i nekrni. /i se vam ^eljd iie bo íhbrtj vesle (eija ne pn/oaic. Ilenar /ai^^e tm neyrc; lahko od viđs. pa vun V ^^ ^ riaife vesle, da L{a imaS] dirvolj. rla st pnvtâ^itB. v^m srœ pn^li. à^i sts V tdkoskopij^ki dû sebe? Pnvoši^ig si stvar, ki si ]o k rlnlyo ieliie. /!arlnii
iďlrii so bil /ein napanii. »in )e rs $krestn vas. Poslirvno se vam obeia napŒen. s finančno zelo uspcic^n sdea llpanjo. da bo kmalu boljic. Ihi tokrai realno7e v pnhnik^ern tednu, ^ayolovo pa prod im^om novembra, su bo vse obrnilo taka kot sle si upali pnmisbû le vsaniah, Niknrne borlile ^alo&uii. čebodo taki ttsu. ki vas bodo obk;n^ali. In u ^na^o včasih piav pogubno vplivali na va^ počuiiti
Skorpiioti od 24.10. do 22.11.
7w/desecbrata|onavašastran,VB(iiobúí)vambodonaklonierftí,Alcpodpo f giijem. da tsjsis kiinCiio ^aCeli pc^ušad sn:e m ne te ra^ifo. V leh rindi bosie
knruVio pn7nali. da vas mu^J pr^C vjaa^aiij o ^viieniii in r^^doveni smisli;, ib hl tn lahko Ulo lepo. [Hjri vtste. da fi prvi kir^k \i teya siania odkril pogrrvnr V slii^lj bo (roba ra/jasntô nekaj rRsporammov, s partnerjem pa hojia morala na tanùiE^e pcsiavtli pTdVila iijfe. I^ùika mtate dovolj, mortia laln prevei^ [^lemalo pa naredite ?a svoje telo. vsai kar se rekr^acifti tiče. h\ rije crl nakupe poir^brc oprcmeâe nisle pn^i. f^a \i biln nujno!
Strelec od 23.11. do 21.12.
Ne boste spali na fovonkati nokt^a iBpeha. amp^îk .se bosie /c v teh dneh lo uli nc»ega poilviga. Kontno bo pn§ťl čas, kose bo lo poznalo udi na vaâem bwi^iem ra&jnu.sai boste svoje IntaiiCne liikrijusfiiftvtli lu pravo ms(n. Û& nar siiwda ne bo padsl i neba. nekilo v^rn bo pon^vnal do^ow. vi pa bnsic ^^^^ lahko svj^e. Pninaile. da boste posfeq la?|e tlihali. Znano je. da ste i/n^íÍl|ivL pokiyteijapaznâtBobniitivsâk iolar,kig9doh(EAnokdoodsonitjnikov vasbovieli dnehmoi^no /''jpelial m vi basu; nasedli. Podrite nso ne sukinile.
Koiorog od 22.12. do 20.1.
^^^^^ Ra/nii§l|aii iioste. kaj rtolavi narobe, rla vam skorai nič nc yrtj tako kot In ie-Idi. Monta res poslušate nasvete diugiii m scbojJKi, kako bodo na vaše rav naj)je reayirali usu. ki vam wliku pomeni|o. opumi^iita vam ne bi škodilo, V sa|/4dntečasesi^0hnu/naiev^č/wsul|um|jlalduvpnli0di)ffitšeinan|^ ^^^^^ /naie/abavau.Jei^ems.d3sev>Jv^ien[iidoya|ajotLdinepnjCUiesivan,mpa tr^lia zaradi teya tihupati. ^ vodno velja, da ?a vsakim dr^Jiem p^Biie .^onne. Spomnim se na to. ko bosie lakn (Pipani, da boste povsem bro^ volio do dda ir ^ivIfE^a nasploh.
Vodnorod21.1.do 19.2.
/fHšli so bfsie la knMûi ít^a m poceb. Ne bn se vatn Iflliko ndlnùa, a vofdarlo so Č3S ]/Ëka. fudi. ài bosË wffei, da fe odločitev prdva, vas bostala vchko ^vcov Ř^^ m lud (bnaria. Odrekli sie se ptttuU^Q. da Ij iinii^ le;éo pnhcsdnosi ?t\ leni sto ^^^W siavibnanei^ka|nego[tivegi2eviBhdiEÍipaseboi/ka?alad3S(eravidp^^ ^ ^ Se kakobosE soin, ko bœ» lo uyouMli. Qsie^t pa bcsie twi panneria. kj jc ie skorai rti^ii nail vami. In. kar mu pnpra^iale v nasleriniiii drmh. ga bo povsem ra;om^kt.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Poenisuanibitste srečni, ker vam dela v leh ifneh res ne bo/manjkalo. Po dniyi pa si boste mnraii pn/nau. da ste si ya nalovili veliko preveč. Iako bo šlo naprti le. če busie boljo paskrLeli is svo|e /dravje. [Vibiu veste, da 2 iHini m vso vr^du. pa se vseeno i;rtyibaio obiska zdravnika. Kaie pa. rla tokrat kar samo od sebe ne bo minilo, /ato ne odlašajte, ^e res. da imalL' (^romno dela. a uidi to bo moralo počakan, če ne h\\iB. da oble/iie. Sicer pa ste zadrijo čase tako líriiLiačm. tla vas skoraj ne prepoznajo već. Niti v^ši najbli/|i. Končno se namreč drMe u-siega. kar si ;asiavite va olj.
Velenje
Četrtek,
2. novembra
7.00-13.00 Rdeča dvorana Velenje Počitniški program • Rekreativno igranje tenisa (pari) za osnovnošolce
g PQ 9 ?P Rdeča dvorana Velenje
Počilniški program • Je$en$lfa šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda
Rdwa dvorana Velenje Počitniški program -Rekreativno igranje badmintona za osnovnošolce
9.00 -12 Q0 StreíilceSDMroř
Počitniški program - Streljanje z zračno ptrlko za osnovnošolce od 5. do 9. razreda
9.30'11.00 Rdeča dvorana Velenje Počitniški program • Jesenska šola rokometa za učenke od 5. do 9. razreda
]D 3Q - I^^Q Rdeča dvorana Velenje Počitniški program - Sola namiznega tenisa za osnovnošolce
11.30 -13.30 Rdeča dvorana Velenje Počitniški program -Rekreativno igranje nogometa za osnovnošolce od 6. do 9. razreda
Petek,
3. novembra
7.QQ -13.00 Rdeča dvorana Velenja Počitniški program -Rekreativno igranje tenisa (pari) za osnovnošolce
8 00 -9.30 Rdačs dvorana Velenje
Počitniški program • Jesenska lola rokometa za učence od 5.
Hroša Menine planine
Gori\ji Grad • V kuiiurnem domu v Gornjem (îradu bo do nedelje, 5. novembra, vsak dan od 16. do IX. ure, odprla zanimiva razsiava hrošče v Menine planine. S pomočjo dr. Bo;^idarja Drovcnika sia jo pripravila kranjska in celjska območna enoia /avoda RS I'd varstvo narave.
Na ogled je več kol 150 vrst brošcev i/ Siiridcseiih različnih dru/in. Poleg lega bodo lahko obiskovalci veliko i/vedeli ^e kaj o življenju hroščev, brosčar^ivu na Slovenskem in o Naturi 2000 na Mcnini planini. Otroci pa ^e bodo lahko pozabavali n sestavljanjem makete hroiča.
Kdaj - kje • kaj
do 9. razreda
9.nt]» 17.00 Rdeča dvorana Vefenje Počitniški program • Rekreativno igranje badmintona za osnovnošolce 9.00'12.00 Strelišče SD Mrož
Počilniški program • Streljanje z zračno puško za osnovnošolce od 5. do d. razreda
9.30 -11.00 Rdeča dvorana VeienjB
Počitniški program - Jesenska šola rokometa za učenke od 5. do 9. razreda 10 30 -12.30 Rdeča dvorana Velenje Počitniški program • Šola namiznega tenisa za osnovnošolce 11.30 1330 Rdeča dvorana Velenje Počitniški program • Rekreativno igranje nogometa za osnovnošolce od 6. do 9. razreda
Sobota, 4. novembra
8.0Q-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica
1B.30 Pikado klub Strela
2. rang tuniirza driavno prvenstvo v elektronskem pikadu
Nedelj
5. novembra
10.00 Telovadnica Šolskeya centra Velenje
Košarkarska tekma: 1. SKL. 8. krog. pionirji, vzhod A3 - KK Velenje : KK Kamnik A
Ponedeljek^ 6, novembra
10.00 -13.00 Osnovne šole v Šaleški
dolini
Okoljsko izobraževanje -Grejmo se pametneje 2006/2007
Torek, 7. novembra
17.00 Interspar Velenje
Ustvarjalna delavnica za otroke: Ptički pozimi 17.00 I ntersp ar Velenje
Lutkovna predstava: TrnjuKica I7.QQ Kulturni dom Šoštanj, preddverje Torkova peta • ustvarjalnica za otroke in starše
Knjižnica Velenje, studijska čitalnica Srečanje članov Društva za boj proti raku Velenje 19 30 Glasbena šola, velika dvorana Koncert - Orkester hrvaške vojske
Sreda,
8« novembra
17,00 Knjižnica Velenje, oîroski oddelek
Špeline pravljične ure 17.00 Vila Mojca
Sredina peta- ustvarjalnioa za otroke in starše 18.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Velen] e
Predstavitev knjige-Vinko Šmajs: Tudi jesen je lepa
1919 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje • Sanja Lončar: Kako premagamo kandido Ču Indijancev
Za dodaine informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete TuristiČno-i ni or ma Oljski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 60).
Darujte za novoletni bazar
Velenje - Medobčinska A'e/a prijateljev mladine Velenje je nevladna, prostovoljna, človekoljubna organizacija, kaiere lemeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladosinilaiv in družin. Zveza deluje na področju občin Velenje, Šoštanj in Smarino ob Paki, /druzuje pa kar 14 dm-saev. Za otroke vse leto pripravijiyo sievilne prostočasne dejavnosti, preventivne programe, poleti jih popeljejo v kolonije ob morju in v gore. vsakti lelo pripravijo praznovanje veselega decembra, poleg lega pa so soorganizaiorji Pikinega festivala.
Tudi leios bodo pripravili novoletni bazar ki bo potekal 2. decembra v avli velenjskega doma kulture. I/kupiček prodanih darilc bodo seveda namenili svoji bogati dejavnosti. Že sedaj pa vabijo vse. ki bi želeli prispevali izdelke ali spominke /a prodajo na novoletnem bazarju, da se oglasijo v Vili Mojcd ali po telefonu 897-75-40. Lahko pa prispevate ludi za srečelov oziroma finančno podprete akcijo.
■ bs
ite faiaj y zadr^. kaj poMooiti mjím itajliliijín u (noiík? PuHoiiite jím íM v Um ân.
Zgodilo se je ...
Q od 3. do 9. novembra
•3.novembra 1957jebijavVe-lenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja sltjvetskih premogovnikov. Za njegov sede/ so dokv čili pmstore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje danes uspešno deluje, čeprav od 1 julija 1999 naprej brez zbirke slovenskega premogovništva, ki je svc^j novi prostor našia globoko pod zemljo v opuščenem delu jame Skale;
• krajani Cirkovc so novembra Icia 197K dobili asfaltno cestno povezavo z dolino;
• 5. novembra 1996 so na seji sveia Mcsine občine Velenje sveiniki potrdili odlok o usia-
n o vit vi javnega /avoda Mladinski ccnien
-5. novembra 1998 je Slovenijo pri/adeîa huda vodna ujma. V občinah Velenje, Šoštanj in .Šmartno ob Paki je poplavljalo več vodotokov, sprožilo pa seje tudi veliko zemeljskih plazov;
- novembra leta 1944 je nemški okupator zaplenil vse nepremično in premično premoženje znane šošianjske usnjarske družine Woschnagg;
•Znovombra l898 sejevS(> štanju rodil Davorin Ravljen. Pisatelj, pesnik, prevajalcc in publicist je kot novinar in urednik služboval pri Jutru. Sloven-skem poročevalcu in Tovarišu, med njegovimi najbolj znanimi leposlovnimi
Kgledar imen
November/lislopad
A* četrtek-Dušanka,
Justr
verne duše
3. pBtek* Viktor, Zmago,
hubert
4. sonbota - Karel, Vbi-
ta!, Zahar, Liza
5. nedelja-Elizabeta
6. ponedeljek - Lenart
7. torek - Engelbert
8. sreda - Bogomir
svetovni dan urba-
nizma
Lunine mene
3
5. Il.-ščip ali polna luna ob 13:58
Pregovori
Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako.
Lenart zemljo zaklene.
Listopada zmrzlina, je sve-iiana ne bo.
Listopada juznina, sveiSana mrzlo.
Listopada gredo duše v nebo, kakor čebele iz panjev.
Za sveto Elizabeto gre$ v mest na vozu, iz mesta pa že na saneh.
Davorin Ravljen (Arhiv Muzeja Velenje)
deli pa Sla Mrivi ognjenik in Pot k mrtvim bataljonom;
- 8. novembra 1987 je bil na Titovem irgu v Velenju velik ekološki shod. ki se ga je udeležilo več lisoč ljudi od blizu
in daleč;
• 8. novembra 2000 je Velenje, vspremsivu zdaj žal že pokojnega načelnika sanitete slo venske vcjjske Jožeta Prislana, obiskala visoka delegacija nemške vojaške sanitetne službe;
• 9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dviv rana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko turisiični center Golte nad Mozirjem; - 9. novembra 199.^ so na Velenjskem gradu delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zaključili
s čiščenjem zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49.5 metrov.
■ Damijan KIJaJiG
GOZDARSKI VITLI
Mehiiko oli flektr»4ildravnâo ipn]vi[oijMil3SkN'MkN(3,St-8t)
M
mnmii
TiL:03/nS1«1Q snsi^dsftri im^fffc KZiMflMlu
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
od 6 do 201' po^oi preko «lektronotofja qIí Nborja
nikoli sami
107,8
radio®alfa
103.2 & 107.8 Mhz ^^ vsak dan 36 ur
mm ^ Hi
Velika jesenska akcija do. 30 novembra
Kuhinja Dana 1 GUMNF
polepša vaš dom ^ — •
^ ^ " PoWtwna
LETAL ORťíANU'-
OVRTNINA
IfRAN PRfVASA. TRIK MURSKA SOBOTA SLOV. AJÍPrBDF DAKDO DOM-M A 2lVM pravo KOT
RAUU PkOSTORV «'FRKVI ^ONOSLSKI V) AU AR
éWVSK l>R?A\'NA TAKSA iiO Sl.OCAR lïiORF.MAJ 1911.1«U)
r«t2AVAKA BA1XAJAfl
KARLOVAC PUN
JEKAVArjhíí liWOÍtSKF STVARI JAVOR wvAr veifn;5;ko TOOOVSKO PODJTTJF
AW.svrr PřVO
J 5. ĆRKA SLOV AĚECVbt ^'OŒLICNA PRAŽJVAL VID.ZGOD. SÏOUI JOSEF ZNAK ZA n LLM NABOJ
UA93A LEVSTIK .XAAA^Ki Zrfbec AMERKKO .'SEVRFJX'
IA>ŒZ DKNOVSEX ANÍFIíl^KI RTANDAkT RÍJOAFS^S i.n \n-yK OftANJF.
OZNAKA ZA uViOkTT ITACUA
VEDAO TFILNiCSt UPOlUfiF SI.EK IT^IKS
ČETRTEK, 2. november:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila in Iz srca Evrope: 6.45Na današnji dan; T.OOHvo^op; ZISCestne informauje -po ročilo Avto moto zveze Sloveniie; 7.30 Poiocita; 745 Današnji kulturni utrip: 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Porcčila: 8.45 Polidjska kronika; 9.00 V mi Ewope (ponovitev) 9.30 Porociia: Rekrasdj^i nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje 14.00Pûzdr8v; U.IONa današnji dan; 14.30 Poročila inlzsrca Evrope; 15,00 Aktualno 15.30 Poročila. 16i)0Kdaikje.kaj: 16.30 Poročil a; 17.0 D Na srcu Evrope; 17.30 Zdrav-niški nasveti:E;osov kotiček; IBOOKvazfkvii 18.30 Poroola; 19,00 Na svidenje.
PITEK, 3. noveRÀef:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Pc ročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 H0i0d(0p; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenija; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.D0 Na srcu Evrope Iponovrtevl; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualio; 15.30 Poročila: 15.45 V srcu Evrope; 18.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17i]0 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenie.
SOBOTA, 4. nov«nber:
6.00 Dobro jutio in veselo v nov dar^ 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop* 7.15 Cestne informa-dje -poroôlo Avto moto zveze Sloveniie: 730 Poročila. 745 Današnii kulturni utrip: 8,00 Polepšaj m o si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila In V sicu Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17 00 V srce Evrope: 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, S. november:
6.00 Oobrojulro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Eviope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne inforna-dje-poročilo Avtomoto zveze Slovenije: 8.00 Djhavna iskar^ia; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenie; 14.00 Pozdrav. 14.10 Na danssnji dan; tesmke; 16.00 Glasbene novosti; 16 30 Poročila; 1700 (Vlinuie z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PONEDELJEK. 6. november
6.0O Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila in Iz srca Eviope; 6 45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 715 Cestne inforna-cije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utiip: 8.00 Gospodarski utrip; 6.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avto moto hercov, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 1430 Poročila: 15 00 Aktualno: 1530 Poročila: 1645 V srcu Evrope: 1600 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport. 18.00 Glasbena lestvica; 1S.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK. 7.rroyembef:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.301^0-ročila tn Iz srca Evrope: 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 745 Dsnasnii kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnaiski nasveii. 3 30 Poročila; 10.00 Na svidenie; 14.00 Pozdrav: U.IO Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 161)0 Kdaj. k|e. kaj. 170Û Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA,8.m>v€niber:
6.0D Dobro jutro m veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in iz srca Evrope: 7.00 Horoskop: 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 6.00 težava je vaša. rešitev {e naša; 8.30 Poročila; 9 00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9 30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz SI ca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Sport; 15.45 Na srcu Eviope; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 19.00 Na svidenje
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev.
Pokličite 03/ 698 17 50
OBVESCEVALEC
W
pisarniški material in oprema, poslovna darila, tiskovine, osebna varovalna oprema
*^OST DOSTAVE
VSE ZA PISARNO... VEDNO PRI
nra\/nû in fí^ířno ncaKa \ »i »ftOikvfc _——
za pravne in fizične osebe \
^ E R A ERA KOPLAS.d.o.o., PE BIRO, Šaleška 2d, Velenje Tel. 03/8960 316
odlične cene
mali OGLASI
a
DEŽURNI telefon za pomoc anonimnim alkcliolikom 031/443-365.
STIKhPOZNANSTVA
ŽENÍTNA posredovalnica ZAUPANJE za vso starosj. brezplačno 28 mlade ženske. Gsm:031/5D&435, GSM: 031/836-378. tel. in faks: 5726-319. DEKiE. če resne zveze si !elis, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm:
031/836-378. ODDAM
VSOBNO stanovanje v Velenja oddam v najem. Gsm: 031/428-701.
RAZNO
PLOČEVINAST sod. 200 L malo rabljen. ptotíam. Gsm: 041/224-805, telefon: 5882-243.
KOMBINIRAN hladilnik Gorenje prodam. Gsm: 031/442841. ZAViSICE zè vozila Gpei Vedra B. let-
nik od 1995 do 2Q00.4 kosi. originalni, prodam. Gsm 041/692-995
PRIDELKI
ULEŽAN hlev^i gnoj. jaboićnik in žganje prodamo. Gsm: 041/344-883. BOBÛVCE za most prodam. Telefon: 5886-2B7.9sm: 041/577-305. J ABOLČNIK ali jabolčni sok Iz ne-skroplienega sad|a prodam za 100.00 sit/liter Gsm; 031/348871. RUfVIENO korenje za juho prodam Gsm: 03 V53a05l telefon: 5831-520.
VRTVICE različnih sort prodamo Gril. Laze 30. Velenje. Telefon. 5888-680. jjsm: 041/872-003.
ŽIVALI
ZADNJA letošnja prodaja nesnic v nedeljo, 5.11. od 8.DD do8.30všaleku. TeleiDn: 02/8761-202. PRAŠIČE Švede, te^ke od 20 do 300 kg. 23 nadaljnjo rejo ali očiščene prodam. Gsm: 04l/23a651. PR^IČA težkega 250 kg za zakol prodam. Telefon: 5893-578.
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zdravstveni dom VeUnje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonska številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko jezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo Življenje in je po* irebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki sremamo. Za informacije v zvezi z reševalno služijo kličite na telefonsko številko B995-478. dežurno službo pa na 8995-44S
Lekarno v Velenju:
Lekarna Ceniei Velenje. Vodnikova ) Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor zs kosilo od 110.Û0 do 14.00. telefon 898-1880.
Zoboidravniki:
4. in 5. november Matej Slrahovr^ik, dr dent med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje. Vodnikova 1}
Veterisersko postafi {oitoa]:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od )3.do 17. ure.
Upravno enoto Velenje
Poroke:
Tatjana Hojnik. Stantetova ulica 13 in Zlatkct Štruc. Šaleška cesta 19. oba Velenje; Petra Oošler in Iztok Rozman, obs Kdjuhovdmta 10, Velenje.
Smrti:
Ivan Miklavžina. roj. 1939. Velenje. Šale-
ška cesta 18/b; Henrika Zavasnik. roj. 1913. Šoštanj. Cesta Heroja Gafperja4; f^arija Černelič, roj. 1925. Sevnica. Flot-janska ulica 8; Ivan Gućek. roj. 1923. Zagtad 108. Celje; Mirko Sulnik. rûj. 1947. Velenje. Jelkova cesta 11; Ana Kostoniaj. roj. 1918. Zabukovica 181. Darinka Kolar. roj. 195). Okonina 34.
KAMlUOSE^OPODPEliAN
»leii20J$IJ3/B97IH(KI,(»l/eS2-108
Izdelava nagralinlkiiv in ï\m\t napisov
v restQvra
Boris Gotičnik in Franc Pofie sta nestrpno Čakala, đa se
pripeljejo.
skimi gasilci, pa ga bodo uporabljali ti. Najmlajši člani, ki so se z njim izpred ll:S-a pripeljali pred gasilski dom, so zbranim tudi piv kazali, kaj vseje v njem in kako se upi^rablja. Kako vešči bodo. sije prišel pogled tudi najstarejši član društva, ki v njem »vztraja« /e 63
lel, Martin T^rk. Po tistem, kar je videl, je rekel, da se za prihodnc>st ^o^anjskega gasilstva ni bati.
Sicer pa to ni bila edina aktiv-nosi šoSta niskih gasilcev v ok-lobru. ko se že po iradiciji bolj posvečajo stiku ?. občani- l/vedli so skupno vajo s prostovoljnim
Martin Turk: »Za prihodnost društva se ni bati."
gasilskim društvom l.okovica in Tliš, sveljslva (slirih društev) občine sšošianj v Cîaberkah, svoje delo pa so prikazali ludi učencem nižje stopnje Osnovne šole Šostan,] in varovancem Vrtca Šoštanj.
■ mkp
Opremo in nov avto so prikazali najmiajsi.
V Velenjskem jezeru plavajo kapitalci
Ivan Kumer je iz Velenjskega jezera potegnil kapitalno ščuko - Ribiči pravijO; da je takih in še večjih v njem veliko
morala la že konec sedemdesetih let pričeti iskali načine za njegovo rešitev. Pri tem je bila zelo uspešna-
To še posebej dobro vedo ribiči. Jože Šuniaii, predsednik Ribiške družine Velenje, je že pred časom povedal, da je ulov iz lega jezera (velenjski ribiči so namreč za ribolov v njem že odprli del revirja) ludi uspešnejši od sosednjega Škalskcga jezera, i-den kapitalnih
Take plavajo v Velenjskem Jezeru,
Velenje, 22. oktobra - Velenjsko jezero je bilo dolga leta ekološko zelo problema lič no. S širitvijo Termoelekirarne Sošianj in povečanim dotokom pepelne brozge se je alkalnost lega jezera lako povečala, daje v njem onemogočala življejije vodnim organizmom. To je bil eden takř> očitnih okoljskih problemov Šaleške d<ílínc, daje
dokazov je bil iz Velenjskega jezera »potegnjen* konec oktobra.
Ivan Kumer. gospodar družine, je ulovil 11.*^ ceniimeirov dolgo in 11,9 kilograma ležko ščuko, obsega 52 centimetrov. Takih in še večjih, pravijo ribiči, pa v Velenjskem jezeru še zlepa ne bo zmanjkalo.
■ mkp
v
Zacoprani Salek
Velei\je - Turistično društvo Šalekje vsoboio popoldne, v lepem, toplem jesenskem dnevu, pripravilo že irelji ples čarovnic na trgu v Ša-leku. Ta sc je res spremenil v pravi prirediiveni pmsior, žc na mosiu čez reko Pako pa je obiskovalce dogodka pozdravila skupina krajank. kije izdelovala Tetko jesen.
Na trguje dišalo po pečenem kostanju, otroci so lahko ustvaijali v delavnicah, ki so bile seveda čarovniško obarvane, čarovnice so varile ludi čarovniške napoje, izrezovali so buče. lahko pa so obiskali tudi ve-dezevalkt) ... Pohvalno je. da je veliko obiskovalcev prišlo maskiranih, najbolj pa so u^jvali v vragolijah čarovnika- Koje ta kazal svoje co-pmije, sc je okoli njega zbrala lepa gruča zadovoljnili obiskovalcev. Ni kaj, še ena uspešna prirediiev na starem ti?u v Šalcku, ki je zagotovo eden najlepših prireditvenih prostorov v Velejiju.
■ bs
Namesto čarovnic čarovnika
Hallowen ali Noč čarovnic, se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas. Tradicionalno izrezovanje buč tudi letos v Viii Mojci.
Zloglasni líallowen, popularen in bolj uveljavljen predvsem v /DA. Kanadi.Veliki Britaniji. Irski. Puerlo Ricu in vedno bolj ludi v Ausiraliji in Novi Zelandiji. 2c nekaj let z manjšimi praznovanji beležimo ludi pri nas- Najbolj značilno za ta praznik so buče 7. vrezanim obrazom. Originalno se
rovnic je sicer 31.10. vendar je bilo zaradi slovenskega praznika in dejstva, da imajo ljudje največ časa v pel C k. izrezovanje organizirano malo pred uradnim praznovanjem. Člani kluba Mladi za mlade, so mlajšim obiskovalcem pomagali pri izreziwanju, poskr-
Čarovnice so v Šaleku preživele lepo sobotno popoldne, v katerem se je ves čas
nekaj dogajalo.
buče imenujejo »JackHV-Ianlem«. Legenda pravi, da je bistroumen kmet .lack, s kri/em pretental I (u-diča in ga ujel. Spustili ga ni hotel tako dolgo, dokler Hudič ni obljubil, da Jacka ne bo spuslil v pekel, ko le-ia umre- Po smrti Jack res ni imel vstopa v pekel, zato je taval po Zemlji in iskal kraj, kjer bi lahko v miru počival. Ob tem je izrezljal repo, vanjo postavil svečo in si tako osvetljeval pot. Danes se za izrezovanje uporab-
ljajo buče. ker je na njih lažje izrezljali kakšno zanimivo grimaso. Nekateri jih izrezujejo doma. drugi pa se lahko v tej spretnosti preizkusijo kje dru^e. Medobčinska zveza Prijateljev mladine, vsako leto tradicionalno organizira izrezovanje buč- Letos je v petek 27.10. od pol šestih pred Vilo Mojco približno slo obiskovalcev (siarši 7. otroki! već kol pelini ridesetim bučam napravilo zanimive obraze- Prava Noč ča-
beli so tudi za manjš<^ p<^goslilev - različna peciva in «čarovniški« sokovi živih barv. Daje bilo dogajanje še bolj zabavno, sla poskrbela 2 člana oblečena v čarov-niški kostum (začuda ni bilo mv-bene čarovnice), cel čas izrezovanja se je vrtela tudi primerna glasba. Ko se je spustil mrak, je sledilo še sklepno dejanje - prižiganje sveč v bučah in pester večer seje zaključil v stilu.
■ Tjasa