Murska Sobota, 28. novembra 1989 • Leto XLI • ŠT. 47 • Cena 20.000 din
29. november - za človečanske pravice in ustvarjalno življenje
VREME
Ob prazničnih dneh bo suho in hladno. Možne so jutranje megle.
Varstroj za rečne ladjedelnice
Kaže, da so se v lendavskem Gorenju Varstroj dobro odločili, ker so začeli izdelovati velike stroje za razrez pločevine. Te kupujejo tovarne kovinskopredelovalne industrije, v zadnjem času pa tudi ladjedelnice ob jadranskem morju. Zdaj so se prebili tudi v rečno ladjedelništvo. Sklenili so namreč pogodbo v vrednosti 100.000 nemških mark, kupec prvega računalniško upravljanega stroja za rezanje ravne jeklene pločevine pa je ladjedelnica Sava v Mačvanski Mitroviči v Srbiji. Sklenitev te pogodbe je tudi dokaz, da gospodarstvi Slovenije in Srbije še naprej sodelujeta, v Lendavi pa si obetajo, da bodo po dobavi rezalnega stroja (do 15. januarja 1990) sklenili še več takih pogodb, saj je samo na območju Vojvodine ob Savi menda 5 rečnih ladjedelnic.
Š. S.
Turizem f devetdesetih letih
Na pragu velikih sprememb v organiziranem turizmu (v svetu in doma), torej na pragu 90. leta, so se v Radencih pogovarjali o turizmu v devetdesetih letih. Takšna je bila namreč tema posveta, ki gaje organizirala Gospodarska zbornica Slovenije 14. in 15. novembra v Radencih in ki bi moral biti že spomladi. Mogoče je bila prav preložitev časa posveta vzrok, da je bila udeležba skromnejša kot prejšnja leta (udeležilo se ga je okrog 70 strokovnjakov s področja turizma), ali pa je tudi v turistični dejavnosti čutiti posledice ekonomskih in političnih problemov Jugoslavije.
Program predavanj je tokrat pripravil Janez Pergar, direktor tozda Turizem Kompas Jugoslavija, ki je v svojem prispevku opozoril na tri pomembnejše razlike organiziranosti jugoslovanskega turizma v primerjavi z razvitim svetom. Te se kažejo v organizaciji turističnih potovanj, organizaciji in hotelstvu. Direktor Bemextour-sa za Nemčijo, Avstrijo, Švico, Holandijo in Belgijo Selimir Ognjenovič je govoril o združevanju velikih svetovnih organizatorjev potovanj (turoperatorji ali turistični grosisti), ki narekujejo tudi »turistično modo«. Direktor Poslovne skupnosti agencij Jugoslavije je govoril o prihodnosti jugoslovanskih agencij, Janez Kocjančič, direktor Adria Airwaysa, pa o tesni povezanosti letalstva in turizma (kar 80 odstotkov letalskih potnikov je turistov). Kot predavatelj je sodeloval tudi Drago Bulc, kije govoril o novih idejah v turističnem trženju, ki jih pri nas še premalo upoštevamo.	, .
Bernarda B. Peček
Glas o zdravilnosti kapljic bereš esepp je v zadnjem času segel tudi v našo pokrajino in ob odprtju madžarske meje našim kupcem jih ti na veliko kupujejo. Gre za kapljice, ki naj bi pomagale bolnikom, obolelim za rakom, pa tudi drugim. Pravimo — naj bi bile zdravilne — saj jih uradna medicina še ni potrdila kot zdravilo.
Pa vendar dajejo upanje, zato smo prispevek, ki je nastal po obisku v Centralnih lekarnah v Sombotelu, naslovili: Kapljice, ki so upanje.
stran 18
Srečanje z dr. Draganom Veselinovim: SOMRAK KMETSTVA DA, TEMA ŠE NE. Eden od
vodilnih teoretikov agrarne misli v Jugoslaviji, profesor na beograjski fakulteti političnih ved, izzivalno in neprizanesljivo secira kmetstvo, kmete in kmetijstvo na Balkanu z nauki za pokrajino ob
V praznični številki Vestnika dve strani Kulturnih obzorij: na 8. umetniška fotografija Jožeta Kološe-Kološa, ki ima tudi dokumentarno vrednost, saj je na njej predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan v otroških letih, v Soboti, kraju njegove in fotografove mladostih Na tej strani je tudi Popotovanje po Kocbekovim.
Dirka se bo začela na 99. metru. Alternativa »starta« z ničle. Rahlo diši po tistem: počakajte nas, da vas dohitimo v razvoju, potem pa bomo skupaj »štartali« z ničle.
Z nikomer načelno ni nemogoče sodelovati. Vsaka konkurenca je zdrava. Partiji je doslej bolj ali manj šlo za oblast in to jo je pokopalo. Ni dopustila konkurence.
SZDL stavi na konja, ki se mu pravi članstvo. Če pogledate v statut angleških laburistov, je jasno, da kolektivno članstvo za SZDL ni izmišljotina.
ambicij. da bi postal	bo
vsak sam osvajah Pri nas udriha-mo po preteklosti organizacij, na„ Zahodu pa po preteklosti ošeb:
Kmečka zvepa bo šla v predvolilni boj. Ne z namenom, da bi prevzela oblast, temveč da ^jej sodeluje. Izhodišče je družihag^,

aktualno doma in po svetu
NARODNOSTI IN MADŽARSKE REFORME
Da vlak ne bi odpeljal brez njih
»Vse smo obrnili na glavo — iz diktature smo prešli v popolno svobodo.« To so bile besede enega od sogovornikov, ki sem jih zadnje tedne srečevala na Madžarskem. In ta nova odprtost, polemičnost, je zdaj prešla tudi na narodnostno področje. Tudi narodnostni predstavniki, ki živijo v naši severni sosedi, so si začeli postavljati mnoga vprašanja.
Na srečanju narodnosti sosednjih dežel, ki je bilo v Sopronu, smo slišali veliko kritičnih besed, tako o grehih iz preteklosti kot tudi o dogodkih iz sedanjosti. Narodnosti odkrito govore o časih, ko so jih zaradi tega, ker so Nemci, Hrvati, Slovaki.. . preganjali oziroma razseljevali, jim jemali narodnostne šole, materni jezik pa odrinili na obrobje življenja. Sedaj so odkrito priznali, da vse lepe besede, ki so bile zapisane v ustavi in zakonih, niso bile dovolj. Eno je namreč tisto, kar je zapisano, drugo pa tisto, kar se uresničuje.
Kaj torej zahtevajo zdaj? Predvsem to, da se vendarle preide od besed k dejanjem, da se ustvarijo razmere, ki bodo zagotavljale ne le goli obstoj, ampak
tudi razvoj manjšin.
Mnogo je bojazni, da bi madžarska družba pozabila na manjšine. Tudi nekateri narodnostni predstavniki so pravzaprav prestrašeni in ne vedo kako naprej. Menijo, da je nacionalna homo-genizacija na Madžarskem negativno vplivala na njihov položaj. Obstaja strah, da so Madažari pozabili na manjšine oziroma ne vedo, kaj in kako bi z njimi.
Čemu ta strah? V dosedanji ustavi je pisalo, da so tudi narodnostne manjšine konstitutivni element Madžarske. Pred kratkim, ko so v madžarskem parlamentu sprejemali dopolnila k ustavi, je določilo, ki je govorilo o tem, nekako izpadlo iz besedila. Šele na večkratno intervencijo dr. Marina Mandiča, generalne
Vsaj kruh in juha ...
Nekaj tednov pred pravkar minulim romunskim partijskim kongresom, ki ni povedal nič novega, je ušlo z jezika nekaj, česar ne bi smeli povedati, samemu predsedniku Nicolaeu Ceausescu: »Do konca leta bi morali romunskemu ljudstvu zagotoviti, da bo vsak dan jedlo svež kruh in da bo imelo na voljo toplo govejo juho!« Iz tega bi lahko povzeli, da sedaj že sama uradna Romunija odkriva pravo lice svoje dežele, kajti še pred nekaj meseci je Ceausescu tujim novinarjem zagotavljal, da Romuni nimajo nobenih težav s prehrano.
Toda, tudi romuiisko časopisje vidi stvari zadnje čase drugače. Trgovci skrivajo blago in ga potem po vezah prodajajo veliko dražje. Časopis županija lasi je zapisal, kako delavci državnega skladišča dajejo blago samo prijateljem. Romania Libera je na dolgo poročal, kako v skoraj polmilijonskem Ploesti ju neki poslovodja ne pusti prodajati krompir, v neki županiji na jugu države pa da že dolgo čaka 500 kontejnerjev čebule na prevzem. Novinarji so odkrili, da imajo v mnogih trgovinah pokvarjene hladilnike, v neki bukareštanski blagovnici pa so ugotovili, da je bila posoda z ribami poleg hladilnika, v hladilniku pa prazne gajbice. Vse to povezujejo z neznosno nehigie-no pri trgovanju s hrano.
Ceausescu ima verjetno prav — državljanu je treba dati vsak dan toplo govejo juho in košček kruha, ampak svežega!
ga sekretarja Demokratične zveze južnih Slovanov, so vendarle izglasovali besedilo, v katerem so omenjene tudi manjšine.
Nekateri imajo tudi pripombe na delo kolegija narodnostnih in etničnih manjšin, ki so ga ustanovili pri ministrskem svetu. Predsednik kolegija, državni minister Imre Pozsgay, je sicer na njegovi prvi seji dejal: »Madžarska država, madžarska politika namenjata vprašanju narodnosti veliko pozornosti, še posebej ohranjanju njihove nacionalne identitete. To velja enako za narodnostne manjšine in etnične skupine znotraj državnih meja kot za Madžare v sosednjih in oddaljenih deželah.« Toda nekateri mislijo, da kolegij, ki ima zdaj dva pododbora, za Madžare v tujini in za narodnostne in etnične manjšine na Madžarskem, ne bo učinkovit, ker sedijo v njegovem ožjem vodstvu sami Madžari.
Vse to je le ena plat medalje. Druga pa so sami pripadniki narodnosti in njihove narodnostne organizacije. Lepo je biti glasen in kritičen, ko je to moderno, ampak večina ljudi, ki sedi v
vodstvih teh organizacij, je vsa ta leta sedela V svojih stolčkih in pridno kimala oblastnikom.
Kaj torej storiti? Prav gotovo se bo treba zdaj še bolj vneto boriti za svoje pravice. Te ne bodo prišle same po sebi, ampak jih bo treba glasno zahtevati, tako v parlamentu kot drugih mestih odločanja. Za vse to bodo potrebni pravi ljudje na pravih mestih. In to velja tudi za porabske Slovence.
Že vrsto let tarnamo, da nam Porabje polzi iz rok, da kmalu ne bo več slovensko. Dejstvo je, da bo potrebno enkrat pošteno udariti po mizi in prekiniti z mlačnostjo in nenehnim tarnanjem. Porabje bo ostalo slovensko, če bodo to želeli Porabci in si za to tudi prizadevali. Matična domo
vina jim bo pri tem prav gotovo stala ob strani.
Upajmo, da bo slovensko kulturno društvo, ki ga ustanavljajo mladi izobraženci v Porabju, kmalu začelo z delom. In pri tem se ni potrebno prepirati, ali naj deluje znotraj zveze ali naj bo samostojno. Sedanje razmere omogočajo široko paleto delovanja, torej lahko najdeta svoje mesto tako društvo kot Demokratična zveza južnih Slovanov. Nekatere stvari se lahko rešujejo samo skupno, ne le v DZJS, ampak z vsemi narodnostnimi zvezami oziroma manjšinami, ki žive na Madžarskem. Nekatere stvari pa so specifične, zato jih mora reševati vsaka narodnost na svoj način. In tu gre predvsem za konkretna vprašanja, kot so zdaj recimo mejni prehod na Gornjem Seniku, odpiranje majhnih obratov v Porabju in še kaj. Zato tu ni dileme: eni ali drugi, ampak oboji. Za vse je dovolj prostora, samo poprijeti bo treba za delo in izkoristiti vse ponujene možnosti. V nasprotnem primeru bo vlak odpeljal brez njih.
Silva Edry
Michel de Notredame, bolj znan kot Nostradamus, je v 16. stoletju v svojih pesmih »prerokoval« temno prihodnost sveta. Potem so Nostradamusa stoletja »razlagali« in vedno je bil na nekakšen način aktualen; vedno, ko je bilo človeštvo v stiskah, tudi med drugo svetovno vojno, so se ga spomnili. Napovedal naj bi tudi konec sveta. In to menda leta 2000 ... Britanski politiki, bralci časopisov ter francoski futurologi se ne sklicujejo na Nostradamusa, ko »napovedujejo« kakšna bo Evropa leta 2000. Mi pa še manj.
Francoski mesečnik Actuel je dal septembrsko številko na razpolago strategom, geopolitikom, sociologom, filozofom, skratka, ljudem, ki v najrazličnejših znanstvenih strokah nekaj veljajo. Družno naj bi odgovorili na vprašanje: kakšna bo Evropa leta 1999.
Pa poglejmo, kaj sodobni Nostradamusi v mesečniku Aktuel napovedujejo. Evropa bo imela ob koncu stoletja dve konfederaciji in sicer med obema Nemčija-ma ter med Avstrijo in Madžarsko, ki bosta obe članici Evropske skupnosti. Francoski futurologi vidijo na zemljevidu ob koncu stoletja celo vrsto novih samostojnih držav: Estonija, Leto-nija, Litva, Ukrajina, Gruzija, Armenija (iz sedanjega sestava ZSSR) in samo Ukrajina naj bi bila nekako povezana s Sovjetsko zvezo, podobno Bolgarija. Češkoslovaška in Romunija bosta postali veliko bolj neodvisni. Estonija in Letonija se bosta vključili v severnoevropsko federacijo (Norveška, Švedska, Finska).
Vodstvo komunistov iz Vojvodine, od koder prihajajo take pobude kot je na primer sklicanje izrednega kongresa ZKJ, je sporočilo, da politični pluralizem v smislu večstrankarskega sistema v Vojvodini nima podpore.
Nasploh se širijo in poglabljajo razprave o tem, kaj je in kaj ni pri nas prav, od preštevanja žrtev narodnoosvobodilne borbe do pojmovanja delavskega razreda v sodobnem svetu.
Ta razmišljanja postajajo javna, tako da tudi sogovorniki na televiziji nimajo več dlake na jeziku in zmerjajo vsemočno politiko tudi zaradi stvari, ki praviloma niso politične, in to zato, ker je bila doslej politika vpletena povsod.
Raziskovalci posledic vojne na primer doslej niso upali govoriti o žrtvah vojne zaradi uradnega podatka, da jih je bilo nič manj nič več kot milijon sedemsto tisoč. Računanja pa kažejo, da jih je bilo morda manj, morda več. Gre za demografsko statistično metodo na podlagi popisov prebivalstva, ki kaže verjetno rast števila prebivalstva, ki zaradi žrtev vojne ni bilo doseženo.
Podobno je z izračuni žrtev taborišča v Jasenovcu, kjer so strokovnjaki našteli sedemsto tisoč, žrtev s preštevanjem le nakaterih skupnih grobišč in množenjem s skupnim številom grobišč, kar daje zopet samo verjetno številko.
Prava stvar bi bila, če bi popisali žrtve vojne, kakor so ponekod storili, in tak popis objavili, da bi ga ljudje lahko dopolnjevali, dokler ne bi bil vpisan vsak človek ki je v vojni nasilno izgubil življenje v raznih oblikah pokolov in uničevanja, saj ljudje nismo le številke, kakor je v neki pesmi protestiral Kajuh.
Razrednost
Podobno je tudi s političnim pluralizmom in avantgardnostjo delavskega razreda oziroma razrednostjo nasploh. Poznavalci marksizma namreč trdijo, da si je Marks zamišljal komuniste kot avantgardo ne zgolj v komunistični partiji, temveč v vseh gibanjih, kajti če ne bi bilo tako, potem se ta partija spreminja v stranko in komunisti izgubljajo svojo avantgardno vlogo, kar je v bistvu dokaj lahko razumljivo, kot dovolj jasno vidimo iz dogajanj v deželah enopartijskega sistema.
V neki razpravi kulturnikov, ki so govorili o tem, kako je bila tudi pri nas zideologizirana politika nataknjena na podedovano iz starega sveta, je Aleksander Popovič, znani pisec dramskih del, zelo negodoval zaradi možnosti, da se neka komunistično utemeljena partija lahko spremeni v socialistično, ki ima povsem drugo filozofijo, kakor se je zgodilo v Madžarski in se bo nemara zgodilo še kje.
Res pa je, da se tudi človeku kot posamezniku marsikaj dogaja. Največji ateist se lahko na koncu spremeni v največjega bogomoljca, kot se je zgodilo Tolstoju in še marsikomu. Tudi naši komunistični partiji so se dogajale velike spremembe v pojmovanju komunizma in ni za pričakovati, da se ji ne bodo dogajale tudi v prihodnje. Svet pač ni nespremenljiv in se tudi z večnostjo ne more bahati. Vprašanje je le, kakšna so in bodo človekova dognanja o svojem bivanju v prostoru, ki ga obdaja.
Ce je proletariat nekoč sestavljala množica manuelnih delavcev in se je po uspešnih revolucijah spremenil v delavski razred, potem ni več razloga, da bi še govorili o razredu manuelnih delavcev, temveč o mnogo širšem pojmu, saj bi praviloma morali vedno manj delati z rokami, če naj postanemo moderna industrijska družba. Drugo je vpra-šanje, zakaj ni takega vzpona in zakaj se še vedno oklepamo srpa in C) kladiva v času kombajnov in računalnikov in vojaško revolucionarne 3 organiziranosti ter avtoritarnosti tako dolgo po uzakonitvi samou-pravljanja, ki je bilo razglašeno za alternativo očitno neuničljivemu O etatizmu.
Tito je v svojih zadnjih dneh očitno ugotovil, da njegova revolu-cionarna generacija ne more vsega postoriti in je v nekem govoru de-< jal: naj nekaj ostane za postoriti tudi prihodnjim generacijam. Na q vprašanje nekega tujega novinarja, kaj si najbolj želi, pa je odgovo-ril: »Socializem seveda!« Bil pa je tudi prepričan, da si delavci ne bo-do več dali odvzeti samoupravljanja. Mož je imel veliko zaupanje v človeka. Kaj je v zavesti človeka v zvezi z vsem tem, kar se pravkar dogaja, pa bomo šele videli.
Razrednost se s socializmom praviloma izgublja, vračanje na večstrankarski sistem pa nas opozarja na realnost, da se razslojenost še trdoživo upira. Kakšna naj bo torej definicija razrednosti?
Viktor Širec ,
PREDSTAVE O EVROPI 2000
Zanimivo je, da vidijo strategi pri Actuelu pretrese po vseh evropskih državah, razen v onih, na Zahodu. Svoje strateške napovedi imajo tudi za Balkan. Tu naj bi bilo takole: poleg Turčije,
Tako je zarisal Evropo leta 2000 bonski dnevnik Die Welt.
Grčije in Bolgarije, naj bi bila tudi nova Romunija (tista po smrti Ceausescuja). Potem bi bili na Balkanu Velika Albanija in Slovenija, kot neodvisni državi, zraven teh dveh pa še Srbija, Hrvat-ska in Črna gora, kot »neposred
ne republike bivše Jugoslavije«. Tako torej o Evropi 2000 francoski mesečnik Actuel.
V Veliki Britaniji se s podobo Evrope ukvarjajo politiki pa tudi čisto povprečni bralci časopisov.
Časopis Indenpendent je objavil zemljevid Evropa 2000. Tu bo torej nemška konfederacija, baltiške države bodo samostojne, in skupaj s Poljsko, Čehoslovaško, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško bodo »pridružene članice ev-
MALTA NI JALTA (ALI PA)
Bližajoče se napovedano decembrsko srečanje med ameriškim predsednikom Bushom in sovjetskim voditeljem Gorbačovom v Sredozemlju in v bližini otoka Malta najbrž ni kar tako, zaradi enakozvočja besed Jalta, Malta, v svetovni javnosti vzbudilo toliko komentarjev o morebitni vsebinski podobnosti. Naj spomnimo: februarja 1945 so se v Jalti, na polotoku Krimu v Sovjetski zvezi, sestali trije veliki iz protihitlerjevske koalicije: Roosevelt, Stalin in Churchill, da bi se pogovorili o podobi sveta po končani vojni.
Tokrat bosta samo dva, ki si imata veliko za povedati. Zakaj? Bushu ameriška javnost že dolgo časa dopoveduje, da nima nobenega sprejemljivega programa v odnosu do Sovjetske zveze, še manj do novih političnih dogajanj v Evropi. Gorbačov je s svojo perestrojko takorekoč spustil z verige premalo dresiranega psa. Zahodni Nemci so ob najnovejših dogodkih v vzhodni Nemčiji pokazali svojo barvo o obnovitvi »novega rajha,« kot je zapisal londonski Times. Zavoljo Nemčij so vznemirjeni tudi Francozi. Dovolj skrbi torej tudi za Busha. In Gorbačov? Varšavska zveza se rahlja, šivi pokajo, nastaja nova filozofija vzhodnoevropskih držav do ostalega sveta, predvsem pa do Evrope.
Torej nič malo razlogov za Malto (Jalto), pa naj se vsi bolj mali (tudi mi) še toliko penijo o tem, da si bodo krojili prihodnost čisto sami.
Naj velja za bližnje srečanje pri Malti optimistično in nekoliko pomirjujoče sporočilo obeh strani, da to ne bo Jalta, ampak mi Jugoslovani, se ne moremo otresti zgodovinskega občutka iz daljnjega leta 1949, ko smo zakorakali po samostojni poti, ki pa se nam je zgubila. Zato tudi nimamo ta trenutek več ne možnosti in ne prave volje, da bi videli svet drugačen, kot na primer Madžari, Poljaki, vzhodni Nemci in morda jutri še kdo. —M.
Kaj je to:
1.309.724.431,000.000?
Najprej povejmo, da je to en trilijon, 390 bilijonov, 724 milijard in 431 milijonov. S takšnimi številkami se ukvarjajo seveda zgolj zvezdoslovci, boste rekli. Pa ni res, da samo ti. Do trilijona dinarjev so prišli sestavljalci predloga zveznega proračuna za leto i990. Pri tem naj bi upoštevali tečaj dolarja v naslednjem letu. In tako so, ko so preračunali dinarje v dolarje ugotovili, da gre le za borih pet milijard dolarjev. Kaj bi se torej že sedaj bali tiste klobasaste številke v naslovu, ki bo prihodnje leto, se pravi pred koncem leta, imela tako ali tako še vsaj dvakrat mlade.
ropske skupnosti«, ki bo imela enotno valuto — nemško marko. Kot najmočnejši evropski gospodarski potencial predvidevajo Podonavje, na katerega bodo na
V ŽARIŠČU DOGODKOV
vezana gospodarstva Avstrije, Madžarske, Galicije, Slovaške in Slovenije.
Koliko je predvsem tisto v francoskem Actuelu res to, za kar se samo razglaša: resno raziskovalno delo, ali pa je neodgovorno šahiranje z ljudstvi stare celine in njihovimi usodami, bo pokazal čas; leto 2000 je res blizu.
Vzemite kakšen star zemljevid Evrope pa še sami zarišite novo podobo tega kontinenta. Nekaj se zadnje čase vseeno gnete in spreminja tudi v resnici. Če hočete biti »preroški«, potem napovedujte slabo, kajti samo zaradi poudarjanja te neizogibne sestavine razvoja človeške družbe je postal Nostradamus v očeh stoletij genialnež.
Če smo dali v standardni Vest-nikovi rubriki V ŽARIŠČU DOGODKOV tokrat nekaj več kisika domišljiji, potem si ne moremo kaj, da ne bi bralcem postavili naslednjega vprašanja: katere države bi zajela federacija ali konfederacija (na Balkanskem polotoku), ki bi se ji lahko reklo JUROBANIJA in koliko (približno) prebivalcev bi imela, če bi nastala ta trenutek. Pišite nam, boste nekaj dobili!
STRAN 2
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
PRVE NALOGE NOVEGA GORNJERADGONSKEGA KOMITEJA ZK
Živeti želimo človeka vredno življenje
Minuli teden (14. novembra
1989) se je na prvi seji sestal novi Komite komunistov občine Gornja Radgona. Izmed predlaganih kandidatov so izvolili po njihovem prepričanju najprimernejše ljudi za opravljanje odgovornih funkcij; funkcijo predsednika bo v prihodnje nepoklicno opravljal Dušan Zagorc, nepoklicna izvršna sekretarja (za gospodarstvo in negospodarstvo) pa bosta Manja Kurbus in Bojan Macuh.
Občinski komite ZKS Gornja Radgona pa je na prvi seji obravnaval tudi pobude in zahteve Združenja za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo in v Metohijo ter sprejel uradno mnenje:
»V občini Gornja Radgona smo si in si bomo ustvarjali resnico le sami prek vseh virov informiranja, zato ne pristajamo na nobeno enostransko vsiljevanje »resnice«, še posebej ne na nekulturen in provokativen način. Občani Gornje Radgone so znani kot gostoljubni ljudje odprtih src, kar dokazujejo prijetna doživetja ob srečanjih s prijatelji iz vse Jugoslavije (mladinski festival bratstva in enotnosti,
STALIŠČE SINDIKATA
Ob pozivu predsedstva SDZS M. Sobota k protestni prekinitvi dela kot izrazu odklonitve mitinga resnice (objava v Vestniku 23. 11. 1989)
Tudi v pomurskih sindikatih obsojamo mitingaško politiko in odločno nasprotujemo izvedbi napovedanega »mitinga resnice« v Ljubljani, ker bi le-ta prispeval k povečanju nacionalnega razdvajanja in medsebojne nestrpnosti in s tem k nadaljnjem poglabljanju politične in gospodarske krize jugoslovanske družbe.
V nasprotju s predsedstvom SDZS M. Sobota, ki poziva k protestni prekinitvi dela kot izrazu odklonitve omenjenega mitinga, smo prepričani, da pomurskemu delavcu svojega nestrinjanja z mitingom ni treba dokazovati s stavko. Če se predsedstvo SDZ M. Sobota z javnim pozivom obrača na vse sindikalne organizacije kot legitimne zastopnike delavcev, bi bilo prav, da se seznani tudi z dokumenti in stališči, ki jih ima sindikat do vprašanja stavk. Stavko kot sestavni del sindikalnega boja (uvaja) izvaja sindikat predvsem z namenom izražanja in uveljavljanja svojih interesov, zahtev in predlogov, ki izhajajo iz dela oz. delovnega razmerja.
Ker gre v tem primeru za povsem nekaj drugega, stavka še zdaleč ni najboljši način in dokaz, da se z mitingi resnice ne strinjamo, nobenega razloga ni, da bi sindikalne organizacije v ta namen izvedle 28. II. 1989 stavko. Zato se bo predsednik SDZ M. Sobota v tem primeru pač moral obrniti na svoje članstvo.
Predsednik MS ZSS:
p. p. Milan UTROŠA
sodelovanje s pobrateno občino Mladenovac, vlak bratstva in enotnosti, srečanje kmetijskih rekorderjev Jugoslavije, pionirska mladinska srečanja idr.), in bomo gostoljubje vedno izkazovali vsakomur, ki prihaja v naše domove s poštenimi, dobrimi, kulturnimi in odkritimi nameni. Vsaka pobuda, ki presega naše zmožnosti gostoljublja, predvsem pa prisrčnega in kulturnega
Pomurski cestarji se naposled lahko ločijo
Skoraj leto dni je trajalo, da se je razvozlalo vprašanje, kaj bo z izločitvijo tozda Vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota iz Cestnega podjetja Maribor. Za ta korak so se pomurski cestarji z glasovanjem na referendumu odločili že lanskega decembra, ker so med drugim ugotavljali, da je centralna uprava v Mariboru od njih preveč odtujena in predvsem predraga, dela pa so si v glavnem pridobivali sami s konkurenco na tržišču. Podobno odločitev so sprejeli tudi delavci
razgovora, je nesprejemljiva; v tem severovzhodnem delu Slovenije želimo živeti svobodno, zdravo, prijetno in človeka vredno življenje, ki ga bomo lahko ustvarili le z delom in ustvarjanjem nove vrednosti. Zavedamo se posledic takega vsiljevanja resnice in dokazov, zato miting zavračamo, saj ne vodi k strpnemu reševanju mednacionalnih
odnosov.
bbp
tozda z enakim imenom na Ptuju in delavci tozda Projektivno-teh-nološki biro Maribor. To je pomenilo tako rekoč začetek razpadanja skupnega cestnega podjetja v Severovzhodni Sloveniji, kar matici seveda ni bilo pogodu. Prišlo je do spodbijanja njihove odločitve na sodišču združenega dela v Mariboru, kjer se je zadeva najprej precej časa >ku-hala< (morda zato, da bi si kdo premislil), končno pa je mariborsko sodišče razveljavilo sklepe omenjenih treh tozdov z ugotovitvijo, da so nezakoniti. In prizadeti tozdi so morali, vsaj na papirju in uradno, še naprej ostati temeljne organizacije združenega dela. Vsi trije pa so se pritožili Sodišču združenega dela SR Slovenije, ki je pred kratkim njihovim pritožbam ugodilo. Zato je prejšnji ponedeljek delavski svet Cestnega podjetja Maribor že sprejel sklep, s katerim umika predlog za razveljavitev sklepa o izločitvi tozdov v Murski Soboti in na Ptuju, obenem pa predlaga, da se iz tozdov Vzdrževanje in varstvo cest ter Gradnja Maribor ustanovi novo, skupno podjetje.
V Murski Soboti medtem že pripravljajo nov statut in druge akte, tako da bi s 1. januarjem prihodnjega leta lahko tudi uradno začeli poslovati kot samostojno družbeno podjetje. Težko je biti prerok, ali bo za okrog 210-članski kolektiv š tem mnogo bolje ali morda slabše. Zaenkrat kaže prvo. Sprejeli so pač izziv novega zakona o podjetništvu ter s tem tudi večjo lastno odgovornost za svoj razvoj in ob-
stoj.
Jože Graj
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Zložba 2100 hektarjev zemljišč
Sprva je slabo kazalo, naposled pa so bili zbori skupščine občine Lendava končno sklepčni. Delegati so na skupnem zasedanju poslušali uvodna poročila o požarnem varstvu v lendavski občini, nato pa še o predlogih za novo volilno zakonodajo in spremembah v organiziranju si-sov družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.
V lendavski občini deluje tačas 36 gasilskih društev, v katerih je včlanjenih več kot 2000 gasilcev. Poleg tega pa imajo v Ini Nafti Lendava še poklicno gasilsko enoto. Gasilska društva v krajevnih središčih premorejo 5 tamovih vozil, v 26 manjših gasilskih društvih pa imajo manjša kombinirana vozila za prevoz opreme in gasilcev. Ker so imeli v občini interesno skupnost za varstvo pred požari, ta pa je dobivala denar na podlagi ustrezne višine prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov, so gasilska društva dobro opremili. Zdaj, ko naj bi ta vir presahnil in bodo denar za požarno varstvo zbirali na podlagi zakona in pri drugem organu, se gasilci upravičeno boje, da ga bodo dobili manj. Veliko sredstev naj bi namreč šlo za financiranje poklicnih gasilskih enot, od katerih je Pomurju najbližja v Mariboru. Na seji občinske skupščine so podprli predlog občinskega izvršnega sveta in občinske gasilske zveze, da če je treba z republiškim denarjem financirati poklicne enote, potem je tako treba ustanoviti tudi v Pomurju. O najslabšem primeru pa bi dali denar za delovanje poklicnih gasilcev v Ini Nafti v Lendavi, saj so ti požamiki zelo izurjeni, kar so že nekajkrat dokazali, tudi pri gašenju zunaj tovarniškega dvorišča.
V lendavski skupščini so se razgovorili tudi o ukinjanju oziroma manjšem obsegu poslovanja drugih občinskih interesnih skupnosti (zdravstvo, izobraževanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje ...). Delegati so se spraševali, ali bodo imele družbene dejavnosti še naprej dovolj denarja in ali bodo v
občini lahko še o čem odločali, saj bosta povsem občinski le raziskovalna in telesnokulturna skupnost. Dobili pa so odgovor na vprašanje, kdo bo poravnal dosedanje izgube, zlasti v občinski zdravstveni skupnosti: tisti, ki bo prevzel to področje, torej »republika«.
Zdaj, po zasedanju republiške skupščine, je bolj jasno, kako bodo potekale spomladanske volitve. Prejšnji teden, ko je bila v Lendavi seja občinske skupščine, pa je bilo še veliko neznank. Na seji so dali na predlog republiškega volilnega zakona vrsto pripomb, seveda v upanju, da bodo pri končnem volilnem zakonu upoštevane. Samo ena izmed njih: stroške volitev je treba kar najbolj znižati, pa so tako odveč tudi posebne kabine, ki naj bi bile na voliščih, če bi obveljal predlog republiškega zakona. Intimnost pri voljenju je mogoče doseči tudi na drug način, so menili v delegatski skupščini.
Na podlagi spremenjenega družbenega plana za obdobje 1986—90 (dokončno bodo o njem odločili na decembrskem zasedanju, zdaj pa so obravnava
Občina Murska Sobota drsi po lestvici
Najnovejši podatki slovenskega statističnega zavoda so za našo pokrajino, predvsem pa za največjo pomursko občino, to je občino Murska Sobota, skrb zbujajoči. Gre za razvrstitev občin glede na lanski narodni dohodek, ki ga je bilo realno celo manj kot leto prej. Med 65 slovenskimi občinami je na dnu lestvice občina Murska Sobota, saj so za njo le še štiri občine, in sicer Ljubljana Vič-Rudnik, Šmarje pri Jelšah, Lenart in Šentjur pri Celju. V letu 1988 zavzema soboška občina šele 61. mesto s 6,58 milijona dinarjev narodnega dohodka na prebivalca, v letu 1987 pa je bila višje — na 57. mestu v SR Sloveniji. To za soboško občino, ki se hoče čimprej otresti zaostalosti, vsekakor ni spodbudno.
Tudi v ljutomerski občini so v primerjavi z letom poprej izgubili eno mesto na lestvici. Zdaj so 57. (lani 56.), narodni dohodek na prebivalca pa znaša 7,57 milijona dinarjev. Še najbolj je napredovala lendavska občina, ki je zdaj 51. v Sloveniji (lani je bila 59.), narodni dohodek na prebivalca pa je 8,70 milijona dinarjev. Nekoliko višje je radgonska občina, in sicer na 49. mestu, kar je za mesto slabše kot predlani, narodni dohodek na prebivalca pa je 8,98 milijona dinarjev. Naj menimo, da je na prvem mestu lestvice občine Ljubljana Center s 37,92 milijona dinarjev narodnega dohodka na prebivalca.
M. Jerše
li le osnutek) bodo v Lendavi predvidoma še v tem letu dobili od republiške kulturne skupnosti denar za pripravo idejnih projektov za kulturni center v Lendavi. Ugotovili so namreč, da dvorane v Rudarskem naselju ne bo mogoče popraviti, saj jo je ob julijskem neurju zalila voda, in je nujna gradnja.
V lendavski občini so že izsušili veliko zamočvirjenih zemljišč, zdaj pa so pripravili še projekt za osnovno odvodnjo, melioracije in komasacije na površini 2100 hektarjev, in sicer na območju med Ledavo, Črncem in Libeni-co. Skupščina je na torkovem zasedanju obravnavala osnutek odloka o omenjenih posegih, predlog odloka pa naj bi sprejela na enem od prihodnjih zasedanj. Sestavni del odloka so načrti, s katerimi se bodo občani lahko seznanili na svojih krajevnih skupnostih, kjer bodo razstavljeni; med 12. in 15. decembrom pa se bodo lahko srečali (prav tako na sedežih krajevnih skupnosti) z avtorji teh dokumentov. Dodajmo, da so pri snovanju upoštevali krajinsko zasnovo.
Š. Sobočan
skupščine občin — izvršni sveti — občinske konference SZDL — občinske konference ZKS — občinske konference ZSMS — občinski sindikalni sveti — občinski odbori ZB NOV
Hlurska Sobota
Gornja Radgona
Lendava
Ljutomer
čestitajo za praznik republike -2 9. november!
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 3
SE ENKRAT: MADE IN POMURJE
Kdaj bomo — če sploh kdaj — brali kakšno sorodno zgodbo o Pomurju? »V zadnjem času je tudi v naših medijih pogosto slišati in brati o različnih dejavnostih in širjenju blagovne znamke Made in Friuli. Lepo bi bilo, če bi lahko napisali, da je ideja za skupno znamko kakovosti sad temeljitih študij in raziskav marketinških timov najsposobnejših Furlancev, ki so se prikopali do spoznanja, da bodo probleme svoje regije laže reševali z dobrim marketinškim programom, s kakovostnim marketingom of places, kot se temu pravi v najsodobnejšem tržnem jeziku. Pa ni bilo tako.«
(Je to začetek scenarija — ob tistem, ki ga ponuja dr. Špilak in še kdo — za razvoj dežele ob tromejniku? Je vsaj kost za glodanje, če že ne za burjenje možganov?)
»Najprej je prišel pravi človek, uspešen podjetnik, ki je kmalu postal tudi dober politik, Gianni Bravo, in zasedel mesto predsednika gospodarske zbornice v Vidmu. To je bilo kmalu po hudem potresu leta 1976, ko v Furlaniji ni bilo težko dobiti nekaj državnega denarja za pametno investiranje. Njegova zamisel je bila skupna blagovna znamka Made in Friuli za kakovostne izdelke drobnega gospodarstva furlanske regije.«
(Spet vprašanje: kdaj bo prišel, od kod, na katero mesto, pomurski Gianni Bravo? Morda pa je že med nami, le da ga ne prepoznamo?) »Z zanimivim programom in veliko mero odločnosti mu je uspelo zainteresirati zasebne proizvajalce, da so združili svoje moči in sredstva, znal jim je vliti zaupanje v lastne sposobnosti, ki so se kmalu potrdile ne le v Italiji, ampak tudi na svetovnih tržiščih, po Evropi in Ameriki.« (Kakšna krasna možnost za pomurski prostor, če bi seveda znali tukajšnji oblastniki, voditelji in politiki iztuhtati model za blagovno znamko Made in Pomurje v navezi s podjetniki, razseljenimi po vsem svetu, s koreninami v pokrajini ob Muri!?) »Tudi zbornica je razširila svoje delovanje s posebnimi agencijami, ki so prevzele promocijo, servis in konkretno podporo za male podjetnike. Take agencije so:
Catas — center za tehnično pomoč in sodobno testiranje lesnih izdelkov, predvsem stolov, po katerih slovi Furlanija.
Crad — center za znanstvene in tehnične raziskave in pridobivanje patentov.
Center za poslovanje s tujino — v njem vodijo in organizirajo celostne nastope lokalnih proizvajalcev v tujini po posameznih interesnih področjih.
Portonogaro — je agencija, ki vodi vse posle v zvezi z mednarodnim prometom prek se-vernojadranskega pristanišča Nogaro.
Promosedia — promovira po svetu furlanske izdelke iz lesa, predvsem stole, ki jih izdelajo 60 tisoč na dan.
Promomarmo — promovira izdelke iz marmorja.
ASALM — ta agencija skrbi za promocijo agrikulture.
MADE IN
FRIULI
inoimciiE
Friulishoes — vodi marketing za obutveno industrijo. Njihov najbolj znan izdelek so copati, ki so z novim dizajnom spet moderni.
Zveza Made in Friuli — promovira blagovno znamko in dejavnosti Furlancev po svetu.«
(Po domače bi rekli, da tega filma pri nas v Pomurju pač še ne bomo gledali. Žal! Ali pa k sreči?!)
»Zanimanje za kakovostne izdelke iz Furlanije je veliko, prav tako pa tudi za sodelovanja v obliki skupnih poslov in za vlaganja tujega kapitala v furlansko proizvodnjo in turizem, o katerem Furlanci menijo, da imajo sicer veliko naravnih in kulturnih možnosti, pa malo izkušenj. Zasluga Gianni-ja Brava, ki prav zdaj kandidira za evropski parlament, je tudi, da neguje stike s sosednjimi državami, Avstrijo in Jugoslavijo, še posebej pa s Slovenijo. Skupaj s slovensko gospodarsko zbornico in Centrom za vzgojo vodilnih kadrov na Brdu so pripravili šolo za menedžerje za mešana jugoslovansko-italijanska podjetja, ki bo pričela pouk jeseni, in to v obeh deželah, na Brdu in v Vidmu.«
(Je sploh potreben kakšen komentar k besedilu, ki smo ga
dobesedno — kajpak v premislek vsem, ki ga boste morebiti vsaj preleteli — povzeli iz revije MM/Media Marketing za julij ’89?)
Z 2. kongresa izumiteljev Jugoslavije, kjer ni bilo Pomurcev
Poročalo se je že o drugem kongresu jugoslovanskih izumiteljev konec preteklega meseca v Titovem Užicu, kjer — po pričakovanju — ni bilo nikogar iz tukajšnjega dela države. Najbrž se spodobi, da zato v pokrajinskem časniku na kratko pogledamo po kongresnem sklepnem dokumentu za t. i. prehodno obdobje, ki nedvomno nagovarja tudi pomurske izumiteljske duhove, naj bodo še tako redko posejani.
— Predpisi naj zagotovijo ugotavljanje inovacijskega dohodka in dobička. Prva leta naj bo ta dohodek razbremenjen dela družbenih obveznosti pod pogojem, da tako prihranjen denar porabijo za razvoj inovativnosti ter za spodbude inovatorjem. Tem bi morali nagrade tudi upoštevati pri ugotavljanju osnove za pokojnino.
— Nadaljevati in pospešiti je treba ustanavljanje tehnoloških, inovacijskih in podobnih centrov, ki povezujejo inovatorje in uporabnike inovacij. Tem v začetku neprofitnim centrom je treba tudi zagotoviti državno pomoč.
— Za celotno gospodarsko in tehnološko prenovo ima poseben pomen izbira zdravih tehnologij za ohranjanje naravnega okolja ter izboljšanje razmer in humanizacije dela. Neustrezne tehnologije je treba brez odlašanja popraviti s tehnološkimi inovacijami, če pa to ni mogoče, jih zamenjati. Na zvezni ravni moramo takoj zagotoviti uporabo standardov o zaščiti delovnega in življenjskega okolja.
— S prehodom na tržno gospodarstvo je treba okrepiti sistem patentne zaščite, hkrati pa onemogočiti njeno zlorabo. V skladu z našimi mednarodnimi obveznostmi na tem področju moramo tudi kar se da okrepiti pogajalske možnosti naših podjetij pri poslovnem in tehnološkem sodelovanju s svetom.
—- Od znanosti zahtevamo, da ob pomoči države natančno ugotovi razmere, ozka grla in ukrepe za izboljšanje izumiteljstva, inovativnosti in drugih ustvarjalnih aktivnosti.
»Izumitelji na pohodu?« se je vprašal eden od poročevalcev s kongresa. »Še noben kongres ni, in njihov ne more biti izjema, sam po sebi prinesel bistvenih sprememb. Bolj pomembno je to, da izredno zanimanje za razprave izumiteljev, ki bi bile zelo verjetno še pred nekaj leti obrobnega pomena, dokazujejo spreminjanje družbene klime.« Glede na pomursko (ne)ude-ležbo na kongresu in siceršnje razmere v pokrajini na polju inovativnosti oz. kreativnosti bi sklepali, da se družbeno ozračje tod prav po polževo spreminja. Branko Žunec
OMIZJE: KAJ JE/BO Z DEŽELO OB TROMEJNIKU? (VI)
Zgledi iz Liechtensteina in Nizozemske
Treba je samo pogledati gospodarski register Pomurja in videli bi, da smo v zadnjem letu dobili več novih gospodarskih pravnih oseb kot leta poprej. Seveda je to prva lastovica, kajti vse to so tipanja z majhnimi vlaganji. To je čas, ko ljudje sicer pripravijo pravne osnove in čakajo, kaj se bo v letu ali dveh zgodilo v Jugoslaviji. Samo število novoustanovljenih gospodarskih osebkov torej še ne pomeni zlate dobe podjetništva.
Nekako tako je za tretjim omizjem presojal mag. Andrej Rošker iz sozda ABC Pomurka ob razčlenjevanju besedila Potrebe in možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju, katerega avtor je svetovalec Medobčinske gospodarske zbornice dr. Stefan Špilak, in ki je rdeča nit vseh naših
dozdajšnjih tovrstnih besedovanj.
Nizozemci so vzeli zemljo morju, da so obdržali ljudi, mi pa se z njo tako hvalimo
»V dosedanjih razpravah smo vse pomešali,« je skušal strniti izpovedano za tremi okroglimi mizami dr. Špilak. »Eni gledajo na Pomurje z vidika fizikalnih zakonitosti, drugi kot na naraven sistem, tretji kot na tehniškega, četrti kot da gre za organizacijski prostor in tako naprej. Ponavljam: nisem delal scenarija za organiziranost Pomurja kot upravne enote, ampak sem izhajal iz razmer in to posebej opredelil. Seveda ne izhajam iz razmer na republiški in zvezni ravni, marveč se omejujem na tukajšnje, pomurske. O širših razmerah sem pisal drugje, bilo je objavljeno in je na voljo (Zlasti v Gospodarskem vestniku — op. B. Z.) Odmevi so različni. Posamezniki so kar navdušeni. So pa tudi taki, ki čakajo v zavetju, da bodo udarili po podjetništvu skozi socialno komponento. Normalno je, da so pri vsakem zdravljenju oz. zdravilu stranski učinki. Treba je presoditi, če so stranski učinki večji, kot je koristno zdravljenje,« se je razgovoril soomiznik. »Mag. Rošker je povedal, kako je, če vzporejemo Nizozemce in Prekmurce, česar pojavna oblika je tekmovanje med ljudmi. Politiki bodo seveda prvi skočili, ker, joj, tekmovanje, to pa ... Ne moti nas, da smo tako na veliko pošiljali ljudi čez mejo, namesto da bi tukaj ustvarili možnosti za njihovo delo. Vzemimo za zgled — kot je omenil mag. Rošker — Liechtenstein ali Nizozemsko. Nizozemci so vzeli zemljo morju, da so obdržali ljudi, mi pa se z njo tako hvalimo. Možnosti za razvoj podjetništva so bile v Pomurju že prej in niso nastale zdaj. Nobena ne bo nastala sama. Drugo je, če se odpirajo priložnosti z zakonskega, formalnopravnega vidika.« Dr. Špilak je skušal biti kar se da natančen, izhajajoč iz lastnih izkušenj.
Največkrat so ga vprašali: pa bi bil potem ta šef? In njegov odgovor: »Me sploh ne zanima!«
»Karkoli sem ponudil v poldrugem letu službovanja, vse je naletelo na štiri vetrove. Torej, ali je mogoče, da organiziramo določeno območje — govorim o organizacijskem sistemu — ne da bi imeli vrh. Drugačnih organiziranosti, kot so piramidne, na tem svetu namreč ni. So kvečjemu bolj sploščene in manj sploš-čene piramide. Vsako podjetje ima direktorja, vsaka država predsednika: mi jih imamo osem in po možnosti še enega v rezervi. Poudarjam: o Pomurju govorim kot o organizacijskem sistemu. Prvi korak k uresničitvi je oblikovanje območnega parlamenta in učinkovite uprave. Očitno pa je še vedno v zavesti večine, daje uprava tisto, kar obvladuje. Pa ne bo držalo. Sodob
PREMAJHNI PROSTORI ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO
Radgonski zdravstveni dom ob devetmesečju ni smel izgube, vendar pa tako gotovo ne bo ob koncu leta, saj pravijo, da je dober rezultat poslovanja navidezen zaradi novosti, ki jih je prinesel zakon o računovodstvu. Vsako načrtovanje poslovanja je namreč v sedanjih razmerah skoraj nemogoče. Tudi zdravstvenih delavcev imajo po številu kar precej, vendar pa je zaradi specializacij in podiplomskega študija ter bolniških izostankov delo težko organizirati.
Če je poslovanje in število zaposlenih drugačno od realnosti, pa je gotovo to, da imajo premalo prostorov za normalno delo in večkrat ne morejo povsem ločiti zdravih od bolnih pacientov. V najbolj neprimernih prostorih dela patronažna in babiška služba, tesno pa je tudi na otroškem dispanzerju. Prav tako so brez centralne sterilizacije. Rešitev bi bila gradnja še enega nadstropja, za kar pa ni denarja, računajo pa tudi na to, da se sedanja lekarna preseli, ko se bo zgradila nova, za zdravstveni dom pa ostane nekaj prostorov.
Radgonski zdravstveni dom ima tudi tri zdravstvene postaje v Apačah, Vidmu in Radencih. Vse so v starih stavbah, za njihovo obnovo pa so dali precej referendumskega denarja, s katerim so naredili centralno gretje, obnovili fasado in popravili strehe. Pred leti so načrtovali gradnjo nove zdravstvene postaje v Radencih, vendar je ta projekt padel v vodo. Delali naj bi skupaj z Radensko in krajevno skupnostjo, vendar pa si je Radenska uredila svojo obratno ambulanto, zdravstveni dom in krajevna skupnost pa za novogradnjo nimata dovolj denarja.
V razmerah, v kakršnih je zdravstvo že nekaj časa, se tudi njim ne godi bolje, kar se tiče opremljenosti. Delajo s staro opremo, za katero so izračunali, da je 60-odstotno iztrošena. Tako kot v večini zdravstvenih organizacij tudi oni kupujejo samo najnujnejše in tisto, kar je zaradi dotrajanosti treba zamenjati. Upajo še, da računalniška oprema in skupen informacijski sistem vsaj čez čas prideta v zdravstvene organizacije, saj si brez tega težko zamišljajo razvoj zdravstva in nadaljnje delo.	Majda Horvat
na, zahodna uprava, ne realsocialistična, je tisto, kar pospešuje. Na to mislim.« Dr. Špilak je bil še določnejši: »Nam je povsem jasno, da imamo na ravni Pomurja v Upravi za notranje zadeve organizirano milico. Da pa bi imeli nekoga, ki bi varoval človekovo osebnost, njegovo svobodo in udejstvovanje, ga v njegovi dejavnosti podpiral, to pa je že vprašljivo. Ce je to skupnost za zaposlovanje, ja, je razumljivo, podobno velja za bolnico. Toda podjetništvo, zaokroženo na območni ravni, to pa ne. Ko sem se o tem pogovarjal s posamezniki, so me največkrat vprašali: kdo bi bil šef. Rekel sem: me sploh ne zanima. To naj se pokaže skozi konkurenco pro-
»Za razvoj Pomurja bi morali uporabiti oboje: obstoječo gospodarsko koncentracijo in angažiranje domačega in tujega kapitala z ustanavljanjem novih gospodarskih osebkov. V začetku bi morali omogočiti absolutno liberalizacijo z rizikom in povezovanjem, kakor se hoče. Seveda naši ljudje nimajo podjetniških izkušenj. Razmišljal sem o tem, da bi bili zelo različni učinki, če bi postavili v prazen prostor ob istih pogojih sto tisoč Nizozemcev in prav toliko Prekmurcev. Kljub simbolni govorici o pridnih in delavnih Prekmurcih vem, da bi bili učinki dela sto tisoč Nizozemcev v istih pogojih neprimerno ugodnejši kot učinki dela sto tisoč Prekmurcev.« (Mag. Andrej Rošker)
gramov. S tega vidika nisem dobil pne same protiteze, ki bi vse skupaj zanikata, razen tega, da so zavore v pomisleku, da bi znalo iti za upravo, ki bi samo žrla denar oz. preveliko stala. V podjetniških sistemih take uprave ni, ker jo preprosto vržejo, saj taka ne more živeti. Naslednja logična premisa: kaj če bi ostalo le pri občinah? Se strinjam, toda potem je treba nehati govoriti o regiji kot organizacijskem sistemu, ampak priznati, da je to samo zemljepisni pojem, območje ob levem in desnem bregu Mure. Naj bo vse na občinah! Toda zakaj moramo zdaj imeti na pomurski ravni skupnost za zaposlovanje, za pokojni nsko-invalid-sko zavarovanje, medobčinske politične organizacije . . .?« se je spraševal govorec, in še: »Od kod vse to izvira? Od tod, ker se mi kar naprej dopoveduje, kakšne razvojne možnosti da premore Pomurje. Zakaj pa se jih ne izkoristi? Kdo je kdaj pripravil strategijo razvoja Pomurja, za katero bi bi! plačan in pod katero bi se podpisal rekoč: to je taka strategija, ki lahko regiji v nekem desetletju prinese namesto 90-odstotnih povprečnih plač v gospodarstvu 110-odstotne glede na Slovenijo? Zakaj to ne bi bilo mogoče? Ne počutim se nič manj razvitega kot tisti, ki delajo
v Ljubljani ali v Celju ali na Obali. Razlogi so očitno nekje drugje,« smo razumeli dr. Štefana Spilaka, ki je končno pribil, da njegovo besedilo Potrebe in možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju ni politični program, ampak logičen organizacijski projekt.
V Muri se gredo neposredne povezave z večjimi kupci in razmišljajo o strašnih stvareh: sistemu just in time!
Najbrž ni odveč, če ponovimo, da se veliki gospodarski osebki — v tem primeru Mura in Radenska — pač ne morejo oprostiti odgovornosti za razvoj Pomur-
ja. Mag. Rošker dobesedno: »Mura je uspešna zlasti zato, ker je ves čas — ob izvozni naravnanosti — izpostavljena neusmiljeni konkurenci in zahtevam zahodnega konkurenčnega trga. V tem je poglavitni razlog njene uspešnosti in ne neka abstraktna pridnost Prekmurcev.« Franc Žižek, Murin strokovnjak, ki resda ni magister, kot se nam je pomotoma prikradlo v prejšnje pisanje, seje dotaknil terminov: podjetje, projekti, programi. »Dr. Hauc pravi, da bi podjetje lahko imeli za neke vrste projekt — od nastanka do rasti in do tega, da ugasne. Za nas pomeni to naslednje: če prodajamo znanje oz. uvajamo tehnologijo za določena podjetja, recimo v Egiptu ali Sovjetski zvezi, postane to projekt. Zanj angažiramo ljudi iz obstoječega procesa, da ga izpeljejo in se vrnejo na svoja delovna mesta. Podobno smo storili v računalništvu in uspeli. Pred kakšnim letom in pol smo v Uniorju v Zrečah prevzeli projekt uvajanja celotnega informacijskega sistema, ki ga zdaj končujemo. Lahko bi ga ovrednotili na okrog 630 tisoč nemških mark. Toliko smo tudi dobili.« Dipl, inženir Žižek nas je seznanil, kako se v njihovi Tovarni oblačil in perila pripravljajo na leto 1992 — v smislu projektnega delovanja in zavarovanja obstoječe dejavnosti. »Gre za neposredne povezave s tujimi kupci. Zdaj je namreč tako, da recimo dobimo iz tujine
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
ZAKAJ JE PRI NAS TRIMESEČNA VEZAVA NAJUGODNEJŠA!
Če imate sredstva vezana v obliki 3-mesečnega depozita in v tem času nujno rabite denar, to še ni vzrok, da bi vezavo prekinili! Namesto tega vam bomo odobrili
KRATKOROČNI PREMOSTITVENI KREDIT
pod zelo ugodnimi pogoji:
VIŠINA KREDITA:
do 70 % od vezanih sredstev + pripisane mesečne obresti od depozita
OBRESTNA MERA:
le 0,16 mesečno več, kot dobite za vezana sredstva
ODPLAČILNA DOBA:
kredit se poplača iz sredstev vezanega depozita, ko vezava poteče
UGODNOSTI:
ta kredit lahko najamete kdajkoli v času trajanja trimesečne vezave. Če kredit odplačate predčasno, plačate toliko manj obresti, vaš depozit pa ostane nedotaknjen.
Zahtevajte dodatne informacije v najbližji enoti LB-Pomurske banke!
pošiljko s kakšnimi 50 kilogrami dokumentacije, kar vse moramo ročno obdelati. Ker je vse na papirjih, gre v računalniško obdelavo. Tako moremo šele po nekaj dneh prijaviti izvozne posle. Če bi bili neposredno povezani, da nam tuji partner računalniško posreduje podatke, bi bilo to lahko v nekaj minutah. V oktobru smo bili v IMV-ju in se s predstavniki zvezne carinske uprave, zveznega komiteja za ekonomske odnose s tujino in gospodarsko zbornico pogovarjali o sistemu just in time. Gre za strašne stvari! Avtomobilska industrija, vzemimo v ZR Nemčiji, je že v tem sistemu in tudi novomeški IMV gre vanj. Pomeni namreč, da pri sebi ne delajo nobenega skladišča, ampak materiali neposredno prihajajo na proizvodne linije. Naj to postavim v kontekst Mure. Konec avgusta smo imeli za 520 milijard dinarjev zalog. Če računamo, poenostavljeno rečeno, da znaša dnevna obrestna mera en odstotek, lahko 520 milijard dinarjev pridobimo, če te zaloge odpravimo. Zaloge se sicer ne dajo odpraviti, vendar računalniško ugotavljam, da smo jih po letu 1987 močno zmanjšali. Direktorjem smo namreč posredovali dnevne evidence o zalogah in ti so mogli pritiskati na tiste, ki so za to področje odgovorni.«
Družba jih je sofinancirala s 30 odstotki, hkrati pa so si zagotovili priliv znanja za izvedbo projekta
Z mislijo/spoznanjem dr. Gor-' dona Davisa, profesorja na univerzi v Mineapolisu, ki jo je izrekel inženir Žižek — »najredkejša dobrina v Jugoslaviji, Ameriki ali kjerkoli po svetu je učinkovit menedžment in organizacija« — bi radi povzeli prispevek inženirja Andreja Frangeža iz Radenske, ko ugotavlja: »Česar smo se projektno lotevali, smo načelno uspešno reševali. Tako smo recimo pri razvoju pralnega stroja nove generacije, ki je zdaj v fazi projektiranja, uspeli na natečaju in tako dobili 30-odstotni delež sredstev iz posebnega zveznega razvojnega sklada. To je zdaj že več sto milijard dinarjev. Vključili smo mariborsko, ljubljansko in zagrebško univerzo oz. posamezne fakultete in s tem zagotovili priliv znanja, ki ga nimamo. Projekt naj bi bil naslednje leto končan v obliki prototipa. Delno — vhod—izhod iz pralnega stroja — smo ga razstavili na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani. Ta je za našo regijo izredno zanimiva in vanjo je Radenska doslej vložila ogromno denarja. Tovrstne naravne danosti se do neke mere zadovoljivo izkoriščajo v treh centrih: Banovci, Moravske Toplice in soboška Diana. Podobne zadeve na novo pripravljamo v Radencih.« Branko ŽUNEC (se nadaljuje)
STRAN 6
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
kmetijska panorama
130 MILIJONOV ZA NAJBOLJŠO
OD MAJHNE DO
Da je zanimanje za kakovostne plemenske telice iz Pomurja še vedno veliko zanimanje, potrjujejo tudi sejmi plemenske živine, ki jih organizirajo v Murski Soboti. V organizaciji Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje je
bil minuli četrtek že 317. sejem plemenske živine, nanj pa so pomurski rejci pripeljali okrog 110 kakovostnih plemenskih telic. Po besedah Franca Šonaja iz živinorejsko veterinarskega zavoda je na tem sejmu prevladovala kakovost, na njem pa so bili izključno kupci iz Pomurja. Zanimanje pomurskih rejcev za privezovanje plemenskih telic se je v zadnjem času nekoliko povečalo, kar je pripisati predvsem ugodnim pogojem, po katerih lahko kupijo plemenske telice. Poleg nepovratnih sredstev jim v kmetijskih zadrugah nudijo tudi dokaj ugodne kreditne pogoje, saj je obrestna mera
V teh časih, ko inflacija nikakor noče pojenjati in ko proizvodni Stroški nenehno naraščajo, je potrebno tudi cene živine nenehno spreminjati. Zadnji cenik v soboški Mesni industriji ni vzdržal niti tri tedne in zdaj že dober teden veljajo nove, seveda višje odkupne cene živine. Tako dobijo zdaj rejci za kilogram tople polovice mladega pitanega goveda A vrste (koljejo jih za posebne namene) 230.OT0 dinarjev (kilogram žive teže je po 135.000 dinarjev), za govedo ek-stra vrste dobijo 210.000 dinarjev (živa teža 120.000 dinarjev, kilogram tople polovice mlade-
Med gradiščanskimi vinogradniki in kletarji
Z VINOM SE SREČAŠ NA VSAKEM
Kot smo že zapisali, pridelajo na Gradiščanskem tretjino vseh avstrijskih vin, vinogradništvo pa predstavlja na mnogih kmetijah pomemben dodatni vir dohodka, na tistih, ki so se v celoti usmerile v vinogradništvo pa edini in glavni vir dohodka. Vinogradniške družinske kmetije na Gradiščanskem imajo od 2 do 12 hektarjev vinogradov, večjih vinogradniških posestev, ki imajo več kot 20 hektarjev vinogradov, pa je le nekaj. Predvsem ugodnemu podnebju in primernosti tal je pripisati zasluge, da se je vinogradništvo na tem območju tako razmahnilo. Nežidersko jezero s 300 kvadratnimi kilometri površine je pomemben regulator klime in vinska trta zato zelo dobro uspeva tudi na ravnicah, kjer nadmorska višina komaj presega sto metrov in kjer lahko med pšeničnimi polji najdemo obsežne nasade vinske trte. Posamezna ležišča, ki jih na Gradiščanskem imenujejo »Ried«, so združena v vinogradniška polja, z razdelitvijo teh polj pa določijo, kje se
Gradiščanski vinogradniki so še posebej ponosni na priznanja, ki so jih dobili na vinskem sejmu v Ljubljani
za posojila fiksna in znaša 300 odstotkov.
Na 317. sejmu plemenske živine je bila najbolje ocenjena telica rejca Štefana Podleska iz Preda-
DRAŽJA
ŽIVINA
v 11 iZTk
ga pitanega goveda 1. vrste je po 200.000 dinarjev (živa teža) 110.000 dinarjev), 2. vrste po 170.000 dinarjev (živa teža 92.000 dinarjev) in izven vrste po 140.000 dinarjev (živa teža 73.000 dinarjev). Krave 1. vrste odkupujejo v soboški Mesni industriji po 170.000 dinarjev (živa teža 95.000 dinarjev), 2. vrste po 150.000 dinarjev (živa teža
smejo saditi vinogradi in kje ne. Zaradi vpliva panonskega podnebja so pomladi zgodnje, poletja suha in vroča, jeseni pa dolge in mile, tako da se mnogi vinogradniki lahko odločajo za pozne trgatve in s tem še povečujejo kakovost svojih vin.
Prevladujoča oblika gojenja vinogradov na Gradiščanskem je visoka kultura, za katero so značilni trimetrski razmiki med vrstami, trte so speljane po žici, trsi pa potegnjeni nekoliko višje. Takšen način vzgoje omogoča popolno uporabo mehanizacije pri vseh vinogradniških opravilih. Na Gradiščanskem prevladuje pridelovanje belih vin, saj nanje odpade tri četrtine celotnega pridelka, je pa zastopanost belih in rdečih sort grozdja po posameznih območjih zelo različna. Najpomembnejše sorte belega vina so laški rizling, zeleni veltliner, neuburger, beli burgundec, miiller thurgau, muškat otonel, traminec, rulandec, bouvier in muškatni silvanec, med rdečimi sortami pa so ob modri frankinji, ki je najbolj razširje-
novec, zanjo pa je moral kupec odšteti 132 milijonov dinarjev. Sicer pa so se povprečne cene na tem sejmu gibale okrog 100 milijonov dinarjev.
L. Kovač
80.000 dinarjev), medtem ko dobijo rejci za kilogram tople polovice krave izven vrste 130.000 dinarjev, za kilogram žive teže pa 65.000 dinarjev. Teleta, nesposobna za nadaljnjo rejo so po 130.000 dinarjev, ta cena pa velja za kilogram žive teže.
Še cene prašičev: tisti do teže 150 kilogramov so po 125.000 dinarjev kilogram žive teže, težji so po 110.000 dinarjev kilogram, izločene plemenske svinje plačajo po 100.000 dinarjev, izločene plemenske merjasce pa po 50.000 dinarjev kilogram žive teže.
L. Kovač
na, prisotni še zweigeltrebe, modri burgundec, st. laurent in modri portugalec. Teh 11 sort belih in 5 sort rdečih vin predstavlja osnovo za sortno in kakovostno paleto, ki ustreza vsakemu okusu.
V zadnjih desetletjih, izrazito pa v zadnjih nekaj letih, so si gradiščanska vina utrdila svoj sloves v Avstriji in tudi v svetu. Največ zaslug za to imajo goto
Vinogradniki posebno pozornost posvečajo reklami. V hrvaških gradiščanskih vaseh najdemo takšne table tudi v hrvaškem jeziku.
vo vinogradniki in kletarji sami, saj so posebno pozornost posvečali kakovosti in tudi ustrezni predstavitvi svojih vin. Kar 20 odstotkov vsega vina, ki ga pridelajo na Gradiščanskem, predstavljajo takoimeno-vana predikatna vina, to so vina posebne vrste in načina trgatve. Ta vina poznajo potrošniki pod imeni, kot so »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor«, »samotok«, »suhi jagodni izbor« in »ledeno vino«. Prav te posebne sorte vina so že v preteklosti vzbudile pri ljubiteljih in poznavalcih vin izredno zanimanje, gradiščanskim vinogradnikom pa so pri-
NAJVEČJE KMETIJE
Na kmetiji Slavka Horvata z Melinec so pred leti živeli zelo skromno, saj ne hektarju zemlje in ob dveh kravicah v hlevu ni bilo mogoče pridelati kaj več kot za preživetje. Zato se je v Avstri-
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
ji, kjer dela še danes. S prihranjenim zaslužkom je začel kupovati zemljo in tako ustvaril razmere za razvoj kmetije. Potem pa so se v družini odločili, da prepustijo vodenje kmetije najstarejšemu sinu, 24-letnemu Marjanu, ki je pokazal veliko veselje do kmetijstva. Z veliko vnemo se je lotil dela in se preusmeril v živinorejo. Iz leta v leto se je povečevalo število govejih pitancev, kupovali pa so tudi zemljo, gradili hišo in hleve ter si priskrbeli kmetijsko mehanizacijo. Tako je na Horvatovi domačiji na Melincih iz majhne nastala največja kmetija v tem kraju. Mladi kmet Marjan taks na 15 hektarjih zemlje prideluje največ koruze (na okrog 8 hektarjih), ki jo silira in pripravi okrog 350 kubičnih metrov silaže. Na 3 hektarjih površin prideluje pšenico, na 2 so travniki, na ostalih površinah pa prideluje povrtnino. Lani je zgra-
Ludvik Kovač
KORAKU nesla številna najvišja priznanja na mednarodnih predstavitvah vin in na vinskih sejmih. Še posebej ponosni so na priznanja, ki so jih dobili na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, kar nekaj njihovih vin pa je na tem sejmu osvojilo tudi naslov svetovnega šampiona.
Gradiščanski vinogradniki posvečajo posebno pozornost reklamiranju svojih vin, v mnogih občinah se vrstijo med letom vinski prazniki, ki pritegnejo tudi številne turiste. Te prireditve dosežejo vrhunec ob koncu in v začetku septembra z gradiščanskim vinskim tednom, praznikom 1000 vin v Železnem. Vsak obiskovalec, ki pride na Gradiščansko, tako ne more mimo tega, da ne bi prišel tudi v stik z vinom. Številni vinotoči in gostilne vabijo vsepovsod, reklamne table pred kletmi pa opozarjajo, da je v njih moč vino tudi kupiti in poskusiti.
Okoli 60 odstotkov vsega grozdja predelajo vinogradniki v svojih kleteh, 20 odstotkov v vinogradniških zadrugah, približno toliko pa ga odkupi trgovina. Pretežni del vina večina vinogradnikov tudi vstekle-niči, saj dosegajo vstekleničena vina precej višjo ceno. Okrog 45 odstotkov vina v steklenicah prodajo v trgovinah, 30 odstotkov ga prodajo vinogradniki sami, 25 odstotkov pa preko zadrug. Novi avstrijski vinski zakon določa, da je na vstekle-ničenih vinih obvezno navesti tudi sorte, zanimivo ob tem pa je tudi, da so ločili linije prodaje, posebej za trgovino in posebej za gastronomijo. Tisti vinogradniki, ki se odločijo za prodajo vina gostincem, ne morejo prodajati v trgovinah in kdor tega ne upošteva, ga izločijo iz vinskih kart:
(se nadaljuie)
dil ob pomoči KZ Panonka, TZE Beltinci nove hleve za 35 govejih pitancev. Tako ima trenutno v hlevu 65 govejih pitancev, 15 be-konov, 5 plemenskih krav in 3 plemenske svinje. Tako prvotni stalež živine je povečal za triin-polkrat. Seveda pa Marjan vsega
Marjan Horvat, 24-letni kmet z Melinec, v kmetiji vidi prihodnost.
dela na tako veliki kmetiji sam ne bi zmogel, če mu ne bi priskočili na pomoč drugi člani družine. Največ mu pomagata mlajši brat Silvo in mati Marta, po službi v tovarni Mura v Soboti pa poprime za delo tudi sestra Slavica, oče Slavko, ko se ob koncu tedna vrača iz Avstrije, medtem ko od stare mame, 74-letne Ane, sestre Monike, ki obiskuje 6. razred osnovne šole, in 2- letna Andreje seveda ne pričakuje veliko pomoč. Pri Horvatovih pa so za razvoj kmetije zelo hvaležni direktorju KZ Panonka, Beltinci, inž. Jožetu Bojnecu, ki jim je ve
Gnojenje vinske trte
(nadaljevanje)
Fosfor (P)
V večini vinogradnih tal so zaloge fosforja majhne, zato ga moramo dodati že pri založnem gnojenju, ker so fosforna mineralna gnojila slabo pomična v tleh. Vinska trta potrebuje največ fosforja v prvi razvojni fazi (spomladi). Fosfor vpliva na boljši sprejem kalija, zmanjšuje škodljivi vpliv presežka dušika, pospešuje tvorbo korenin, pospešuje cvetenje in ugodno vpliva na zorenje grozdja. Posebno ugodna lastnost fosforja je njegov vpliv na sestavo tal, ker rahlja tla, s tem zbolj-šuje vodni režim in omogoča dostop zraka. Kadar se v začetku vegetacije pojavi pomanjkanje fosforja, je listje neobičajno temnozelene barve, mladice slabo odganjajo in ostajajo kratke in tanke, kabrniki se osipljejo. Značilni znaki pomanjkanja fosforja na starejših listih so rjavo obarvani robovi listov. Pomanjkanje fosforja mnogokrat nastopa obenem s pomanjkanjem magnezija, kar lahko povzroči resne motnje pri razvoju trte.
Kalij (K)
Kalij ima prav tako kot N in P pomembno vlogo pri razvoju vinske trte. Zadostne količine kalija pripomorejo k boljšemu dozorevanju in večji sladkorni stopnji, poveča se pa tudi odpornost trte na nizke zimske temperature in sušo. Vinska trta potrebuje največ kalija v prvih razvojnih fazah in v času dozorevanja, zato ga moramo zaradi njegove slabe pomičnosti v tleh dodati en obrok jeseni, enega pa po potrebi zgodaj spomladi. Znaki pomanjkanja kalija so najbolj izrazito vidni na listju. V začetku se listni robovi zavijajo navzdol, listna ploskev začne veneti (odmirati) od vrha in robov proti notranjosti lista. Pri vlažnem vremenu se odmirajoči robovi zavijajo navzgor in postajajo krhki. Pri belih sortah se konec poletja in v začetku jeseni listje, ki je na močnem soncu, obarva temnosivo do vijoličasto, pri rdečih sortah se pri pomanjkanju kalija pojavlja rdečenje listov. Prvi znaki pomanjkanja se pojavijo na spodnjih (starejših) listih. Kalij sprejema vinska trta prek korenin in v majhni meri tudi prek listja (gnojenje skozi list).
Kalcij (Ca)
Ni tako pomemben element, kot so N, P, K, vendar uravnava po-jnembne procese v rastlini in tudi v tleh. Kalcij ugodno deluje na mehanično in kemično sestavo zemljišča. Več o kalciju pa v poglavju Kloroza vinske trte.
Magnezij (Mg)
Je zelo pomemben element pri tvorbi listnega zelenila. Z enega hektarja vinograda letno »odnesemo« z grozdjem 30 do 60 kg Mg. Rezerve magnezija se zato vsako leto v tleh manjšajo, posebno še na lahkih peščenih tleh, na težjih tleh pa je Mg marsikdaj v težko dostopni obliki za trto. Pri sprejemu magnezija iz tal imata pomembno vlogo tudi dušik in kalij. Če je teh dveh hranil preveč, j'e Mg teže dostopen trti. Pomanjkanje magnezija se kaže v rumenenju listja (listne žile ostanejo zelene), vmes pa se pojavijo rumena polja. Pomanjkanje Mg je tudi eden od vzrokov za »bolezen« sušenja pecljevine, ki se je letos močno pojavila tudi na Goričkem, predvsem na sorti laški rizling.
Žveplo (S)
Ponavadi s pomanjkanjem žvepla nimamo težav, ker uporabljamo sredstva za varstvo rastlin (na primer cosan), ki vsebuje žveplo. Znaki pomanjkanja žvepla so precej podobni,znakom pomanjkanja dušika, vendar se pojavljajo na mlajših listih. Žvepla je v tleh tem več, več je humusa.	*
O mikroelementih pa več v poglavjih KlorOza vinske trte in Gnojenje skozi list (foliarno gnojenje).
(nadaljevanje prihodnjič)
inž. E. Novak
liko pomagal s strokovnimi nasveti. Ves čas so skrbeli tudi za potrebno kmetijsko mehanizacijo, saj si brez te ni mogoče predstavljati obdelovanja 15 hektarjev zemlje. Tako imajo na dvorišču tri traktorje, kombajn in vse potrebne kmetijske priključke ter
tri osebne avtomobile. Kot nam je povedal mladi kmeti Marjan, pa nameravajo ob pomoči kmetijske zadruge hleve razširiti še za 40 pitancev, v načrtu pa imajo tudi nakup novega kombajna koruzo in žito. Sodeč po dosedanjem razvoju kmetije, smo prepričani, da bodo tudi te napovedi uresničili, saj jim volje ne manjka. Horvatova kmetija na Melincih pa je tudi lep zgled, kako se da na kmetiji dobro živeti in si ustvariti lepšo prihodnost.
Feri Maučec
- V Zakonu o zadrugah piše, da lahko zadrugo ustanovijo že najmanj tri poslovno sposobne osebe.
— In kaj bodo z vso sedanjo zadružno birokracijo, če bomo kmetje začeli ustanavljati svoje zadruge?
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 7
kulturna obzorja
^PRVA VIOLINA}
»Neprestani bodljaji vesti, ki me noč in dan
kljuvajo kakor lačni jastrebi!«
POTOVANJE PO KOCBEKOVIM
Bilo je v duhu tistega, čemur Boštjan M. Zupančič v Bitju in hrepenenju veleva pogrešanje, radikalna odsotnost nečesa oz. nekoga; Človek je utihnil, se je z veliko začetnico zapisalo pred osmimi leti, ko je moral oditi. On, v čigar zapuščini ostaja:
Ogenj je ugasnil, / veter se je ustavil, / človek je utihnil / in se obrnil nazaj, / odprla se je noč, / zemlja je ladja / v čudežni kraj. (Votlina)
Mladi violinist na sliki je Milan Kučan. Kdo bi takrat, ko je tako vadil na soboški glasbeni šoli (z njenim nekdanjim ravnateljem Ernestom Nadaijem), pomislil, da bo nežni fantič žametnih oči z leti postal prva violina slovenske politike?
Resda ima v njej četrtstoletni staž, toda drugi so imeli in imajo še daljšega, vendar jim ni za prisluhniti in še manj verjeti. Naš rojak pa očitno ima nekaj, kar ni lastno mnogih ljudem. Tako mu je na minulem stanovskem srečanju novinarjev v Žalcu uspelo pametno, predvsem pa duhovito odgovarjati tudi na nekatera bolj ali manj neumna vprašanja (si vmes zavezati čevelj) ter potrditi sloves človeka, ki je sposoben tudi ob nepravem trenutku reagirati na pravi način. Tistega na 12. študijskih dnevih Mitje Gorjupa je izrabil tudi zato, da je nedvoumno povedal, da mimo svoje volje na bližnjih volitvah ne bo kandidiral za predsednika slovenskih komunistov, da v procesu proti četverici ni imel nobene vloge, da med njim in Slobodanom Miloševičem ni dialoga, odkar se ne videvata, in da je bil na začetku malce naiven v mednacionalnem vrtiljaku podtikanj. Tudi zanj je izhod iz krize pri nas v korenitih spremembah, v novinarskih vrstah je po njem osnovni problem (ne)profesionalnost, za ustanovitev slovenske tiskovne agencije pa bo šele takrat, ko se bo izkazalo, da se jugoslovanskega Tanjuga ne da usposobiti, bb, foto: Jože Kološa-Kološ
Po Kocbekovem shodu pred skulpturo Matije Gubca, puntarskega glavarja kmetov in kmetstva, sredi Sv. Jurija (Vidma) ob Ščavnici v začetku listopada smo bili spet zbrani. Zbranost — z Edvardovim bratom Jožetom in dr. Antonom Trstenjakom, Kocbekovim rojakom, »malone neposrednim sošolcem in ožjim prijateljem, somišljenikom že iz gimnazijskih let«. Slo je za oboje: za zbranost v smislu zbiranja pristašev in zbranega dela ter zbranost v smislu zbranega, resnega, poštenega premišljevanja. Kot, vzemimo, v Kocbekovem zborniku, ki je pred dvema letoma mogel iziti pri mariborskih Obzorjih. Miselna in stvarna pustolovščina po Kocbekovini, ki je hkrati Kreftovina in kjer je domovanje dr. Korošca.
Sem, ker sem bil / in vsakdo me bo mogel pozabiti. / In vendar moram reči: / sem in bil sem in bom / in zato sem več od pozabljanja, / neizmerno več od zanikanja, / neskončno več od niča.
Vse je večno kar nastane, / rojstvo je močnejše od smrti, / vztrajnejše od obupa in samote, / silnej-še od hrupa in greha, / slovesnejše od zavrženosti.
Nikoli ne bom prenehal biti. Nikoli. Amen. (Molitev)
Pri Slanovih v Bolehnečicih je bila naša končna postaja. Tam, kjer še vedno vztrajajo pri enem od značilnih, plemenitih simbo
Pred jubilejem
Prihodnje leto bo slavil Jože Kološa-Kološ, samostojni umetnik, mojster fotografije, svoj življenjski jubilej; 20. septembra bo namreč minilo natančno 70 let, odkar je zagledal luč sveta v fotografski družini v Murski Soboti. Ob tej slavnosti pripravlja Pomurska založba Murska Sobota s finančno pomočjo Občinske kulturne skupnosti Murska Sobota in sponzorjev, izdajo monografije o življenju in delu Jožeta Kološa. Predstavitev le-te bo ob koncu prve polovice leta 1990 v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec Murska Sobota, ki bo ob tej priložnosti pripravila razstavo umetniške fotografije Jožeta Kološe.
Je mogoče, da bi slovenska partija — zavoljo prvega moža Milana Kučana, ki jo za zdaj še pooseblja skozi razvidno protestantsko etiko — postala bolj protestantska kot je sam protestantizem ?
Dr. Anton Trstenjak: »Vprašanje, kot je postavljeno, je malo preveč priostreno oz. enostransko zato, ker v politiki nikakor ne gre za vprašanje, ali katoliška ali protestantska politika, ampak za vprašanje politične osebnosti oz. osebnosti, ki politiko vodi — v tem primeru Milan Kučan — in njegove sposobnosti, ki jo ocenjujemo po uspehih oz. neuspehih. Kako se bo ob koncu vse to prikazalo, ali bomo lahko rekli, da je imel popoln uspeh — tak, kakršnega ljudstvo želi — bomo šele videli. Po moje je to neodvisno od protestantske ali katoliške vere. Gotovo pa je nekaj v tem, da je protestantski etos že kot beseda sama — protestant pomeni bolj uporen in zato bolj sposoben premagovati nasprotja kakor pa katoliški, kije lahko morda bolj mehak oz. kompromisarski, ali tak, ki se umika. Tako da mi ravno protestantski etos tukaj daje upanje, da bo bolj zmagovit.«
JOŽE KOLOŠA-KOLOŠ: LONČARJEVO VESELJE, umetniška fotografija.
Tako se končuje dolgoletna akcija za izdajo monografije enega največjih in najpomembnejših sodobnih slovenskih umetniških fotografov. Dejstvo je, da je Kološa z že pred II. svetovno vojno začetimi ciklusi Črnih slik (1938—1950), Filovskimi lončarji (1939—1940) in Podobami iz Pomurja (1937—1955), ki so izhajali iz slikovite romantične fotogeničnosti domače krajine, pomembno vplival na razvoj predvojne slovenske fotografije.
Franc Obal
V počastitev Koioševega visokega življenjskega jubileja bo v naslednjem letu domači tednik začel objavljati serijo njegovih umetniških in dokumentarnih fotografij iz cikla Sobota moje mladosti. V letu 1990 bo tako ob rojakovi sedemdesetletnici v vsaki številki Vestnika njegova fotografija, kot zabeležba tistega, kar izginja iz našega vsakdanjika.
lov tukajšnjih-krajev in ljudi: konjih in konjereji. Tam nagovorimo nekdanjega »prleškega študenta, Šubečevega Tuneka« (kot je dr. Antona Trstenjaka v Panonskem zborniku označil Leopold Stanek!), čemu ni v priložnostni izpovedi na pravkaršnjem shodu slovenskih krščanskih'demokratov omenil še ene od značajskih potez, nemara najmar-kantnejše, Edvarda Kocbeka. V eseju pred tremi leti (v reviji So-’dobnost) zanj pravi, da »je bil v eni osebi poet, filozof in reformator, po slovensko: pesnik, mislec in videc, vse v enem; v sem pa ekstatik, nikoli politik, se pravi, bil je v mislih, čustvih in ho-tenjskih vznesena osebnost, nadrealist ne samo kot pesnik (Paternu), temveč tudi kot mislec in videc, kije gledal na vsakdanje dogajanje zmeraj z neke višje, vznesene razdalje; skratka: bil je vse prej kot politik, čeprav ga je vihar časa zanesel v politična navzkrižja.«
Dr. Trstenjak: »Imel sem občutek, da govorim preprostemu občestvu, ki izraza ekstatičen morda ne bo prav razumelo, in bil sem povsem nepripravljen. Torej sem sproti trgal iz sebe misli, kakor so mi prihajale in kljub temu nisem bil v zadregi. Saj, če govorim o prijatelju Ediju, mi besed ne zmanjka.« Kakšni pa so bili bratovi občutki, ki jih je sicer delno že razkril v spisu Moj brat Edvard Kocbek (Otroška ptujska in mariborska dijaška leta) v Sodobnosti leta 1987. »Vse bolj sem čutil in čutim, da mi je brat, vodftelj, svetovalec. Hvaležen sem mu za vse, kar mi je dal in brez njega morda ne bi bil to kar sem.« Kaj pa pobude, naj bi v Kocbekovi očetnjavi poskrbeli za doprsni kip, ploščo, celo spominsko sobo ali kar domačijo, saj na rodni grudi danes ni nič takega, kar bi spominjalo na eno od znamenitih, toliko pozabljenih, zatajevanih in preganjanih osebnosti. Jože Kocbek: »Bil
sem frapiran ob misli na obnovo rojstne hiše, saj še živijo posamezniki, ki točno vedo, kje je stala in kakšna je bila. Zdaj je na tem mestu smetišče. (Ironija usode ali kaj, pomislimo). Je pa že odločeno, naj bi Kulturna skupnost Slovenije preuredila njegovo sobo na Veselovi v Ljubljani v Kocbekovo sobo — to je nasproti Cankarjevega doma. Njegova zapuščina je namreč zapečatena in pod skrbnim varstvom Nuka.«
Portret Edvarda Kocbeka
Kako je s še ne izdanimi deli njega, ki je izpovedal:
Na tihe orglice igram, / kakor od nekdaj vas poznam, / prišla bo,
prišla črna noč, / vzrasla bo, vzra-sla moja moč.
Čuj, že se noč razgrinja, / glej, že se zemlja spreminja, / stara pesem oj zveži nas, / tiha pesem potolaži nas.
In ko bom najtišje zaigral, / se bom razdal in razdejal, / glejte moj srčni dar, / ne pozabite me nikdar.
Dr. Anton Trstenjak: »Kar bi bilo treba izdati, so predvsem njegove pesmi iz mlajših let, ki jih nikoli ni povzel v pesniško zbirko, ne v Zemljo ne v Grozo ne v katero drugo. Teh pesmi — so iz let njegovega študija na teološki fakulteti in gimnaziji, izšle v Stražnih ognjih in mariborski bogoslovski Lipici in še kje — je kakih sto, za pesniško zbirko. Dal sem jih zbrati in napravili smo fotokopije. Gre za enako kakovost, vselej isti pesnik Kocbek, le da so pesmi mladostne, torej iz prvega razvojnega pesniškega obdobja, ki se je vzpenjalo od Zemlje do Groze in Poročila in dalje. Smo že dogovorjeni za objavo, pri čemer je zanimivo, da sta se za to potegovali celo dve založbi: najprej Cankarjeva zalo
Dr. Anton Trstenjak pri Stanovih v Bolehnečicih ob plemenitem simbolu tukajšnjih krajev in ljudi.
žba (že od vsega začetka je bil zelo zainteresiran pesnik in glavni urednik Tone Pavček), nato pa še mariborska Obzorja, kjer je urednik Andrej Brvar in mi je o tem pisal. Medtem so se ponovno pogajali s Pavčkom in zdaj je menda tako daleč, da bo Pavček te pesmi pritegnil v okvir celotnih Kocbekovih zbranih del, ki jih ima Cankarjeva založba namen izdati v več zvezkih. Vsekakor hvalevredno, je pa stvar prihodnosti.«
Kako pa je s Kocbekovim nasledstvom? »Starejši sin Matjaž je v svobodnem poklicu, prav tako mlajši Jure, ki je grafični oblikovalec in je doslej opremil kakih 140 knjig,« pove Jože Kocbek in se razgovori o lastni nemili usodi; o tem, kako so ga zavoljo tega, ker je bil krstni boter Edijevemu sinu Matjažu, leta 1947 vrgli iz partije, kako je leta 1966 dobil upokojitveni dekret kot direktor strokovne vajeniške šole za Bežigradom (»na to mesto so me izvolili člani kolektiva, medtem ko mi je občina delala silne težave«), kako je začel s pisanjem spominov od 1941. do upokojitve, kar naj bi bilo dopolnilo že objavljenemu v Sodobnosti.
»Doba osvobodilnega dela je dozorela na novo ravnino. To preobrazbo sem doživel kot šesti usodni pretres. Ko sem leta 1951 izdal novele Strah in pogum in z njimi potegnil črto pod črno-belo slikanje partizanstva, sem s tem pravzaprav koristil razvoju v literaturi. Novele so same iz sebe razodele svojo literarno razvojno funkcijo. Literarna zgodovina ima danes knjigo za pomemben mejnik. Z njo se je končalo obdobje socialnega realizma, začela se je doba s svobodnejšim pristopom k snovi in z lažjim razvijanjem novih slogov. Začelo se je moje desetletno, na zunaj naporno priva-tništvo, na znotraj nova svoboda in višja faza moje usodne poti. Šele leta 1961, ko je postalo očitno, da je hočeš nočeš potrebno sprejeti na znanje konstruktivno vsebino vseh mojih spisov, sem se lahko vrnil v tisti del javnega življenja, ki mu pravimo kultura. Tako sem objavil pesniško zbirko Groza in del nadaljevanja Tovarišije Slovensko poslanstvo. Začel sem sodelovati v revijah, napisal nekaj esejev in odlomkov iz potopisov,« je v besedilu Kdo sem 1965. pojasnil Edvard Kocbek.
Korespondenca med dr. Trstenjakom in Kocbekom? Kar 21 pisem je že obelodanjenih na straneh Sodobnosti; eno, ki ga dr. Trstenjak nima, je gotovo omembe vredno zavoljo začetnega stavka: »Dragi Tone! Moje trpljenje je neizmerno. Razen vsakdanje nevarnosti smrti pa neprestani bodljaji vesti, ki me noč in dan kljuvajo kakor lačni jastrebi.« Pravzaprav tega pisma ni več in ne bo moglo iziti v ponatisu. Sledi vabilo v tem smislu: »Prosim, pridi za menoj v partizane, da me boš moralno podpiral.«
Jože Kocbek: »V hosto med partizane sem šel leta 1942 in po 14 dneh sva se z Edijem dobila. Potožil sem mu, kako so me sprejeli v lagerju. Pa me je tolažil, češ, saj hi tako hudo. Poglej! Ti si rezervni oficir. Vključi se. Mi rabimo oficirski kader. Sem mu dejal: ni tako. Ti gledaš preveč rožnato. On pa: ti pa preveč grdo. V tem oziru je bil malo naiven.« Dr. Trstenjak: »Ta izraz, da je bil naiven, številni pozna
valci ali bolje ocenjevalci Edijevega življenja večkrat ponavljajo. Sam pravim: on je tudi kot partizan in v tem, da je šel v partizane in da je še ostal aktiven politik, dejansko bil in ostal entuziast in ekstatik. Videl je, zdaj se nekaj velikega dogaja in v tem velikem, svetovnem obratu jaz ne smem stati ob strani. Pritegnil ga je tok časa in v začetku je imel glede tega vzvišena, evforična čustva, češ, veliko zgodovinsko dejanje oz. dogajanje je v nas samih. S tega vidika razumem, zakaj je brata Jožeta tolažil, saj bo vse v redu.«
Jože Kocbek: »Med vojno sem bil postan na Štajersko, v Prlekijo. In ko je bil Edi že v Beo-
Kocbekov brat Jože
gradu kot minister za prosveto oz. pozneje za Slovenijo, mu je Kardelj povedal: Žal, tvoj brat je padel na Štajerskem. Edi je bil prav presenečen. Šel je iz sobe v drugo sobo in jokal.« Dr. Trstenjak: »Kako, je mogel Edvard Kardelj kaj takega reči? Zame sta samo dve možnosti. Ali je bil tako napačno informiran in je to povedal v dobri veri. Rad verjamem v to možnost. Ce pa ne, je to povedal proti svojemu prepričanju z določenim namenom, o katerem ne bomo dalje govorili.«
Še to vprašamo, če je zdajšnja politična odjuga (demokratizacija, liberalizacija) iskrena — tudi kar se tiče osebnosti, kakršna je (bil) Edvard Kocbek. Jože Kocbek: »Nekaj se je razbremenilo. Skoraj bi rekel, da je iskrena.« Dr. Trstenjak: »Kadar govorimo o politiki in političnih odločitvah, je težko govoriti brez pridržka o iskrenosti, ker je bistvo politike v tem, da ima politik pri svojih odločitvah vedno svoje račune. Misli na vse možnosti in glede na možne izide nekaj ukrepa, tako da pravih nagibov navadno ne pove in v tem pravimo, da je dobra politika. Temu pravimo tudi dobra diplomacija. Zdaj pa naj dalje govorim? Ne morem. Nikoli ne veš prav, pri čem si.«
In končno: kakšen bi bil danes Edvard Kocbek, ki mu je — po pričevanju brata Jožeta — v 50-ih letih v stanovanju v Ljubljani prisluškovala Ozna oz. Udba; »To se sam večkrat sprašujem,« pravi brat, dr. Trstenjak pa odgovarja: »Prepričan sem, da bi Edi deloval tako, kot je vse življenje. Namreč, nikoli ni bil politik, bil pa je vedno kulturnik, torej tihi snovatelj načrtov, kako bi oblikoval podobo slovenskega in siceršnjega človeka. Tu je bi! vedno izviren, ustvarjalen in je vedno zbiral okrog sebe ožje somišljenike v ožjih krogih in tb je bilo njemu in nam, ki smo k njemu zahajali, v veliko zadoščenje. Zanimivo, da je bila naša politika v tistih kritičnih letih tako naivna, enostransko usmerjena, da so takoj videli v tem subverzivno, ilegalno politiko, naperjeno proti vladajočim krogom, kakor da misli podteti politiko. Pa to nikoli ni bil on. Nikdar ni tako daleč segal s svojimi mislimi, da bi podiral politične sisteme in stranke. Pač pa je vedno zavestno podiral gnile kulturne struje. To pa. In tako' bi tudi danes z velikim zadovoljstvom / zadoščenjem — in upam, da tudi z mnogo večjim uspehom — vedno na novo po svojih ožjih sodelavcih pošiljal v slovensko javnost zamisli, pobude, inspiracije, kako bi bilo treba radikalno nastopati v politiki, čeprav sam ne bi nastopal in tudi ni. In kako bi bilo treba ravnati, da bi ustvarjali avtentičnega Slovenca. Ta izraz je rad rabil.« Zgodba o tem, kako so Edvarda Kocbeka nekoč najožji sodelavci, najbolj goreči privrženci začeli zapuščati in zatajevati — po letu 1952, ko je prišel v nemilost pri uradni politiki in oblasteh — pa je tako znana.
ČLOVEK je utihnil in pogrešamo ga-
Branko ŽUNEC
STRAN 8
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
kulturna obzorja
Jubilej Pomurske založbe
in njen knjižni program 1990
- Domača založba je na minulem 9. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani spomnila na svoj jubilej. Ker v založništvu zdaj ni trenutkov za slavje, je 35-letnica minila delovno in s statistično ponazoritvijo poti, v kateri so koraki vse krajši, saj mora Pomurska založba ob polnih skladiščih krčiti svoj program. Vendar njen glavni urednik Jože Hradil ni pesimist, čeprav je knjižni program za naslednje leto nekoliko okrnjen v primerjavi s tistimi iz minulih let. Prva knjiga, ki jo je Pomurska založba izdala 1954. leta, je bila Kranjčeva Nekaj bi vam rad povedal.
In domača založba je z njegovo in pomočjo drugih avtorjev vsa ta leta mnogo povedala. Med njenimi stalnimi sodelavci je tudi Evald Flisar, njegovo zadnje delo — roman z vprašanjem Noro življenje pa je poleg slikanice Slik-slik predstavila tako na sejmu kot v Dobri knjigi v Murski Soboti.
35 LET POMURSKE ZALOŽBE V ŠTEVILKAH, Pomurska založba je doslej izdala 140 izvirnih proznih del, 45 pesniških, največ pa prevodnih del: iz ameriške književnosti 76, iz angleške 74, iz francoske 45 in iz nemške 30 knjig. Pri tem niso upoštevani Mostovi, ki so jih pri domači založbi prevajali kar iz devetnajstih jezikov in v njih predstavili v trinajstih letih 75 najrazličnejših avtorjev iz malih prezrtih književnosti vsega sveta, ki jih zbirka prinaša. Posebna postavka je tudi Sozvočje, ki je plod tridesetletnega sodelovanja z Madžari. Iz madžarščine je bilo v tem času prevedenih 61 proznih del, 35 iz poezije in 22 dvojezičnih izdaj ter 30 številk koledarja (Naptarja), ki izhaja v sodelovanju z Madžari na Slovenskem.
V prvih 25 letih je izhajalo v povprečju šestnajst knjig v enem letu, v zadnjih desetih letih se je to pomnožilo in je bilo na leto 43 naslovov knjig, letos le 26. v letu 1990 pa jih načrtujejo 41.
»Načrti morajo biti večji kot pa možnosti,« je iskreno priznal Jože Hradil, hkrati pa tudi, da bo potrebno veliko delati za uresničitev napovedanega. Vse, kar namreč napovedujejo, bo težko izdati in zato si po Steinbe-ku želijo zvezde zato, da se lahko razveselijo kresnički. Z večjim izborom pa si tudi puščajo odprt manevrski prostor, ker se lahke zatakne še kje drugje, ne le pri sredstvih. Lahko odpove avtor, prevajalec ali kdo drug in je potem težje, če je načrtovanih manj naslovov. Med njimi je v zbirki Domača književnost v naslednje leto prenešena nadaljevanka Šomnove uspešnice Med v laseh, z naslovom Hoja po vodi, ki je v tem okolju posebej pričakovana, saj govori o Soboti in njenih prebivalcih. Proti svoji volji je delo Ruže Vreg, ki si je bralce pridobila s Podeželsko zdravnico, kar je bila tudi v Prekmurju, zdaj pa razgalja razmere v medicinskih krogih, zlasti na kliničnem centru. Z novo pesniško zbirko Sti-šja prihaja na založbo Jože Olaj, Zdenko Kodrič s sodobnim romanom o štajerskem razbojniku Rihtariču, Goran Gluvič pa z za vsakemu poučnim branjem Izpovedi jahalca dvajsetega stoletja.
Zbirka Panonika izhaja iz naših tal s turističnim vodnikom Bele Severja POMURJE A—Ž, Reškovimi Hudomušnimi ljudskimi pesmimi iz Prekmurja, Jožeta Zadravca Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju ter Ko-loševo Fotomonografijo, ki naj bi izšla ob jubileju rojaka — umetniškega fotografa.
Mostovi bodo v naslednjem letu vzpostavljeni z Galicijo Men-desa Ferina Bretane: Esmaraldi-na, ki je bila v Španiji prepovedana; po šestih mesecih, kar je natisnjen, pa bomo roman lahko brali tudi pri nas. Izzivalno zanimiva je Sedma pomlad Viivija Luika iz Estonije, ki dopolnjuje prikaz doslej v literaturi malo znanih baltiških dežel, med katere sodi tudi Litva, s katero je bil .nost vzpostavljen v tem letu. V naslednjem pa bo tudi z Argentino, iz katere je sloviti Manuel Puig (Obarvane ustnice), in Brazilijo iz katere je novo ime Ruben fon Seča, njegov roman Srečno novo leto pa brezobzirno razgalja razmere v tej deželi, ki je omenjeno delo zavračala več kot deset let. Posebnost pa bo most s Kirgizi — izdaja Razdvojenih Čirgiza Ajtmanova pa bo pri nas (po besedah glavnega urednika Pomurske založbe), kot kaže, prehitela izvirnik. Iz Avstrije pa je avtor Lepih dnevov Franz In-nerhofer, ki opisuje hlapčevsko življenje srednjih generacij na avstrijski kmetiji po drugi svetovni vojni.
Sozvočje-Osszhang tudi tokrat prinaša koledar Naptar, ki je kalejdoskop najrazličnejših sestavkov več avtorjev v madžarskem jeziku, ki govorijo o življenju in delu Madžarov na Slovenskem.
V zbirki Helikon bo le eno delo — Isabel Allende: Ljubezen in sečen, med Portreti pa avtobiografska pripoved slovitega lovca na vojne zločince Simona Vie-senthala: Pravica, ne maščevanje. Film je pred kratkim prikazala avstrijska televizija, opis pa je prav tako zanimiv kot videno na malem ekranu.
Pesti so oslabljene le s tremi deli v zbirki (Rabina Cooka Smrtnim strahom, Roberta Ludluma Kdo je Bourne in Nigela Morisa Knjigo zločinov), ki je prej prinašala založbi več kot zdaj. Kriza se pozna in med knjigami, ki ostajajo v skladišču, so tudi romani razvpite Viktorie Holt, zato bosta v zbirki Mavrica v naslednjem letu izšla le dva: Indijska pahljača in Grajski gospod. Pomurska založba pa bo v prihodnje (bolj kot to počne tudi že sedaj) bolj stavila na Prve korake — zbirko za otroke. V njej bodo izšle na pomlad štiri, v jeseni pa še dve knjigi. Naslovi tako imenovane male enciklopedije učenosti so: Na kolesih in krilih, Od jutra do jutra. Neutrudne živali, Nebo in zemlja. Narava in Življenje v vodi. Že naslovi povedo, da so zajeta področja, o katerih velja otroke podrobno poučiti. Ta namen ima kar osemnajst knjig, od katerih jih bo vsako leto izšlo po šest (v sodelovanju z madžarsko založbo Mora Ferenc). Z isto založbo se dogovarjajo tudi o izidu slikanice Eve Gaal: V deželi slonov, ki bo za najmlajše. Njim so namenjene tudi knjige: Igraje do znanja (Voda, Zrak in Svetloba), Prometna abeceda, Kuhanje ter Zemljevid sveta, ki je izvirna zloženka, narejena iz trde lepenke, ki omogoča potovanje s prstkom po celinah. Tako kot omogoča proučevanje lastnega telesa knjiga Naše telo. Med priročnike, ki jih je potrebno imeti doma in si jih ne le izposojati kot romane v knjižnicah, pa bo Pomurska založba v naslednjem letu uvrstila Gobarske strasti ter Kuharsko šolo za najmlajše gospodinje, posebej pa dognani knjigi, ki po urednikovem zatrdilu sodita že v 21. stoletje. To sta knjigi Ptice in Minerali, ki bosta gotovo pritegnili pozornost naprednih bralcev. Ženske med njimi se bodo očitno morale sprijazniti, da iz programa Pomurske založbe 1990 izginja zanimiva zbirka Ona, čeprav bi dva rokopisa sodila vanjo, pa jima časi niso naklonjeni.
Brigita Bavčar
Intervju z Mikijem
V DRUŽBI S COFKOM
Milivoj (bolj znan kot Miki) Roš je že dalj časa navzoč na pomurski kulturni sceni.
Poleg radijskega mikrofona, ki mu ni tuj, je pred kratkim s Cufkom osvojil še televizijski ekran in tako osnovni — gledališki - ustvarjalnosti, dodaja še druge. Toliko prepričljivo, da smo se poleg vsakodnevnih srečanj odločili še za novinarski dogovor, ki je izzvenel tako:
— Miki, Cufek je očitno oživel. Bi nam pred predstavitvijo v Murski Soboti posredoval svoje izkušnje s tem literarnim junakom na minulem 9. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani?
»Moje izkušnje, pravzaprav spomini na odziv otrok na knjižnem sejmu so izjemni. Delal sem od tri do pet predstav, hodil po hodnikih Cankarjevega doma, zabaval otroke s Cufkom in mislim, da je ta projekt mlada slovenska javnost pograbila in gotovo bo postal zvezda otroške literature. Tudi lutka je uspela in s predstavami bomo nadaljevali, tako da bo Cufek kmalu postal slovenski Alf ali pa različica svojčas v svetu zelo popularnega Snoopija.«
Pred Cufkom si predstavljal Šolenčke, tudi junake iz slikanic ki jih je ponatisnila Pomurska založba, obenem pa izdala domiselno sestavljanko, v kateri je omenjen le eden od druščine treh, opica Ošpica pa zanimiva tudi kot lutka. Vsi so junaki, ki jih ti približuješ otrokom.
»Šolenčki so prijetna skušnja iz knjigarne Dobra knjiga, v kateri sem otrokom slikanico približeval s pravimi čevlji in skupaj z njimi ugotovil, da je lahko obutev pravzaprav zelo živahna, če se znamo z njo igrati. Stik je bil živ in domišljija je šla svojo pot, ustvarjalnost se je prebujala v tolikšni meri, da zdaj otroci soboških vrtcev množično nosijo v vrtec stare čevlje in jim dajejo nove oblike z brki, očmi. To je samo dokaz, da smo spodbudili otroško igro in s predstavitvijo slikanice Šolenčki uspeli.
Opica Ošpica pa je lutkovna predstava, ki jo pripravljamo in že nekaj časa tudi napovedujemo, vendar je prišlo do zastojev s sceno in tako bo premiera v decembru. Songe Ferija Lainščka je uglasbil Janko Lešnik, Brigita Perhavec ^e je prvič spoprijela z lutkami. Z njenim delom sem zadovoljen, vsem skupaj pa nam je lastna sladka nervoza pred predstavo, ki je celosten celovečerni projekt, prvi tovrsten pri Guli-verju.«
Očitno ste že uigran tandem, pa tudi otroci so hvaležna publika. Vendar, Miki, ne igraš le za otroke, ampak tudi za odrasle. Letos si za Franca v Jančarjevem Zalezovanju Godoja prejel Linhartovo zlato značko. Poleg zapoznelih čestitk ne bo odveč spomniti tudi na dober sprejem in aplavz, ki ste ga člani gledališke skupine kul-turnoumetniškega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote bili deležni v Lipnici na Avstrijskem kljub jezikovni barieri.
»Zahvaljujem se za čestitke. Franc mi je ljuba vloga, mislim, da ena najboljših, kar sem jih naredit. Tu je vložila ogromno dela vame in v soigralce režiserka Duša Škof, ki je zares naredila odlično predstavo in tega Franca zelo rad igram. V Lipnici se je potrdilo, da je predstava zares dobra, saj jezikovne ovire ni bilo, presegel jo je čisti gledališki jezik ter ponazorjen odnos, pa tudi vztrajen aplavz. Na oder smo se še in še vračali, pa tudi publika je vstala in nas spodbujala z besedami »Bravo, bravo«. To in dobra kritika nas je spodbudilo, da bomo februarja gostovali na Dnevih domače drame v Kranju, čeprav smo s stalnimi obnovitvenimi vajami že nekako zasičeni.«
Gledaliških desk si očitno že vajen. Čeprav v Murski Soboti tačas ni usposobljene gledališke dvorane, pa so bili odmevni tvoji nastopi v kinodvorani, ko si predstavil Slovenca, na grajskem dvorišču pa še prej Oroslana.
Foto: N. Juhnov
»Slovenec in Oroslan sta monodrami, projekta, ki sva jih in jih delava Feri Lainšček in jaz. Stvari se lotevava na neki (najin) način, ki sloni na dopolnjevanju ideje in izvedbe.
Oroslan je nastal iz Ferijeve pesniške zbirke oziroma istoime-nega cikla pesmi, ki je izšel v Dnevovini. (Za naslednje poletje spet načrtujeva predstavo Oro-slanov, ki pa ima s prvim skupen le naslov ter mitsko plat.) Ta Oroslan je doživel v krogih poznavalcev poezije izjemen odmev, saj je to poezija, uprizorjena na način, kot ga pri nas na Slovenskem še ni bilo videti.«
Slovenac pa je naletel na širši odmev zaradi aktualne problematike.
»Slovenac bo v kratkem doživel petdeseto ponovitev. Da je to res predstava, ki jo ljudje radi gledajo, dokazujejo številna povabila na gostovanja. Tako v Ljubljano na srednje šole, ponovno v Tržič, v Gornjo Radgono in druge kraje. Rad se odzivam, saj mi je tudi ta vloga (poleg tiste, v predstavi Zalezujoč Godoja) zelo blizu in jo rad igram.«
Začel pa si, če se prav spomnim, igrati v soboškem gradu. Nepozabna je Učna ura in druge predstave Gledališče Mi ter Pomurskega gledališkega studia, pri katerem si sodeloval in se oblikoval.
»Začelo se je tam nekje leta 1978, ko je bila v soboškem klubu mladih skupina, s katero smo uprizarjali skeče, gege in se odzvali Rajku Stuparju, ki je prevzel režijo Nušičevega dela Žalujoči ostali. V tej gledališki predstavi je nastopila tudi Duša Škof, takrat še Gutman, pa Bojan Ja-blanovec, zdaj poklicni režiser, in drugi. Skupaj smo naredili predstavo, s katero smo gostovali na Borštnikovem srečanju. Po njem sem imel premor, ker sem šel služit domovini, po vrnitvi domov pa sem s skupino navdušencev ustanovil Gledališče Mi. Pri tem je močan spomin na pokojnega Dušana Novaka in Zdravka Pravdiča, vsi trije pa smo bili v bistvu začetniki. Med tistimi, ki smo se družili in igrali, so nekateri nadaljevali po profesionalni poti: poleg Duleta, Duše, Bojana tudi Ludvik Bagari (igra v Kavarni Astoriji in najnovejšem slovenskem filmu Veter v mreži) in Nataša Matjašec — študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. To je bila generacija gimnazijcev, polnih energije, ki je zdaj ni čutiti, pa tudi pripadnosti šoli, kot je bila nekdanja' gimnazija, ne. Trideset let imam, in če se zdaj ozrem na teh trideset let, so bila najlepša leta v njih prav tista tri pri Gledališču Mi, najlepše obdobje moje ustvarjalnosti. Prav zaradi energije, ki so mi jo kot nekoliko starejšemu vlivali mlajši gledališki navdušenci.«
Predstave Žalujoči ostali na grajskem dvorišču se še sama živo spominjam in domneve, da iz nastopajočih v njej še nekaj bo, so potrjene. Prav tako pa je bila nekako prelomna tudi Rokokojska vojna — gledališka predstava pod okriljem Pomurskega gledališkega studia, v kateri so bile ob igralcih lutke.
S tem je bilo tako: dobili smo tekst, v katerem je bilo veliko oseb, in ker nas ni bilo dovolj, smo problem pomanjkanja igralcev rešili z lutkami. Meni so bile vedno zelo blizu, in življenje ob mami, ki je lutkarica, in mi je veliko dalo. Tako je bila nekako logična posledica in simpatična pogruntavščina, da je vse skupaj funkcioniralo po gledališki izpo
vedi kot element in moram povedati, da vedno bolj razmišljam v smeri gledališke predstave z lutkami. Nova predstava, ki jo snujeva s Ferijem Laiščkom) bo imela na pomlad vključene lutke. V Guliverju se nam nekako nagiba, da se bodo predstave razvijale v smeri nove estetike gledališča, v katerem bodo lutke enakovredne igralcem.«
Preden rečeva še kakšno o snovanju trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Gu-liver in tebi v njem, bi spet posegla malo nazaj — med gimnazijce. Tiste, s katerimi si se preskušal v Ljutomeru (ker pač v Murski Soboti zdaj nimamo gimnazije) in tam postavil na oder predstavo Viktor ali otroci na oblasti.
»Tudi to je bila prijetna izkušnja zato, ker sem delal z mladimi in zelo nadarjenimi srednješolci, med katerimi bosta dva, morda tudi trije ali pa vsaj eden postali gledališčniki. Manj prijetno pa je to, da Pomurski gledališki studio ni tisto, kar sem pričakoval, da bo. Odnosi so se vzpostavili na čudnih osnovah (vse je bilo na mojih ramenih), razmere za delo so bile slabe in bi veliko raje vadil v Murski Soboti. Navsezadnje nam je predstavo le uspelo narediti, daljam in kilometrom navkljub, vendar ni bila tisto, kar bi lahko bila, in ni ena tistih, s katero bi bil zadovoljen.«
Verjamem, ker tudi Pomurski gledališki studio ni tisto, kar naj bi bil, saj se je vse nekako izjalovilo in obstaja bolj na papirju. Ampak gledališka dvorana v Murski Soboti se obnavlja, morda bo še kdaj tu gimnazija z mladimi nadarjenimi ljudmi in svetlejšimi časi za gledališko snovanje, posebej, če bo za to še več usposobljenih ljudi.
Kakšne pa so tvoje izkušnje z radiom, navsezadnje si z nadaljevankami Pomurske skrivnosti in svojimi zgodbami iz knjige O mojih ljudeh in dogodkih postal na pol (naš) radijski človek?
»Ja, radio sem dejansko začel spoznavati pri vas na Zavodu in kot medij je izjemen. Delo je zanimivo, posebej oživljanje besedila. Pred mikrofonom in (s Ferijem) se z radijskim urednikom dogovarjava za realizacijo otroških radijskih iger, ki naj bi bile mesečne, v naslednjem letu. Krog bi razširili z Milanom Vincetičem, ki pozna najboljše tovrstne pisce po Sloveniji in bi bili gotovo pripravljeni sodelovati.«
Pričakovanja so velika, tehnično je z novo opremo studio zdaj usposobljen tudi za zahtevna dela, za otroke in odrasle, ki ti radi prisluhnejo. Kaj pa sebi še uspeš kaj prisluhniti, zdaj ko se na veliko razdajaš na različnih področjih. Te ta razpršenost ne obremenju-je?»Na to pa ni enostavno odgovoriti. Obremenjuje? Zaenkrat imam dovolj energije, da (z)dr-žim vse skupaj. Navsezadnje je to, kar počnem, moj kruh. Ne zdi se mi, da bi se prodajal in razdajal, ampak sledim stvarem, ki sem jim čustveno in moralno zavezan, ter trdim, da kakovostno niso vprašljive. Poskušam delati korektno in v želji, da bi mi čim manj spolzelo iz rok. Tako kot mi je na primer predstava Oče naš, za katero sem bil prepričan, da je vrhunsko narejena, ko se je zbudila publika, pa je postalo jasno, da to ni in da sem ga generalno polomil. Razpršenost? Domnevam, da gre zato, ker se sočasno ukvarjam z lutkami, pa teatrom, radiom in še čim, ter zatrjujem, da so to vse stvari, ki me zanimajo in jih zato počnem.«
Brigita Bavčar
kulturni koledar
TOREK, 28. NOVEMBRA
GORNJA RADGONA - Na predvečer praznika republike gostuje v domu kulture Burkališče sester kranjskih s plesno-gledališko predstavo Vse kar ste že vedeli o sebi, pa ste pozabili. Predstava bo ob 19.00, potrkala pa bo na tiste skorje, za katere se skrivamo in ne vidimo, da je lahko življenje tudi drugačno. V njej namreč analizirajo temeljne človeške funkcije, ki so se zaradi načina življenja in še kopice drugih dejavnikov spremenile v svoje nasprotje — lahko bi celo zapisali — v nekaj nečloveškega! Delo in prehrana postajata vse bolj avtomatizirana, komunikacija se spreminja v manipulacijo, ljubezen ni več ljubezen. Nas privlači otroška sproščenost, reakcije otrok, ki niso obremenjeni s tehtanjem in razglabljanjem. Na svojevrsten način se spoprijemajo s problemi, ki mučijo sodobnega človeka in skušajo priklicati nazaj otroka, ki je skrit globoko v nas. ČETRTEK, 30. NOVEMBRA
RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20.00 večer šansonov z Bojanom Adamičem, Meri Avsenak, Marjano Deržaj in povezovalcem programa Zdravkom Erjavcem.
TOREK, 5. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA - V večnamenski dvorani osnovne šole Edvarda Kardelja bo ob 17.00 predstava Vzhodnega plesnega projekta Rdeči alarm. Koreografija in režija je delo Matjaža Fariča, plešejo pa Marko Onjerzel (eden najuspešnejših jugoslovanskih baletnih plesalcev), Marko Mlačnik (nagrajenec za najboljšo gledališko igro v predstavi Šeherezada Mestnega gledališča ljubljanskega ter na MESU v Sarajevu in na BITEFU v Beogradu 1989), Brane Potočan (član plesnega teatra Ljubljana), Darko Vrebac (naše gore list), Matjaž Farič (nagrada New Dance Competition v Budimpešti, koreografska nagrada NDR, Dessau 87, zlata ptica 88) in drugi ob pesmi Zinke Aljaž.
Rdeči alarm Je tretja predstava VZHODNEGA PLESNEGA PROJEKTA — plesne skupine koreografa in plesalca Matjaža Fariča.
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 89.
LENDAVA — V galeriji Lendava je odprta razstava 17. mednarodne likovne kolonije v Lendavi; razstavljeni pa sta tudi stalna zbirka in zgodovina mesta v slikah akademskega slikarja Zoltana Gaborja ter spominska soba Gyorgya Zale.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak se s slikami in plastikami predstavlja lendavski umetniški par: akademska slikarka Suzanna Kiraly-Moss in akademski kipar Ferenc Ki-raly.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Miriam Stopard — ČAS DEKLIŠTVA (Državna založba Slovenije), Evald Flisar — NORO ŽIVLJENJE (Pomurska založba) in Feri Lainšček/Maijan Manček — CUFEK MODRIJAN (Pomurska založba).
Feri Lainšček in Marjan Manček
V ŽIVALSKEM VRTU
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 9
Srečanje s povodom — prof. dr. Dragan Veselinov
SOMRAK KMETSTVA DA, TEMA ŠE NE
Eden od vodilnih jugoslovanskih agrarnih teoretikov, profesor na fakulteti za politične vede v Beogradu, avtor študij Agrarno pitanje u Jugoslaviji in Sumrak seljaštva ter številnih projektov, člankov, esejev in enciklopedičnih določitev, dr. Dragan Veselinov, je bil ob nedavnem obisku v Murski Soboti — v okviru študijskega programa Medobčinskega študijskega središča pri CK ZKS za Pomurje — voljan, da se pogovarja za naše medije.
Srečanje z delavcem Jožetom Horvatom, občinskim nagrajencem
»Obdržati dobro ime gradbenikov
Kaj se po dveh letih od izida dogaja s Sumrakom seljaštva (Somrak kmetstva)? Da se ni že spustila tema na kmetstvo? Vzemite to kot repriko.
»Somrak je res padel, tema še ne. Ta bi padla le, če bi izgubili sleherno perspektivo v jugoslovanskem kmetijstvu. Se pa izgublja, če gledamo na izkušnje zasebnega sektorja v Vojvodini. Tu se zemlja zapušča in daje malone brez cene v najem. Hkrati so perspektive delovne sile na kmetih za to, da odide v mesto, relativno velike in tako je zapuščanje zemljišč dnevno vidno. Relativno padanje cene zemlje je tako, da opogumlja tudi tiste, ki imajo nižjo agrarno kulturo, da tako rekoč v tropih prihajajo v Vojvodino, da bi kupili zemljo in se ustalili. Torej teme še ni, somrak pa je padel; ne le v Vojvodini, ampak povsod. Tiče se limita kmečkega posestva in njegovega razvoja. Hkrati se je ta limit kazal skozi slab materialni položaj zaposlenega prebivalstva v mestih, skozi nizek osebni dohodek. Eni in drugi so siromaki. Kmet seje pomeščanil, gradi hiše, nakupuje avtomobile, čeprav jih ne more vzdrževati, saj nima dovolj denarja za rezervne dele — kot tudi ne tisti v mestih. Kmet si prizadeva, da hišo ureja po mestnem videzu in zgledu, več ali manj živi v eni sobi in kuhinji, kjer je običajno televizor, kar pomeni, da je še vedno na sceni patriarhalna mentaliteta in da se ta vzdržuje na ekonomski način. Po mesti It pa se je prebivalstvo pok-metilo in se v valovih preusmerilo — živi na polkmečki način.
Primerjava med vojvodinskim šumadijskim in slovenskim (tudi pomurskim) kmetom na socialnoekonomskem, kulturno-etničnem, nacionalnem polju?
»Šumadijski in slovenski kmet so si bliže kot oba skupaj v odnosu do vojvodinskega. Šumadijski in slovenski kmet je že davno, pred 200 leti oz. kakor kateri, prišel do zasebne lastnine. Ker so v velikem delu hribovski pridelovalci, imajo tudi sorodno kulturno glede na hribovske značilnosti transporta, zvez. Tradicionalni so, relativno patriarhalni, še vedno so nezaupljivi do sleherne oblasti, kajti nastali so ne iz planske proizvodnje, planskega naseljevanja — po hribih se ne da veliko planirati — ampak so izpostavljeni klimatskim razmeram težkega življenja, pa hkrati zavarovani z zasebno lastnino in geografsko oddaljeni od centralnih oblasti. Na ta način so razvili duh večje svobode, samostojnosti in nezaupanja v oblast — v odnosu do vojvodinskega kmeta. Ta je bistveno bogatejši in vetjame državi, kajti prepričan je, da ga nobena država ne more uničiti. Lahko mu sicer zmanjšuje perspektive za prihodnost, toda ker mu je bogastvo zemlje tako, da mu zagotavlja velike rezerve, se politično najtežje združuje, najmanj financira v kakršnekoli preobrate, saj je dovolj premožen, da mu ni treba tvegati in s političnim delom kaj več pridobiti. Od tod dejstvo, da je manj dinamičen, manj gibljiv, veliko bolj verjame politiki. Verjame tako, da je do politike ravnodušen; za razliko od slovenskih, hribovskih kmetovalcev, ki oblastem mnogo manj verjamejo in se politično hitreje združujejo; ravno zato, ker more značaj oblasti znatno prej ogroziti hribovske kot pa ravninske pridelovalce hrane, ki so bogatejši. Etnično gledano pa so razlike očitne. Gre za različne zgodovine, tradicije, in če se politično zlorabijo, se lahko uporabijo za to, da se kmetje kljub temu, da so si eko
nomsko blizu, razdvajajo. To počnejo mestne oblasti, ki z različnimi splošnimi opijumi zavesti skušajo razdvojiti ekonomsko enotnost kmetov, da bi lažje politično kontrolirali svoje prebivalstvo. Kmetje so tudi sicer težko politično združujejo. Največji ugled med kmeti ima še dandanes Hrvatska seljačka stranka (Hrvaška kmečka stranka); med vsemi starejšimi ljudmi. Imela je volilce po Sloveniji, v Vojvodini, Srbiji, veliko volilcev. Kljub svojemu imenu, da je kmečka, politični interesi kmečkega stanu nikdar bistveno ne presegajo interesov, ki se tičejo cen, davkov, poceni posojil. To je jedro kmetovega interesa. Vse drugo je vzporedno. To pomeni, da so politični interesi kmečkega stanu relativno mali. Tako da je tudi Hrvatska seljačka stranka morala preiti na program osvajanja mesta, predstavljajoč mestne sloje in ne le kmečke.«
Vaša sodba o ustanavljanju kmečkih zvez tako rekoč na vsem območju države, predvsem pa v Sloveniji?
»Zdaj je osnovan še v Vojvodini. Za zdaj imajo kmečje zveze v Jugoslaviji sindikalno naravo. Nimajo posebnih političnih aspiracij. Bilo bi tudi sicer čudno, če bi od kmeta pričakovali, da bi imel posebne politične aspiracije. Imel sem to čast, da sem bil gost, ko so v Ljubljani osnovali Slovenske kmečko zvezo. Pomagal sem in še vedno pomagam vsem kmetom, ki bi se radi združevali. Poudarjam, da ta trenutek jugoslovanski kmetje nastopajo z določenim sindikalnim programom, kajti politični program bi bil v tem trenutku zelo nepopularen. Kmetje namreč osvajajo svobodo že s tem, da se dokopljejo do pravice za sindikalno združevanje. Že to je velik rezultat. Da pa bi politično nastopali, bi pomenilo, da jih vodi zelo dober duh, torej zelo sposobna inteligenca. Ta inteligenca pa mora vedeti, da kmetje, ko politično nastopajo, nastopajo z manjšo močjo kot takrat, ko jim gre za tradicionalne ekonomske interese. Ko se oblikuje politični program kmečke stranke, mora v bistvu zajemati interese posameznih mestnih slojev, da bi moglo priti do koalicije med kmeti in mestnimi sloji. Kmet ne more zmagovito vkorakati v mesto. Lahko prijaha na konju, vendar se takoj vrača. Mesto ga zmede, kajti njegova posest je zunaj. Skratka, kmet lahko v mestu najde kvečjemu zaveznika, da bilo mesto znotraj potolčeno. Verjamem, da bodo kmečke zveze v Jugoslaviji še dolgo v takem položaju, kot so; vse dotlej, dokler bo na oblasti komunistična partija. Ta bo skušala obdržati kmete na med seboj oddaljenih območjih, da se ne bi mogli združevati oz. da se ne bi formiral edinstven sindikalni interes in da ne bi bili gonilna sila, ki bi po mestih skušala najti zaveznike, kjer bi se tudi mestne sile začele združevati — vse z namenom reformiranja politično-ekonomskega sistema. Torej vidim kmeta v tradicionalni luči, kot ekonomsko figuro. Kot politična figura je kmet zaveznik in nasprotnik slehernega. Nihče mu ni ne naravni zaveznik ne naravni prijatelj oz. sovražnik. Je zaveznik tako monarhistov kot komunistov, nacistov, buržoazije, je zaveznik vseh, pa je lahko hkrati sovražnik vsem. Je brez političnega bitja.«
Katere pa so najvitalnejše točke iz vašega scenarija za dolgoročni razvoj kmetijstva v Jugoslaviji, ki ste ga ponudili zvezni; torej Markovičevi vladi?
»Ta hip jugoslovanska vlada prek enoletnih proračunov, ki se oblikujejo — naj bo s prispevki republik in pokrajin centralni državi naj bo iz primarne emisije Narodne banke Jugoslavije — subvencionira deset izdelkov. Prej jih je šlo za 14, ki so bili v režimu zaščite federalne vlade s pomočjo zaščitnih cen. Ker pa so zaščitne cene neučinkovite, saj pokrivajo zelo malo stroškov proizvodnje poprečnemu kmečkemu gospodarstvu, ne dovoljujejo pa, da bi to gospodarstvo zaslužilo profil in ker je Jugoslavija majhna dežela, razparcelirana s posestvi, je subvencioniranje tolikšnega števila proizvodov po moje enosta
vno razvidno protiekonomsko. Zato sem priporočil Jugoslaviji, če želi oblikovati novo agrarno politiko, da zoži število izdelkov, ki jih želi dotira-ti oz. subvencionirati, na naslednje; sončnice, koruza, pšenica, tobak, mleko in meso, predvsem govedino, manj svinjino. To ne pomeni priporočila, naj se jugoslovanska agrarna politika vodi izključno na centralni ravni. Nasprotno. Priporočil sem vladi, da v primeru oblikovanja >budžeta<, državnega, za kmetijstvo, daje določen sklad denarja lokalnim državam in njihovim >budžetom<, da bi se v njih pospeševale regionalne perspektive in komparativne agrarne prednosti teh območij. Na ta način bi Jugoslavija mogla voditi prilagodljivejšo politiko — zožila bi sklad produktov, ki bi jih financirala, kar pomeni, da bi se bočno odprla za svoboden uvoz. S tem bi morala odstopiti od agrarne avtarkije kot obrambe ureditve, kajti za obrambo ureditve je potrebna strateška agrarna avtarkija. Čim bi odstopila prek svobodnega uvoza, vendar ne na področjih, kjer bi s subvencijami ščitila s protekcionizmom to proizvodnjo, bi se bočno odpirala proti vsem standardom Evropske skupnosti in bi se morala slejkoprej združiti v ekonomski politični protor Evrope.«
Kakšno pa je vaše mnenje o biohrani, zdravi hrani? Kakšne so njene možnosti. Srečali ste se namreč z našimi, pomurskimi biokmetovalci.
»Ta trenutek se v Evropi iz centralnih proračunov, naj bo na ravni Bruslja ali centralnih držav, posebej ne subvencionira zdrava hrana. Mislim pa, da bi se v Jugoslaviji kaj takega dalo urediti po lokalnih republikah, če bi se odločile, da iz svojih proračunov financirajo, subvencionirajo, nagrajujejo nova raziskovanja na tem področju, kar je proračun dolžan, da počne. Zlasti, da spodbuja raziskovanja in da s subvencijami dviga profite pridelovalcem tovrstne hrane. Zdravo hrano uživa le visokodohodkovno prebivalstvo. Torej je naše tržišče tržišče Zahodne Evrope. Gledano teh-nično-sanitamo: zdrava hrana pomeni neke vrste socialno konvencijo o ekonomskem prenašanju za državo, da financira proizvodnjo, ki načeloma ne prinaša dovolj profita, da preživi samega pridelovalca. Ne verjamem pa v kakšno posebno absolutno zdravo hrano.«
Pozna se, da je Slovenija država na razpotju in da se Slovenci varujejo »nervoznih rečenica«, je presodil svoj zdajšnji obisk v deželi na sončni strani Alp dr. Dragan Veselinov. Vprašali smo ga, če se morda pripravlja še kakšen Sumrak seljaštva.
»Za zdaj ne. Upam, da bo v začetku prihodnjega leta izdana knjiga, ki bo zbir besedil, pisanih za Ekonomsko politiko v obliki esejev v zadnjih petih letih. Če se bo to zgodilo, bom zelo vesel « BRANKO ŽUNEC
ZA SLOVENIJO BI DAL TUDI KRI
Srečujeva se iz dneva v dan. Na cesti, v hotelu, v njegovi trgovini, skratka — povsod. Ne gre mi iz glave tisti njegov široki nasmeh, ki mora prihajati iz srca. To je nasmeh prijaznega, vljudnega človeka, ki spoštuje vse po vrsti, ki ljubi resnico in ki so mu nerazumljive vsakdanje politične zdrahe. Pred leti sva se že srečala, takole službeno. Bliža se 29. november, praznik, ki bi vsem sopotnikom vlaka, imenovanega Jugoslavija, moral biti že kar svet, pa ga iz dneva v dan bolj blatimo in mažemo. Prav ta praznik, letošnji pa še posebej, me je spodbudil, da sem ga zopet obiskal, takole službeno. Zato, ker sva si tako različna, pa vendar sva si nekako zelo blizu. Piše se A met Demiri, vendar pa ga vsi kličejo Amiri. Doma je iz Tetova, kjer je okoli 80 odstotkov prebivalcev albanske narodnosti, in pravkar mineva 10 let, odkar je prišel v Ljutomer. Veliko razlogov torej za obisk. Prvo vprašanje, ki sem mu ga namenil, je bilo, kako sedaj, po desetih letih bivanja v Ljutomeru, gleda na to obdobje, ki ga je preživel v metropoli Prlekije.
»Veš kaj, napiši, da še nikjer in nikdar nisem srečal boljših ljudi. Če bi mogel izbirati kraj, kjer bi moral živeti, bi se vedno odločil za Ljutomer.«
Pravzaprav sem ga na tej točki odgovora ustavil in ga prosil, da bi rad od njega iskrene odgovore, tudi če bodo neprijetni in bo moral
Večkrat slišimo da so se naši ljudje s svojim delom uveljavili na tujem. Eden takih je gotovo tudi komaj 32-letni gradbeni tehnik JOŽEF HORVAT iz Černelavec, ki je od leta 1975 zaposlen pri Splošnem gradbenem podjetju Pomurje v Murski Soboti. Veliko let je prebil v Zvezni republiki Nemčiji, predvsem v Munchnu, sedaj pa je že nakaj časa na deloviščih v sosednji Madžarski, kjer si je pridobil bogate izkušnje. Za vidne uspehe v produktivnosti in širitvi nove tehnologije pri gradnji različnih objektov pri nas in v tujini je pred kratkim prejel tudi občinsko priznanje.
Jože Horvat je živel pri Juriju od rojstva (1957.) pa do pred letom dni, ko se je z ženo in hčerko preselil v novozgrajeno stavbo v Černelavcih. »Hodil sem po zemlji, iž katere so človekove roke naredile že na milijone opek in lepih zgradb. Tudi jaz sem, ko sem bil mlajši, zlagal opeko. Verjetno je to pretehtalo, ko sem se odločil za gradbeni poklic. V Mariboru sem končal srednjo gradbeno tehniško šolo. Takrat je bil gradbeni poklic zelo popularen in se še spomnim izreka; >Bodi gradbenik, pa si lahko sam narediš hišo!< To meje navsezadnje pripeljalo v Splošno gradbeno podjetje Pomurje v Murski Soboti, kjer sem zaposlen že 14 let, zadnja leta kot vodja raznih gradbišč v domovini in tujini.«
Moral je pljuniti v roke in delati. »Mlad človek si mora pridobiti delovne navade, drugače se lovi vse življenje. Poleg tega me je veselilo potovati, videti čim več sveta, biti čimveč v družbi, pogovarjati se z neznanci, odkrivati svet, ki ga še nisem videl.« Stopil je v svet gradbeništva. Nekaj časa je delal v Munchnu v Zvezni republiki Nemčiji, kamor ga je poslal Konstruktor, od katerega seje pozneje odcepilo SGP Pomurje. Jože Horvat je gledal na tujem z odprtimi očmi, pa zna zato pojasniti marsikaj o domačem gradbeništvu, zakaj to ni tako uspešno, kot bi lahko bilo. »V tujini so naši delavci venomer dokazovali, da je možno hitro in kakovostno narediti še tako velik objekt. K temu je pripomogla tudi dobra organizacija dela in ne nazadnje ustrezno plačilo. Zato so naši gradbinci zasloveli v tujini, kjer se je s tem uveljavilo tudi Splošno gradbeno podjetje Pomurje. In ker dobro ime lahko kaj hitro izgubiš, smo si vedno prizadevali, da do tega ni prišlo in da smo zadovoljili tujega investitorja. To se nam je doslej še vedno posrečilo!«


povedati kakšno grenko o sokraja-nih.
»Dušan, verjemi mi, govorim iz srca. V teh desetih let h se m1 v Ljutomeru ni zgodila nobena krivica. Celo nasprotno: ponekod se mi zdi, da imam protekcijo. Če je kje kakšna dolga vrsta, me prijazno spustijo naprej. Med domačini sem našel veliko prijateljev in še nocoj sem namenjen na trening z enim prijateljev, ki jih imam v Ljutomeru. Prosim te, da mi verjameš to, kar ti govorim. Prihaja iz srca in tako se tudi počutim.«
V teh desetih letih je dodobra spoznal krajane. Kaj misli o njih ? »Vse najboljše. Z nobenim se še
v tujini<
Seveda ne gre pozabiti na ustrezno tehnološko opremljenost, brez katere bi marsikateri načrt padel v vodo. »Sprva sem veliko delal v Murski Soboti, na katero me vežejo lepi spomini. Med drugim sem sodeloval pri gradnji prizidka k hotelu Diana, zaklonišča na Mojstrski ulici, prizidka k tedanji Težki konfekciji tovarne Mura, kjer je šlo za prikrojevalnico, ki smo jo postavili v rekordnem času 82 dni. Ne pomnim, da bi kje tako hitro zgradili ogromen objekt. Bil pa sem tudi zraven, ko smo v Svetozarevu zgradili kar 14 tisoč kvadratnih metrov veliko zgradbo tamkajšnje mesne industrije Yuhor. Letošnjega januarja pa smo v Budimpe
NAJPOMEMBNEJŠI DAN V ŽIVLJENJU JOŽETA HORVATA — To bi gotovo lahko označili letošnji 17. oktober, ko je ob občinskem prazniku prejel listino z nagrado. Tega dne se bo Jože Horvat (levo) gotovo še dolgo spominjal. Foto: F. Hochstatter
šti končali z gradnjo hotela Nemzety z 12 tisoč kvadratnimi metri površin, kjer so tudi razna tuja predstavništva. V njem je našlo mesto celo 72 'predstavništev, med njimi tudi Jeklotehna, poleg tega pa smo zgradili še dve kongresni dvorani, denarni center ITC in dve etaži podzemnih garaž.«
Prijetno zgovoren je Jože Horvat. Nobene zadrege, iskren nastop. Bilo je krasno in zdelo se mi je, da poslušam žuborenje življenja. Je mlad mož, delaven, nikoli pri miru in po
nisem sprl, še nobeden me ni grdo pogledal in tako sem jih vzljubil, da bi za njih dal tudi kri, če bi bilo potrebno.«
Pogovor se je začel razvijati v tisto občutljivo smer mednacionalnih odnosov, ki iz dneva v dan grozijo z razkolom. Kako on gleda na te stvari?
»Iz dneva v dan me je bolj groza vsega, kar se dogaja pri nas. Ne morem verjeti, kako lahko poskušajo neki Soleviči, Kecmanovi-či in drugi na takšen nedopusten in lažniv način doseči potrditev vsega tistega, v kar po mojem mnenju še sami ne verjamejo. Ne najdem besed, s katerimi bi obso-
vsod navzoč, ko gre za njegov poklic, ki ga je zelo vzljubil.
»Letošnjega januarja pa smo začeli z gradnjo dveh objektov v Budimpešti. Prvega, to je upravno zgradbo velikega koncerna BASF, smo dokončali prav v teh dneh. Otvoritev hotela Kalvin pa načrtujemmo za konec maja 1990. V tem primeru gre za avstrijskega investitorja, ki je vložil precejšnja sredstva v hotel s površino okrog 26 tisoč kvadratnih metrov in 420 sobami.«
Kaj bo po tem datumu, Jože Horvat še ne ve, čeprav bi se po dolgi odsotnosti v tujini — na raznih gradbiščih na Madžarskem je že dve leti in pol — najraje vrnil domov. »Želim si, da bi tudi v prihodnje SGP Pomurje v tujini obdržalo dobro ime, zadovoljen pa sem tudi,
da sem kot razmeroma mlad človek prejel najvišje priznanje soboške občine za svoje dosedanje delo.«
Jože Horvat se je poslovil, kajti že naslednji dan je moral odpotovati nazaj v Budimpešto. »Moral bi vam še kaj povedati,« je rekel mimogrede, »pa saj vidite, kako je!«
Milan Jerše
dil. Veliko sem z Ljutomerčani in vidim, da jih je zadnje čase vedno bolj strah. Tudi meni ni vseeno.«
Starša sta v Tetovu?
»Tako je, vendar pa ju vsako leto povabim nekajkrat v Ljutomer, da bi spoznala ta lepi košček naše domovine, da bi se veselila skupaj z nami, da bi videla, kako se tu v Ljutomeru dobro razumemo med seboj. V teh desetih letih, kar sem v Ljutomeru, mi je uspelo prihraniti toliko denarja, da sem kupil hišo, v katero zelo rad popeljem starša.«
Seveda pogovora še nisva izčrpala in beseda je dala besedo. Pogovarjala sva se o skupnih znancih, o zdolgočasenem večeru, ko se nimaš kam dati, in o drugih vsakdanjih stvareh. In na koncu seveda obvezno o poslu.
»Zadnje čase opažam, da se tudi tu pozna gospodarska kriza. Denarja je vedno manj. Tudi prodaja v trgovini ne gre tako dobro, kot je bilo to nekdaj. Želim in upam, da bo vsega tega kmalu konec in da bomo penovno vsi skupaj zaživeli v lepšem jutri.«
Pa res. Mar se ob bližnjem prazniku nikakor ne moremo pogovarjati drugače, kot se? Mar smo se dandanes res že toliko spolitizirali, da nam namesto srca in razuma govori vse kaj drugega? Ni konca vprašanj, ki mi brzijo po glavi, ko se počasi poslavljam od Amirja. Veliko jih bo ostalo brez odgovora. Žal.	Dušan Loparnik
STRAN 10
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
Kako je v sosednji republiki
0 politiki malo, o razvoju pa veliko
Včasih je prav gotovo potrebno stopiti tudi nekoliko dlje od svojega praga. In zakaj ne bi storili tega koraka čez Muro v sosednje hrvaške kraje, kjer je v zadnjem času tudi vse več obiskovalcev iz Slovenije? Saj veste, kaj imamo v mislih. No, nas pa je predvsem zanimalo, ali se tudi pri njih kaj čuti politični pluralizem, ali torej nastajajo kakšne nove zveze, in s kakšnimi delovnimi uspehi ter načrti pričakujejo dan republike. Glede prvega nismo zvedeli kaj otipljivega; samo to, da so bila pred kratkim po vaseh razobešena vabila za udeležbo na javni tribuni Jugoslovanske demokratske iniciative, ki so jo pripravili v Čakovcu, in da naj bi v Štrigovi razmišljali o ustanovitvi odbora Kmečke zveze. Glede razvojnih programov pa je bilo veliko besed. Marsikaj so
postorili v zadnjem času in tudi dobitev.
VSE PO NAČRTIH
Najprej smo se ustavili v Murskem Središču. Povsod, kjer smo se oglasili, so nas lepo sprejeli, odgovorili na naša vprašanja. Sicer pa smo se tam počutili kot doma v Pomurju, saj je bilo pred trgovinami in pošto veliko avtomobilov z registrsko oznako MS. Šlo je za kupce, ki so skušali kupiti tako blago po nižji ceni, in za občane, ki so na pošti dvigovali denar s čekom v upanju, da bo obvestilo o dvigu potovalo do matične banke več tednov in bodo tako pridobili na obrestih.
Vodja krajevnega urada Mursko Središče Ana Kelner nam je v slovenskem jeziku dala osnovne podatke o tem krajevnem središču. Ob popisu prebivalstva leta 1981 so našteli 3007 ljudi, zdaj pa jih je 3360. Ker je novorojencev le za 10 več, kot pa je umrlih, sklepamo, da se je število prebivalcev povečalo predvsem zaradi priseljevanja.
»Mursko Središče postaja vse večje, ker imamo tu vse več industrijskih obratov; imamo obrat Medimurske trikotaže Čakovec, ki se imenuje Pozamen-terija; tu je domača tovarna Mo-deks, imamo podjetje Gorenje Mural, dokaj razvito pa je tudi drobno gospodarstvo, saj imamo 60 obrtnikov, ki zaposlujejo 73 delavcev. Velika večina naših občanov, kar 1800, je zaposlenih, od teh kakih 70 odstotkov v Sloveniji, največ v Ini Nafti v Lendavi. Še vedno pa imamo precej zdomcev; v Nemčiji in Avstriji ter v nekaterih drugih zahodnih državah jih dela 90.«
S temi osnovnimi podatki nam je postregla zgovorna Ana Kelner, nato pa nam predlagala pogovor še z drugimi. Brž smo se pozdravili in poklepetali s šefom izpostave čakovske uprave za družbene prihodke v Murskem Središču, Rudijem Klennertom. Ta nam je povedal, da so uspeli državno upravo, konkretno, davkarijo, pri bližati občanom in jim zato ni treba v Čakovec. Potrdil je že prej omenjeno število obrtnikov in podatek še nekoliko razširil.
»V Murskem Središču imamo 8 krojačev, 4 avtoprevoznike, 7 zasebnih trgovin, 4 gostilne, 1 mesnico, pred kratkim smo dobili še »postolarja« (čevljarja!) .. . Letos je obrt odjavilo 16 občanov, na novo pa jo je prijavilo 34. V tem letu smo s seznama obrtnikov, ki plačujejo davke naši občini, črtali kar 15 avtoprevoznikov, ki pa niso prenehali z dejavnostjo, ampak so se prijavili v Rakovici pri Naši-cah, kjer imajo, kot pravijo, veliko manjše davke oziroma plačujejo določen (dogovorjen) odstotek od celotnega prihodka. V Murskem Središču pa skorajda nimamo več čistih kmetov! Teh je zdaj le še 8. Na Hrvaškem nimamo združenih skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak imamo posebej skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za delavce, posebej za obrtnike in posebej za kmete. Kmetje so pokojninsko zavarovani od 1980. leta.«
Obiskali smo tudi tajnika krajevne skupnosti Mursko Središče, Mirka Pedca. Prosili smo ga za predstavitev zadnjih pridobitev v Murskem Središču in načrtov.
»V Murskem Središču smo med prvimi uvedli krajevni samoprispevek. Nazadnje smo ga izglasovali 1986. leta za obdobje petih let. Torej velja še v prihodnjem letu. V zadnjih letih smo v Murskem Središču uredili kilometer dolg kolektor (zbi-
v prihodnje se nadejajo novih pri-
ralnik) za kanalizacijo, dali smo denar za ureditev avtomatske telefonske centrale z zmogljivostjo 1200 priključkov, od teh 600 za Mursko Središče, ostalo pa za sosednje kraje; obnovili smo električno omrežje in zgradili transformatorsko postajo; financirali smo idejni projekt za večjo telovadnico. V Murskem Središču pa imamo tudi drugo dokumentacijo, na primer načrt za napeljavo plinskega in kanalizacijskega omrežja, imamo zazidalni načrt itn. V zadnjem obdobju smo urejali še pokopališče, postavili smo kip domačinu, narodnemu heroju Karlu Mrazo-viču.«
J
Tudi Martin na Muri, ki se je nekoč imenoval Sveti, so prenovili.
V Murskem Središču plačujejo delavci 2-odstotni samoprispevek za ureditev medicinskega centra (bolnišnice) v Čakovcu. Kmetje, kolikor jih pač je, pa plačujejo 4 odstotke od katastrskega dohodka. Tajnik krajevne skupnosti Mirko Perdec nam je še povedal, da je v Murskem Središču, ki je sicer zelo raztegnjeno, še dovolj vmesnih parcel za novogradnje in zato za zdaj ni v načrtu zidava na račun obdelovalnih površin.
V naš pogovor pa se je vključil Branko Hoblaj, edini poklicni gasilec, ki uradno dežura 8 ur na sedežu gasilskega društva Mursko Središče.
»Naše gasilsko društvo je dobro opremljeno, saj ima gasil-
*
Kaže, da so štrigovski zvonovi oznanili smrt 78-letne-ga Martina iz Jalšovca.
sko vozilo s cisterno znamke TAM, brizgalno ziegler, kombi, vso potrebno opremo za gašenje in reševanje iz vode. Ob julijskih neurjih, ko je Mura grozila, da bo prestopila nasipe, smo pomagali pri njihovem utrjevanju tudi na slovenski strani. Dobro sodelujejo z gasilci Ine Nafte, svojčas pa smo imeli dobre stike tudi z gasilci iz goriške vasi Andrejci. Naše društvo ima 40 članov, jaz sem tu v službi, plačuje pa me občinska gasilska zveza iz Čakovca.«
Pa smo zvedeli tudi, kako je z gasilstvom!
Mursko Središče tudi res postaja eno največjih krajevnih središč v čakovski občini.
NEKOČ SVETI, DANES PA PRENOVLJENI MARTIN
Kdor že dve leti ni bil v Martinu na Muri, bo ob zdajšnjem obisku prav gotovo nekoliko presenečen. Ta kraj, ki leži nekako vzporedno s Hotizo na levem bregu Mure, je namreč v zadnjem času precej spremenil podobo; predvsem je drugačno
središče Martina, kjer je zrasla nova šola, staro pa so prenovili in v njej uredili pošto; prav tako so asfaltirali parkirišče in uredili avtobusno postajališče. Zdi se, kot da so slutili, da se bo tako rekoč vsak dan v njihovi tehnični trgovini oglasilo tudi po 20 in več kupcev iz raznih slovenskih krajev.
»Res je, okrog 90 odstotkov strank prihaja v zadnjem času iz Slovenije, zlasti iz Prekmurja. Še malo in naučili se bomo celo govoriti po vaše,« nam je dejal eden od trgovcev. Malo pred našim obiskom so bili tam nekateri Lendavčani, pa kupci iz Kuzme, Bistric, Hotize, Sobote ... celo iz Lenarta je nekdo prišel in kupil nov barvni televizor. Menda je bil skoraj za polovico cenejši kot drugje. Potemtakem se mu je res splačalo. Tudi cene večine drugih izdelkov so nižje kot pri nas. Kako je to mogoče? Trgovec nam je pojasnil, da je pri njih nižji prometni davek, da dobijo blago nekoliko cenejše že iz prodaje na veliko v Čakovcu in da pri njih uravnavajo (nivelirajo) cene dva ali tri dni kasneje kot pri nas. Trudijo pa se tudi biti kar-seda ustrežljivi in prijazni do kupcev. In res je tako.
Pa nova šola? Vanjo so se vselili pred dvema letoma. Ima 8 učilnic in druge potrebne prostore, niso pa uspeli zgraditi tudi nove telovadnice. Polovico denarja so morali zbrati s samoprispevkom, drugo polovico pa je zagotovila občinska izobraževalna skupnost. Najbrž kaže omeniti tudi to, da sta šolo skupaj gradili gradbeni podjetji Medžimurje iz Čakovca in Gradbenik Lendava.
Čeprav imajo naposled primerne prostore, pa so še vedno prisiljeni imeti dvoizmenski pouk. Dopoldne hodijo v šolo učenci predmetne stopnje, popoldne pa od 1. do 4. razreda. Vseh je nekaj manj kot 350. Ravnatelj Nikola Jambrovič nas je tudi seznanil, da morajo imeti pri njih vsi učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, visoko izobrazbo. Zato imajo za neustrezno zasedena mesta vsakih 6 mesecev razpis. Na njihovi šoli je to pri matematiki— fiziki in nemškem jeziku.
Zanimalo nas je še, v čem se učenci njihove osemletke posebej uveljavljajo ali imajo kakšne prvake? V zadnjem času se ne morejo posebej pohvaliti, dokaj uspešni pa so mladi literati.
Za drugo leto si v Martinu na Muri ne morejo obetati večjih pridobitev. Nadejajo pa se, da bo poštno podjetje montiralo novo 400-številčno telefonsko centralo, tako da bi lahko zadovoljili potrebe po telefoniji v vseh krajih, ki so vezani na mar-tinsko pošto. Zdaj imajo namreč le 130 telefonov, ki so priključeni na centralo v Murskem Središču. V načrtu pa imajo tudi ureditev steze za pešce v dolžini okrog 700 metrov in začetek gradnje kanalizacije. Tako bodo še polepšali videz kraja, ki se je do leta 1963 imenoval Sveti Martin. Bo kdaj spet dobil nazaj staro, ljudsko ime?
TOPLA VODA ŠE .BUČKA*
Starejši ljudje se še tovo spominjajo toplic
VEDNO
prav go-
Vučko-
vec, saj so bile nekoč edine daleč naokrog. Menda so jim nekoč rekli Bučkovec, ker se je voda .bučkala' (vrela na površje). To pa je v vasi Grkoveš-čak, okrog 2 kilometra iz Martina na Muri. Tja so se nekoč vozili ljudje z vozovi, ali pa hodili peš kot na romarske poti.
Napotili smo se tudi v smeri obcestnega kažipota z napisom Zb, misleč, da bi to utegnil biti kraj z dvema zanimivima črkama. Pa smo prišli le do plinske postaje. Torej je to le kratica za črpališče plina (Zebanec 8), od koder ga pošiljajo tudi lendavski Petrokemiji.
Danes 61-letni Josip Varšič se spominja, da je bila prvi lastnik toplic neka zasebna družba. Ko je obiskoval 2. razred osnovne šole, so tjakaj organizirali veliko kolektivnih izletov, okrog toplic pa so začele rasti tudi počitniške hišice. Okrog leta 1950 je začel upravljati s toplicami občinski sindikalni svet, nato so jih prevzeli medžimurski premogovniki, nazadnje pa so prišli v roke gostinskemu podjetju Union iz Čakovca. To je bilo okrog leta 1971; in tedaj so se začele resne težave, ker ni bilo financerja, ki bi pokril stroške za novo raziskovalno vrtino in črpalko za vodo. Vložiti bi bilo treba nekaj tisoč ameriških dolarjev. Pogovori so tekli tudi z Radensko in soboško Zvezdo, vendar so pri Unionu menda preveč oklevali in nazadnje je vse splavalo po vodi. Zrasle pa so nove toplice v Moravskih Toplicah in
Banovcih. Vučkovec pa zdaj že okrog 15 let sameva. Vse je zapuščeno, le približno vsaki dve uri začne iz prve vrtine bruhati topla voda (okrog 33 stopinj Celzija), ki skozi odprtino v nekdanjem bazenu odteka v bližnji potok.
»Mi še vedno upamo, da bo Vučkovec nekoč spet oživel. Za to se tudi trudimo. Tako smo lani pripravili v Čakovcu pogovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in tuhtali o možnostih za obnovo toplic. Sklenili smo, da če ne gre drugače, bomo pritegnili k sodelovanju kakšnega zasebnika. Medtem smo že našli interesenta, to je nekega Ljubljančan, ki je pripravljen oživiti naše toplice skupaj z Mercatorjem Turistom iz Ljubljane. Žal so nastale nepredvidene težave, tako da zdaj vse miruje. Le voda še naprej bučka iz vrelca.

Voda v toplicah Vučkovec še vedno ,bučka1 vsaki dve uri, toplice pa sicer samevajo že okrog 15 let.
DELOVNA MESTA DOMA
Podobno kot v Pomurju imajo tudi v Medžimurju težave z zaposlovanjem. V Štrigovi so ta problem delno omilili z ureditvijo obrata Medimurske trikotaže Čakovec: leta 1986 so uredili začasni obrat v štrigovskem gasilskem domu, naslednje leto pa je zrasla hala, kjer se je zaposlilo 120 delavcev. Menda jih hodi tja na delo nekaj tudi iz sosednje slovenske vasi. Repubi-ška meja ljudi ne razdeljuje, saj imajo v obmejnih krajih enake probleme. Prijetno smo bili presenečeni, ko je tajnik krajevne skupnosti Štrigova (Hrvaška) Avgust Ščavničar povedal, da je Slovenec, doma z Gibine (Slovenija).
»Štrigova je menda najstarejše naselje v Medžimurju. Znana je po cerkvah sv. Magdalene in sv. Jeronima. Cerkvi sta kulturnozgodovinska spomenika. Kadar je pri nas proščenje, pride veliko ljudi tudi iz Slovenije. V Štrigovi imamo zelo znano družbeno vinsko klet in seveda kakovostna vina. Naša krajevna skupnost vključuje poleg Štri-gove še Jalšovec, Banfi, Jurov-čak, Grabrovnik, Leskovac in Robadje. Skupaj imamo 2312 prebivalcev, zaposlenih je 650; največ — 500 — v slovenskih organizacijah združenega dela, zlasti v Ljutomeru, imamo pa še kakih 50 zdomcev. Naši kraji iz leta v leto napredujejo. V zadnjih petih letih, obdobju, za katerega smo plačevali krajevni samoprispevek, smo sofinancirali gradnjo poštnega poslopja, kamor bomo preselili tudi krajevni urad. Veliko denarja smo dali za gradnjo televizijskega
pretvornika za zagrebški program, saj ga do pred kratkim nismo mogli sprejemati, ker je bil v napoto bližnji hrib. V minulih petih letih smo na našem območju, in sicer v Banfiju in med Leskovcem in Robadjem, asfaltirali 3,5 kilometra cesta. Denar, zbran s samoprispevkom, smo dali za obnovo električnega omrežja in postavitev transformatorske postaje v Štrigovi.«
V Štrigovi se pripravljajo na uvedbo novega samoprispevka. O njem bodo odločali na referendumu prve dni decembra. Predlog novega programa pa obsega: sofinanciranje dokončne ureditve poštnega poslopje (pročelje in okolica), denarna udeležba pri nakupu poštne centrale za 400 priključkov, saj je doslej telefonija na štrigovskem območju slabo razvita; skupaj imajo 68 priključkov. Nova centrala naj bi bila nared v 1992. letu. Hud problem, ki ga ne morejo in ne morejo rešiti, pa so še naprej ceste. Krajevnih poti imajo kar 70 kilometrov, od teh je asfaltiranih le kakih 10 odstotkov. Nekateri kraji, recimo Robadje in del Banfija, so še zmeraj težko dostopni. Na štrigovskem območju imajo tudi težave z vodo, saj vodna zajetja v sušnih obdobjih presahnejo, zato vodo dovažajo gasilci s cisternami. Zazdaj imajo tekočo pitno vodo (vodovode) v Štrigovi in delih Leskovca, Gra-brovnika in Banfija. Slednja vas dobiva vodo iz ljutomerskega vodovodnega omrežja oziroma iz Razkrižja. Naslednje, kar želijo urediti v prihodnjih petih letih, je mrtvašnica v Štrigovi, potem obnova električnega omrežja in posodobitev ulične

razsvetljave v južnem delu Štri-gove.
VSTAL OD MRTVIH
Ob našem obisku v Štrigovi smo preverjali tudi govorice, češ da je v Jalševcu »od mrtvih vstal« starejši mož. S svojo nenadno oživitvijo naj bi pognal svojcem in drugim, ki so ga prišli pogledat, strah v kosti. Nekdo naj bi celo omedlel. Moramo povedati, da so vsi, s katerimi smo se pogovarjali, vedeli povedati, da je Martin Rous, rojen 1911. leta, 9. novembra zjutraj padel in obležal v nezavesti. Domači so mislili, da je umrl in so se začeli pripravljati na pogreb. Kaže pa, da so prehitevali, kajti preden je zares umrl, to pa je bilo proti večeru, se je premaknil. Ta prizor pa je seveda vse prestrašil, čeprav ni nenavaden, saj je v svetu več ljudi, ki so bili (klinično) mrtvi, pozneje so se prebudili, smrt pa »preložili«. Štrigovski možakar ni imel te sreče; zdravnica je pozneje ugotovila, da je (pozneje) umrl zares. No, ljudska domišljija pa nima meja. Tako se je nekdo domislil, da se je Martin Rous upiral smrti, da bi dočakal svoj god — Martinovo — ki ga je imel čez dva dni. Usoda je hotela, da so ga ta dan položili k večnemu počitku. Naj počiva v miru!
ŠTEFAN SOBOČAN JOŽE GRAJ
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Brezvestni trgovci z belim blagom izkoriščajo strahotne razmere in polno brezvladje državljanske vojne v Libanonu in si kujejo nečedni dobiček s prodajanjem novorojenčkov petičnim zakoncem, ki ne morejo imeti lastnih otrok. Trgovina z dojenčki je v zadnjem času zavzela izreden razmah. Poznavalci menijo, da je letos šlo v »izvoz« že blizu 600 dojenčkov.
To umazano početje je na videz prepleskano s človečnostjo in skrbjo za ljudi v nesreči. Vedno več je namreč mater, ki so pripravljene takoj po rojstvu razglasiti svojega otroka za siroto. V zameno zanj dobe nekaj denarja, dete pa gre v ustanove, kjer ga potem kot siroto posvojijo pari brez otrok. Materi poleg kupčka denarja ostane še upanje, da bo nje-
Izvoz prodanih dojenčkov
nemu otroku lepše postlano, kot bi mu bilo v domovini, kjer je zaradi divjanja državljanske vojne življenje negotovo in bedno.
V trgovanje z dojenčki so vpleteni odvetniki, zdravniki in mednarodne agencije za posvojitve sirot. Postopek »izvoza« pa je tak: zdravnik ali babica ugotovita, katera od nosečnic je pripravljena na kupčijo. Ob rojstvu potem zdravnik vpiše, da je novorojenček sirota, in ga odpošljejo v sirotišnico, kjer posel prevzamejo odvetniki, ki uredijo z mednarodnimi agencijami vse potrebno, da dete pride do zakoncev, ki so pripravljeni plačati ustrezno vsoto denarja,
vsekakor neprimerno večjo, kot jo je dobila mati. Predaja otrok poteka na Cipru.
Umazanijo teh posvojitev potrjujejo tudi »ceniki«. Najvišjo ceno dosegajo dojenčki »modela Johnson«: to so plavolasi in svetlooki otroci. Cena zanje se giblje nad 28 tisoč dolarji. Za »sredozemski model«, to so otroci temnih, skodranih las, temnejše polti in tem-nooki, je treba odšteti nekaj manj denarja, saj je parov, ki žele posvojiti »sredozemski model«, manj.
To je razumljivo, veliko posvojiteljev prihaja iz razvitih zahodnih držav. Krušni starši menijo, da se
bo njihov posvojenec lažje vključil v novo okolje, če po telesnih značilnostih ne bo preveč izstopal.
SLOVENEC, PROFESOR
ZA SVAHILI
40-letni Iztok Potrč, doma iz Kopra, je edini profesor na svetu za jezik svahili, ki ni po rodu Afričan. Svahili je jezik, ki ga govori kakih 30 milijonov prebivalcev vzhodnih predelov Afrike, spada pa v skupino jezikov bantu. Nenavadno je tudi to, da predava ta afriški jezik — Kitajcem. Zaposlen je namreč na pekinški univerzi.
OGROŽENI ŠIMPANZI
V žalostno vrsto tistih živih bitij, katerih število se tako nevarno’ zmanjšuje, da postajajo kot vrsta resno ogrožena, se bodo vpisali tudi šimpanzi. Tak predlog so že podale nekatere svetovne organizacije, ki skrbe za ohranjanje narave in živih bitij. Ko bodo šimpanze vpisali na listo ogroženih, bo to prineslo precejšnje težave za vse tiste, ki zdaj po svetu trgujejo s temi prijaznimi in pametnimi živalmi.
Poročilo, ki ga je pripravil Gezo Teieki s komiteja za varovanje šimpanzov, pravi, da se je število v prostosti živečih šimpanzov v Afriki drastično znižalo. Eden od poglavitnih vzrokov je prehud lov na te opice. Lovijo jih za živalske vrtove in za znanstvene in raziskovalne ustanove. Prav slednje najbolj krči njihovo število in jih ogroža kot v divjini živečo vrsto. Potrebe po šimpanzih v raziskovalnih laboratorijih so velike, ker je ta žival najbližji človekov sorodnik v živalskem svetu.
Omejeni lov in strožje nadzorovana trgovina z divjimi šimpanzi naj bi ne zavrla znanstvenih raziskav. Ustanovam, ki šimpanze potrebujejo za svoje raziskave, se priporoča, da jih pač začno gojiti v ujetništvu, kar ponekod že z uspehom počno.
Potres bo morda že jutri
Kalifornijo bo v prihodnjih tridesetih letih prizadel veliko hujši potres, kot je bil 17. oktobra, in ki je imel magnitudo 7,1 stopinje po Richterjevi lestvici. Grozljiva napoved ameriških znanstvenikov pravi, da bo imel »pravi potres« magnitudo osem stopenj po Richterjevi lestvici. Ce se bodo tla stresla spet v San Franciscu, in to med delovnim časom, bo žrtev okoli 22.000. Izračunali so, da obstaja 50 odstotkov verjetnosti, da se bo tak potres zgodil v okolici San Francisca, oziroma 60 odstotkov, da se bo do 2018 zgodil v južni Kaliforniji. Verjetnost, da se ponovi potres z magnitudo 8,3 stopnje po Richterjevi lestvici, kakšen je leta 1906 porušil San Francisco, je v naslednjih 30 letih manjša od 10 odsto-< tkov. Strokovnjaki pa opozarjajo, da bi danes tudi potres z manjšo magnitudo zahteval veliko več žrtev in povzročil večjo škodo. Če bi se ponovil potres, kakršen je bil leta 1906, ki bi bilo okoli 3.000 do 11.000 žrtev (takrat jih je bilo okoli 800), poškodovanih bi bilo okoli 12.000 do 44.000 ljudi, škoda pa bi znašala okoli 38 milijard dolarjev.
Seizmologi opozarjajo, da morajo biti vsi, ki živijo v Kaliforniji, vsak dan pripravljeni na potres. Čeprav je verjetnost, da bo katastrofalni potres v prihodnjih 30 letih, samo 50-odstotna, to še ne pomeni, da se ne bi mogel pripetiti jutri.
NEZNANO INDIJANSKO
PLEME
Sodelavci brazilske ustanove za varstvo Indijancev Funai so na zahodu države odkrili doslej še neznano indijansko pleme. Njegovi pripadniki so veliki le okoli 1,20 metra in živijo v naravnem rezervatu Guapore v brazilski zvezni državi Rondonia. Sodelavci ustanove poročajo, da so v rezervat vdrle delavci lesnih podjetij, ki nezakonito izsekava-jo brazilske gozdove, in njegove prebivalce prestrašili s hrupom motornih žag in traktorjev. Zato so Indijanci zelo plašni.
Ko je uradna sovjetska agencija TASS pred kratkim objavila novico o vesoljski ladji, ki je pristala v Voronežu, in o nezemeljskih bitjih, ki so izstopila iz nje, je bil skoraj ves svet preričan, da so take in podobne novice posledica glasnosti in da bodo v Sovjetski zvezi zdaj zdaj začeli izhajati tabloidi, časopisi, ki bodo prinašali take in podobne senzacionalne novice. Zgodbo o dogodkih v Voronežu je takoj prevzel sovjetski tisk, jo temeljito obdelal in ji še marsikaj dodal. Tako naj bi neki fantek onemel, ko ga je bitje z drugega sveta pogledalo. V nekega šestnajsletnega fanta je tujec nameril cev, nakar je fant izginil. Obiskovalci iz vesolja naj bi potem nenadoma izginili, za sabo pa pustili žgano travo in nekaj čudnih kamnov, kakršnih na Zemlji ni najti. Šest-najstletnik pa se je spet prikazal.
Mnogi menijo, da je šla agencija, ki je vse doslej prenašala le dolgočasne uradne govore, predaleč. O tem je prepričan tudi Genrik Silanov, ki je v čudnih kamnih prepoznal navadno železno rudo, TASS pa je potem poročal, da je znanstvenik trdil, da gre za kamnino, ki je na Zemlji ni. TASS se je v obdobju glasnosti še v marsičem spremenil, čeprav še vedno ne kritizira uradnih stališč. O nesrečah in naravnih katastrofah, ki so v obdobju
OGROŽEN STOLP
Malokatera svetovna znamenitost je tako poznana, kot je poševni stolp v Piši. V to toskansko mesto ob Arnu prihaja iz leta v leto množica turistov z vsega sveta. Približne ocene govore, da pride v Pi-so vsako leto milijon turistov, kar 700.000 pa se jih povzpne na stolp. Zgradba je tak naval prenašala dolgo časa, zdaj pa je tovrstnemu turističnemu doživetju odklenkalo; poslej turisti na stolp ne bodo imeli več dostopa.
Posebna komisija v italijanskem ministrstvu za javna dela je po nasvetih strokovnjakov prepovedala turistom nadaljnje obiske stolpa, ker je zgradba resno ogrožena in ji grozi, da se bo zrušila. Da bi ne prišlo do nepotrebnih žrtev, so odgovorni sprejeli odločitev, da bodo turisti poslej stolp lahko občudovali le v vami oddaljenosti.
Odločitev je izzvala v Piši veliko ogorčenja. Mestna znamenitost usmerja od turistov lepe dohodke tako v mestne blagajne kot v žepe zasebnih turističnih delavcev.
Biokemična posebnost
TASS POROČA
Brežnjeva veljale za tabu, agencija hitro in podrobno poroča. Fotografska služba pošilja slike protivladnih demonstracij. Agencija je v skrbi za naročnike pred kraktim razposlala vprašalnike, v katerih skuša zvedeti, ali bi njenim odjemalcem ustrezale novice, posnete na videokasete.
TASS si je sicer nadel novo podobo, zanesljivost njegovih poročil pa se je zmanjšala. Tako so svetovni mediji po lanskem potresu v Armeniji objavili novico, prevzeto od agenicje TASS, da so reševalci izkopali šest ljudi, ki so kar 35 dni prživali pod ruševinami. Pozneje se je izkazalo, da je zgodba izmišljena. Sovjetski mediji so o neznanih letečih predmetih poročali že prej. Dogodki v Voronežu pa so sprožili pravo poplavo novic o bitjih iz vesolja. Najbolj dramatično poročilo je 30. julija poslal dopisnik Komsomolskaje pravde iz Perma, mesta, ki leži zahodno od Urala. Trdil je, da je srečal nekakšna žareča bitja, ki so prišla s planeta Rdeča zvezda (!), in ko jih je prosil, naj ga vzamejo s sabo, so ga zavrnili, češ da jih bo okužil z »miselnimi bakterijami«.
Zgodbe o nenaravnih pojavih so med sovjetskimi bralci zelo priljubljene. Ruse že od nekdaj privlači vse, kar je skrivnostno.
Biokemiki so odkrili, da je želvja kri nekaj posebnega. Medtem ko začno rdeča krvna telesca (eritrociti) v človekovi krvi razpadati po 100 do 150 dneh, pri kokoših po 35 dneh, pa pri želvi dosežejo starost 500 dni.
Tutankamonov bumerang
V grobnici egipčanskega faraona Tutankamona so našli prave bumerange. Tako so ovrgli trditev, da je kovinsko orožje doma v Avstraliji. Francoski strokovnjak za bumerange Jacques Thomas je več kot eno leto proučeval predmete, ki so jih našli v grobnici. Posamezne dele je skrbno in natančno sestavil. Nastali predmet je imel vse lastnosti prvega bumeranga. Ostanke tega orožja je našel že leta 1927 v enem od prostorov kraljeve grobnice britanski arheolog Howard Carter, vendar jih vse doslej niso mogli nedvoumno opredeliti.
Kadar so novice iz vsakdanjega življenja slabe, kadar' so pred trgovinami vrste, ko ni dobiti niti najosnovnejših živil ali pa kadar divjajo etnični spopadi, so lahko zgodbe o strašnem oranžnem oblaku prijetna zabava, ki odvrača pozornost od neprijetne vsakdanjosti. Časopis Večernjaja Moskva je prejšnji mesec naznanil, da bo čudodelnik Alan Ču-mak prenesel svojo bioenergijo na naslednjih deset številk časopisa.
Na tisoče bralcev je pisalo uredniku in mu zatrjevalo, da se ob branju teh številk časopisa počutijo bolje.
Protiučinek
V mestu Bienne v Švici že osem let zapored prirejajo formo vivo posebne sorte. Skrbno izbrani kiparji ustvarjajo na temo Problemi prometa v velikih sodobnih mestih. Material, iz katerega oblikujejo, sta povečini les in plastika.
V glavnem se mojstri vsako leto izživijo v velikanskih, simboličnih in ne posebej jasno razumljivih skulpturah, ki pozneje v vsej svoji mogočnosti neusmiljeno ovirajo promet. Namen in učinek se očitno nista najbolj uravnovesila.
Na fotografiji je eden tovrstnih tipičnih letošnjih izdelkov.
ZGODILO SE JE ...
Spretni tatovi so iz bruseljskega muzeja moderne umetnosti ukradli miniaturno sliko francoskega slikarja Augusta Renoira. Umetnina je vredna najmanj 50.000 dolarjev.
V CHEMU NI ZDRUŽENA VSA KEMIJA SVETA, VEČINA PA!
Prva samopostrežna trgovina z najširšo ponudbo biaga kemične industrije v Murski Soboti:
•	premazi: barve za les, kovino, plastiko, lazurni premazi, barve za stene in tla, avtolaki, laki za parket in pluto, poliuretanski in epoksidni premazi, grafične barve, pleskarski pribor • lepila za les, parket, gumo, plastiko, kovino, beton
•	termo- in hidroizolacijski material • kemikalije za kovinsko, kemično, tekstilno, grafično industrijo in gospodinjstva • pralna, čistilna in higienska sredstva • plastika: granulati, folije za kmetijstvo, gradbeništvo in gospodinjstvo
POLEG NAŠTETEGA VAM LAHKO PO NAROČILU PRISKRBIMO TUDI VSE DRUGE KEMIČNE IZDELKE
Proizvodna podjetja, obrtniki, šole in druge ustanove ter gospodinje!
VSAK BO LAHKO NAŠEL V NOVI TRGOVINI NEKAJ ZASE - TAKO VAM ZAGOTAVLJA IN VAS PRIČAKUJE OSEBJE NOVE PRODAJALNE, KI BO POZORNO PRISLUHNILO VSEM VAŠIM ŽELJAM!
MURSKA SOBOTA
Titova 5
(prejšnji prostori invalidskih delavnic, na
dvorišču knjigarne)
Telefon: (069) 22 650
Tiho poslušanje
Pozno v noč prižgan televizor, ki je povrhu vsega še nekoliko bolj glasen, je vir spotike ne samo za bližnje sosede nočnega ljubitelja televizijskih oddaj, marveč tudi v domačem krogu, če niso vsi člani družine enako zagreti gledalci. Podobno je tudi z ljubitelji glasbe. Da ne bo prihajalo zaradi takih stvari do hude krvi, bo pripomogel najnovejši izum, ki so ga že začeli prodajati, in sicer gre za brezžične slušalke.
Kot trdijo izdelovalci brezžičnih slušalk, je mogoče z njimi nemoteno poslušati glasbo z avdiovizualnih naprav, naj bo to televi
zor, laserski gramofon ali običajni glasbeni stolp. Slušalke omogočajo čist in nepopačen prenos zvoka, ne da bi bil poslušalec moten pri gibanju po prostoru, kjer biva. Prav to je tista velika prednost teh slušalk pred običajnimi. Od podobnih brezžičnih slušalk, ki so doslej prišle na tržišče, pa najnovejše odlikuje to, da jih je mogoče priključiti na vse modele televizorjev in avdionaprav, torej ne samo na najnovejše.
Morda bo novi izum prinesel nekaj več miru v družine in soseščine, kjer se okusi in navade le preveč križajo, da bi bili vsi zadovoljni. Toda ljubi mir nekaj stane; zanj bo treba odriniti nekaj cekinov, okrog 80 dolarjev za cenejše in do 200 dolarjev za najdražje brezžične slušalke.
ZIMA JE PRAVA
Jesen je tu in na obzorju je zima. Prihajajo bolj pusti dnevi in dolge noči, prihaja pa tudi pravi čas za ljubezen. Da. Ne pomlad in poletje, jesen in zima sta pravi čas za ljubezenske nežnosti.
Do tega zanimivega odkritja so se dokopali tibetanski zdravniki, ki zatrjujejo, da je za ljubljenje najslabši čas. Poleti naj bi se ljudje vdajali ljubezenskim slastem in živahnostim kar se da poredko, enkrat na dva tedna, medtem ko je jeseni to dobro in zdravo vsake tri dni, pozimi pa kolikor je moči in volje. Pomlad je seveda po vroči zimski aktivnosti čas počitka.
In na čem tibetanski zdravniki temelje svoja odkritja? Na otrocih. Pravijo, da na telesni in duševni razvoj otrok vplivajo letni časi. Otroci, ki so spočeti v zimskem času, so bolj energični in zdravi, medtem ko so otroci, spočeti v vročih mesecih, bolj čemerni in razdražljivi. Vročina slabo vpliva na živce in razpoloženje ljudi, posledice pa občutijo otroci.
Vse lepo in prav, le tibatanski modreci so pozabili na nekaj; v razvitem svetu otroci in ljubezenske radosti že lep čas niso v nujni povezavi.
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
za vsakogar nekaj
RDEČA PESA ZOPER
GRIPO
Rdeča pesa vsebuje veliko vitaminov, rudninske snovi in razne kisline, vse to pa je zelo potrebno za varovanje zdravja. V ljudskem zdravilstvu so rdečo peso že od nekdaj uporabljali pri zdravljenju prehladnih obolenj, posebno pri vnetjih dihal in pri pljučnici. V sodobni medicini priporočajo peso pri obrambi pred gripo. V neki nemški tovarni zdravil so namreč naredili poskuse in prišli do spoznanj, da ljudje, ki so nekaj mesecev pili sok rdeče pese, kljub epidemiji gripe niso zboleli.
Slovenski zeliščar Ivan Maršič pravi, da rdeča pesa pomaga pri zdravljenju skoraj vseh bolezni. Pesin sok pijte po požirkih, večkrat na dan, če le morete, vse leto. Po njegovem mnenju okrog pol litra pesinega soka na dan pomaga pri zdravljenju tumorjev, rakastih obolenj in levkemije, tuberkuloze, bronhitisa, astme, bolezni jeter, znižuje visoko telesno temperaturo, zboljšuje prebavo in zmanjšuje slabokrvnost.
O IZREZIH IN KRAVATAH
Čezmerno pitje donata?
Nekateri ljudje imajo prebavne motnje in zato radi pijejo mineralno vodo donat. Včasih ga popijejo tudi po dva litra na dan in so v dvomih, ali jim to ne škoduje.
Zdravniki pravijo, da ni nobene nevarnosti, da bi vam mineralna voda donat lahko kakorkoli ogrozila zdravje. Morda prav obratno.
Zaradi spremenjenega pridelovanja hrane in zaradi hrane same danes človeški organizem ne dobi dovolj magnezija, zato je prav, da mu ga v kakršnokoli obliki umetno dodajamo. Če pijete donat, imate dvojno korist, ureja vam prebavo, poleg tega pa ni strahu, da bi telesu primanjkovalo magnezija. Donat torej ne škoduje, ampak le koristi. Nič hudega,če se navadite na večjo količino donata. Kolikor se doslej ve o tej vodi, čisto zagotovo ne sodi k mamilom.
K
Butik Iris Nade Antolin obvešča čemenje stranke, da bo do vselitve v nov lokal na Lendavski ulici nemoteno posloval na Lendavski 58
večere. pa tudi za najdaljšo noč v letu si omislite večerno ah poročno obleko Butika Iris.
Butik Iris je odprt od 10 do IZ ure in od 16. do 18. ure. ob sobotah od 9. do IZ ure. V ponedeljek je zaprt.
Priporoča se Butik Iris Nade An-tolin na Lendavski 58 v Murski So-

Kaj vse lahko počnemo z ozko kravato, prikazujejo tri skice. Na levi strani je športno eleganten kontrast. K bluzi z naborki zavežemo kravato tesno ob vratu. V sredini je kravata zavezana v pentljo in odlično zapolni V izrez klasičnega puloverja. K športnemu in elegantnemu kostimu kravato ohlapno zavežemo (desno).	.,
—NASVET
Pozimi se rade vnamejo oči
Vnetje očesne veznice je kaj pogosto obolenje. Posebno pozimi ima marsikdo opravka z njim. Ni nevarno, a nikar se ne zdravimo sami. Kako vnetje občutimo? Oči pečejo, skelijo, srbijo, včasih imamo občutek, da se jabolko tare pod veko. Oči se zjutraj rade zalepljene, veznice, včasih tudi veka, je nabrekla, oči rdeče. Vnetje veznice lahko sprožijo razni vzroki: mraz, veter, prepih, suh zrak v prostoru ali avtomobilu, okužba z bakterijami ali virusi, tujek v očesu, alergija, pomanjkanje spanja, izčrpanost.
Ne odlašajmo in stopimo k očesnemu zdravniku, da nam bo predpisal ustrezne kapljice. Če bomo na svojo pest kupovali kapljice, ki se dobijo brez recepta, si bomo prizadejali škodo, da še sami ne bomo vedeli, kdaj. Oči so organ vida, ki je nenadomestljiv.
KAKO DELUJEJO LEDVICE?
Človek ima dve ledvici, ki sta
dolgi približno 13 centimetrov in fižolaste oblike. Delovanje obeh je navadno enakovredno, vendar je mogoče normalno živeti in celo delati in roditi z eno samo zdravo ledvico. Kako delujeta ledvici? Vanju nprestano prihaja velik del krvi. Ledvici sta kot filter oziroma nekakšno sito, saj posrkata vse škodljive in neuporabne snovi iz krvi in jih pošljeta v sečni mehur. Ko je ta poln, moramo seč izločiti, zdrav človek izloči na dan približno od pol do dva litra seča.
Odganjajmo gripo
Vsi vemo, da se prehlada s težavo otresemo, ko se ga že naležemo. Torej se ga rajši varujmo s tem, da krepimo obrambni sistem v organizmu. Pijmo rastlinske sokove in napitke, ki si jih pripravimo tako, da ožmemo bezgove jagode ali rdečo peso. Skrbimo za uravnovešeno hrano in sveže sadje in zelenjavo, da bo imelo telo dovolj vitamina C.
Predvsem pa se utrjujmo. Veliko se gibljimo na svežem zraku, če smo zdravi, hodimo v savno, dovolj spimo in se krepimo z izmeničnimi prhami.
Ledvici izločata tudi beljakovinske presnovke, snovi, ki jih telo ne potrebuje. Če se zradi bolezni ledvic zmanjša oziroma poslabša delovanje ledvic, lahko pride do kopičenja nepotrebnih snovi v telesu oziroma do zastrupitve telesa.
Ledvici vzdržujeta še ravnovesje vode v telesu. Če ne pijemo, izločata ledvici zelo malo seča, manj kot pol litra, če pa veliko pijemo, ga izločita tudi več kot 10 litrov na dan. Sicer pa najbrž
VAS POGOSTO ZGRABI KRČ?
Gumbi na
Veliko ljudi ima preglavice s krčem v mečih. Doleti jih nepričakovano in zna biti neznansko boleč. Znanstveniki vedo za preprost ukrep. Ko vam mišice na zadnji strani meč otrdijo, jih
RADIO MURSKA >BOTA
Kuhajte z nami
Razbojniška pečenka
veste, da zdrži človek nekaj tednov brez hrane in ostane živ, brez vode pa ostane živ le sedem dni.
Ledvici sta tudi glavni regulator soli v telesu. Izločata hormon eritropoetin, ki spodbuja nastajanje rdečih krvničk. Če sta ledvici bolni, je lahko prav v tem vzrok za slabokrvnost. Če človek ne gre na malo potrebo 24 ur, je to znak hude bolezni: bolezni ledvic, izsušitve telesa ali zapore v sečnih poteh.
Previdno z maščobo
Ena sama kaplja maščobe lahko pokvari tisoč kapelj vode! Zato ostankov maščob nikar ne vlivajmo v odtok, od koder bodo prišli naravnost v najbližjo reko ali potok. Tekoče maščobe (olje), ki jih bomo zavrgli, vlivajmo v steklenico; ko je polna, jo odvrzimo v smeti. Ostanke trdne maščobe (mast) še vroče vlijmo v konzervno škatlo, ko se ohladijo in strdijo, jih prav tako vržemo v smeti. Tako bomo tudi sami vplivali k varstvu okolja.
MODA ZA MLADE
sprostite tako, da boste napeli mišice na sprednji strani noge. Zataknite prste pod rob postelje ali omare, nato pa čvrsto pritisnite peto ob tla. Krč mora popustiti v dvajsetih sekundah.
srajci
Na otroško kavbojsko srajco ali jopič našijeinp okrasne gumbe. Izberemo kovinske, srebrne, zlate ali pa pisane gumbe, iz gumbov sestavimo začetek in konec abecede. Od a do ž torej, na srajci za okras in za poseben poudarek.
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota v oddaji 21 232.
1.	Lambada — Kaoma
2.	Varovalke padajo — Lačni Franz
3.	Cherish — Madonna
4.	Liberian Girl — Michael Jackson
5.	Pump up the jam — Techtronicks
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudijem na Kidričevi 21 v Soboti.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia' Sobota (UKV 87,6 Mhz ali SV 648 kHz) ob petkih od 18.00 do 19.00.
Ob posebnih priložnostih se včasih prileže nekoliko bolj pikantna mesna jed. Ker je sestavljena iz različnih, na male koščke narezanih živil in ker se zelenjavne priloge spečejo skupaj z mesom, pečenka zelo tekne s kosom domačega kruha. Priprava pa ne zahteva veliko časa.
Za 4 osebe — (8 raženjčkov), potrebujemo: 35 dag svinjskega mesa, 10 dag jeter, 10 dag prekajene slanine, 4 drobne čebule, 2 srednje debela krompirja, nekaj rezin sveže ali zamrznjene paprike, noževo konico mlete ostre paprike (po okusu), 3—4 žlice tekoče masti ali olja, kavino žličko gladke moke in 1/2 žličke sladke mlete paprike.
Meso in jetra narežemo na ploščate koščke, prav tako slanino, ki naj bo bolj tanko narezana. Krompir narežemo na ploščice, za oreh debele čebulice pa na polovice. Vse sestavine razdelimo na 8 delov in jih izmenoma nanizamo na lesene ali kovinske paličice. Osolimo in popopramo s črnim poprom ter na razgreti maščobi hitro spečemo po vseh straneh. Mesa ne nanizamo preveč na gosto, da se prepeče tudi znotraj. Slanino natikamo med krompir in jetrca. Ko je meso skoraj pečeno, na konce paličic nataknemo na polovičke narezane čebulice. Sedaj raženjč-ke poprašimo z žličko gladke moke, ki smo ji primešali polovico žličke sladke rdeče paprike in ostre paprike po okusu.
Popečemo še nekaj minut, nato prilijemo manjšo skodelico vode ali kostne juhe, dobro pokrijemo in pri nizki temperaturi dušimo še 10 minut.
NASA RISBA — VAS PRIPIS
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kvadrat, regieta, adresat, trot, KO, kitolov, one, Ari, vahnja, I, Nan, D, dvigalo, Nike, Am, egalite, ŽO, Joan.
sestavil MARKO NAPAST	ELEKTRIČNI PRETVORNIK	PODZEMELJSKI HOM«	BIVŠI IZRAELSKI ZUNANJI MBRSTER	ZMNO-ZDRAVSTVC	PREBIVALO AZIJSKE DRŽAVE	I- PLAT	VELIKO JAPONSKO MESTO IN LUKA
MESTO V SEVERNI ITALIJI							
AMERIŠKI PISATELJ (KENNETH)							
POOSEBLJENJE BOG* VIŠNUJA							
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		SORODNIK MESTO Z UNIVERZO V ITALIJI					
SAMUEL FERGUSON			TELESNA POŠKODBA AMERIŠKI JELEN				
GRAD PRI TRSTU						PESNIK JENKO	SPLOŠNA SMER. TENDENCA
HOMOSEK- SUALEC							
CUNJA					iRIDU PESNIK GRUDEN		
TAJSKA				NAZIV TEŽAK (TALUANSK KAMION			
PRAVOKOTNIK							
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER (BERNARD)							
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 13
križemkražem po naših šolah
Se pomnite, tovariši?
Ko je bil stari oče še mlad, se je začela vojna. Takrat so morali vsi mladi fantje k vojakom, služit tujemu gospodarju.
Bilo je leta 1942, ko se je stari oče boril v Sovjetski zvezi. Nekega dne je prišel v vas sporočit prijateljem, da so v gozdu partizani. Zmenili so se, da se zberejo ob 19. uri pred neko hišo, da bi priskrbeli hrano in povoje za partizane. Med njimi je bil tudi fant Valerij. Ni se mu zdelo prav, da njemu niso zaupali kakšne pomembne naloge, zato je vse povedal svojemu očetu, ki pa je imel stike z Nemci. Ta se je hitro oblekel in pohitel Nemcem sporočit novico. Sovražniki so se brž pripravili in se odločili, da presenetijo starega očeta in druge fante. Ob 19. uri so se fantje s starim očetom na čelu zbrali pred hišo. Naenkrat so jo obkolili Nemci. Staremu očetu so vklenili roke in ga odpeljali v taborišče, fante pa so napodili domov. Fantje so se dogovorili, da obvestijo partizane, da je stari oče v taborišču. Medtem pa je on zelo trpel. Nemci so bili neusmiljeni. Pretepali so ga noč in dan. Sredi neke noči se je v vasi zaslišalo močno streljanje in naslednjega jutra starega očeta ni bilo več v zaporu, ker so ga partizani rešili. Tako je stari oče končal svojo zgodbo.
Ne bi želela, da bi se ponovilo vse tisto, kar se je dogajalo med leti 1941 do 1945. Mislim, da nismo ljudje na svetu zato, da bi trpeli in se med seboj pobijali. Vsi narodi in narodnosti sveta moramo živeti svobodno, neodvisno. . .
Klaudija Kustec, 7. a.
OŠ France Prešeren, Črenšovci
Doslej je bilo tako: cicibanom so ob sprejemu v pionirsko organizacijo zavezali okrog vratu rdeče trikotne rute, jim na glave dali modre titovke s pionirsko značko in vstavili v roke zastavice. Potem so še vsi ponavljali za starejšo učenko ali učencem pionirsko zaobljubo, ob koncu pa so jih pogostili z boljšo malico kot običajno. Tako je (bilo) pač predvideno v sprejemnem scenariju. Ali to še ustreza današnjemu času, pa je drugo vprašanje. Bilo je slišati več predlogov, naj bi že letos bilo nekoliko drugače, predvsem manj >socrealizma<, pa več realnega pogleda na svet, v katerem živimo. (Foto: J. G.)
Kako sem postal/-a pionir/-ka
Še vedno se rada spominjam dneva, ko sem bila sprejeta v pionirsko organizacijo. Dobili smo trikotno ruto, titovko, knjižico in knjigo. Obljubili smo, da bomo tovariški in pomagali starejšim ljudem. Za Andrejo smo ponavljali še več drugih zaobljub. V rokah smo držali zastavice. Ko je minila proslava, smo šli na dobro malico. Dobili smo žemlje, čaj, hrenovke in kekse. Domov smo šli zelo ponosni,ker smo postali pionirji.
Sonja Zver, 4. raz.
Bilo je pred 29. novembrom, rojstnim dnevom naše republike. To je tudi naš, pionirski praznik, saj so cicibani sprejti v pionirsko organizacijo. Jaz sem postal pionir pred dvema letoma. Naš kuhar Zvonko nam je takrat spekel torto in pripravil okusen sok. Dobili smo tudi rdeče rute, pionirske kape, izkaznice in knjige. Tega dne se rada spominjam.
Sandi Balažič, 3. raz.
Ko sem bila cicibanka, bi rada postala pionirka. Komaj sem čakala, da pride ta dan. Bilo je zelo lepo. Nekateri smo nastopali. Imeli smo rdeče rute in modre kape. Deklice so bile oblečene v črna ali modra krila, dečki pa so imeli črne ali modre hlače. Dali smo tudi zaobljubo, da bomo dobri pionirji.
Mateja Sep, 2. raz., (vsi učenci OŠ Odranci)
Spoznavamo svojo domovino — Narisal Peter Smej, 4. raz., OS Odranci.
  »  OBRHI  BMSS n
 Ko sem spoznala  I kruto resnico . . . I
»Tale ji bo zagotovo všeč,« pravim trgovki, ko pokaže na rumeno petunijo. Zavila mi jo je v celofan in prevezala z okrasnim trakom. Nesla jo boni ubogi babici.
Babica je ležala v bolnišnici, ker so ji operirali žolč. Utrujeno in z bledimi lici me je pričakovala. Ko sem vstopila, je njen obraz rahlo zaživel. Petunijo sem ji dala v vazo. Bila me je vesela, toda deček na sosednji postelji je prazno gledal vame in v trenutku skalil moje veselje. Babica je to opazila in mi predstavila negibnega dečka Mirka. Rekla je, da ima fant paralizo in da skrbi zanj le oče. Pozdravila sem ga. Všeč mi je bil. Kislo se je nasmehnil in mi odzdravil. Ni želel, da bi ga kdo pomiloval. Babica je imela, na moje začudenje, pri sebi karte. To mi je olajšalo pristop k fantu. Kartali smo. Jaz sem pomagala Mirku, ki je težko premikal roke, nog in telesa pa sploh ne. Kartali in smejali smo se dobro uro, potem pa sem morala domov. Pozdravila sem ju. Mirko me je pomilujoče pogledal, da mi je postalo kar vroče. Babica se je hudomušno nasmehnila, jaz pa sem smuknila ven, da se ohladim.
To se je ponavljalo nekaj tednov. Včasih se me je Mirko okorno dotaknil in mi povedal kakšno lepobese-do. V njegovi družbi sem se lepo počutila. Babici sem nosila rože, njemu pa pomaranče in stripe. Vedno sta me sprejela z veseljem in jaz sem redno zahajala v bolnišnico. Spoznala sem njegovega >četa, ki je bil dober, lep in bister človek. O tem nisem hotela dosti poslušati. Rajši sem imela Mirkove in babičine šale.
Babica se je čez mesec in pol vrnila z bolnice, zdrava in zadovoljna s svojo »kondicijo«. Prenesla mi je pozdrave od Mirka. Bila sem jih vesela. Mislila sem obiskati »mojega« Mirka, a sem obisk prelagala iz tedna do tedna. Očitala sem si svojo neodločnost, nič pa storila proti njej.
Nekega dne so me poklicali od ure. Videti me je hotel Mirkov oče. Bilo me je strah tega, kar sem čutila. Bala sem se neznanega. Mož je bil objokan in utrujen. V rokah je mečkal rdečo kuverto. Porinil mi jo je v roke. Rekel je, da se je fant zastrupil.
Želela sem ga objeti, vendar se mi roke niso niti premaknile za centimeter. Pogledala sem ga in odšla. Razumel me je. Čisto tiho sem zaihtela. Pred vrati učilnice sem prebrala pismo. Napisal je, da ni imel nikoli nobenega dekleta tako rad in si želi, da pridem k njemu.
Bilo je prepozno. Odprla sem vrata, jih za sabo zaloputnila in se vrnila v klop.
Ničesar več nisem slišala in tudi nisem želela slišati. Mislila sem nanj. Zakaj se je zgodilo to ravno meni? Čutila sem se sokrivo. Tega svojega dejanja si nikoli nisem mogla odpustiti. Želela sem si v preteklost, popraviti svojo napako. Moja največja želja pa je še danes, da ga nekje srečam in mu povem: »IMAM TE RADA!!!«
Blanka Žvorc, 8. a, OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota
Kruh za vse ljudi sveta
Kruh je moja najboljša jed na svetu. Poznam ga že od otroških let. Zelo rada gajem. Nobenega dneva ne preživim brez njega in si tega sploh ne morem predstavljati.
Mnogo ljudi po svetu še umira od revščine in lakote. Tudi med vojno je bilo hudo brez kruha. Mnogo dobrih mater je peklo kruh in ga skrivaj delilo partizanom. Srečna sem, da pečemo kruh doma v krušni peči. Takrat diši vse po svežem kruhu. Jaz ga najrajši jem prvi dan, ko je še svež in topel. Dosti ljudi ga tudi kupuje. Včasih ga tudi ne dobijo in se morajo vrniti praznih rok domov. Želim si, da bi ga imeli vsi na svetu dovolj. V trgovinah naj bi ga ljudje kupovali poceni in da ga ne bi nikdar nikjer zmanjkalo. Na žalost so pa še tudi taki ljudje, ki še ne vedo ceniti vrednosti kruha, ker imajo vsega preveč in ga mečejo vstran. Jaz pa večkrat pomislim na tiste, ki ga sploh nimajo. Z veseljem bi jim ga ponudila, če bi le mogla do njih.
Srečna bi bila, če bi bilo vedno dovolj kruha za vse ljudi sveta.
Alenka Benko, 7. a
0$ Rogašovci
»Mama, jaz ne morem več!«
»Saj se hrane sploh nisi dotaknil!«
»Jaz tega mastnega mesa ne maram!«
Veselo odkorakam iz kuhinje ter zaslišim ropotanje krožnikov in vem, da je mama ostanke hrane vrgla v koš.
V upanju, da bo na televiziji kak dober film, jo prižgem in po vseh kanalih iščem, če bo kaj zanimivega. Nič. Pogled pa mi ostane na sliki, kjer zagledam majhne črnske otroke, ki sedijo ali ležijo v pesku, veter jim ga nosi v oči. Njihov pogled je prazen, kajti oči so brez veselja in verjetno jim je edina želja dobiti košček hrane.
Svet je krut, le kaj koga briga, ali je kdo lačen ali sit. Svet je egoističen. Vsak gleda le nase. Oči imam na pol priprte in v polsnu slišim besede, ki jih moram vsak dan poslušati: »Markovič, Vllasi, Srbija, Kosovo, Slovenci, amandmaji...« Le kam to vodi? V svetu vlada kriza. Naj kar govoričijo . . . Samo hrana za vse otroke. Ali naj kar umrejo od gladu? Kje je človekova morala? Če bi bil jaz poglavar sveta, bi najprej nasitil otroke sveta. Enim bi zmanjšal standard življenja zato, da bi lačnim otrokom sveta nasitil lačna usta. Pravijo, da je otrok prihodnost sveta, a kaj, ko mi tega ne upoštevamo, saj ne živimo za prihodnost, temveč za sedanjost...
Če že starejši ne skrbijo za lačne otroke sveta, dajmo otroci, pomagajmo lačnim otrokom sveta!
Če že ne storimo več, vsaj hrane ne odmetavajmo.
»Ampak mama, jaz res ne morem več jesti!«
Simona Koroša, 6. raz., OŠ Ivan Cankar, Bogojina
Domovina, rada te imam
Moja domovina je zelo lepa. Njene lepote se razprostirajo od ponosnega Triglava do bistrega Ohridskega jezera, od vijugaste reke Save do modrega Jadranskega morja. Tukaj, med pisanimi in dišečimi cvetlicami, pa raste moje otroštvo in z mano moji prijatelji. Okrog so velika prekmurska polja z rumeno pšenico, šumečimi gozdovi in majhni griči. Vmes se vije tiha, lepa reka Mura. Pred našo hišo vsako leto zacveti dišeča lipa. Vse to je moja domovina.	Barbara Perič, 4. b,
OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
Srečni smo v svobodni domovini.
Moja pot v šolo
Doma sem v Beltincih v Panonski ulici. Šola je od mojega doma oddaljena kilometer, zato se vozim s kolesom.
Zjutraj (ponavadi ob 7.15) se odpravim z dirkalnim kolesom v šolo. Takoj ko pridem z domačega dvorišča, sem že na glavni cesti, zato moram biti zelo pazljiv, da me kakšen avto ne podre, saj se takrat večini delavcev, ki zaspijo, mudi v službo, da ne bi predolgo manjkali na svojem delovnem mestu. Tako je na moji poti v šolo zelo gost promet. Večkrat vidim po cesti kako razcefrano mačko ali kokoš. Takrat mi postane slabo, a me sveži jutranji zrak takoj ozdravi. Ko je mrzlo, vzamem s seboj rokavice. Večkrat imam čas, zato se ustavim pri babici, da spijem čaj. Z njo malo pokramljam. Nekajkrat se mi je že zgodilo, da sem kakšno stvar pozabil doma. Takrat mi je huda predla, saj sem moral napeti vse sile, da ne bi zamudil pouka. Ko pa pridem v šolo, hitro postavim kolo v kolesarnico
in ga zaklenem, zbežim v razred in si pripravim stvari, ki so potrebne za tisto učno uro, potem pa že pride tovarišica v razred.
Tako je moja pot v šolo bolj ali manj zanimiva, saj se na njej dogaja marsikaj.
Bonaj Kavaš, 6. b, OS 17. oktober, BELTINCI
DOMOVINA
Domovina je moja, domovina je tvoja, če jo rad imaš, nikdar je ne izdaš.
Domovina je moja, domovina je tvoja, zelo zelo jo rada imam, zato nikdar je ne izdam.
Bina Trplan, 3. d. raz., OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota
Tebi, domovina
Povsod zastave plapolajo, vesele pesmi se pojo.
Tebi, domovina draga govorijo srca naša, da ljubezen ti si naša.
Veliko ti za nas si darovala, za svobodo si se bojevala.
Srečni v miru zdaj živimo, pred teboj ponosno vsi stojimo, za praznik vse najboljše ti želimo.
Lea Čiček, 6. b, OŠ Štefan Kovač, Turnišče
5 vrst obarjenih klobas, kijih, spoznate po številkah:
1 z grobo mleto rdečo in zeleno papriko
3 s fino mleto rdečo in zeleno papriko
3 s fino mleto zeleno papriko
4 z grobo mleto zeleno papriko
8 s sušeno mešanico zelenjave in semen
Manj maščob, večja beljakovinska vrednost
V vseh prodajalnah z živili.
MESNA INDUSTRIJA Murska Sobota
| Bijedlčeva 11, tel.: 069/22-440, telex: 35243, telefax: 069/22-007 |
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 14
Rudi Čačinovič
LX
Pomurska založba in Založba Rudija Čačinoviča Zapisi iz dveh odlomkov.
Ustanovitev okrožja KPS leta 1939
Obzorja pripravljata novo knjigo cerkva. Iz nje povzemamo nekaj
RIŠE:STEFAN ČERVEK
Vpitja, prerivanja in smeha je bil prepoln razred. Veliki,majhni, suhi, debeli, v glavnem pa revni otroci različnih starosti smo se zbrali ob prvem dnevu pouka. Nekateri so ostajali v istem razredu po eno, dve ali več let in tako je nastala ta starostna zmešnjava.
Na levi strani sprednje stene razreda je vise! Kristus na križu. V sredini je visela slika maršala Tita. V vojaški bluzi je bil in s titovko na glavi. Desno ob njem je visel portret brkatega Josipa Visa-rinoviča.
Vstopi! je stari učitelj, umiril otročad, se postavil na sredino razreda in sklenil roki v molitev z besedami:
“Pouk bomo pričenjali z molitvijo danes in v bodoče. Skupaj zmolimo očenaš!«
Zmolili smo in učitelj je priče! s poukom:
•Spet živimo v svobodni domovini, v novi Jugoslaviji. In potruditi se moramo, da jo bomo čim bolje spoznali, saj jo bomo le tako ljubili, kot se za domovino spodobi. Danes vam bom povedal, kako je nastala naša Sveta Trojica. Začeli bomo torej z domačo zgodovino. ... Grič, na katerem stoji danes cerkev sv. Trojice in samostan ob njej, se tako lepo vidi skozi okna naše učilnice... No, kar poglejte, otroci, pozorno poglejte, kako lepa je naša Trojica... No, ste videli! Od tukaj, z višine je pogled nanjo še lepši... Dobro! In sedaj poslušajte pozorno, da boste lahko pripoved nekoč prenesli na svoje otroke.
Grič tukaj pred nami se je nekoč imenoval Porčki vrh. Na mestu, kjer stoji danes cerkev, so se nekoč, ob nočeh, prikazovale tri lučke... Pri-
»Tako je torej nastala naša Trojica ...«
kazen se je ponavljala in za dogodek je zvedelo vso verno ljudstvo in sklenilo, da bo na tem griču pozidali cerkev, posvečeno sveti Trojici...
Obmolknil je učitelj, še! po razredu in se ustavi! pred klopjo, v kateri je dremal Anzek, slaboten deček, hlapček, oblečen v skromno srajco, na kateri so bile številne temne pike, iztrebki bolh.
»V šoli smo zato, da se učimo in ne spimo!« se je zadrt učitelj ob dečku, da se je ta prestrašen prebudil:
-Ne tepite me, prosim!... Prosim ... Uboga! bom...«
“No, no, ne boj se. V šoli smo in se moramo učiti... S tvojim gospodarjem se bom pogovoril . .. Vidim, vidim, da te preveč trpinči z delom ... V novi Jugoslaviji bo takšnim kulakom za večno odzvonilo...
No, kje sem že ostal?... No, spomni me ti, da ti!« je pokazal name in jaz sem mu zjecljal:
»Za večno odzvonilo!«
»Teslo! Na zgodovino sem mislil... No, no, sem se že spomni! Da, da, odločili so se, da bodo tukaj pozidali cerkev. Daleč nazaj je bilo to, pred letom 1636. Lastnik tukajšnje zemlje je bi! takrat grof Stubenberg iz Cmureka in jo podaril za cerkvene potrebe.
Cerkev je bila blagoslovljena leta 1640 in veliko, veliko manjša je bila od sedanje. Graščak Trau-mansdorf od Negove, je da! denar za gradnjo samostana in v njem so se naselili avguštinci...
V spomin na zmago nad Turki, leta 1683, je dal negovski grof zgraditi deset let pozneje še loret-sko kapelo... Sem so začeli prihajati vedno številnejši romarji in cerkvica je postala premajhna; leta 1735 so pričeli dozidavati večjo, to, ki ima spredaj dva zvonika...
Tako je torej nastala naša Trojica... Za danes naj bo dovolj... Imamo pa še toliko časa, da snov ponovimo.
No, ti, da, ti, največji! Kaj se je nekoč dogajalo na Porčkem vrhu?«
»Ja, ja, .. . Marija, Marija se je prikazala!«
»Testo! Tri lučke so se prikazovale, tebi pa se bo enka, če ne boš pozorno spremljal pouka...«
kov Gustek. Na harmoniko je zaigral in zraven zapel Hej Slovani. Mirno smo stali in mu pomagali peti. !n nato se je začela razlegati po trgu pesem Hej brigade. Iz samostana so prikorakali vojaki, se postavili ob harmonikarju in peli z njim.
Sledil je govor borca, partizana, političnega aktivista iz Maribora. Govoril je zbranim:
»Tovarišice in tovariši! Naša do tal požgana, porušena in s krvjo prepojena domovina, naša nova Jugoslavija, bo imela jutri veliki dan! Volitve v ustavodajno skupščino!... Tovarišice in tovariši! Na svoji zemlji smo spet mi gospodar. .. Dajmo jutri glas za našo lepo bodočnost, za Ljudsko republiko Jugoslavijo. ..
Ne nasedajte tuji propagandi, domačim izdajalcem! Onemogočite delo sovražnim skupinam, ki se klatijo po vaših krajih in jočejo po preteklosti, po gnili Jugoslaviji...
Dol z reakcijo!
Pojdimo po poti velikih voditeljev, tovarišev Tita in Stalina!. ..«
In še je govoril in na to končal:
»Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Zdaj pa tovarišice in tovariši, zakurimo ta veličastni kres, ki naj žari v našo lepšo prihodnost!«
Nekaj zbranih učiteljev, mladine in tržanov je zaploskalo in že je začelo praskati suho dračje; kmalu se je plamen dvignil visoko v nebo. Stari čauš in njegova žena sta stala pred svojo hišo, ki je stala streljaj od ognja, in starec je stokal:
»Ljubi Jezus, ne pošiljaj nam vetra ... Sv. Florjan, pomagaj, da nama kres ne bo zažgal hiše! ...« Otroci smo se drli ob kresu in drezali vanj in neki funkcionar je povzdignil glas:
»«Za nocojšnji slavnostni dogodek se je naučila mladinka Rozika Majžir pesem Počiva jezero. Za tišino prosim!«
Rozika se je postavila pred kres, si zravnala kiti, ki sta ji viseli na prsih, se priklonila in potem začela počasi in smelo peti žalostno pesem.
»Prava umetnica si Rozika, prava Titova mladinka!« ji je prvi čestital po nastopu borec iz Maribora in ji krepko stisnil roko.
Kres je skoraj dogorel in otroci, vojaki, učitelji, mladina, funkcionarji in nekaj tržanov se je postavilo v sprevod, po dva in dva, da bi bila procesija daljša. Nekdo je razdelil bakle — na količe nasajene konzervne škatle, v katerih je bila nagnetena žagovina, prepojena s petrolejem.
In bakle so zagorele, nekdo se je spredaj postavil z zastavo in sprevod je krenil po Trojici. Perkov Gustek je igral na harmoniko Nabrusimo kose in vse povprek se je zaslišalo petje in kričanje parol:
»Tito, Stalin, Tito,Stalin... Živela Osvobodilna fronta slovenskega naroda... Živeta!... Mi smo Titovi, Tito je naš... Mi smo Titovi, Tito je naš... Jutri vsi na volitve!... Dol z reakcijo...«
Lesketajoča, deroča in pojoča procesija je obhodila Sveto Trojico po dolgem in počez; spodaj na poti, med Rojkovo in Kirbiševo hišo, sta skrita opazovala dogodek moška in eden je šepnil kolegu:
»Jutri jim bomo že pokazali!...«
Drugi je odvrnil:
»Črna volilna skrinjica bo jutri premajhna za vse kroglice...«
»Radoveden sem, kako se bodo te volitve iztekle... Veliko smo prepričevati ljudi. Na srečo se bojijo komunizma bolj kot hudič križa...« se je nadaljeval skrivni pogovor.
»Moraš računati tudi na takšna, ki jim je politika deveta briga, in na reveže, hlapce, dekle, viničarje, ti pričakujejo od nove države med in mleko .. Takšne si ti gošarji znajo pridobivati...« se je konča! skrivni pogovor, nakar je moški senci vzela noč.
Ljudskofrontno gibanje
V Sloveniji je bilo nekaj uspešnih ljudskofrontnih manifestacij. Septembra 1939 so v Celju ustanovili Zvezo delovnega ljudstva, ki naj bi pomenila politično jedro ljudskofrontnega gibanja. Morala pa bi biti dovolj trdno v rokah gibanja, da različni dvomljivci, posebno iz krogov slovenske inteligence1), ne bi mogli vplivati na njene odločitve. To je veljalo predvsem po sporazumu med Hitlerjem in Stalinom. Leto prej so bile parlamentarne volitve, ki so pomagale zbrati somišljenike Zveze delovnega ljudstva.
Vsa ta leta so bila v znamenju gospodarske in finančne krize in hrvaškega vprašanja. Slovensko vprašanje ni bilo nič manj žgoče, vendar ga je sodelovanje nekdanjih zagovornikov punktacij v vladi potisnilo v ozadje. Za slovenske politike je bilo pomembno, da lahko strežejo svojim političnim in gospodarskim koristim. Stojadinovičeva JRZ je propagirala fašistične rešitve in delavce skušala vključiti v svoje sindikate. Tudi slovenski klerikalci so temu prilagodili svojo različico, saj jim krščanski sindikati niso bili več po volji. Sporazum s Hrvati so skušali najti v okviru narodne in državne enotnosti. Končno je Stojadinovič moral oditi, prišel je Cvetkovič in sklenil kravjo kupčijo z dr. Mačkom. 27. avgusta 1939 sta podpisala sporazum o ustanovitvi posebnega rezervata — banovine Hrvaške.
Jugoslovanska zunanja politika pod vodstvom dr. Stojadino-viča je že vsa prejšnja leta pomagala pri likvidaciji male antante. Ob razširitvi Hitlerjevega vpliva v Podonavju je razglasila strogo nevtralnost z izredno blagohotno politiko do mednaro'dnih fašističnih sil.
Izhod iz organizacijskih sektaških struktur je omogočilo tudi množično delo med mladimi. Nekdanje sektaško mladinsko vodstvo2) so razpustili in terjali delo z vso mladino, ne le tisto, ki pripada gibanju. Svetovni mladinski kongres leta 1936 je bil popolnoma v znamenju sil proti fašizmu. Na novo politiko sta v prekmurski mladinski reviji opozorila mladinec Mirko3) in Lacko4). Najpomembnejše geslo je bilo boj za mir.
V Prekmurju je bilo vse bolj čutiti vpliv upokojenega župnika Klekla in njegovega kroga. Pritisk se je še povečal, ko je vrhovni vodja klerikalcev dr. Korošec stopil v vlado. Upokojeni župnik, je denunciral še prej. Trn v peti mu je bil zlasti klub, saj »pomeni težko rano, ki jo je teba izrezati, tildi či de bolelo«. To mu dotlej ni uspelo. Gibanje v Prekmurju se je utrdilo in dobilo velik vpliv z organiziranjem literarnega večera najvidnejših slovenskih književnikov, s kulturnim večerom domačih ustvarjalcev, z akcijo za popolno soboško gimnazijo, z Mihaelovim5) štirinajstdnevnikom, z društvi kmečke mladine in organizacijo njenega okrožja, z ljutomerskimi demonstracijami,^ stavkami gradbincev in šivilj. Župnik je denunciral »mačkovski plašč«. Veliko političnih sestankov je bilo namreč pod tem plaščem, večinoma na drugi strani meje, na Hrvaškem. Okrajni načelnik dr. Bratina, ki je Mihaelov štirinajstdnevnik pregnal iz Prekmurja, je bil za zasluge nagrajen s prestavitvijo v Soboto. Župnikovo glasilo je rotilo oblastne organe: »Iztrebite iz naše lepe slovenske krajene družbo pokvarjenih boljševikov, šteri rovarijo med nami po navo-dilaj židovske centrale v Moskvi.« Po literarnem večeru akademikov je ljubljanska Straža v viharju opozarjala starše na nevarnost, »če bodo mlade vzgajali v skladu z vladajočo strujo, ki edina dela v klubu«. V teh letih je obiskal Prekmurje tudi najvišji varuh reda in poslušnosti ban Natlačen. To so bili časi, ko je revizionist Harter ob pomoči upokojenega župnika postal predsednik Narodne obrambe.
V teh časih je obiskal Soboto tudi predsednik Zveze kmečke mladine. V kavarni je pil kavo z Martinom in Lackom6). Čez pol ure so prišli žandarji in jih aretirali z izgovorom, da imajo ilegalen sestanek. Odvlekli so jih na okrajno načelstvo, saj jih je hotel zaslišati sam načelnik To je bilo v dneh, ko je Hartner z načelnikovim dovoljenjem odpotoval na Madžarsko. Lacka je aretacija resnično razkačila. Preden je načelnik prišel do besede, ga je nadrl, da preprečuje navadni kavarniški pogovor z uglednim
predsednikom zveze, na drugi strani pa daje blagoslov znanim sodelavcem madžarskih revizionistov, da se lahko mimo sprehajajo po sovražnem sosedstvu. Načelnika je očitno mučila slaba vest. Nemudoma jih je izpustil, le Lacku je zagrozil, da ga bo kaznoval zaradi žalitve, če ne bo utihnil.
V letih ljudskofrontnega zbiranja je Lacka obiskal še nekdo, s katerim žandarmerija ni vedela kaj početi. To je bil duhovnik dr. Povše. Navadno je hodil v civilu, tik pred soboško postajo pa si je nadel duhovniški ovratnik. Že na stopnicah vagona je pozdravil s stisnjeno pestjo. To so si navzoči žandarji seveda takoj zapisali. Lacko je slišal, da so poročali o »čudnem obisku pri komunistu«, saj je vse kazalo, da je obiskovalec res duhovnik.
Prijatelj je hotel pomagati pri delu na terenu. Prosil je Lacka, naj ga odpelje k varnim somišljenikom gibanja, da jim bo govoril. Obiskala sta nekaj vernikov, ki so bili popolnoma razočarani nad klerikalno politiko. Sledil je pogovor, o katerem je Lacko večkrat razmišljal. Prijatelj je priznal, daje sedaj gibanje, čeprav ateistično, strpno do vere. Njegovi cilji so zanj kot vernega kristjana in duhovnika popolnoma sprejemljivi. Boj proti fašizmu in za socializem je lahko zahteval kaj več kot le toleranco. Čim več se ukvarja z znanostjo, tem bolj čuti njeno omejenost in pomanjkanje odgovorov, ki mu jih dajo. Danes je pomembno, da odstranimo največjo nevarnost, to je fašizem. Morali pa bi misliti tudi na temelje nove slovenske družbe.	(se nadaljuje)
') Inteligenco so vznemirajali sporazum med Hitlerjem in Stalinom, nove čistke v Moskvi in spoti med intelektualno levico. V Moskvi so likvidirali 25 vodilnih ljudi KPJ, med njimi tudi udeležence 4. konference KPJ v Ljubljani. Domnevajo, da so pobili okrog 800 jugoslovanskih komunistov. Nekaj so jih skrivaj likvidirali že v Španiji. Stalin je namreč hotel uničiti oktobrsko revolucionarno gardo V letih 1937—38 so opravili z Goriki-čevimi francionarji. Stalinova šola je tudi pri nas rodila histerijo trockizma. Sumljivo je bilo vsako samostojnejše razmišljanje, kaj pa šele kritika.
2)	SKOJ — Savez komunističke omladine Jugoslavije
3)	Mirko Bagar
4)	Avtor, oba v Mladem Prekmurcu
5)	Kranjec z Ljudsko pravico
‘) Ivan Kronobšek, Štefan Kovač
RADIO MURSKA SOBOTA
Celo popoldne smo nabirali suhljad po Dobravi in jo vlačili na gozdne poti, jo nakladali na največji Baumanov voz in kmet jo je vozi! v trg. Med šolo, samostanom in hišo nekdanjega trgovca Čauša smo naredili velik kres. Ko smo končali, nam je strogo naroči! aktivist Osvobodilne fronte:
»Zvečer bo tukaj veliko predvolilno zborovanje s kresovanjem, s kulturnim programom in nato bo velika baktada po Trojici  •
Povejte svojim staršem, naj vsi pridejo. Za vas, šolarje pa je to obvezno. Katerih ne bo, so reakcionarji ...
Smrt fašizmu — svoboda narodu!«
Zmračilo se je in otroci smo se gnetli pred šolo s kresom. S kulturnim programom je priče! Per-
Pod okenskimi poticami hiš, kjer so bita tisti dan volišča za volitve v ustavodajno skupščino, so viseli venci, spleteni iz smrečja. Oknice so krasile Titove in Stalinove fotografije, jugoslovanske,slovenske in partijske zastavice. Tudi vhodna vrata so bila vsa v zelenju in zastavicah, mize z volilnimi skrinjicami so bile pregrnjene z rdečimi, svetlečimi se plišastimi prti, na zidovih so bili veliki rdeči in modri napisi:
»Naj živi Titova Jugoslavija!... Delu čast in oblast!«
Volivci so prihajati volit v glavnem po nedeljskih mašah. Volilne komisije so jim dajale gumijaste kroglice, ki naj bi jih spustiti ali v skrinjice za novo ljudsko oblast ati pa v druge, ki so jim rekli črna skrinjica. Tisti, ki je spustil kroglico vanjo, se je s tem izreke! proti ljudski oblasti in proti komunizmu. Stožilo se mu je po stari kraljevini.
Politični aktivisti po Slovenskih goricah so se bali, da bodo izidi volitev slabi, da bodo črne skrinjice preveč polne. Na enem od voliščna območju Svete Trojice se je komisija znašla in volivce spravila v zadrego. Žnotraj skrinjic je bila nekakšna platnena vrečka, da se ne bi slišalo v katero skrinjico je vlivec spusti! kroglico. Volilo se je tako, da so pomolili roko v oba zabojčka.
!n na tem volišču je vneti aktivist iztrga! platneno vrečko iz osovražene skrinjice, in ko je prvi volivec odprl pest v črni skrinjici, je tista okrogla stvarca padla z vso silo navzdol in je zaropotalo, da je volivca spreletala vročina po životu ob misli: »Zdaj so me ujeli!«
(Nadaljevanje prihodnjič)
MARCONI JE MRTEV, STEREO ŽIVI!
Če bi veliki Guglielmo Marconi vedel, da bo radijska tehnika napredovala, tako bliskovito, kot je, in da bodo obenem obstajale radijske postaje s tako ničevo opremo, kot je bila v studiu Radia M. Sobota, se zagotovo ne bi posebno veselil svojega dosežka, ki mu je med drugim pomagal do Nobelove nagrade. Vzpostavil je namreč radijsko zvezo med Francijo in Anglijo. Prvi. Zdajle, točneje, od 21. novembra 1989, pa bi tudi vrli Guglielmo z odprtimi usti strmel v studijske naprave, ki so omogočile tehnološki preskok. Ne samo da zdaj oddajamo v stereo tehniki, pač pa imamo vse možnosti napredka po evropskih standardih — morda se bodo zanamci kot zdaj mi veselili fonoteke brez gramofonskih plošč in magnetofonskih trakov, toda s CD-ji.
Radio Murska Sobota je stopil (za nekatere) megalomanski korak, imenovan nakup nove opreme za studio, s katerim smo bili zaposleni vse leto. Od odločitve v prvih mesecih tega leta pa do uresničitve, ki ji zdaj pišemo besede slave, je bilo nešteto pogovorov, dogovorov, slabe volje, obupavanj... Ob vsem tem smo dolžni spomniti vseh, ki vam ni bilo vseeno, kakšen in kolikšen murski val boste slišali. Da vas ni malo, smo se prepričali na junijski prireditvi za Naš radio na soboškem kopališču — zato iskrena zahvala prav vsem. Ni mogoče našteti vseh, pa tudi ni potrebno, saj boste tisti, ki ste nam pomagali iz srca, to sami najbolje vedeli.
Zdajle vam svetijo rdeče lučke, ko imate sprejemnike naravnane na 87,6 MHz. To je znak za stereo, ne ustrašite se ga. Tudi zato ne, ker bi ta lučka morala svetiti že veliko let prej in sveti že skoraj na vseh drugih frekvencah. Doslej je naša
radijska tehnika zaostajala za vašimi pričakovanji, pa tudi za našimi načrti in sposobnostmi. Odslej je obratno: radijci imamo računalniško krmiljeno opremo, ki trenutno gotovo presega naše znanje, naše delovne navade. Tu smo zato, da se jo naučimo izkoriščati v poini meri, da vam ponudimo radio, ki bo vreden tega naziva. Pri tem računamo prav na vsakega poslušalca: svetujte nam, sporočajte svoje želje, pripombe.
Jubileji niso zato, da bi se tolsti še bolj debelili ob preobi-lici hrane in napiti še bolj opili ob tekočini vseh vrst. Že res, da je potrebno jubilejno leto primemo praznovati (gre za 40 let Vestnika in 30 let Radia), toda mi spoznavamo, da se nismo samo debelili in nalivali, pač pa predvsem delali, in še bomo. Zato, ker želimo predvsem ugajati tistim, ki nas poslušate. Ko nam bo to uspelo, bomo mirni — a tega miru ne bo nikoli, ker se zadovoljstvo poslušalcev radia ne more doseči en-
krat za vselej, pač pa vedno znova z novimi programskimi rešitvami, tehničnimi posodobitvami. .. Zato se že zdaj pripravljamo na leto 1991, ko vam bomo ponudili veliko novega in svežega. Upamo, da to ne bodo samo drobtinice.
V manj sivih časih so kmetje lahko za svoje krave zgradili primerne hleve, udobne in predvsem prostorne. Vemo, da je goveja živina veliko večja od človeških bitij in objektivno potrebuje več prostora, toda tu-•di mi si moremo ustvarjati v razmerah, ko malone hodimo drug po drugem — drug mimo drugega gre že malo težje. Zato si želimo, da nam boste tudi v naši naslednji vojni za normalne poslovne prostore stali ob strani.
Ce bi Guglielmo Marconi prišel v studio pred dnevi, bi se na ves glas smejal, češ: »Pa saj nimate drugega kot mojo iznajdbo — radijsko zvezo!« In zdaj? Marconi je mrtev, stereo živi!	Bojan Peček
-----------------------------J
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 15
min । i||-j
naši kraji in ljudje
Spremenila se je klet in tudi ljudje
GORIČKO »MIRNO« ČAKA NA ZIMO
Iz zgodovinskih zapiskov beremo. da je bila pred 45 leti iv začetku decembra; v Trajbaričevi kleti v Strehovskih goricah tridnevna konferenca aktihiiov OF za Prek murje Eden od udeležencev te konference. Jože Varga iz Lendave, je kmalu po osvoboditvi na kratko opisal dogodke tedanjih dni, ki so tako ah drugače vplivali na naš razvoj.
Tako podobo ima danes znana Trajbaričera klet v SMmskak goricah, kjer je bBa pred 45 leti konferenca aktivistov OF. Le skabo mdrievasa spoumeska plošča spominja na preteklost.
J. D.
»8. decembru so v Strehovcih ustanovili aktiv OF. prej pa so bdi ustanovljeni tudi v nekaterih drugih vaseh ob Muri. Strehovske gorice, razvlečene med cesto Lendava—M. Sobota in gozdovi goričkega obrobja so bde idealno mesto za ilegalno delo, zato so na predlog aktivistke okrožnega odbora OF, Atene, v teh goricah v Trajbaričevi kleti pripravili konferenco, ki je trajala tri dni. Na njej so govo
rili o programu OF a sklepih drugega zasedanja AVNOJ-a in prihodnji družbeni ureditvi domovine. Dogovorih so se o ustanavljanju odborov OF. mladinskih aktivov in pripravi na prevzem oblasti. Tiste dni se je že videlo, da bo kmalu končana vojna, ki je zahtevala toliko človeških življenj, zato je bilo pomembno pripraviti prave ljudi, ki bi prevzeli oblast v novi
domovmi. Konferenca je sprožila val ustanavljanja aktivov oziroma odborov OF ter mladinskih aktivov. Lahko bi dejali, da se je v tistih decembrskih dneh začela rojevati nova oblast tudi v našem domačem kraju.«
Danes je življenje seveda drugačno. spremenjeno, spremenili so se ljudje, spremenila pa se je tudi Trajbaričeva klet, raj je obnovljena. kot priča nekdanjih dogodkov
pa stoji na leti le spominska plošča, pa še ta je potrebna prenove, saj se z nje skorajda ne da razbrati nič.
Sonce je posijalo v te dolinske griče, ko sem obiskal ta pomnik naše preteklosti in se vprašal, ali res ni bilo veje in denarja, da bi klet ohranili zanamcem takšno, kot je bila pred 45 leti. Nehote so človek spomni, kaj se je ljudem tedanjega časa obljubljalo in kaj se je navsezadnje uresničilo. Če sodimo z očmi današnjega dne, bi lahko zapisali, da ne veliko, saj nas vsakdanje težave silijo v razmišljanje, ali smo vendarle šli po dobri poti ali pa je bila pot dobra in so se pokvarili ljudje. Strehovci so danes vasica s kakimi 350 dušami, imajo elektriko, vodovod, asfaltirane ceste, veliko novih hiš. nimajo trgovine, ne gostilne (kaj bi z njo. če imajo vinograde) vaška mladež pa si učenost pridobiva v dobrovniški in kogojinski šoli. Nekoč znana lončarska obrt je zamrla.
Starejši ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom, saj je tudi iz te, kot iz tolikih drugih vasi, odšlo veliko mladih s trebuhom za kruhom v druge kraje. V zadnjih letih so okoli vasi zložili skoraj vso zemljo, kar je v korist razvoju kmetijstva, pa tudi v veliko breme kmetovalcev, ki jih tiščijo vsakdanje kmetijske zdrahe.
Vas je bila v minulih 45 letih deležna majhne skrbi, kmet je na svoji zemlji delal, da bi se preživel. Ali morda prihajajo časi, ko se bo tudi vas prebudila, ko bo tudi življenje v njej boljše, ko bodo mladi spet prišli na domači »grunt«. Tako nekako razmišljajo starejši kmetovalci, posebno še, ko pri svojih kleteh posedijo po napornem delu s kozarcem v roki in prijazni do vsakega, ki jih obišče.
Jani D.
Jesenska megla je minule dni neusmiljeno visela tudi nad Goričkimi vasmi. Ljudje so se zatekali med štiri stene in kar neradi stopijo v hladen in meglen dan. V krajevni skupnosti Petrovci niso uresničili vseh letošnjih načrtov, vendar za vse niso sami krivi. Nekateri negodujejo zaradi neizpolnjenih obljub pri širitvi telefonskega omrežja, drugi zaradi še vedno neasfaltiranih odsekov cest, tretji zaradi ukinitve prodaje plina in še marsikaj bi se našlo.
Letos so v krajevni skupnosti hoteli širiti telefonsko omreže in 50 naročnikom v 10 vaseh priključiti telefone. Projekt za širitev je že izdelan, vendar noče nihče pripraviti predračuna, saj bi bil previsok in ni ga, ki bi ga tvegal postaviti. Doslej so omrežje že trikrat širili in vse kable napeljali po zraku. Zdaj pa ptt zahteva, da napeljejo kable po zemlji in tako uničijo zračne linije. Pošta vztraja pri svoji odločitvi zaradi posodobitve telefonskega omežja, novih 50 naročnikov pa nikakor ne more plačati celotne nove napeljave. V kraje
Ciri! Bunderla, predsednik Krajevnega sveta v Petrovcih: »Nismo sami krivi za neizpolnjene načrte.«
vni skupnosti pripravljajo pogovor z vaščani, ki so naročili telefon in predstavniki pošte, bo pa 2. decembra.
Prebivalci vasi Petrovci so nezadovoljni tudi z zazidalnim načrtom, na katerega so čakali skoraj 3 leta. Pravijo, da ne ustreza njihovim željam in da njihovi predlogi v glavnem niso upoštevani. Lani so asfaltirali 2750 metrov ceste v Petrovcih in Šulin-cih, naselji Ženavlje in Martinje pa sta kljub sklepu o asfaltiranju še vedno brez črne prevleke. Denar za asfaltiranje zbirajo s krajevnim samoprispevkom in je v glavnem že zagotovljen, sis za ceste pa ne ukrene ničesar. Sicer pa se po tej poti vsak dan vozi veliko otrok iz okoliških krajev v petrovsko šolo in tem bi asfalt vožnjo bistveno olajšal. Tako pa ostaja 12 starih milijard še naprej neizkoriščenih, le inflacija jih iz dneva v dan bolj načenja. Prihodnje leto se krajevni samoprispevek izteka, novega pa bo vse težje izglasovati, še zlasti, če ni ustreznih rezultatov.
V Petrovcih se tudi sprašujejo, kdaj bodo spet začeli prodajati plin v njihovem kraju. Trgovsko podjetje Potrošnik je lani poleti ukinilo prodajo plina zaradi neustreznega prodajnega mesta. Prostori so vse bolj propadli in niso ustrezali požarni varnosti. Lani so v njih prodali okoli 200 jeklenk plina na teden, letos pa bi bilo povpraševanje že znatno večje. Zdaj morajo ljudje hoditi
GORIČKA MLADINA ODHAJA
Mladi iz goričkih vasi hodijo delat v Mursko Soboto ali pa v nekatere obrate na Goričkem. Veliko pa jih dela tudi v Avstriji. Tam so zlasti na sezonskem delu,
Notranji prostori prodajalne plina v Petrovcih
vendar bi njihove roke ravno ob tem času potrebovali doma. Vasi se starajo, mladi zapuščajo kmetije in le redki ostanejo doma. Med temi izjemami je tudi Stane Kerčmar iz Peskovec. Z ženo Gi-zelo in očetom Aleksandrom delajo na 27-hektarski kmetiji, družbo pa jim delajo še 90-letna babica ter hčerka in sin. So kmetje po duši in srcu, saj nobeden od njih ne hodi v službo in delo na kmetiji je njihovo življenje. Poleg obdelovalne zemlje imajo okoli 40 glav živine, za katero sami pridelajo vso krmo. Letos so pripravili 340 kubičnih metrov silaže. Kot kooperanti Panonke
Marija Dora vedno na strani človeka
Marija Dora je s svojini delom zarezala globoko sled v spominu mnogih prekmurskih ljudi, postavljala začetke socialnega dela v soboški občini in s svojim delom vedno poskušala biti na strani malega človeka. Da je bila pri tem uspešna,
kažejo številna priznanja, tudi tem, da bi delala na socialnem
slednja, ki ga je dobila ob občinskem prazniku.
Marija je bila ena prvih socialnih delavk v soboški občini, zato je morala delati skorajda za vse, ki so potrebovali socialno pomoč. Ob ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva pa je prevzela skrb za ostarele občane, predvsem za ostarele kmete. S svojim delom in zavzetostjo je veliko naredila za oblikovanje in sprejetje Zakona o preživninskem varstvu kmetov.
Bila je malodane povsod, kjer se je šlo za človeka, in veB-ko delala v humanitarnih orga nizacijah. Tudi sedaj, čeprav je v pokoju.
Rodila sem se r siromašni hiši pri Gradu leta 1926. Imam sestro, tri brate in mamo, ki bo čez nekaj dni dopolnila 86 let. Od šestega leta sem živela r tuji družini, pri sorodnikih, ki so bili bolj bogati Delala sem kot otrok po svojih sposobnostih vse. kar sem zmogla. Od tam sem hodila v osnovno šolo, ki je bila le šestrazredna Bila sem pastirica m po tistem še nekaj let gospodinjska pomočnica. Ko mi je bilo vsega dovolj, sem nadaljevala šolanje. Obiskovala sem meščansko žensko šolo, ki je bila pri Gradu. Po osvoboditvi sem šla v gimnazijo, kjer je bila mala matura. Zaposlila sem se na okraju v Murski Soboti, in sicer pri davčni upravi ter delala do 1955. leta.
Veste, kdo mi je pomagal, sorodniki, kjer sem bila pastirica, malo mama, ker dosti pač ni mogla, očim, ki je že dolgo mrtev, pa je bil vse drugo kot človek Rekla bi: dobri ljudie in družba. Hodila sem gradit proge Brčko—Banoviči. Šabac—Sarajevo. dolenjsko cesto, vse to delo je bilo morda toliko upoštevano, da sem ceneje bivala r dijaškem
domu in da sem lahko dosegla to. kar sem.
— Ali so dobri ljudje izbudi-
ali pa ste delo morali sprejeti, ker je bilo v tistem času določeno. za vas izbrano?
Sama nisem razmišljala o
področju, ker sem imela sama tako otroštvo in mladost, da bi kvečjemu nekaj časa želela iz tega okolja. Toda začela sem se vključevati že r mladosti m po
tem pozneje v organizacijo Rdečega križa in aktive žena, ki so bdi takrat delovni. Začela sem delati za človeka, ne poklicno, ampak prostovoljno, ker takrat ni bilo vse plačano kot danes. Ko pa so bdi ukinjeni okraji in so se ustanavljale manjše občine. nisem mogla več ostati na davčni upravi in se jim je zdelo primerno. da bi pri Gradu urejala socialno varstvo, delo, deloma razmerja in zdravstvo. Pozneje pasem prišla r Mursko Soboto.
— Ali so vas Ijadjesprejenaa-
Rada sem imela ljudi, veliko sem bila med njimi in zdi se mi. da me v občini dobro poznajo in tudi jaz poznam ljudi, čeprav sem že osem let r pokoju. Bila sem srečna in zadovoljna in mislim. da so tudi ljudje bili zadovoljni z menoj, ker so me vedno iskali in me poiščejo še danes, me ustavijo na cesti in mi želijo vse najboljše. Tako mislim: imeli
so zaupanje vame, ne samo ljudje, stranke, ampak tudi predstavniki krajevnih skupnosti ali Rdečega križa, ker so vedeli, da bom to. karkoli se bodo dogovorih, spravila, ali vsaj poskušala, naprej. Tudi povratno sem seznanjala s stvarjo. Verjetno me vsi tudi niso hvalili. Imela sem varstvo starostnikov in bilo je dosti družinskih sporov med starimi in mladimi. Poskušali smo urejati in včasih sem morala tudi povedati in dvigniti glas, tudi takrat, ko ljudem to ni bilo všeč Še vedno velja, da otroci morajo spoštovati starše in dopovedovala sem jim. da so tudi starostniki dolžni upoštevati drugačno gospodarjenje, če želijo živeti pod isto streho. Največji problem je bil, ker starostniki zemlje niso želeli izročati.
— Ali je danes socialnim delavcem laže delati z ljudmi kot v tistih letih?
Ljudje in življenje, mi smo se spremenili. Tudi pravice občanov so bolj jasne in napisane in ljudje bolj zahtevni, zato ne bi rekla, da jim je laže. Morda le toliko. ker so strokovno usposobljeni in so pogoji za delo drugačni, kot so bdi. Glede denarja je ravno tako. Ne bi rekla, da je denarja preveč, mislim pa, da ga je veliko več, kot ga je bilo nekdaj. Tudi predpisi so se spremenili in sedaj ni več treba toliko hoditi po terenu in ugotavljati, kdo je za koga skrbel.
— Delali ste za vizijo socialističnega, samoupravnega, humanega sistema. Toda ruši in spreminja se marsikaj iz prejšnjih časov. Smo v času velikih političnih sprememb, kaj pravite o njih?
Ko vse to spremljaš, se ti zdi. da so določene stvari nesmiselne. Je pa res. da se nekaj mora spremeniti, saj vemo, kako je v socialističnih deželah. Tudi v Jugoslaviji bi morali nekaj narediti, da ne bi šli na to pot. Kar se pa tiče strank, bi rekla: Težko si jaz. ki sem že starejša, zamišljam to delovanje. Neki dan sem poslušala MUana Kučana, ki je govoril o spomladanskih volitvah, in sem prizadeto razmišljala — veliko upanja, da bo Zveza komunistov dobila večino glasov. ni. Poslušam nekatere politike. vodje teh strank, in slišim, da je bil ta toliko let član Zveze
komunistov, drugi spet toliko, in kot član Zveze ni znal narediti nič ali prispevati, da bi bil sistem. ki je bil dobro zamišljen, boljši — prosim, to je moje osebno mnenje. Danes, ko so stranke. pa so zelo pametni. Jaz sem zelo vesela, da lahko to povem in smem to povedati. Jaz jih sicer poznam po televiziji in iz časopisov, drugi pa jih poznajo in vedo, da je večina študirala na račun družbenih sredstev v tujini. Osebno torej nisem za stranke, niti jim ne nasprotujem, bomo videli, kaj bo prinesel čas.
— Ali bodo zveze prinesle več demokracije, kot je je bilo?
Veste, jaz nisem imela občutka. da ni bilo demokracije. Meni ni nihče nikoli branil, da bi karkoli povedala, kar sem želela povedati. Kot starejšo in članico Zveze komunistov pa me marsikaj boli. Na primer; pred štirinajstimi dnevi sem v Stopu prebrala, kakšne protekcije so imeli člani Zveze komunistov in kakšna kasta je to bila. Osebno, bodite prepričani, kot članica Zveze komunistov nisem imela nikjer in nikoli nobene protekcije. Vedno sem morala pošteno delati in povsod biti prva in nikoli ne zamuditi, saj bi drugače rekli, to pa je komunist in takšen. Tudi moji otroci niso imeli nobenih privilegijev in me boli, ko to prebiram. Morda so bili tudi taki, a ne vsi.
— Doživeli ste tudi veliki življenjsko preizkušnjo — bolezen. Kako ste jo sprejeli?
V trenutku, ko so mi povedali za to bolezen, sem mislila da se mi je odprla zemlja. Ko je bilo vse za mano, ko sem prestala operacijo in se po štirih mesecih vračala v življenje, sem stvari jemala drugače in se prepričevala, da zaradi bolezni ni konec sveta. Tudi moj zdravnik v Mariboru mi je to pravil. Ponovno sem se vživela in opravljala svoje delo, včasih res težko, pa vendar. Moram reči, da sem imela veliko oporo v družini, delovnem kolektivu. kjer me niso nikoli pozabili in me še vedno spoštujejo. Nekaj, kar je bilo še hujše, pa je smrt moža. Toda tudi po tem sem se dvignila. Živeti moraš naprej.
Majda Horvat
Gizela Kerčmar: »Na kmetiji ostane pozimi le delo v hlevu in hiši.«
po plin v Soboto, v Potrošnikovi železnini v Petrovcih pa imajo vedno manj volje za priganjanje vodilnih na upravi, naj vendarle poskrbijo za ureditev prodaje plina. Na KS Petrovci niso prejeli nobene zahteve za sofinanciranje objekta, vendar menijo, da mora to urediti Potrošnik, ki je dobil že veliko prostorov, ki so last zadruge, in ne plačuje zanje nobene najemnine.
RABA
Zasebno podjetje za visoke gradnje in trgovino z gradbenim materialom VIDONCI, d.o.o.
Z RABO BOSTE CENEJE ZGRADILI SVOJ DOM!
•	takoj vam dobavimo in montiramo ladijski pod in vam izoliramo podstrešje
•	dobavimo in gradimo vam okna in vrata • dobavimo vam ves gradbeni material
VSE INFORMACIJE V VIDONCIH (NOVA HIŠA OB ASFALTU).
vsako leto prodajo okoli 50 tisoč litrov mleka in 7 do 10 glav govedi. Za uspešno gospodarjenje so prejeli že veliko priznanj; ta jim vlivajo novo voljo za delo na kmetiji, ki kljub vsej mehanizaciji ni lahko in enostavno.
Življenje v krajevni skupnosti Petrovci je torej zelo razgibano, saj Goričko idilo zamenjujejo delo in problemi, ki jih nikdar ne zmanjka.	Lidija Kosi
STRAN 16
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989

naši kraji in ljudje
BODONCI
DOM, SUŠILNICA, KOMASACIJA IN GLADIOLE
Kadar novinarji pridemo v nek kraj, po navadi poizvedujemo, ali je kaj novega, če kje kaj delajo ali se pripravljajo na kakšno akcijo; beseda pa nanese tudi o drugem. Tako je bilo te dni tudi v Bodon-cih. In kaj smo zvedeli?
Najprej to, da gasilsko društvo dograjuje dom, in sicer predvsem s sredstvi, ki jim jih je navrglo letošnje borovo gostiivanje. Vsekakor se jim je poplačal trud, ki so ga vložili v to prireditev.
Druga novost je zaokroževanje (komasacija) okrog 250 hektarjev zemljišč. Dela so tekla h koncu, zaokrožene parcele so pravzaprav že obdelane, komisija pa bo morala rešiti nekaj pritožb. Vsi pač ni-
so zadovoljni z dodeljeno zemljo, vendar do takšnih problemov, kot so jih nekoč imeli po Lipo, najbrž ne bo prišlo. Tudi ne kaže tako.
Tretja novica nas je pripeljala k Šukarjevim, kjer so pred kratkim spustili v pogon lastno sušilnico za zrnje in semena. Mlad gospodar Marjan nam je dejal, da si jo je zamislil in uredil v glavnem sam. »To je narekovala potreba. Naša kmetija je usmerjena v pitanje telet. Če jim dajemo silirano koruzo, se precej hrane porazgubi in tako je tudi manjši izkoristek. Zato je bolje koruzo potrgati in zrnje posušiti, da si potem lahko doma pripravljaš krmilo. Kot mi je znano, imajo v Avstriji skoraj
vse večje kmetije lastne sušilnice za zrnje in semena. Pri nas pa se je to šele začelo uveljavljati. Ne vem, če smo prvi v Pomurju, med prvimi pa prav gotovo. Sušilnica
nik, se je vseeno odločil, da bo ostal na kmetiji. Zdaj mu ni žal. Delo ga res veseli, zna pa postoriti tudi marsikaj drugega. Obračuna dohodkov in stroškov pa vseeno
govorili s kmetijsko zadrugo Pa-nonka oziroma enoto tozda Semena na Hodošu. Ko je bila sezona, so morali skoraj vsak teden škropiti, pa še veliko drugega dela je bilo, na koncu pa so jim prevzeli le okrog četrtino pridelka. To se je sicer letos zgodilo prvič — tudi zato, ker so se odločili za nekoliko večjo površino, kot je bilo zapi-
sano v kooperacijski pogodbi. Kaj bodo zdaj storili z ostankom gomoljnic, še ne vedo. Morda jim bo uspelo prodati kaj na prostem trgu, če ne, pa jih bodo morali zavreči, ne da bi se jim vloženo delo in trud poplačala. Škoda, mar ne?
Kaj naj Poredoševi storijo z gladiolinimi gomoljnicami, saj jim je enota tozda Semena na Hodošu prevzela le okrog četrtino pridelka.
Z borovim gostiivanjem, oziroma zaslužkom od te prireditve, bodo razširili gasilsko-vaški dom. Dela so v teku.
sicer še ni takšna, kot bi si želel, vendar s sušenjem koruze nisem imel nobenih skrbi, tako kot tisti kmetovalci, ki so jo vozili v Lipovce, pa so tam morali cele dneve čakati, nekaj časa pa sploh niso sprejemali. V naši sušilnici smo lahko na uro posušili okrog 600 kilogramov koruze, nameravamo pa montirati večji gorilnik, tako da se bo zmogljivost povečala na tono ali še kaj več.«
Čeprav je tudi Marjana sprva mikalo, da bi bil kaj drugega kot kmetovalec, denimo elektroteh-
Jože Graj
Nekaj podobnega pa se je zgodilo bližnjemu kmetovalcu Evgenu Poredošu, ki se poleg živinoreje ukvarja tudi s pridelovanjem gla-diolinih gomoljnic. Za to so se do-
ne dela, ker ce bi ugotovil, da mu slabo nese, bi mogoče izgubil voljo.
Pri Slikarjevih ni morda edina zasebna sušilnica za zrnje in semena v Pomurju, vsekakor pa je med prvimi.
LJUDJE MED SEBOJ
Na
pragu življenja
Krojaški mojster, ki mu bomo v naši zgodbi rekli Ivan, je nenadoma dobil več naročil, kot jih je zmoglo njegovih pet delavcev, zato je v lokalnem listu objavil, da potrebuje nove delovne moči. Ker je ponudil dobro plačo, so se na objavo javili tudi zaposleni. Vse je povabil na razgovor in se že takrat odločil, da bo vsekakor vzel Anico, čeprav še praktično ni pokazala, ali sploh zna šivati s strojem. Ivan je bil srednjih let, poročen s pet let starejšo Barico, kateri pa prstana ni nataknil iz ljubezni, ampak zato, ker je bila hči mojstra Bele, pri katerem se je Ivan učil poklica in pozneje nasledil delavnico. Ne preseneča torej, da seje oziral za mlajšimi, nekatere izmed njih pa tudi po njem, saj je imel denar in najnovejši japonski avto.
Anica je bila šivilja. Bila je vesela, ker je končno dobila delo, saj ga je zaman iskala v bližnji tovarni, v kateri je sicer delala pred poroko. Pozneje, po porodu, ni prišla več na delo, saj je mož Geza, ki je delal v glavnem na terenu, dobro služil. Njegova pogosta in dalj časa trajajoča odsotnost pa je pripeljala do razveze. Tisti hip pa se ni zavedla, da bo po moževem odhodu ob denar. Sodišče je pač sklenilo, da je mož dolžan vzdrževati samo otroka, ne pa tudi njo, ki je še mlada.
riti, je res ostala po štirinajsti uri. Prvi dan se ni branila poljuba, saj, kot je dejal mojster Ivan, ji hoče na ta način izkazati le pozornost za dobro delo. Ob naslednjih popoldanskih delih pa je šel vse dlje, nazadnje je celo predlagal spolne odnose.
»Za kaj pa me imate, gospod mojster? Mislite, da sem ena izmed tistih, ki kar takoj dajo?« se je vznemirila Anica. Ker so bile besede dvoumne (lahko si jih razlagaš tako ali drugače), je Ivan naslednje dni prinašal sodelavki slaščice, ki jih je kupil v tujini, nazadnje pa ji je poklonil globoko izrezano obleko in jo prosil, naj si jo kar pred njim obleče. To je res storila. Aničine obline so v teh krpicah prišle še bolj do izraza in možakar je izgubil glavo: to, česar ni dosegel z dvorjenjem, je hotel s silo. Anica ga je sunila in zaletel se je v omaro. Potem pa se je spravila nanj in ga z nohti popraskala po obrazu. Šele sedaj je naivnež spoznal, da delavki ni do tega, kar je njemu že od prvega srečanja rojilo po glavi in jo je zaradi tega tudi sprejel.
Anica Je dve leti starega otroka odnesla k stari mami, ki je pazila nanj, in začela prihajati na delo v Ivanovo delavnico. Mojster je bil navdušen, saj nova delovna moč ni bila le lepe postave, ampak tudi veščih rok: šivalni stroj je tekel, da ga je bilo veselje gledati in poslušati: šivi so bili natančni. Pohvale so kar deževale, zato ji je bilo pogosto kar nerodno: bala se je, da bo ob tako veliki mojstrovi pozornosti prišla v nemilost pri sodelavcih. In to se je zgodilo! Mojster Ivan je hotel imeti Anico čim bliže svoje pisarne. Premestil jo je od šivalnega stroja na delovno mesto kontrolorke, ki ga je odprl prav zaradi nje. To pa je bilo pravzaprav nedelo. Večkrat jo je povabil tudi k sebi v pisarno in ji ponudil viski. S svojimi ponudbami je šel dlje iz dneva v dan, pa je tako predlagal tudi popoldansko delo. Anica, ki se mojstru ni hotela zame-
Anica se je na lastno pest vrnila nazaj v šivalnico in pridno delala. Mojster Ivan se ji ni več dobrikal. Nasprotno: čeprav je enako dobro delala, Jo je pred sodelavci kritiziral, včasih pa kak kos tudi zalučaj v glavo. So-delavci so kmalu dojeli vzrok za-maščevanje, sama pa je itak vedela. Bala se je celo še hujšega: odpusta, vendar se to ni zgodilo, ker je bila Anica pač pridna in je bila glede na povečan obseg dela v delavnici več kot potrebna.
Naša zgodba bi se lahko tu končala. Pa se ne bo, kajti odnosi med mojstrom in delavko so se še naprej slabšali: Anica je naslednji mesec prejela manj denarja kot mesec dni prej, čeprav je pridno delala. Vse to so opazili tudi sodelavci, toda niso se zavzeli zanjo, saj bi se potem lahko zamerili in ob naslednjem izplačilnem dnevu imeli še sami nižjo plačo. Za odnose med delavko in mojstrom ter za posledice je zvedel Aničin prijatelj Milan. Nekega dne se je ojunačil in ne le da jo je prišel pričakat, ampak je stopil do mojstra in mu v brk povedal, kar si je zaslužil. Ivan je obljubil, da bo poslej drugače.
Nič se ni spremenilo. Plača je bila še naprej skromna. Če bi si Anica premislila, na kar jo je nagovarjal Ivan, bi bili osebni prejemki veliko višji, pa darila bi dobivala, lahko bi šla z njim tudi na izlet v Italijo ... Ne, Anica je ostala trdna, saj je imela slabe izkušnje s prvim možem in je hotela ohraniti dobre odnose z Milanom. Ta je bil sicer poročen, ni bil vsiljiv, čeprav si je Anica želela, da ne bi ostal v nedogled hladen. Mladi mož se je neko noč končno ojunačil in zlezel v Aniči-no posteljo. Zgodilo se Je, kar se pač mora zgoditi tam, kjer se imata dva rada. Anica je postala noseča. Misel na prekinitev nosečnosti je opustila, saj si je želela Milanovega otroka. Tega se je razveselil tudi on, kajti v zakonu z Mariško ni bilo otrok. Za nosečnost je zvedel tudi Aničin bivši mož Geza, ki si jo je, kljub uradni ločitvi, še skušal lastiti in si jo z darili, ki jih Je prinašal s terenskega dela, pridobiti. Mojster Ivan pa je skoraj ponorel, ko je na lastne oči videl, da ji zdaj obleka, ki jo je znova hotel podariti, ne bi več pristajala, ker pač ni bila več sama.
»Ne, moja Jtrma ni socialna ustanova, kar odpustil jo bom. naj se muči.« je izustil pred svojimi delavci. Ti so se končno zavzeli za Anico, še posebno pa zato, ker so zvedeli, kako je skušal zlorabiti svoj položaj. Ugled Anice, četudi je bila noseča z drugim, je pri njih porasel, ugled mojstra, pa naj jim je dajal še tako visoke plače na plačilni listi in še mimo nje, pa je hudo padel.

•	10. decembra bo živahno na Gornjem Seniku. Tamkajšnji mešani pevski zbor Avgust Pavel (na £
A fotografiji) bo proslavil 50-letnico organiziranega petja na Gornjem Seniku. V začetku je bil to cer- & a kveni zbor, ki je pel verske pesmi. Delo je potem za nekaj časa zamrlo, nakar so v petdesetih letih po- a 2 novno začeli peti, takrat tudi posvetne pesmi. Najprej je bilo to le petje madžarskih pesmi, potem pa X J so začele spet peti v slovenščini.
• Pod vodstvom zborovodkinje Marie Trifusz se je zbor kvalitetno dvignil. V zadnjem obdobju so £ 0 nastopali tudi v tujini, med drugim tudi na Dunaju, pa v Budimpešti in na nekaterih narodnostnih £ A prireditvah.	A
® Petdeset let organiziranega petja bodo torej proslavili 10. decembra. V goste so povabili tudi • • zbor iz Broda-Vižmarij, šentviški oktet, pa tudi pevce z avstrijske Koroške. Dopoldan bo domači 9 0 zbor, tako sedanji kot bivši še živeči pevci, zapel v cerkvi, nato pa bodo skupaj z gosti nastopili še v A kulturnem domu. Ob jubileju bodo podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim članom pevskega zbora. A
se a
Foto: Š. Sobočan


NOVA MRLIŠKA VEŽA — V Črenšovcih so te dni dogradili sodobno mrliško vežo. Denar so zbirali s krajevnim samoprispevkom in tudi z nabiralno akcijo. Vanjo so se uspešno vključili tudi izseljenci v Ameriki in Kanadi, ki so na pobudo Jožeta Ritlopa, Čren-šovčana v Kanadi, zbrali 2 000 ameriških in 2 000 kanadskih dolarjev. Ta izdatni prispevek je omogočil, da so v mrliški veži v celoti uredili tudi notranjost. Mrliška veža v Črenšovcih je po sedanjih cenah vredna 2 milijardi dinarjev.
Anica je, kljub mrkim pogledom mojstra, živela poslej v veselem pričakovanju. Prvega otroka je imela rada, pa tudi skrbela je zanj, četudi je bil pri babici. Tega, ki ga je nosila pod srcem, pa je še bolj vzljubila, saj je bil sad ljubezni med njo in Milanom. Srečno je rodila deklico. Bala se je. da je v bolnico ne bo prišel nihče obiskat in začudila se je, ko so istega dne in ob enaki uri prišli kar trije moški: bivši mož Geza, mojster Ivan in Milan. Vsi so se počutili nekam nelagodno. Čez čas sta se prva dva umaknila in odšla v bližnjo gostilno. Milan pa je skozi okno ves srečen opazoval štručko.
ŠTEFAN
Turistično društvo in komunalna organizacija v Murski Soboti sporočata, da bo letošnje
»MKLOSOVO SEN JE«
na tradicionalni dan, to je v SREDO, 6. DECEMBRA.
Na tej turistično-sejemski prireditvi se obetajo bogata ponudba raznovrstnega blaga, prijetno sejemsko vzdušje in — kar je v tem času še posebnega pomena — velika konkurenčna ponudba, znižane cene in veselo raz-
položenje
VABLJENI
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 17
Človek nenehno išče novo. Včasih mu ta iskanja uspevajo, drugič ne. Neuspehi so povezani z negotovostjo in obotavljivostjo, uspehi pa z občutki podjetnega nemira in s pravočasnostjo v odločitvah, ki gledajo naprej. Pri tem je človek lahko sam ali v uspešni in zanesljivi družbi.
Nekateri so za ženske, nekateri za pijačo, nekateri hazardirajo, drugi životarijo,
NEKATERI
PA SO ZA BIZNIS
O vas vemo, da ste samostojni in podjetni, ozirate se za naložbami, ki bi se vam obrestovale in za partnerjem, ki bi mu zaupali. V Meblu vemo, kaj so uspehi. Naše ime in izdelke pozna mnogo ljudi doma in po svetu. Upravičeno smo ponosni nanje.
Pripravljeni smo skupaj z vami razmišljati o novih, višjih in trajnih oblikah sodelovanja, ki bi bilo grajeno na čistih računih in profitno motivirano. Z vašo zagnanostjo in našimi izkušnjami nismo daleč od uspeha.
Ne odlašajte in nas pokličite na telefonsko številko 065/22-611 ali 065/23-711. Tovariš Jože Sivec vas bo podrobno seznanil o naši nameri. Ugotovili boste, da se vaša in naša zamisel koristno dopolnjujeta.
Med nami in vami bodi črka zakona in duh zaupanja
MEBLO
SM-Lj. ®®
KAPLJICE, KI SO UPANJE
Človek v svoji stiski in hudi bolezni poseže po vsem, kar daje kanček upanja za življenje. Tudi bereševe kapljice, (bereš csepp) ki jih je naredil dr. Jozsef Beres iz Madžarske, so upanje, katerega se že deset let oprijemajo številni bolniki, oboleli za rakom, čeprav strokovnjaki še vedno niso potrdili njihove zdravilnosti in si niso enotni o njihovem delovanju in učinku. Kapljice pa so in dajejo upanje, in ko čas življenja za človeka hitreje teče, ni časa čakati na strokovno popolno potrditev. Upanje torej — ali lažno?
Bili smo v glavnem mestu Železne županije v Szombathelyu, da bi kaj več izvedeli o kapljicah in jih sami kupili, vendar je bil že na vratih lekarne listek z napisom, da jih ni. Pred kratkim je imela namreč budipeštantska televizija posebno oddajo o njih v kateri so sodelovali zdravniki in bolniki, ki uporabljajo te kapljice. Po tej oddaji prodajo vse kapljice, ki jih dobijo v lekarno, v dobre pol ure. Poleg Madžarov jih namreč kupujejo še Jugoslovani in Avstrijci. Na dan našega obiska je izšel v njihovem dnevniku Vas Nepe članek, sporočilo madžarske zdravniške zbornice o tem filmu z naslovom Pravica zadnje besede, o kapljicah ter poziv dr. Jozsefu Beresu. Med drugim piše:
»Strinjamo se z javnim mnenjem, s pripravljalci filma in dr. Beresem, daje treba razčistiti, ali je res tako, kot trdita film in doktor, ali ne. To je pogoj, da bo pripravek nekoč lahko zdravilo. Resnico bo treba pred javnostjo
di raziskave, da bi kapljice lahko uvrstili v register zdravil. Toda to veliko stane in denar od prodaje dajejo za to.
— Kakšni bolniki vse kupujejo te kapljice?
Predvsem bolniki, oboleli za rakom, vendar tudi taki, ki so v slabi telesni kondiciji, ki so iz neznanih vzrokov močno shujšali, torej jih kupujejo za telesno krepitev.
— Kakšni so odmevi, kaj pravijo ljudje, ali kapljice pomagajo? Pri nas v nabavnem oddelku se oglašajo ljudje in prosijo za ta preparat. Poznamo tudi več zdravnikov, ki svojim bolnikom priporočajo te kapljice. Tudi bolnikom v sanatoriju Hegyfalu jih
pijo prejemali kapljice, in diagnostične teste urina, ter da pristane na laboratorijske preiskave, ki diagnosticirajo rak.«
V Szombathelyu smo se pogovarjali z dr. Evo Avguszto Elek, vodjo za nabavo zdravil pri Centralnih lekarnah.
»Bereševe kapljice so izum dr. Jozsefa Beresa, kemika iz Kisval-da. Pojavile so se pred leti, vendar do sedaj zanje ni bilo velikega zanimanja in so jih prodajali le v specializiranih zeliščnih trgovinah kot tonik. Prvega oktobra letos pa je dal Vsedržavni lekarniški inštitut dovoljenje za prodajo tudi v lekarnah. Tako prodajamo dva preparata — bereševe kapljice in bereševe kapljice plus. Slednje pripravljajo Centralne lekarne našega glavnega mesta v sodelovanju z delniško družbo Beres, prve pa Herbaria. Natančne sestave kapljic ne poznamo in jo ima samo omenjeni inštitut, vemo pa, da oba preparata vsebujeta soli težkih kovin v organski spojitvi.
čim prej razgrniti, kajti če pripravek ni učinkovit, obstaja strah, da je veliko ljudi deležnih napačne terapije in bodo plačali preveliko ceno, če pa je to sredstvo učinkovito, potem je njegova registracija nujna in tudi po pravici možna. Rešitev tega vprašanja ni dolgotrajna, niti ne potrebuje veliko sredstev in tudi dr. Beresu ni treba predčasno izdati svoje skrbno varovane skrivnosti.« Poziv se konča s stavkom: »Zato pozivamo dr. Jozsefa Beresa, da zaradi razčiščevanja nekaterih vprašanj preda zdravniškemu odboru listo tistih, ki so za tera-
V naših trgovinah prodamo mesečno tudi od 400 do 500 škatel kapljic, po televizijski oddaji pa je povpraševanje tako, da nikjer v državi ne moremo zagotoviti dovoljšnje količine. Izdelane kapljice delijo po določenem ključu in pri nas dobimo le petino od potrebnega števila.
— V čem je razlika med preparatoma?
Kolikor smo obveščeni, gre za različen tehnološki postopek, kapljice plus pa naj bi bile bolj stabilen preparat od navadnih, po sestavi se kaj preveč ne ločita. Delniška družba ravno sedaj vo-
dr. Eva Avguszta Elek
priporočajo kot dodatno terapijo.«
— Kako je treba jemati te kapljice?
Pri kapljicah ni posebnega navodila za jemanje. Nekaj je sicer imela Herbaria, kar smo prekopirali, da lahko damo vsaj osnovno navodilo. Namreč, ko bolniki jemljejo kapljice, ne smejo jesti paradižnika, pečenih buč, nobenega sadja, ki je rumene barve, zelenjave, svežega mleka in pijač, ki vsebujejo limono. Istočasno pa morajo jemati mnogo vitaminskih tablet. Limon ni priporočljivo uživati, kajti bereševe kapljice in citronska kislina ne gredo skupaj.
Majcna Horvat
Značilni podatki vsebnosti: Bereševe kapljice plus vsebujejo večino na organske snovi vezanih, za življenje nujno potrebnih mikro- in makroele-mentov v majhnih količinah (Mg, K, Fe, Zn, Cu, Mn, Ni, B, Co, Mo, V, F). Kapljice nimajo nobenih ugotovljenih stranskih učinkov.
(Prepis z ovitka kapljic.)
SAMO VOLJE JE TREBA
Peter Štrakel je v septembru diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, s prvim decembrom pa začne delati kot pripravnik v Kmetijski zadrugi Križevci pri Ljutomeru. Leto dni je bil štipendist ABC Pomurke, na fakulteto pa je prišel s srednje kmetijske šole iz Rakičana. Pred tem je bil učenec Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Peter ima namreč 91-odstotno izgubo vida.
»To, da imam težave z vidom, mi je dano že od rojstva in s tem je
treba živeti. Pri študiju nisem imel nobenih težav, le da sem študiral s povečevalom. Imel sem tudi zelo dobre sošolce, ki so mi pomagali ter mi dajali vedno najboljše zapiske. Zato ne morem reči, da mi je bil študij večje breme kot drugim, sem pa zanj porabil ves svoj čas in le redkokdaj šel kar tako v mesto. Med študijem mi je pomagala tudi Zveza slepih in slabovidnih.«
Peter pri študiju skoraj ni poznal neuspelega izpita, tako je tudi prepričan, da bo zmogel delo v
ZGEP Pomurski tisk tozd TISKARNA
Murska Sobota, Lendavska 1
DELAVSKI SVET TOZDA Tiskarna
razpisuje
v skladu s 6. členom Razvida o organizaciji del in delovnih nalog ter na podlagi sklepa 7. redne seje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA PRODAJE
(reelekcija)
Poleg splošnih pogojev se za razpisana dela in naloge zahtevajo še posebni pogoji:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske, komercialne smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj ali
— višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Zainteresirani kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazilom o strokovni usposobljenosti na naslov: Splošno-kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, 69000 Murska Sobota, Lendavska 1, v 15 dneh po objavi razpisa.
zadrugi. Da bi mu bilo lažje, si je v Nemčiji kupil teleskopska očala, tako, da mu ne bo treba več brati s povečevalom.
»Prepričan sem, da na delovnem mestu ne bo nobenih težav. Sedaj grem delat, po pripravništvu
pa bi se rad posvetil perutninarstvu ter nadaljeval podiplomski študij.«
Peter je gospodar svojega življenja in z voljo doseže, kar si postavi za cilj. Želi pa si srečanja s priznanimi strokovnjaki, zdravniki, ki bi mu vsaj povedali, kako je pravzaprav z njegovim vidom. Ni ga denarja, ki bi ga ne dal za to, da bi videl, in upa, da mu kdo pove, kam in na koga naj se obrne, da bi mu lahko pomagal. Zdravniki v Sarajevu, kjer je bil še kot otrok, ter v Ljubljani mu niso mogli pomagati, slednji so le svetovali, da naj si kupi primerna očala za delo.
Majda Horvat
STRAN 18
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
šport
— Nogomet-----------—— -----------------------------
Pomlajeno moštvo Mure v sredini lestvice
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so po jesenskem delu tekmovanja v slovenski ligi z osvojenimi 12 točkami na sredini lestvice. To je uvrstitev, ki so jo poznavalci nogometa bolj ali manj pričakovali, je pa precej slabša od prejšnjih let, ko so se soboški nogometaši potegovali prav za vrh slovenske lige. Treba pa je povedati, da je člansko moštvo Mure ob koncu prejšnje tekmovalne sezone zapustilo kar sedem standardnih igralcev in
Nogometaši Mure iz Murske Sobote so po jesenskem delu tekmovanja v slovenski ligi v sredini lestvice. Stojijo od leve: Z. Cirkvenčič (trener), Gaševič, Šiftar, Papič, Kardoš, Horvat, Gorza, F. Cifer, Zrim, Kozic in Frajman (predsednik). Čepijo: Gergorec, Črnko, E. Cirkvenčič, Čontala, Bencak, Baranja in Lopert. Manjkata: I. Cifer in Šerkezi.	Foto: N. Juhnov
da vodstvo kluba v zameno ni uspelo pridobiti dovolj kakovostnih igralcev. Zato je bilo potrebno ustvariti novo in pomlajeno moštvo iz igralcev, ki so prišli iz pomurskih klubov. To so predvsem igralci, ki so brez potrebnih izkušenj za tekmovanje v slovenski ligi. Poleg tega pa je imel trener članskega moštva Mure tudi premalo časa, da bi lahko moštvo dobro pripravil
— Atletika -- 	.....-	.........
Števanečeva in Grabar
Letošnja tekmovalna sezona je bila za pomurske atlete in atletinje ena boljših v zadnjih letih. Pri atletskem klubu Pomurje iz Murske Sobote, ki je nosilec razvoja pomurske atletike, menijo, da so bili tokrat moški uspešnejši od žensk. Pri moških se je letos predvsem uveljavil Damjan Spur, ki je izboljšal pomurski rekord v teku na 400 metrov za 1,1 (49,1), na republiškem prvenstvu v teku na 100 metrov (11,01) pri članih je zasedel drugo, na državnem prvenstvu pa sedmo mesto. Uveljavil se je tudi Geza Grabar, ki je na republiškem prvenstvu v malem maratonu (21 km) v Radencih zasedel drugo mesto, na mednarodnem tekmovanju v Nabrežini pri Trstu v Italiji pa je zasedel četrto mesto z novim pomurskim rekordom 2;33,24. Uspešen pa je bil tudi Atila Horvat, ki je na tekmovanju za atletski pokal Slovenije v skoku v višino zasedel prvo, na tekmovanju za atletski pokal Jugoslavije pa osmo mesto (200 cm). Vsi trije pomurski atleti pa so solidne rezultate dosegli
Hokej na travi-----------------------•
Pomurski hokejisti zadovoljni z
S tekmovanji na zunanjih igriščih so končali tudi hokejisti na travi. Preostali del tega leta bodo izkoristili še za dvoje mednarodnih turnirjev v dvoranskem hokeju, ki bodo v Gradcu v Avstriji in Trstu v Italiji v organizaciji tamkajšnjih klubov, s katerimi sodeluje nosilec kakovostnega hokeja v Pomurju ABC Pomurka iz Murske Sobote.
Pomurski hokejisti so zadovoljni z doseženimi rezultati dela, saj uspevajo razširjati to športno zvrst med mlade. Tako v Pomurju delujejo štiri Članska moštva: ABC Pomurka Murska Sobota, Lipovci, Radgona in Puconci, s pionirskim naraščajem pa se ukvarjajo še šolska športna društva na soboški prvi in bakovski šoli. Naslov republiškega prvaka je osvojila ekipa ABC Pomurke in tudi vodi v A ligi po jesenskem delu tekmovanja. V B ligi, ki jo sestavljajo mlajši igralci, pa vodijo Puconci. Pomurski hokejisti na travi so se že pred časom odločili, da bodo tekmovali le na republiški ravni, saj je
za tekmovanje, saj je bilo potrebno vse igralce preskusiti in jim dati možnost igranja v novem okolju. Tako je bilo tudi težko pravočasno sestaviti enajsterico in jo uigrati. Med tekmovanjem pa so imeli nogometaši Mure tudi nekaj smole in tako po nepotrebnem izgubili dragocene točke. Kot zgled naj navedemo nesrečen poraz s Slovanom v Murski Soboti, neodločen izid v srečanju z velenjskim Rudarjem, kjer so si sami dali
dva gola, in pa neodločen izid s Pohorjem v Rušah, kjer so Sobočanom odvzeli točko sodniki. Na uvrstitev Mure v jesenskem delu tekmovanja pa so vplivali tudi rumeni in rdeči kartoni ter poškodbe igralcev. Ob pomanjkanju kakovostnih igralcev je bila pri Muri boljši del moštva obramba, ki je na tekmah tudi nosila največje breme. Premalo povezano in učinkovito pa je de-
tudi na raznih drugih tekmovanjih. Pri mlajših mladincih je bil soliden Gorazd Žilavec, ki je v teku na 300 m uvrščen na deveto mesto v Sloveniji. Kljub odsotnosti Bojana Šebjana in Antona Štermana, ki sta v vojski, je bil pri moških opazen soliden napredek v primerjavi s prejšnjim letom.
Nekoliko manj kot prejšnje le to pa so dosegle pomurske atletinje, na kar je vsekakor vplivala poškodba Manuele Pergar, ki je bila nekaj časa odsotna z atletske steze. Najuspešnejša pomurska atletinja v letošnji sezoni je bila Marija Števanec, čeprav ni dosegla načrtovanih rezultatov.
Na republiškem prvenstvu članic je zasedla Števanečeva v teku na 800 metrov (2:14,98) drugo mesto, v teku na 400 m pa tretje. Ima pa še tudi nekaj solidnih uvrstitev na drugih tekmovanjih. Pri pionirkah sta se najbolje uveljavili Sandra Sep in Mateja Str-bad. Sepova je na državnem pionirskem prvenstvu v skoku v daljino zasedla peto mesto
tak način najcenejši in racionalnejši, omogoča pa tudi vključitev preostalih moštev, za katere se sicer manj skrbi. Prav iz tako zastavljenega načina tekmovanja so zrasli novi kadri, predvsem pionirji in mladinci, kar je tudi jamstvo za nadaljnji razvoj in uveljavitev te športne panoge v naši pokrajini. Poleg republiškega prvenstva pa je bilo tudi nekaj drugih aktivnosti, predvsem turnirjev. Tako so bili hokejisti ABC Pomurke na prvem turnirju Alpe-Jadran v Mariboru, na reviji hokeja na travi ob 40-letnici te športne panoge v Sloveniji, ki je bila v Ljubljani, in na prvem mednarodnem turnirju za pokal radgonskega sejma. Republiško in pomursko pionirsko prvenstvo je osvojilo moštvo Puconec pred Radgono, ki se čedalje bolj uveljavlja. Mladinska ekipa ABC Pomurke je bila na drugem medrepubliškem turnirju takoj za prvaki države, zagrebško Con-cordio. Letošnji rezultati kažejo, da imamo v Pomurju dober članski kader in moštvo, ki je s svoji-
lovala sredina ob neučinkovitem napadu. Z novimi pridobitvami pri Muri namreč niso uspeli nadomestiti kakovosti in izkušenosti prejšnjih igralcev Jančarja, Gaborja, Mertuka, Cenerja in še nekaterih. Vseeno pa so si mladi in obetavni igralci v jesenskem delu tekmovanja pridobili nekaj potrebnih izkušenj za nadaljevanje tekmovanja. Najboljša strelca v jesenskem delu tekmovanja sta bila Ivo Cifer in Črnko, ki sta dosegla po tri gole. Dvakrat je zadel nasprotnikovo mrežo Lopert, po enkrat pa Gaševič, Čontala in Baranja. Čeprav je moštvo Mure po prvem delu tekmovanja v sredini lestvice, pa je razlika v točkah med predzadnjim moštvom in Muro minimalna. Lahko pa se tudi zgodi, da bodo iz medrepubliške nogometne lige izpadli vsi trije slovenski predstavniki, kar bi pomenilo, da morajo slovensko ligo zapustiti štiri moštva. Zato si po besedah predsednika kluba Tugomirja Frajmana pri Muri prizadevajo, da bi v zimskem odmoru v svoje vrste pritegnili vsaj enega napadalca in enega sredinskega igralca. Hkrati pa je potožil, da pomurski klubi ne kažejo razumevanja in nočejo dati izpisnice svojim igralcem, ki bi bili pripravljeni igrati za Muro. Okrepitve pa so nujne tudi zato, ker odhajata v vojsko Baranja in Šarkezi. Razveseljiva pa je ugotovitev, da imajo pri Muri dobro mladinsko moštvo, ki letos prvič tekmuje v enotni slovenski ligi in je po prvem delu tekmovanja prav pri vrhu lestvice. Kljub igralskim težavam, v klubu nekaterih prejšnjih igralcev niso uspeli zadržati, pa pri Muri računajo, da se bodo dobro pripravili za spomladanski del tekmovanja in kljub neugodnemu žrebu — prvi dve tekmi igrajo v gosteh — izboljšali uvrstitev iz prvega dela tekmovanja. Feri Maučec
odhajata
(509 cm) in četrto mesto pri mladinkah z novim pomurskim rekordom (516 cm). Strbadova pa je na istem tekmovanju v skoku v daljavo dosegla rezultat 453 cm. Poleg omenjenih atletov in atletinj pa so se uveljavili še nekate--ri. Z doseženimi rezultati pomurskih atletov in atletinj smo kljub težavam, s katerimi se srečujejo, lahko več kot zadovoljni. Pomurski atleti in atletinje delajo namreč v težkih razmerah, saj jim primanjkuje primernih objektov, denarja in strokovnega kadra. Zaradi pomanjkanja denarja pa si tudi ne morejo privoščiti skupnih priprav, ki bi morale biti vsaj dvakrat letno, tako kot to delajo v drugih atletskih klubih. Zato ni čudno, da sta se Marija Števanec in Geza Grabar odločila za odhod iz atletskega kluba Pomurje, saj si želita boljših razmer za delo. Števanečeva odhaja k ljubljanski Olimpiji, Grabar pa k atletskemu klubu na Ptuju. Njuna odsotnost se bo v novi sezoni v pomurski atletiki zelo poznala.
Feri Maučec
rezultati dela
mi številnimi nastopi (ABC Pomurka) pokazalo, da se lahko uspešno kosa z najboljšimi. To je pokazala tudi mednarodna tekma s študenti iz Indije v Murski Soboti. Veliko več dela pa bo potrebno vložiti v novi, prihajajoči kader, zlasti za izboljšanje tehnike, ki jim je še primanjkuje. To pa bo možno le na dobro pripravljenih igriščih, ki pa jih hokejistom primanjkuje. Največja želja pomurskih hokejistov je, da bi v Lipovcih uredili primeren objekt za razvoj kakovostnega hokeja. Pomurski hokejisti so tudi sodelovali na treh dvoranskih turnirjih, od katerih je na republiškem prvenstvu zmagalo moštvo Lipovec, ABC Pomuika pa je bila tretja. Na turnirju v Mariboru je bila ABC Pomurka tretja, na prvem mednarodnem turnirju v Murski Soboti pa prva. Tako so pomurski igralci hokeja na travi s svojim prizadevnim delom uspeli uresničiti zastavljene naloge.
L. Zelko
--Rokomet----------------
Turnir v Bakovcih
Rokometni klub Pomurka Bakovci organizira v okviru praznovanja 15-le-tnice kluba in praznika republike rokometni turnir. Sodelovale bodo štiri ekipe: Varteks, Zrinski, Krog in Bakovci. Turnir bo v sredo, 29. novembra 1989, ob 10. uri v športni dvorani Osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti. To bo za ljubitelje rokometa zadnja letošnja priložnost.
— Mali nogomet ----------
Predanovci, lnex, Gradišče in Šalamenci prvi
Sklenjen je bil jesenski del tekmovanja v vseh štirih občinskih ligah malega nogometa Murska Sobota. Najuspešnejši so bili nogometaši Gradišča, ki so v svoji skupini zasedli prvo mesto brez izgubljene točke.
--ODBOJKA ----------------------------
DRUGA ZMAGA LJUTOMERČANOV
V sedmem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Križevcih premagal Granit iz Slovenske Bistrice s 3:1 in zabeležil drugo zmago. Ljutomerčani so tokrat zaigrali bolj zbrano kot na prejšnjih tekmah, zlasti pa v končnicah, ter tako zasluženo premagali izkušnejše goste. Čeprav je za zmago zaslužna celotna ekipa, velja posebej pohvaliti Škrobarja in Štrakla. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer v Mežici.
POMURJE JESENSKI PRVAK BREZ PORAZA
V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v drugi republiški moški odbojkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti brez težav premagalo Fužinarja II iz Raven na Koroškem s 3:0. Radenci so premagali Vuzenico prav tako s 3:0. Veržej je bil prost. Odbojkarji Pomurja so tako brez poraza postali jesenski prvak, z 12 točkami. Veržej ima 8, Radenci pa 4 točke.
V sedmem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski ligi je Granit v Slovenski Bistrici premagal Pomurje s 3:2, Partizan Prevalje pa v Murski Soboti Mladost s 3:0. V naslednjem kolu igra Pomurje v Murski Soboti s Cometom, Mladost pa gostuje v Braslovčah.
A liga						
Predanovci	11	6	4	1	39:17	16
Borejci	11	7	2	2	28:20	16
Černelavci	11	6	3	2	31:17	15
Bakovci	11	6	2	3	30:20	14
Beltinci	11	5	4	2	25:19	14
Panonska	11	5	2	4	27:22	12
Nemčavci	11	4	1	6	26:21	9
Kupšinci	11	3	3	5	15:17	9
Lendavska	11	4	1	6	21:27	9
Moščanci	11	2	4	5	18:22	8
K. mladih	11	2	1	8	22:43	5
NK 13	11	2	1	8	14:42	5
B liga						
lnex	11	9	2	0	53:11	20
Otovci	11	8	1	2	44:27	17
Prosečka vas	11	7	0	4	39:31	14
Pušča	11	5	1	5	28:21	11
Slovan ( — 1)	11	5	2	4	28:25	11
Dokležovje	11	5	0	6	26:32	10
Lipovci	11	4	1	6	21:27	9
Park	11	4	1	6	24:40	9
Kerenčičeva	11	4	0	7	22:32	8
Sebeborci	11	4	0	7	30:50	8
Krajna(— 2)	11	3	3	5	22:20	7
Padalec	11	2	1	8	29:49	5
C liga						
Gradišče	11	1	0	0	50:12	22
Kanal	11	7	1	3	43:19	15
Mlajtinci (-1)	11	6	2	3	28:19	13
Radovci	11	5	3	3	27:22	13
Noršinci	11	4	3	4	23:20	11
Izvir (-2)	11	5	3	3	24:23	11
Mačkovci	11	4	2	5	25:33	10
Pečarovci (—1)	11	3	3	5	17:20	8
Zenkovci	11	2	4	5	23:35	8
Mladinec	11	2	3	6	22:32	7
Tišina	11	2	3	6	18:32	7
Veščica	11	1	1	9	5:31	3
D liga						
Šalamenci	11 9	0		2	50:11	18
Polana	11 8	1		2	37:16	17
Ivanci	11 7	2		2	50:23	16
Puževci	11 7	2		2	32:19	16
Krašči ( — 1)	11 6	1		4	27:31	12
Pertoča	11 4	3		4	16:17	11
Dobel ( —2)	11 5	2		4	31:21	10
Slaveči	11 4	2		5	17:20	10
VK 79	11 3	1		7	22:34	7
Satahovci	11 3	0		8	20:40	6
Črnci (— 2)	11 2	1		8	5:37	3
Strukovci (- 2)	11-0 —PNL — mladinci —				0	7:45	-1
Beltinka jesenski prvak
Jesenski aei tekmovanja so sklenili tudi v pomurski mladinski nogometni ligi, kjer sodeluje 13 moštev. Naslov jesenskega prvaka so osvojili mladi nogometaši Beltinke iz Beltinec, ki jih vadi Jože Rous, s prednostjo štirih točk. Tako imajo tudi lepe možnosti, da postanejo končni zmagovalec.
Jesenski del				
Beltinka	12	10 0 2	59:30	20
Veržej	12	7 2 3	40:27	16
Turnišče	12	6 4 2	34:22	16
Tišina	12	7 1 4	30:19	15
Kobilje	12	6 2 4	40:27	14
Lipa	12	6 2 4	30:27	14
Črenšovci	12	6 1 5	22:26	13
Polana	12	4 3 5	15:22	11
Cankova	12	5 1 6	34:48	11
Renkovci	12	4 0 8	21:39	8
Dobrovnik	12	3 1 8	22:33	7
Ižakovci	12	2 2 8	19:31	6
Bakovci	12	2 1 9	12:27	5
— Planinstvo --------------
Šola za planinske vodnike
Meddruštveni odbor planinskih društev Pomurja je na zadnji seji ocenjeval delo v minuli sezoni in ugotovil, da je bilo to zadovoljivo. Sprejeli so tudi program dela za zimsko sezono. Med drugim bodo organizirali šolo za planinske vodnike in s tem izboljšali manjkajoči kader v pomurskih planinskih društvih. Prijave bodo zbirali do 15. decembra.
---ROKOMET----------------------------------------
PORAZ BAKOVČANOV V AJDOVŠČINI
V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v prvi republiški moški rokometni ligi je Aj’dovščina premagala Pomurko Bakovce s 25:30. Bakovčani so se večji del tekme dobro upirali domačinom, žal pa jim je v finišu zopet zmanjkalo moči, da bi dosegli več. Strelci za Pomurko Bakovce: Kozel 8, Petek 4, Horvat 3, Meolic 2 ter Katona, Buzeti in Lovenjak po enega.
----KOŠARKA---------------------------------------
PORAZA RADGONE IN POMURJA
V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški moški košarkarski ligi je Ptuj v Murski Soboti premagal Pomurje z 92:78. Bistrica pa je odpravila Radgono s 112:92. Najboljši strelci pri Radgoni: Čavič 36, Grgič 25, Štihec 14, Mauko 8, Škof 6. V naslednjem kolu igra Radgona z Rušami, Pomurje pa z Miklavžem.
— NAMIZNI TENIS-----------------------------------
Benkovič prijetno presenetil
V Gornji Radgoni je bilo regijsko prvenstvo članov v namiznem tenisu, ki je štelo tudi kot kvalifikacija za republiško prvenstvo. Sodelovalo je 40 igralcev iz severovzhodne Slovenije. Za največje presenečenje je poskrbel Benkovič (Sobota), ki je zmagal, razočaral pa Benko (Sobota), ki se ni uvrstil med osem najboljših.
Pri posameznikih je zmagal Benkovič (Sobota) pred Hribarjem in Bračkom (oba Strojna, Maribor) ter Rihtaričem (GR). Od 5. do 8. mesta pa so se uvrstili: Unger in Čri (oba Sobota) ter Kuntner in Plohl (oba Strojna). Med šestnajsterico so se uvrstili: Benko in Kus (oba Sobota) in Fridrih (GR).
V tekmovanju dvojic sta zmagala Sobočana Unger—-Benko pred Mariborčanoma Plohl —Hribar. Od 3. do 4. mesto pa so zasedli: Benkovič—Kus in Rihtarič—Ori. Regijski kapetan Pšajt iz Ptuja je določil igralce, ki bodo sodelovali na republiškem prvenstvu. Med njimi so tudi Unger, Benkovič, Rihtarič, Ori in Benko. Rezerva pa je Kus.
M. U.
—STRELSTVO ---------------------------------------
Dvojna zmaga Murske Sobote
V Turnišču je bilo v počastitev dneva republike in pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Lendava regijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovale so ekipe občinskih strelskih zvez Lendave, Murske Sobote, Ljutomera in Ormoža. Pri moških je zmagala ekipa Murske Sobote s 546 krogi pred Ljutomerom 534, Lendavo 529 in Ormožem 509 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši Branko Bukovec s 186 krogi pred Dragom Pertocijem (oba Murska Sobota) 186 in Avgustom Maučecem (Lendava) 179 krogov.
V tekmovanju žensk je zmagala Murska Sobota s 509 krogi pred Ljutomerom 507, Lendava 444 in Ormožem 350 krogov. Pri posameznicah pa je zmagala Petra Peischl (Ljutomer) s 176 krogi pred Dragico Vugrinčič (Murska Sobota), s 173 krogi.	A Sep
— Veržej -----------------------------------—-----
GRADIJO TENIŠKA IGRIŠČA
Člani teniške sekcije pri Odbojkarskem klubu Veržej že nekaj časa gradijo tri nova teniška igrišča v Veržeju. Zemljišče za igrišča jim je odstopil Vzgojno-izobraževalni zavod Veržej in s tem pokazal veliko razumevanje. Z deli so začeli septembra lani in za njimi so geodetske razmere, zakoličbe, večina zemeljskih del, potrebni izkopi, postavitev vodovodne inštalacije za namakalni sistem ter električnih kablov in temeljev za razsvetljavo igrišč. Posadili so tudi drevje okrog igrišč in nasuli grobi gramoz. Pri tem so jim pomagale nekatere delovne organizacije: VGP Mura iz Murske Sobote, Kongrad in Elektromontaža iz Ljutomera, nekateri obrtniki: Mirko Hanžekovič iz Veržeja, Janko Makoter s Cvena, Alojz Hanžekovič iz Ključarovec in Feri Maučec iz Lipovec. Pomemben delež so prispevali člani kluba s prostovoljnim delom. Ob pomoči pokroviteljev imajo že tudi kupljene nekaj opreme in materiala, ki ga bodo potrebovali v sklepni fazi gradnje. Igrišča bi radi dokončali do konca prihodnjega leta, seveda če bodo uspeli zagotoviti najnujnejša potrebna sredstva. Volje za delo jim namreč ne manjka, pa tudi zanimanje za igranje tenisa v Veržeju in okolici je veliko.	F. M.
—galj _—— ..— ..........................-
KLUBSKO PRVENSTVO RADENSKE POMURJA
Šahovski klub Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira klubsko prvenstvo za člane in mladince. Sodeluje 12 članov in 9 mladincev oziroma mladink. Nekaj pomembnejših izidov: A. Kos:Kovač 1:0, I. Kos:Režonja 1:0, D. Hari:Gabor 1:0, Logar:B. Hari 1:G, Radosavljevič :Kegl 1:0. Po odigranem četrtem kolu vodi Igor Kos s 3,5 točke pred Kovačem, 3, Logarjem, 2,5 (partija manj), Režonjo, 2,5, Alojzom Kosom in Danilom Harijem (partija manj), po 2 točki. Mladinci — izidi: Časar:P. Kelemen 1:0, Sraka:A. Kelemen remi, Ka-vaš:P. Kelemen remi, A. Kelemen:M. Marič 1:0, Casar:K. Marič remi, M. Ma-' rič:Kavaš 1:0. Po četrtem kolu vodi Alen Kelemen s 3,5 točke pred Petrom Ke-lemenom, 2,5, in Mirico Marič (partija manj), 2 točki.
Šahovsko društvo Radenska Pomurje je pripravilo mladinski hitropotezni turnir za oktober in november. Na oktobrskem turnirju je med 16 šahisti in ša-histkami zmagal Alen Kelemen pred Mirico in Katarino Marič. Na novembrskem turnirju pa je med 23 tekmovalci in tekmovalkami zmagal Peter Kelemen pred Tomažem Buzetijem in Alenom Kelemenom.
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 19
samozaščita, varnost, obramba
SGP POMURJE, p. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 10, po sklepu delavskega sveta
ZRVS v prilagajanju novim zahtevam
razpisuje
prosta dela in naloge za 4-letno mandatno dobo
direktorja DO
V zadnjem času tudi rezervni vojaški starešine veliko razpravljajo o tem, kakšna naj bo njihova organizacija v prihodnje, zlasti pa o njenem prilagajanju novim zahtevam na družbenem prizorišču. Predsednik Medobčinskega sveta ZRVS za Pomurje Ivo Lasič iz Ljutomera meni, da bi si njihova organizacija morala utrditi mesto in vlogo v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja ter popestriti vsebino svojega dela, da bi postala učinkovita in se prilagodila tokovom časa. Odpraviti bi morala predvsem forumsko delo in težišče delovanja usmeriti v osnovne organizacije. Ohraniti bi morala enotnost Zveze re-
zervnih vojaških starešin Jugoslavije, ob tem pa upoštevati različnost v razmerah in stopnji razvoja. Temu primerno bi tudi morali zastaviti statusna vprašanja gojencev šole rezervnih vojaških starešin in vrednotenje dela na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sicer pa prevladuje mnenje, da bi morala biti tudi v prihodnje osnovna naloga ZRVS usposabljanje članstva za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi izobraževanje mladih in prebivalstva na obrambnem in samozaščitnem področju. Vsem tem zahtevam bo potrebno prilagajati progra-
me dela, usposabljanje, pa prilagajati zahtevam članstva in ga posodabljati. Nekateri rezervni vojaški starešine iz Murske Sobote se zavzemajo, da bi morali šest krajevnih organizacij združiti v eno mestno organizacijo in tako doseči večjo učinkovitost. Nekatere mestne osnovne organizacije so namreč premalo aktivne. Prav tako je bilo slišati, da bi se ZRVS morala v prihodnje aktivneje vključevati tudi v prizadevanja za ohranitev zdravega človekovega okolja. Večina članov ZRVS pa se zavzema za takšno organizacijo ZRVS, ki bo v prihodnje učinkovitejša na strokovnem področju, kar je njena prva naloga. To pa naj bi dose-
gli pri razporejanju članstva v dejavnosti svoje stroke in v tej smeri tudi izvajali usposabljanje. Kot zgled vzemimo zdravstvenega delavca. Usposabljanje le-tega bi moralo biti predvsem usmerjeno v stroko sanitete, seveda ob izrednih razmerah. V prihodnje pa bi morali tudi ohraniti nekatera tradicionalna srečanja rezervnih vojaških starešin, ki krepijo prijateljstvo in sodelovanje, kar je v sedanjih razmerah zelo potrebno.
O vseh teh vprašanjih bodo morali rezervni vojaški starešine spregovoriti na bližajočih se letnih shodih ter zavzeti stališča.
Poleg splošnih in z zakonom določen '"’ pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
— visoka ali višja izobrazba gradbene, pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
F. Maučec
VARNOST PROMETA V ZIMSKEM ČASU
Zimska oprema po zdravi pameti
Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red, red je tu potreben bolj kot na marsikaterem drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največje bogatstvo vsake družbene skupnosti. Popolno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil, kot tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. To je le nekaj misli iz Kodeksa etike udeležencev v prometu, ki ga je izdal svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije.
Pred nami je zimsko obdobje, ki je, kot pravijo strokovnjaki, eno najtežjih za Vožnjo z motornimi vozili. Megla, led in sneg so za marsikaterega voznika, zlasti še za začetnike, nepremagljiva ovira, saj vožnja v takih razmerah zahteva obilo znanja, dosledno upoštevanje cestnoprometnih predpisov in seveda takšno opremo, ki bo v zimskem času omogočila varno vožnjo. V današnjem prispevku bo zato govora o zimski opremi avtomobilov, dodali pa bomo tudi nekaj nasvetov za zimsko vožnjo in pogledali, kako so naši trgovci pripravljeni na vožnjo v zimskih razmerah, oziroma, kaj nam od zimske opreme ponujajo.
Kaj sodi v zimsko opremo avtomobila?
Štiriindevetdeseti člen »Pravilnika o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil ter osnovnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema na vozilih v cestnem prometu,« govori o zimski opremi. Takole pravi: »Zimska oprema motornih vozil in priklopnih vozil po tem pravilniku so pnevmatike za zimsko rabo (M + S) na pogonskih kolesih oziroma radialne pnevmatike na vseh kolesih ali pnevmatike s poletnim profilom, če ima vozilo v priboru verige za pogonska kolesa. Zimska oprema avtobusov in tovornjakov je tudi lopata. Žlebovi tekalne plasti na radialnih ali poletnih pnevmatikah morajo biti po obsegu in širini globoki najmanj 4 mm. Na vozila ni dovoljeno namestiti pnevmatik z žeblji.«
Tako pravi pravilnik, prav pa je, če se zimske opreme svojega vozila lotite po zdravi pameti. Zimski gumi samo na pogonskih kolesih naj bosta zasilna rešitev, sij tudi za zimsko vožnjo velja, da je veliko varnejša, če so gume na vseh štirih kolesih enake. Če pa sodite med tiste voznike, ki v zimskem času ne vozite dolgo in daleč, boste tudi z radialnimi gumami dovolj varno prevozili zimo. Seveda s pravšnjimi verigami v prtljažniku, da bodo pri roki tam, kjer bo prometni znak zahteval uporabo verig. Seveda pa je za zimsko vožnjo na voljo tudi več drugih pomagal, ki jih zakon ne zahteva, a je prav, če so vam pri roki. Med taka sodijo rokavice zoper mraz in umazanijo, manjša lopata zoper preglobok sneg, strgalnik zoper zmrzal na šipah in priročni grelnik ali raz-
pršilec zoper zamrznjeno kij čav-nico. V tujini so na voljo tudi manjši avtomobilski kaloriferji, da vam bo med vožno topleje. Seveda pa vam bo vsa omenjena oprema v korist le, če boste vozili kar se da previdno. Za varno vožnjo v zimskem času so nadvse pomembne tudi luči, zato si jih dajte pregledati pri mehanikih, če pa ste pri denarju, si lahko dokupite še posebej luči za vožnjo v megli.
V vseh
štirih občinskih centrih
vam trgovci lahko zagotovijo pravšnjo zimsko opremo za vaš avtomobil. Izberite si opremo, za katero menite, da bo najbolj varna. Foto N. Juhnov
Trgovci nam ponujajo skoraj vse
Bežen pregled naših trgovin, kjer prodajajo avtomobilske dele in drugo avtomobilsko opremo, kaže, da so letos dokaj dobro založene. Na voljo so zimske in letne ter pasaste gume, tudi verige vam ponudijo, drugo, kar pa je neobvezno, boste lahko kupili le, če imate dovolj denarja. Da ne pozabimo, dobro je, da imate v prtljažniku tudi vlečno vrv, kdo ve, kdaj vam bo odpovedal motor. Ni torej bojazni, da bi ostali letos brez zimske opreme, le glo-
boko boste morali seči v žep, še zlasti, če boste kupili štiri gume.
Ob koncu še nekaj koristnih nasvetov za vožnjo v zimskih razmerah. Bencinski rezervoar naj bo vedno dovolj poln, da vas ne
bo presenetila kakšna večja nevšečnost. Previden voznik bo, če se poda na daljšo pot, vzel s seboj tudi odejo.
Pa varno in srečno vožnjo vam
želimo.
Jani D.
PROMETNA VARNOST
Višje kazni za nedisciplinirane voznike
Prometna varnost se kljub akciji za zmanjšanje prometnih nezgod za deset odstotkov ne izboljšuje, temveč se v zadnjih dveh mesecih celo povečujejo prometne nezgode s hudimi posledicami. Nič ne zaleže tudi kaznovalna politika, saj je inflacija povsem izničila njen pomen. Ker sedanji preventivni in represivni ukrepi niso dali rezultatov, je Zvezni sekretariat za promet in zveze pripravil osnutek novega zakona o temeljih
meseca, poleg tega pa še plačati denarno kazen. Denarna kazen od 150.000 do 200.000 dinarjev je predvidena tudi za pešce, ki bodo prečkali cesto pri rdeči luči ali na nedovoljenem delu ceste in s tem ovirali udeležence v prometu.
Razpis raziskovalnih nalog za leto 1990
ORS Murska Sobota razpisuje natečaj za sofinanciranje raziskovalnih nalog v letu 1990, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine.
Prednost bo dana nalogam za:
— preustroj delovnih organizacij na podjetniških osnovah, — razvoj novih izdelkov in uvajanje novih tehnologij, — izkoriščanje naravnih danosti, — uporabo alternativnih virov energije,
— raziskave s področja varstva in sanacije okolja.
ORS bo v letu 1990 sofinancirala udeležbo strokovnjakov na pomembnejših znanstvenih srečanjih doma in na tujem ter nakup primerne strokovne literature.
Prav tako bo ORS v letu 1990 sofinancirala krožkarsko in raziskovalno dejavnost na področju naravoslovja in tehnike v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ter dejavnost Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota.
1.	Prijava raziskovalne naloge mora vsebovati:
— naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo,
— naslov raziskovalne naloge,
— naziv nosilca, izvajalcev in sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzenta,
— izhodišče, cilje in namen naloge,
— uporabnost rezultatov,
— predviden začetek in konec naloge ter
— finančni predračun (s sofinancerji):
2.	Predlog za udeležbo na strokovnih prireditvah naj vsebuje: — ime, priimek in strokovno izobrazbo kandidata, — naslov, kraj in čas strokovne prireditve, — namen udeležbe in prikaz okvirnih stroškov.
3.	Predlog za nakup strokovne literature naj vsebuje: naslov, založbo in leto izdaje.
Prijave pošljite Občinski raziskovalni skupnosti Murska Sobota, Titova 24, do 20. 12. 1989.
varnosti cestnega prometa, predvideva precej višje kazni nedisciplinirane voznike. Če skupščina Jugoslavije sprejela dokument, bo moral voznik,
ki za bo ta ki
prekorači dovoljeno hitrost za deset kilometrov, na kraju samem plačati kazen 150.000 dinarjev v naselju in 100.000 dinarjev zunaj naselja. Če pa bo voznik prekoračil dovoljeno hitrost do 30 kilometrov, bo moral odšteti od 200.000 do 230.000 dinarjev. V primeru, da bo vozil za več kot 30 kilometrov prehitro, pa so predvidene kazni s prepovedjo vožnje od treh do dvanajst mesecev in denarno kaznijo med štiristo tisoč in dvema milijonoma dinarjev. Osnutek novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa tudi predvideva, da bodo morali vozniki, če jih odkrijejo, da so drugič v dveh letih vozili vinjeni, brez vozniškega dovoljenja, pod vplivom mamil ali zdravil, v zapor od 15 dni do dva
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
STRELJAL NA LISICO, ZADEL ČLOVEKA
Podlegla poškodbam
22. novembra se je zgodila prometna nezgoda na Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Serman iz Veržeja se je peljal po Cankarjevi ulici proti Rakičanu. Ko je pripeljal do hiše št. 47, je zunaj prehoda za pešce z njegove leve prečkala cesto Julijana Vratarič iz M. Sobote. Voznik je trčil vanjo, in jo zbil po cestišču. Zaradi poškodb je Vrataričeva med prevozom v bolnico umrla.
 Sneg je že povzročil težave v prometu
23. novembra se je zgodila prometna nezgoda pri Stanjev-cih. Voznica osebnega avtomobila Silvija Horvat iz Maribora se Ije peljala iz Mačkovec proti Hodošu. Pri Stanjevcih jo je na slabem cestišču (prvi sneg) zaradi neprimerne hitrosti po klancu navzdol zaneslo po strmini na njivo. Avtomobil se je večkrat prevrnil, v njem- pa se je hudo poškodovala sopotnica Frančiška Horvat iz Otovec, voznica pa je bila lažje poškodovana.
I Nepreviden lovec
17. novembra ob 17.20 je lovec Jože Lazbaher s Stave-šinskega Vrha ob robu gozda pri naselju Ptujska Cesta čakal li-Isico. Ob navedeni uri je šel peš po cesti proti domu Vlado Rožman z Orehovskega Vrha. Misleč, da gre lisica, je Lazbaher ustrelil in s 17 šibrami zadel Rožmana. V bolnišnici v Rakičanu so mu šibre pobrali iz telesa in ugotovili, da gre za lažjo po-_ škodbo.
J. D.
MPiofveen
Ertl
(Bauknodit
TELEFUNKEN
ERTL FELDBACH - AUSTRIA
TELEFUNKEN
Vrhunski videorekorder o 8 programov predprogramiranih z daljinskim upravljalcem za 1 leto o enoletno varovanje izpada elektrike o pokazatelj neposnetega traku o digitalno upravljanje mehanike o PAL/SECAM o VPS
SHARP
Videorecorder VC-A105 o infrardeči daljinski upravljalec cena brez prometnega davka
ATS SAMO
4.900



čena brez prometnega davka
SAMO 5.400
goreme -412 exklusiv
GOROWAT
Pralni stroj Gorenje 4,5 kg suhega perila programiranje z enim gumbom 12 programov 400 obratov / minuto cena brez pometnega davka
ATS SAMO
gorenje sušilni stroj - na odvod
zraka WT 413-zmogljivost 4,5 kg ATS ^f||| boden iz nerjaveče pločevine SAMO VbWVV
ertl feldbach
STRAN 20
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
Radijski in televizijski spored od 1. do 7. decembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK________________________SREDA_______ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO	| RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA M URŠKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranjo oddajo z murskega vala veselo in sproščeno v konec tedna. Poslušajte, kako toplo ali mrzlo vam bo to jutro, katere ceste so zaprte in katere prevozne). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba). 18.00 21-232.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo pri telefonu 21-232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
10.10 Mozaik: Tednik, Kakovost med zmožnostmi in hotenjem. 11.20 Domovina, nemška nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik, ponovitev. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Po stopinjah, angl, dokum. serija. 21.00 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Pogledi. 23.25 Flashdance, ameriški film.
Program LJ 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Videomeh. 19.30 Tv dnev-
8.10 Otroška matineja. 11.15 Televizija: Vzpon in padec dokumentarca, angl, dokum. serija. 12.05 Izbor I tedenske programske tvoril nosti: Mednarodna obzorja. 13.40 Videogodba. 14.25 The Flight of Dragons, ameriški film. 1535 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 1630 Spored za otroke in mlade. 17.00 DP v košarki — CZ:Bosna. 18.30 Na pragu 21. stoletja, avstral. dokum. serija. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.20 Anastazija, ameriška nadaljevanka. 23.10 Chiller, ameriški film.
10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (de-, žurstvo pri telefonu 21-232 od 9.00 do 13.00).
5.30 Prebujajte se z nami! (Če to noč niste mogli zaspati ob tečnih mislih, da bo zjutraj znova treba v šolo ali službo, naj vam jutranji program skuša vliti nekaj več samozavesti. Stopite vedrejši v novi dan z nami!) 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Sotoč-je-
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
5.30 Prebujajte se z nami! (Jutranja oddaja Radia Murska Sobota za vaše boljše razpoloženje, ki vam bo dalo elana na vašem delovnem mestu ali na potovanju. Sodelujte z nami, naš telefon je 21-232). 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni deL pogovor v živo, reklame, 'glasba). 18.00 Rezerviran čas. 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
530 Prebujajte se z nami I (Jutranjiki z domačega radia vam voščimo dobro jutro in se vam opravičujemo, če napoved čase ne bo vedno či slo točna. Približno pa bomo gotovo zadeli!). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni deL gospodarske teme, reklame, glasba). 18.W Poslušamo vas (pripombe po telefonu 21-232). 1830 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
530 Prebujajte se z nami! (četrtkova jutra so kot ustvarjena za informacije o pomurskih novorojenčkih, tečaju dinarja, za kmetijski nasvet, pa še vse tisto, kar dela življenje prijetnejše). 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Njlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše že-Ije s čestitkami in pozdravi.
Program LJ 2:
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
nik. 20.00 Žarišče. 20.30 Iz koncertnih dvoran: Kvartet Bartok. 22.00 Skupščinska kronika. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Jugoslavija, dober dan. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Filmske uspešnice: Harper, ameriški film. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi. 22.20 Športna sobota. 22.40 Slike časa, kulturni magazin.
9.25 Otroška matineja. 10.45 Anastazija, ponovitev ameriške nadaljevanke. 11.30 Ansambel Tonija Ver-derberja. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Veliko sedlo, češka nadaljevanka. 14.15 Prisluhnimo tišini. 14.55 Kolo sreče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik L 1630 Skrivalnice, kanadski film. 17.45 Kavarna. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 N. Rončevič: Kot list, drama. 21.30 Zdravo. 23.00 Poročila.
Program LJ 2:
10.00 Oddaja za JLA, Igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 1935 Da ne bi bolelo: Aids — ne umrite za nevednostjo, L del. 20.15 Piš svobode, zadnji del dokum. serije. 21.10 Čamel Trophy — Amazonka 89, dokum. oddaja. 21.45 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi.
10.10 Mozaik: Utrip, Zrcalo tedna, Mernik, Talent za umor — angl. film. 1630 Tv dnevnik 1. 1630 Mozaik, ponovitev. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 N. Pejič—D. An-dič: Krivica, drama. 21.25 Osmi dan. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Človek in glasba, 2. oddaja.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Boj za obstanek: Skok v temi, angl, poljudnoznanstvena oddaja. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 2030 Kakovost med zmožnostmi in hotenjem, izobraž. oddaja. 20.55 Triglavski ledenik, dokum. oddaja. 2135 Druga godba. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA

TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, ponovitve.
17.15
19.30
Mladinski spored.
Dramski
Prvi program
8.30 Tv v šoli, ponovitve.
17.15 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu. 21.00 Aleksander Mežek. 21.30 Dnevnik. 21.50 Kultura.
22.55 Noč in dan.
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve.
14.30 Mladinski spored.
19.30 Dnevnik. 20.00 Pozitivna ničla. 21.15 Formula (film). 22.45 Dnevnik. 23.05 Noč in dan.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.05 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Klic zadostuje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X,Y — nerešeno, 21.20 Dinastija, 22.15 Filmske novitete, 22.45 Max Headroom, 23.40 Akti X,Y — nerešeno, 23.45 Do zadnjega diha (film).
[TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, Mladinski spored, Pan-optikum, 18.30
14.25
18.00 Nogo-
met, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carella, 21.50 Francoska zveza (film), 23.40 Otoški demon (f).
TV MADŽARSKA
|TV MADŽARSKA
9.10 Mihail Lomonosov, sovjetski film.'9.35 Čez eno uro sem nazaj, madžarska č/b serija, pon. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40
Filmska reportaža.
18.00
Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 2.1.20 Pesmi o mesecih. 21.40 Zaleteli v demokracijo, dokumentarni film. 23.15 TV dnevnik.
835 Enovitost živega sveta. 9.10 Klovn. 9.40 Dragulj v kroni, pon. 10.30 Naš ekran, v nemščini. 11.00 Sosedje, pon. 11.30 Praznik Laosa. 1135 Športna sobota. 12.00 Kdo ve kaj drugega? 13.00 Streljaštvo. 13.30 Spomini. i4.30 Telešport. 15.30 Golf. 1535 Vigado show. 16.30 Plavanje. 18.00 Telešport. 18.30 Kros v dvorani. 20.00 Vigado show. 21.10 Film. 22.25 Sabljanje. 23.50 TV dnevnik.
Prvi program
9.30 Mladinski program.
11	.00 Kmetijska oddaja.
12	.00 Izobraževalni spored.
13.00 Potepuški pes. 13.50 Nedeljsko popoldne. 16.30 Potopis. 17.05 Film. 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik.
20.00 Balkan ekspres. 21.00 Avtomobili, ki so požrli Pariz (film). 22.30 Dnevnik. 22.50 Noč in dan.
Dnevnik. 20.00
program. 21.05
Resna glasba. 21.50 Dnevnik. 22.15 Noč in dan.
[TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, Mladinski spored,
13.50
19.30
Čas v sliki, 20.15 Nedeljska sreča (tv film), 21.45 Vrtnarica iz ljubezni (opera).
TV MADŽARSKA
9.05 Za otroke. 11.35 Vsevedno gospodinjstvo. 11.45 Cirkuški film. 15.10 Vohljač. 15.40 Igra Bar-kochba. 16.25 Zemlja na posodo, 9. del. 16.45 En dan Solženjicina. 17.50 Tele-video. 18.10 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.20 Dosmrtno, avstralska serija. 22.00 Telešport. 23.05 Video strani.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.15 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Klic zadostuje, 1930 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.10 Razkritja, 23.10 Ženska ženski.
Drugi program
I 15.00 Šport, 17.00 Evropske univerze, 1730 Lipova cesta, 18.00 Podnajemnik. 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Munchenčana v Hamburgu, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Evropa: albanski vtisi, 23.25 | Nočni studjp.___________
TV MADŽARSKA
10.10 Mozaik: Šolska tv.
11.00 Angleščina. 1530 Tuji jeziki, ponovitev. 1535 Žarišče. 1630 Tv dnevnik 1. 1630 Mozaik, ponovitev. 1735 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Lepotec z otoka, francoska nadaljevanka. 21.00 Aktualno. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.00 Zabavnoglasbena oddaja.
Program 13 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Mladinski pevski festival Celje 89. 1930 Tv dnevnik 2. 20.00 Žarišče. 2030 Žrebanje lota. 2035 Povečava in velika parada komedij, ameriški film (čb)
10.10 Mozaik: Camel Trophy — Amazonka 89, Osmi dan, Triglavski ledenik. 1535 Žarišče. 1630 Tv dnevnik 1 1630 Mozaik, ponovitev. 1830 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik Z 20.05 Film tedna: Iskreni izpovedi, ameriški fihn. 2135 Tv dnevnik 3. 22.10 Svet poroča.
Program 13 2:
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 1830 Regionalni programi — studio Maribor. 19.00 Kva-' Hitela življenja: Za kakšno kvaliteto živlienia nam w
10.00 Mozaik: Šolska tv. 1535 Žarišče. 1630 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik, ponovitev. 1830 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 1930 Tv dnevnik. 20.05 Domovina, nemška nadaljevanka. 21.10 Tednik. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Komedija na slovenskem odru — H. von Kleist: Razbiti vrč.
Program LJ 2:
17.00 Satlitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi — studio Ljubljana. 19.00 Pogled v preteklost, 1. del izo-braž. oddaje. 1930 Tv dnevnik 2. 20 00 Žarišče
TV ZAGREB
Prvi program
830 Tv v šoli, ponovitve.
17.15 Mladinski spored. 1930 Dnevnik. 20.00 film. 21.40 Dnevnik. 22.00 Kontaktni magazin. 2335 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.10 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Klic zadostuje, 1930 Čas v sliki, 20.15 V lovišču velikanov, 21.07 Hitra Ger-di, 22.10 Gospod (film), 23.40 Hammer.
Drugi program
17.00 Tv v šoli.
1730
Usmeritev, 18.00 Podnajemnik, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Kavarna Central.
ltv madžarska
9.10 Dpsmrtno, pon.
10.45 Ponovitve; Teden, Delta. 16.20 Video novice.
16.30 Poročila v romunščini. 16.45 Naštevanje mesecev. 17.20 Ema in dedek, 12. del. 1735 Četrt ure za gospodarstvo. 1735 Koledar 1989.' 19.00 Cim cim.
1930 TV dnevnik. 20.05 Policijska posla, TV film.
21.20 Panorama, svetovna politika. 22.10 Adrienne Jancso pripoveduje. 22.50' TV dnevnik.
9.10 Zgodovina simfonije. 10.40 Panorama, pon. 11.25 Telovadba za invalide. 1635 Poročila v nemšči ni. 16.40 Panonska kronika. 16.50 Naše ekran, v srbohrvaščini. 17.15 Burleske. 1730 Četrt ure za gospodarstvo. 17.45 Klovnovi čevlji. 1830 Bebi in drugi, 15.
del.
20.05
1930 TV dnevnik.
Dosmrtno, Z del.
21.00 Iz Novega Sada.
21.45
»Laszlo«,
22.45 TV dnevnik.
portret
Q ljubljanska banka
Sil	.	.
Pomurska banka Murska Sobota
zadnji del izotmaž. oddaje. 1930 Tv dnevnik. 29.00 Žarišče. 2030 Športna sreda.
33.30 Mali koncert: Sedem zgodnjih pesmi. 20.45 Oči kritike. 21.15 Mostovi.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
830 Tv v šoli, ponovitve.
17.15 Mladinski spored.
1930 Dnevnik. 20.OT Kino — oko. 2235 Dnevnik. 23.00 Noč in dan.
Prvi program
830 Tv v šoli, ponovitve.
17.15 Mladinski spored.
1930 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.05 Kvizko-teka. 22.20 Dnevnik. 22.45 i Noč in dan.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
' 9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.10 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Klic zadostuje. 1930 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenbuigov, 21.00 Z dušo in telesom (film), 2235 Evgen Oitjegin (opera).
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 1730 Dežela in ljudje, 18.00 Podnajemnik, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Bamaim (film), 22.00 Čas v sliki, 2235 Šport.
TV MADŽARSKA
9.10 Muzeji sveta. 9.55 Tretji kanat 10.40 Iz Novega Sada. 16.15 Video novice. 16.25 PbnofiSa v slova-ščim. 1635 Tele-video. 16.45 Severna širina 80 stopinj, potopis. 1735 Morje, Z det 18.10 Novi Reflek-
no, zabavni magazin. 20.50 Novi svet, zunanja politika. 2135 Igralec Gabor Koncz.
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve, 14.15 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Klic zadostuje, 1930 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni senik, 22.00 Videoteka, 23.00 Viva Pančo Villa (film).
Drugi program
16.15 Šport, 17.15 Sledi preteklosti, 18-00 Podnajemnik, 1830 Glasbene želje, I9.Q0 Štajerski utrip. 193G Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Spekter, 22.00 -Čas v
TV MADŽARSKA
9.10 Predvečer, L del sovj. filma. 10.20 Szia, mami! 10.50 Telovadba za invalide. 16.40 Panonska kronika. 1630 Poročila v srbohrvaščini. 17.00 Tretji kanat 17.45 TV program za 4 dni 17.55 Planet, na katerem moramo živeti. 19.15 Žrebanje lota. 1930 TV dnevnik. 20.05 Nova odprta knjiga, Jozsef Annus: Kanon. 21.00 Domače ogledalc. 2230 TV dnevnik.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA
razpisuje
ha podlagi sklepa odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava z dne 13/11-1989 in skladno s Pravilnikom o pogojih in merilih za prodajo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
— enosobnega stanovanja (dve sobi in klet brez kopalnice in stranišča) v L nadstropju stanovanjske hiše v Partizanski ulici 46 v Lendavi v izmeri 50,83 m2 na pare. štev. 4124 k. o. Lendava, Ocenjena vrednost kot izklicna cena navedenega stanovanja znaša 178.343.200,- din
— poslovnega prostora (dve pisarni in stranišče) v pritličju stanovanjske hiše v Partizanski ul. 12 v Lendavi, (vhod s Partizanske ulice) v izmeri 35,40 m2, na pare. štev. 4410 k. o. Lendava. Ocenjena vrednost kot izklicna cena navedenega prostora znaša 460.734.400,- din
Poslovni prostor je zaseden.
— Kletni prostor v poslovno stanovanjskem objektu na Partizanski ul. 33 v Lendavi (vhod iz Spodnje ulice) v izmeri 28,47 m2 na pare. štev. 4177 k. o. Lendava.
Izklicna cena navedenega prostora znaša 77391.400,— din Javna dražba bo v četrtek, dne 14. decembra 1989 ob 13. uri v Skupni strokovni službi SIS materialne proizvodnje (stan»vanjsk-skupnost) v Lendavi, Partizanska ul. 52.
Javna dražba bo ustna in se je lahko udeležijo interesenti osebno ali imajo zastopnika s pismenim pooblastilom.
Interesenti morajo eno uro pred začetkom dražbe položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Plačana varščina se pridobitelju šteje v kupnino, drugim udeležencem, ki niso uspeli na dražbi pa se varščina brez obresti vrne.
Najugodnejši ponudnik mora plačati celotno kupnino takoj po podpisu pogodbe. Vse informacije v zvezi s prodajo daje strokovna služba stanovanjske skupnosti v Lendavi, Partizanska ul. 52.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOSTO8Č INF LENDAVA
PREDLOG PREDNOSTNE LISTE
PRIČAKOVALCEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V OBČIM .. .	LENDAVA
PRIIMEK IN IME
3.	Sabo Jože, Pi» 52,
Z	Koša Anarej. Radtnažanci 1 M,
3.	Gerič Angela, Partizanska 122, Lendava
4.	Bači Ladislav, čeutitat 18
5.	Bukovec Ivana, Kobilje 81.
6.	Horvat Milan, PartizMtska 38,
7.	Hajdinjak Lidija. Gaberje M7,
8.	Horrat Irena, Peitišovd, Potočna 8,
9.	Botaš Julij, Kranjčeva 32, Lendava
10.	Bodo Ota, Partizanska 33, Lendava
11.	Mertik Stefan, Odranci, Št Kovača 38
IZ Modfe Jnhjana, Vodna IR, Lendava
13.	Jovanovič Božica, Kovačeva 12
14.	Herbaj Alojz, Lendavske gorice 240,
15.	Franko Sandra, Ribarje™ naselje 20, Lend.
16.	Hajdinjak Tanja, Radarska 24, Lendava
17.	Novak Edita, Rtadatska 22, Lendava
18.	Koša Zoli. Čentiba 217
39.	Kramar Helena. D. Lakoš 3/a
20.	Koter Štefan, Kapca W
2 L. Slavinec Magdalena, Tornšičeva 7, Lendava
22.	Ivanič Robert. Cmiha
23.	Leonhard Katarina, Partizanska IS, Lendava
24.	Statnenkovič Svetlana, Gaberje 122,
25.	Hc» vat Marjeta, Panonska 36. Odranci
26.	Žetdio Amu V- Pclana 59_________________
TOČKE 363 343 338 325 317 314 300 290 288 284 283 273 271 266 262 261 258 248 232 230 219 217 212 208 201 200
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
STRAN 21
LETO 1970 — Pisal se je 18. november, ko se je Zavod za časopisno in radijsko dejavnost preselil iz Kidričeve 4 (nekdanji dom JLA oz. Bacov hotel) v zdajšnje prostore nad gostilno Central na Titovi 29/1 v Murski Soboti. V tem letniku zasledimo veliko podlistkov in zgodovinskih člankov, dve dovolj zanimivi rubriki (Slika za vaš album s portreti Ferda Godine, dr. Bratka Krefta, Ignaca Koprivca in drugih pomembnih mož s tukajšnjega območja ter 25 let osvoboditve) in poročilo o izidu dveh znanstveno-kulturnih del: Cigani — v minulosti in sedanjosti dr. Vaneka Šiftarja in Murska republika dr. Julija Titla. O sožitju na tromejniku (Pomurje — najsevernejša pokrajina Jugoslavije) se Je konec maja razpisal Franček Stefanec, medtem ko so se naši stanovski sotrudniki ob izteku leta obširneje razpisali o(b) 25-letnici osvoboditve.
LETO 1971 — Začelo se je razgrete, s polemiko in gloso, češ Goričko je tudi Slovenija. Maja so ugotavljali, da več kot četrtina Slovencev živi izven meja SR Slovenije. V tem letu začenjajo kapljati v naši hišo novinarji, ki še danes tvorijo jedro pomurskega novinarstva; naj bodo pri nas ali kje drugje. Recimo Ludvik Kovač, Ivan Gerenčer, Irma Berke/Benko in Brigita Bavčar. Jože Šabjan je 25. novembra objavil članek pod zgovornim naslovom Zlasti okvir Prekmurja — Vogri so spravišče meli, da je prej prekmursko ljudstvo — madžarsko. Sobočka gospoda bi skoro nora gratala. V uredništvu so si omislili zanimivo akcijo: Iščemo 50 najbolj — (dobro delavko, učenko, dijakinjo, mladinko, študentko____).
LETO 1972 — S 30. marcem so v Vestniku vpeljali stran Kulturna obzorja, za kar so imeli poseben uredniški odbor, ki ga je vodil Jože Ternar. V isti številki se začne slikanica Prekmurska četa, sredi junija pa podlistek Ferda Godine Bele tulpike. Pobratita se občini Lenart in Knič, za tem občini Ormož in Vrnjačka Banja. V juliju Boro Borovič piše o Mostu v jutrišnji dan (Plemeniti cilji kul-turno-zgodovinskega simpozija treh panonskih dežel — tretji po vrsti v zgodovinskem mestecu Koeszegu na severozahodnem robu Madžarske). Isti mesec pride do katastrofalnih poplav, o čemer naš časnik obširneje poroča. V prvi novembrski številki
najdemo poročilo Miško Kranjec: Postal nam je svetal zgled (Na slovesnosti ob odkrivanju spomenika Štefanu Kovaču v Turnišču je o liku tega našega narodnega heroja govoril pisatelj Miško Kranjec). Opozorimo še na Mali sprehod po Medmurju (Bogati sledovi Rimljanov v Medjimurju — Zanimivosti iz preteklosti Štrigove — O sedanjiku iz Gornjih Mihalovec in Bogdanovec — Obisk v vasi, kjer so v večini Ladiči) ter Bogastvo našega podzemlja (Naša pokrajina leži na dnu nekdanjega panonskega morja — Pod polji so jezera nafte in tople ter VESTNIK mineralne vode), dve branja vredni reportaži.
LETO 1973 — Z 18. januarjem »štarta« mamutski podlistek F. Štefaneca Iz naše preteklosti — Listanje po knjigi zgodovine naših gradov, vasi in mest; izhajal je do 3. julija 1975. Z našim listom začne sodelovati Janez Kurbus. 15. februarja 1973 je izšla 1223 številka Vestnika in v nedeljo, 18. februarja 1973je preteklo 25 let od prve številke Ljudskega glasa. Sredi marca izide besedilo Kmečka upornost, pogovor B. ^Bavčar s pisateljem Miškom * Kranjcem ob praznovanju 500-letnice slovenskega in 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora. 25. maja ugleda luč sveta 1. številka 14-dnev-nika Delavec, ki ga ureja Slavko Klinar. Z zanimanjem preberemo članek Narodnostne manjšine v Avstriji (Redek glas objektivnosti v avstrijskem tisku) in zapis Juša Makovca: »Vesni-čarke k ploti, šicari so naši« — ob izidu Golarjevih humorističnih črtic Okrogle o Veržencih. NB piše o učitelju in buditelju slovenstva (Pred proslavljanjem 250-letnice rojstva Štefana Kuzmiča), podobno Marko Murovec (Kiizmičevo kulturno izročilo — Razmišljanje pred proslavo 250-letnice rojstva Štefana Kuzmiča). NB razpravlja o prekmurskih protestantskih piscih v naši in tuji slovstveni zgodovini, F. Kuzmič pa o dr. Francu Iva-noeyju (1857—1913) — »Letos mineva 60 let od smrti prekmurskega katoliškega duhovnika, buditelja in branitelja jezika svojega naroda v začetku 20. stoletja«.
^ESTLIk
VESTNIK
PRAZNOVANJE V DOMU OSKRBOVANCEV V RAKIČANU
Oskrbovanci iz Doma oskrbovancev v Rakičnu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v tednu starejših občanov razveselili s svojim prihodom.
Posebna zahvala tamburašem in pevkama iz Čemelavec, ki so nam tako lepo zaigrali in nam zapeli, ter nas zabavali s svojim humorjem. Zelo smo jih bili veseli; tako prijetno smo se počutili z njimi. Želeli bi, da bi nas še večkrat obiskali in popestrili naše enolično življenje in nam prinesli kanček veselja, nam, ki smo morali zapustiti svoje domove, na jesen življenja.
Prav tako se zahvaljujemo vsem otrokom — in cicibanom, ki so nas prišli razveselit.	V imenu oskrbovancev
Marija Kuhar
Rekreacija tudi pozimi
V delovni organizaciji Gorenje Elrad so poskrbeli tudi za zimsko rekreacijo. Delavci imajo za to možnost v telovadnici osnovne šole Jože Kerenčič v G. Radgoni in telovadnih prostorih telovadnega društva na Partizanski cesti. Za svoje delavce so priskrbeli tudi cenejše vstopnice za zimski plavalni bazen v Radencih, vendar z njihovo razdelitvijo delavci niso bili zadovoljni.	L. Kramberger
dopisniki so zabeležili
Ob rudniškem jarku v Presiki pri Ljutomeru, kjer so pred leti pridobivali kakovošten premog (4000 kalorij), so v letošnjem letu zrasle štiri buče velikanke (samo iz dveh semen). Največja je težka 76 kg, njen obseg je 172 cm, v višino oz. dolžino pa meri 91 cm. Med štirimi bučami pa je bila najmanjša, težka 27 kg. Buče velikanke je pridelala Helena SKRLEC iz Presike 30 pri Ljutomeru.	pg
Jeseni skoraj ne mine dan, da ne bi kmetje pri pospravljanju svojih jesenskih pridelkov našli kakšno zanimivost. Tokrat smo na filmski trak posneli krmno peso. Pri Skaličevih v Lipi so na njivi izpulili kar precej pese. Ta v sredini je tehtala dobrih 9,80 kg, ob njej pa sta na njivi zrasli še dve manjši »sestri«, ki sta na tehtnici pokazali po 8,50 kg.
Besedilo in foto: J. Žerdin
Najstarejši krajan
Ludvik Ciigiit iz Cankarjeve ulice v Beltincih je najstarejši krajan v Beltincih, star je 89 let. Zaposlen je bil na posestvu nekdanje grofice v Beltincih, po osvoboditvi pa na državnem posestvu v Beltincih. Kljub starosti je še vedno čil, težave ima le z nogami, saj težko hodi. Poleg drugih aktivnosti je bil leta 1976 soustanovitelj društva upokojencev in tudi prvi predsednik.
Anton Horvat
V Lendavi nadaljujejo z izdelavo metanola
Po trimesečni obnovi so pred kratkim spet začeli z izdelavo metanola. Redno letno obnovo so opravili sami brez zunanje pomoči. Hkrati s tem je opravljen tudi tehnični pregled, ki ga opravljajo vsako tretje leto. Zmogljivost te najstarejše tovarne metanola v Jugoslaviji je 450 ton dnevno.
B. Hegeduš
SREČANJE OSTARELIH
V krajevni skupnosti Gederovci so v vaško-gasilskem domu pripravili srečanje starejših občanov. Udeležilo se ga je kakih 70 občanov, 20 pa so jih obiskali na domu, saj so bolni. Učenci osnovne šole so za ostarele pripravili pester kulturni program, aktiv žena v krajevni skupnosti pa pogostitev za vse udeležence srečanja.	Frku
ŠE VEDNO SE VRTI
Po zaslugi Vladimirja Babiča-Mirča, ki mlinari že polnih 38 let, je mlin na Muri pri Veržeju še vedno ohranjen in melje. Je prava atrakcija, saj je menda edini te vrste pri nas in eden redkih v Evropi. Babič tudi danes melje in prodaja moko vaščanom in drugim kupcem.	L. Kramberger
Srečanje starejših krajanov
V krajevni skupnosti Beltinci so tudi letos pripravili srečanje ostarelih občanov. Bilo je v prostorih osnovne šole. Po slavnostnem delu so pripravili tudi pogostitev. To srečanje je za nekatere ostarele edina prilika, da se srečajo s svojimi vrstniki in prijatelji. Srečanje bodo pripravili tudi prihodnje leto, obiskali pa bodo tudi tiste, ki se jih zaradi bolezni ne morejo udeležiti.
A. H.
Most v rekordnem času
Pohvalo zaslužijo delavci vodne skupnosti Drava-Mura, ki so na reki Ščavnici v Lastomercih zgradili most v nepolnih dveh mesecih. Mostje dolg 15 metrov, gradnje pa so se najbolj razveselili občani Lastomercev, Radven-cev in Lokavcev, ki so vezani na ta most in cesto Radvenci —La-stomerci, ki je bližnjica do G. Radgone. Za kmetovalce je najbolj pomembno, da so lahko pravočasno pospravili letošnji pridelek, in to prav zaradi hitre gradnje mostu. L,. Kramberger
V Gradcu na sosednjem Štajerskem praznuje 85-letnico	dnevnik
Kleine Zeitung. To je največji avstrijski dnevnik, ki izhaja zunaj Dunaja. Izdaja ga pred 120 leti ustanovljena Štajerska katoliška tiskovna družba. Kleine Zeitung (male novine) je pred 35 leti začela izdajati svojo koroško različico; že dlje časa si prizadeva, da bi se ljudje iz dežel Alpe-Jadran bolje spoznavali in navezali pozitivne stike in odnose, ne da bi kdor koli zahteval in uveljavljal oblast nad drugim.
Nachbarschaft fur Europa
STARO SE UMIKA NOVEMU — Rušenje nekaterih starih zgradb na južni strani Lendavske ulice v Murski Soboti, kjer naj bi spomladi prihodnje leto začeli graditi večji poslovno-stanovanjski objekt, je pri koncu. Porušili so hiše s številkami 12, 14 in 16, v začetku novembra pa bo na vrsti še hišna številka 18, ki je na vogalu Lendavske in Cvetkove ulice. Strokovni nadzor je zaupan Zavodu za ekonomiko in urbanizem, vrednost del, ki jih opravlja zasebnik, pa je 390 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo na tem mestu poleg poslovno-stanovanjskega objekta uredili tudi okolico in otroško igrišče. Besedilo in posnetek: Milan Jerše.
CICIBANIJA V TURNIŠČU
Ste bili v petek 13. oktobra na Cicibaniji v Turnišču? Ne? Škoda!
Naj vam povem, kaj se je dogajalo tega dne na igrišču vrtca: Cicibani iz vrtca so k sodelovanju povabili cicibane iz šole ter skupno pripravili pravo, jesensko tržnico.
Cicibanijo je odprla ritmična skupina OŠ nižje stopnje in orkester glasbene šole. Za igro so otroci pripravili svoje domove, od koder so hodili po nakupih. Stojnice so ponujale sadje: jabolka, hruške, grozdje, slaščičarna PIKA NOGAVIČKA pa jesenski sladoled in sadno pecivo.
Plačilno sredstvo so bili jablanovi, hruškovi in trsni listi.
Prireditev Cicibanija, na katero so prišli tudi tisti otroci, ki ne hodijo v vrtec, je bilo v okviru praznovanja tedna otroka. Otroci vrtca in šole so se spontano, sproščeno vključevali v igro, ki je plod večkratnega, medsebojnega sodelovanja med VVO in OŠ.
RAZSTAVA PASEMSKIH MALIH ŽIVALI — Na hodnikih prve osemletke v Murski Soboti je bila zanimiva meddruštvena razstava pasemskih malih živali. Razstavljeni so bili številni kunci, perutnina, golobi, morski prašički, koze in celo rakun, pri čemer so poleg gostiteljev sodelovali tudi lastniki iz Beltinec, Lendave in Maribora. Ob tej priložnosti so pripravili tudi pestrejši del, zanimiv zlasti za otroke, ki so jim v vrtcih razdelili tisoč brezplačnih vstopnic. Tako so prikazane samice z mladički, razna strokovna literatura in hrana, na voljo pa je bil tudi veterinar. Pokrovitelj je bila KZ Panonka. Seveda so organizirali tudi srečelov. Besedilo: M. Jerše, foto: N. Juhnov.
STRAN 22
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989
PRODAM
AVTO ZNAMKE ZASTAVA 125 ugodno prodam. Informacije po ® 87-062. M-5301
MERCEDES 200, letnik 1976, prodam. ® 23-402. M-5306
POLONEZ, letnik 1982, prodam. Informacije: ® 25-504. M-5310 POLONEZ, nevozen, prodam. Štefan Ficko, Vidonci 85, p. Grad. M-5311 FIAT SPORT 850, registriran do 9. novembra 1990, ugodno prodam. S po 16. uri: 73-147. M-5313 ZASTAVO 128, staro tri leta, prodam. ® 042 45-127. M-5314 RENAULT 18, letnik 1982, prodam. Lipa 140, ® 71-599. M-5320 CITROEN GA, letnik 1981, prodam. Vereš, Cvetkova 19, ® 21-083, interna 19 - Vlado. M-5321
125 PZ ugodno prodam. Gederovci 27. M-5323
OSEBNI AVTO ZASTAVO 126 P, karambolirano, prodam. Prah, Murska Sobota, Razlagova 14. M-5328 ZASTAVO 128, karambolirano, prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 8, ® 26-254. M-5332
FORD ESCORT, letnik 1983, z dodatno opremo, registriran do junija 1990, ugodno prodam. ® 75-849. M-5335
JAWO 350, prevoženih 1600 km, ugodno prodam. Dolnja Bistrica 43. M-5339
JUGO KORAL 45, karamboliran, letnik 1989, prevoženih 900 km, prodam. Ogled na Agroservisu, M. Sobota. Informacije: ® 25-164. M-5340 RENAULT 4, karamboliran (po delih), prodam. Ključarovci 55 b, ® 87-647. M-5355
OSEBNI AVTO OPEL KADET 1,6 D, letnik 1985, prodam. Anton Kreft, Blaguš 29, p. Videm ob Ščavnici, ® (069) 68-036. M-5359
NISAN SANY 1,5, star tri leta, prodam. Naslov v upravi lista. M-5364 OPEL ASCONA 1,2, letnik 1977, prodam. Hoheger, Tišina 41. M-5369
GRADITELJI POZOR!
Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
OPEL REKORD 1700, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Krog, Murska 46. M-5372
LADO SAMARO, 5 vrat, novo, še neregistrirano, prodam. ® 87-445. M-MM
ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, ugodno prodam. Janko Budja, Ljutomer, Kolodvorska 12, Ogled vsak dan po 14. uri. IN-17726
ZASTAVO 101, letnik 1977, in RENAULT 4, letnik 1981, prodam. Ogled popoldne. Ivan Belci, Ljutomer, Ormoška 15. IN-17727
BMW 320. letnik 1979. ugodno prodam. ® 76-345. M-5378
KAM NA KOZARČEK IN PICO? NA HOTIZO V 0SMIC0!
WARTBURG, letnik 1987, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Dolga vas 30. LE-19986
RENAULT 4-SPECIAL, prodam.
Dobrovnik 82.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
PRODAM
TRAKTOR LINDER, 25 KS, s koso in jermenico, prodam. Ropoča 3. M-5347
KROŽNE BRANE, 20 diskov, pluge IMT, visoke, dvobrazdne in tribrazd-ne, 10-colne, prodam. Gomboši, Šala-menci 64. M-5303
PLUG OLT, 12-colni, malo rabljen, prodam. Franc Žnidarič, Logarovci 69, Križevci pri Ljutomeru. IN-17712 IMT 533, letnik 1979, 2750 delovnih ur, prodam. ®(069) 82-856. IN-17713
TRAKTOR ZETOR 7011 prodam. Štefan Kuhar, Moravske Toplice, Dolga ulica 79, ® 48-122. M-5308
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Sabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič,
Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; odgovorni urednik 21 579, glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21 064 in 21 383; GPS (trženje) 22 403 in 21 064; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za IV. trimesečje 1989 je 225.000 dinarjev, za delovne organizacije 450.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno).
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk čGP Večertozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
DVOBRAZDNI PLUG BATUJE, 10-colni, predevni, prodam. Zelko, Mačkovci 17. M-5312
TRAKTOR ZETOR 6911, 2500 ur, v odličnem stanju, z originalno kabino, prodam. ® zvečer: (062) 776-294. M-5337
KOSO NA GREBEN za motokultiva-tor kosor prodam. Ižakovci 27 a, ® 71-519. M-5363
TRAKTOR ZETOR 5011, 800 delovnih ur, prodam. Sebeborci 62, ® 48-063. M-5374
TRAKTOR IMT 539 in stružnico, delovna dolžina 70 cm, prodam. ® 21-385. M-MM
NOVI TRAKTOR ZETOR 5211, ori ginalna kabina, prodam. ® od 7. do 14.30 ure: 60-509. GR-12045
TRAKTOR FERGUSON IMT, v dobrem stanju, prodam. Gornji Lakoš 92, Lendava. LE-16119

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toč» vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Najdkijak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma »069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
posesti
NEDOGRAJENO HIŠO z vinogradom ugodno prodam. ® (069) 69-972. M-5342
PARCELO ZA VINOGRAD, 40-ar sko, in za počitniško hišico na Kuke-ču prodam. Marija Čarni, Kukeč 15. M-5368
DVE PARCELI MEŠANEGA GOZDA, 1,50 ha, prodam. Nemčič, Ivanj-ševci 21. M-5349
PARCELE ZA POČITNIŠKE HIŠICE (stanovanjske) blizu Kapele pri Radencih prodam. Lojzka Pomberk, Hrastje — Mota 42 a, Pekre. M—OP VINOGRAD V LEDNAVSKIH GORICAH prodam. Franc Vohar, Suška cesta 54, Škofja Loka, ® (064) 631-940. M-OP
RAZNO prodam
VIDEOREKORDER ORION VH 630 RC prodam ali zamenjam. ®(069) 82-884. IN-17723
VIDEOREKORDER GRUNDIG in ojačevalec, 2 x 50 W, prodam. Boris Kolmanič. Stara Nova vas 11 a, Križevci pri Ljutomeru, ® (069) 87-417. IN-17717
GLOBOK IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK ter sedež za avto prodam. ® 26-011. M-5317
ZRAČNO PUŠKO ZASTAVA, po polnoma novo, prodam. ® 36-325. M-5318
BARVNI TELEVIZOR prodam. Informacije dopoldne: 21-821, popoldne 22-103. M-5322
SMUČARSKI ČRNI KOMBINEZON in smučarske hlače ELKROJ prodam. ® po 18. uri: 87-464. M-5324
TRAJNOŽARNO PEČ, staro eno leto, po ugodni ceni prodam. Bratonci 58. M-5325
KORUZO NA STORŽIH prodam. Gančani 44. M-5326
SMUČI, nove in rabljene, prodam. ® 21-636. M-5329
ŠTEDILNIK GORENJE, nov, levi, in sobno oljno peč emo, malo rabljeno, prodam. Urarstvo Pustai — tržnica. M-5331
OJAČEVALEC ZA KITARO in električno kitaro prodam. ® 71-216. M-5344
STAREJŠI KONTEJNER v Murski Soboti prodam. ® popoldne: 24-987. M-5345
SMREKOV LES, primeren za trame, prodam. Moščanci 59. M5346 3-FAZNO VODOVODNO ČRPALKO z rezervoarjem, s sklopko in avtomatom prodam. Andrejci 34, ® 48-139. M-5348
HRASTOVE PLOHE, 5 cm, prodam. Jože Gumilar, Tropovci, Kolesarska 28. M-5350
BETONSKO STREŠNO OPEKO, črne barve, 4500 kosov, novo, po ugodni ceni prodam. Gaal, Radmožanci 53. M-5352
MONTAŽNO GARAŽO in avtoma-tik 3 ML prodam. Sodišinci 23. M-5353
ELEKTRIČNI BOJLER, 80 1, prodam 50 odstotkov ceneje kot v trgovini. Ludvik Lutar, Križevci 104, v Prekmurju. M-5354
V SPOMIN
3. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ivan Poredoš
tesarski mojster iz Ižakovec
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
Barve jesenske narave nas bodo vsako leto spominjale, kdaj je odšla od nas sodelavka
Vera Mekiš
kuharica
Ohranili jo bomo v trajnem spominu!
KOLEKTIV OSNOVNE ŠOLE ROGAŠOVCI
1. decembra mineva pet žalostnih let brez našega najdražjega moža, očeta in starega očeta.
Hvala vsem, ki obstanete ob njegovem grobu in mu poklonite trenutek svojih misli.
Žalujoči vsi njegovi
ZAMRZOVALNO OMARO prodam. Kopitarjeva 7 a,® 23-996. M-5356
GUME S PLATIŠČI JOKOHAMA, 13 x 205, prodam. Bakovci, Prečna 18, ® 76-106. M-5358
RAZREZAN JESENOV LES, 8 in 5 cm, prodam. Bakovci, Panonska 10. M-5360
RITMIČNE ORGLE YAMAHA PSR, 22, digitalni synthsizer, stereo, 16 ritmov, sustan (1200 DEM) in barvni televizir hitachi, ekran 51 cm, nov, z garancijo, 99 programov (1200 DEM) prodam. ® 24-818. M-5365 DVE ŠTIRIDELNI OMARI z roleto prodam. Satahovci 33. M-5365 NOVE TRAKTORSKE GUME z zračnicami (14,9 x 28) prodam. Rakičan, Lendavska 23. M-5367 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO KURJAVO, vzidni, tri- in dvodelna okna ter električnoplinski štedilnik prodam. ® 78-614. M-5370
PLINSKO PEČ ISKRA SUPER prodam. Vnuk, Lendava, Kidričeva 7, Lendava. IN-16123
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. ® 71-589 a. IN-16123
NADSTROPNE POSTELJE, hidro-for, fleks in vrtalni stroj prodam. ® 24-063 ali Avnojska 33, Cernelav-ci. M-MM
Zaposlitve
KV FRIZERKO ZAPOSLIM. Informacije po ® 71-174, od 12. do 14. ure. M-5302
DVE ŠIVILJI z dveletno prakso takoj zaposlim. ® (069) 81-971. IN-17715
Sobe
SOBO V MURSKI SOBOTI išče samsko dekle. ® po 20. uri: 74-029. M-5330
Kupim
iKOSILNICE, italijanske, snopovezai-[ke in motorje kupim. ® (042) 510-74. IM-5336
KORUZO NA STORŽIH ALI LUŠ-
ČENO, 6 do 8 t, po ugodni ceni kupim. Silvo Peček, Završe 21, 63231 Grobeljno. M-OP
KAROSERIJO ZA FORD ESCORT 1100, starejši letnik, kupim. ® 75-011, št. 42. M-5377
V SPOMIN
Frideriku Vogrinčiču iz Gerlinec
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bomo začeli s predelavo oljnih semen.
Naročila sprejemamo osebno ali po telefonu: 24 298.
SEDONJA OLJARNA RAKIČAN
KRAVO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Šalamenci 3. M-5304
TELICO, brejo pet mesecev, prodam. Lutverci 79. M-12046
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 22. M-5376
DVE KRAVI PO IZBIRI, visoko breji, prodam. Jože Škafar, Renkovci 122, p. Turnišče. M-5379
Razno
PREKLIC!
Preklicujem žaljive besede o Darku Kokiču iz Križevec v Prekmurju in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ibolka Kutoš, Križevci 207, v Prekmurju. M-5305 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Edvard Kardelj, OŠ 3, M. Sobota, izdanega za leto 1987/1988. Milika Benko, Murska Sobota, Titova 11. M-5316 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 41884/8, izdane pri H KS Pa-nonka M. Sobota. Bojan Mertiik, Bratonci 144 b. M-5343
GARAŽO V MURSKI SOBOTI dam v najem. ® 061 323-657. M-5338 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končanem šolanju na CPŠ za strojnega ključavničarja, izdanega v šolskem letu 1964/65. Jože Štuhec, Vučja vas 47, 69242 Križevci pri Ljutomeru. GR-12043 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 2887-8, izdane pri HKS Gornja Radgona. Karel Krauthaker, Seli-šči. GR-12048
Spoznati želim dekle ali mamico z SŠI ali VŠI, staro od 28 do 38 let. Morda sanjaš o lepem domu, pa se ti sreča še ni nasmehnila. Oglasi se, pod šifro »LJUTOMER«. IN-17725
VIDEOTEKA KOBRA
JOŽE ŽEKŠ, 69000 M. Sobota, Trstenjakova 5, (069) 24 916, pri OŠ II
.. Izposojanje kaset, velika izbira najnovejših filmov
.. Presnemavanje lastnih kaset, izredna kakovost
.. Snemanje s kamero, poroke, rojstni dnevi itd.
Odprto vsak dan od 17. do 18.30, v soboto od 10. do 11.30, v nedeljo od 8.30 do 9.30.
PRIPOROČAMO SE!
Oj, zemlja širna, zemlja lepa, ti bila si moja last, zdaj ozka kletka me zaklepa, ko ujel sem se v nesrečno past.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, teta, botra in strina
Julijana Jerič roj. Kous
iz Bakovec
Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom za darovane vence, šopke in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste darovali za sv. maše.
Hvala medicinskemu osebju, g. župnikoma za pogrebno svečanost, pevcem in govornici KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož, otroci z družinami, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Boleča je resnica, da me je za vedno zapustil moj dragi mož
Zoltan Jože Rajh iz Maribora
Goriška 16
Najtopleje se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter velikemu številu članov lovskih družin, ki so se od blizu in daleč prišli poslovit, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in rogistom za odpete in odigrane žalostinke ter govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Bakovci, 8. novembra 1989
ŽALUJOČA ŽENA
ZAHVALA
Po daljši in hudi bolezni nas je v 36. letu starosti za vedno zapustil dragi mož in oče
Andrej Kosec iz Veščice
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam stali ob strani in pomagali preživeti najhujše trenutke. Prisrčna zahvala osebju hematološkega oddelka UK.C Ljubljana, infekcijskemu in internemu oddelku bolnišnice Rakičan, Kliničnemu centru Rebro iz Zagreba, zdravstvenemu domu Ljutomer ter še posebno zdravnici dr. Dukičevi in zdravniku dr. Budinskemu.
Iskrena hvala DO Mura, tozd Oblačila Ljutomer, DO Mura Murska Sobota, Emona Agroplod Ljutomer, TD Razkrižje, OŠ Jože Hedžet Šafarsko, OO ZS Ljutomer, ZRVS Razkrižje in vsem govornikom.
Posebna hvala g. dekanu za pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje.
Žalujoči: žena Jožica, sinova Milan in Matej ter hčerka Monika
VESTNIK 28. NOVEMBRA 1989	STRAN 23
-  .....——---———  ——-— -----------------------———------—----------------------------------------------------------f
v besedi in siiki
0 pravih vprašanjih na pravem mestu
Če je problem sklepčnosti sestankov že dalj časa navzoč v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih, se takšna praksa v zadnjem času vedno bolj prenaša tudi v druge forume. Najnovejši zgled takšne prakse je bila zadnja seja vseh treh zborov soboške občinske skupščine, sklicane za minuli četrtek. Tudi po polurnem čakanju niso mogli zagotoviti sklepčnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in tistim, ki so imeli dober namen, da na seji sodelujejo, ni preostalo drugega, kot da se razidejo.
Ob tem se nam čedalje bolj postavlja vprašanje, kje so razlogi za to, da med delegati ni pravega zanimanja za sodelovanje pri reševanju nekaterih vprašanj. Upali bi si trditi, da delegatski sistem v marsikaterem okolju ni zaživel, saj se s problemom udeležbe in sklepčnosti srečujejo že v delegacijah. Dogaja se celo, da se delegacije sploh ne sestajajo, na seje skupščin pa pošljejo delegate, ki pač najdejo čas in pokažejo pripravljenost. Ob takšnem ravnanju seveda tudi ne preseneča pasivnost delegatov na sestankih, kjer ugotavljajo, da se jih večina v razprave sploh ne vključuje. Iz tega bi lahko sklepali, da jih problematika ne zanima ali pa imajo delegati občutek, da je tako ali tako že vse vnaprej pripravljeno in pravega vpliva na odločitve nimajo.
Med osrednjimi točkami zadnje seje vseh treh zborov soboške občinske skupščine je bilo predvideno poročilo o delu kmetijske pospeševalne službe v občini in informacija o preoblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter še nekaj drugih odlokov, ki naj bi jih zbori sprejeli. Delo pospeševalne službe bi vsekakor moralo zanimati delegate zbora krajevnih skupnosti, preoblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti pa navsezadnje vse delegate. Kot kaže, pa jih ni zanimalo niti eno niti drugo in skupščina je ostala nesklepčna.
Ob vsem tem se bodo morali nekoliko bolj zamisliti tudi sestavljalci dnevnih redov za posamezne seje in vanje uvrščati resnično le tista vprašanja, ki udeležence teh sej zanimajo. O istih vprašanjih zdaj še vedno razpravlja preveč različnih forumov, največkrat le formalno in temu primerni so tudi rezultati teh razprav. Večja selekcija bo prej ali slej nujna, o strokovnih vprašanjih naj razpravlja stroka, torej tisti, ki problematiko poznajo, in rezultati bodo potem gotovo neprimerno boljši.
L. Kovač
TRG ZE RAZMEJUJE MED DOBRIMI
To je le ena od ugotovitev, ki jo je izvršni svet postregel delegatom vseh treh zborov občinske skupščine Ljutomera. To je podkrepil s številnimi podatki, ki kažejo, da se je ljutomerski tehno-stroj pravočasno prilagodil strogim tržnim zahtevam zahodnega tržišča. V tem kolektivu seje rast industrijske proizvodnje povečala za 14, izvoz za 140 odstotkov, pa tudi drugi kazalci kažejo, da postaja Tehnostroj uspešno podjetje. Pravo nasprotje pa so nekateri izgubarji, Vitrina, Mizarstvo, Prevozništvo ... Čeprav so pred 9-mesečnim obračunom nekateri podatki kazali, da ima Vitrina 20 milijard dinarjev izgube, pa je kontrola SDK-ja ugotovila, da je izguba le 5 milijard dinarjev. Večji izgubar je Prevozništvo, ki ima 9 milijard izgube. Med te negativne »uspešneže« lahko pri-šteiemo še tzo Klas z 2,5 milijar-
— ROJSTVO NOVIH Z(A)VEZ(NIŠTEV)
Krščanski demokrati v Ljutomeru,
Od torka, 21. novembra, imajo Slovenski krščanski de* mokrati svoj odbor v Ljutomeru,- ki je hkrati prvi občinski odbor SKD na Slovenskem. Temeljne programske točke so: človek (dostojanstvo in pravice), družina (pogoji za razvoj), narod (sprava, svoboda, nov narodni program), družba (demokracija, opredelitev novega družbenega in gospodarskega reda, solidarnost, sožitje z na-
Šolski minister na OŠ Prekmurske brigade Osnovna šola Prekmurske brigade v Murski Soboti, ki jo obiskuje nekaj čez 100 učencev z lažjimi duševnimi in telesnimi motnjami v razvoju, je v petek praznovala 25-letnico dejavnosti. Slavnostni govornik je bil dr. Ludvik Horvat, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
25-letnico šole pa so v ponedeljek proslavljali aa osemletki Edvarda Kardelja prav tako v Soboti. Več o jubilejih pa v prihodnji številki.
J. G.
IN SLABIMI dami dinarjev rdečih številk. Kaj bo z Mizarstvom? Ta kolektiv ima 75 milijard dolga (50 v interni in 25 milijard v poslovnih bankah). Če vemo, da je mesečna realizacija tega kolektiva 12 milijard, stroški in osebni dohodki pa znašajo kar 17 milijard, pomeni, da imajo mesečno 5 milijard primanjkljaja. Sistem Les-
Delegati, delovni ljudje in občani ne sprejemamo takšnega načina reševanja problematike Kosova.
Zbori skupščine občine Ljutomer podpirajo prizadevanja predstavnikov slovenskih DPO in DPS.
Delegati postavljamo vprašanje, zakaj naši zvezni organi niso ob pripravah na napovedani miting zavzeli svojega stališča.
Zeleni v Lendavi ravo) in država (popolna suverenost). Razprava kakih 25 zbranih je zajemala navezo: stranka-politika—kristjan— cerkev. Rečeno je bilo, naj bi se krščanski demokrati na ljutomerskem območju organizirali celo na krajevni ravni. Izhajajoč iz krščanskega etosa, želijo sodelovati pri obnovi in prenovi slovenskega političnega življenja z vsemi naprednimi skupinami, zvezami in
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE IN RAZSTAVA PTIC
Od nedelje je v dvorani Srednješolskega centra tehniško-pedago-ške usmeritve v Murski Soboti na ogled zanimiva razstava ptic. Organizator 14. republiškega tekmovanja ptic, na katerem se predstavlja 150 gojiteljev iz 26 društev v Sloveniji z okrog tisoč pticami, je Društvo za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota. Njeni prizadevni člani so letos že drugič organizatorji tako velikega tekmovanja, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa sta prevzela KZ Panonka in tozd Kartonaža Pomurskega tiska.
Razstava bo odprta do sobote, 2. decembra, vsak dan od 9. do 18. ure, le zadnji dan do 13. ure. V času razstave, na kateri prevladujejo zares enkratni primerki kanarčkov, papig in eksotičnih ptic, bo tudi skupščina Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. O rezultatih in uspehih pomurskih gojiteljev ptic pa bomo še poročali.
M. Jerše
10 let razvojnega oddelka v Gornji Radgoni
Duševno in telesno prizadetim otrokom v gornjeradgonski občini postaja vrtec drugi dom. V desetih letih ga je obiskovalo 15 otrok, precej pa jih zaradi neurejenega skupnega prevoza še vedno ostaja doma. Zaposleni v razvojnem oddelku se morajo opirati zlasti na lastno znanje in sposobnosti. Zadovoljni so s sodelovanjem staršev prizadetih otrok, več stikov pa si želijo z zdravstveno službo. Ob jubileju so se delavci posebej zahvalili Društvu za pomoč duševno prizadetim, staršem in nekaterim najzaslužnejšim posameznikom. Poudarili so, da sta skrb in pomoč prizadetim otrokom nujni ter da sredstva in trud, ki so vložena v delo z njimi, nikakor niso vržena vstran.
Lidija Kosi
Vse se je bleščalo, kozarci in pribor so bili brezhibni, jedilnik skrbno pripravljen ... Strežba hotela Radin se je tudi tokrat dobro odrezala.
nine po novem letu noče imeti ob sebi tega tozda.
Naložbena dejavnost obsega le še 25 odstotkov lanske, povprečni osebni dohodki pa zaostajajo za 23,4 odstotka za republiškim povprečjem.
S temi nič kaj rožnatimi razmerami ljutomerskega gospodarstva, so se seznanili delegati. Informacija pa je bila žal preskromna, da bi dopuščala podrobnejše razprave, zato bodo na decembrsko zasedanje dobili podrobnejšo analizo, ki naj bi pokazala tudi, po kateri poti ljutomersko gospodarstvo ne sme iti. Delno jo že poznamo: sodobni programi, prilagodljivi in strokovni kadri in finančno uspešno vodenje podjetja. Delegati so sprejeli tudi posebno izjavo o napovedanem mitingu v Ljubljani.
Dušan Loparnik
strankami.
Dan kasneje pa je prišlo v Lendavi do ustanovitve odbora Zelenih Slovenije na ravni območja. Navzoča: prvi mož slovenskih zelenih dr. Dušan Plut in Peter Jamnikar. Zgovoren drobec iz razprave: sklicatelj izvršnega odbora Štefan Skledar je prepričan, da bodo komunisti zaradi odnosa do okolja v letih svoje vladavine na volitvah izgubili. B. Ž.
KAKO BOMO DAN REPUBLIKE PRAZNOVALI V POMURJU
LJUTOMER: V torek, 28. novembra, bo ob 19.30 v Domu kulture slovesnost, na kateri bo govoril podpredsednik RK SZDL, Viktor Žakelj. V kulturnem programu bo z recitalom nastopila Jerca Mrzel, s klavirjem pa jo bo spremljal Borut Lesjak. Podelili bodo tudi državna odlikovanja.
GORNJA RADGONA: V torek, 28. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu slovesnost, na kateri bo gostovalo Burkališče se-sterkranjuskih iz Kranja s plesno predstavo Vse, kar ste že vedeli, pa ste pozabili.
LENDAVA: Že od 24. novembra je odprta 17. mednarodna likovna razstava.
V ponedeljek, 27. novembra, bo ob 19. uri koncert ob 30-letnici glasbene šole.
-37. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE
Kulinarična razstava je bila med zanimivejšimi, podelili pa so 9 bronastih, 14 srebrnih in 5 zlatih medalj.
NEVARNA OKROGLA MIZA V LJUTOMERU - Kdo drug kot ljutomerska OK ZSMS bi bil sposoben pripraviti in izpeljati take vrste alternativno zgodovinsko učno uro, kakršna je bila minulo sredo v hotelu Jeruzalem, naslovljena Komunistični zločini v Kočevskem Rogu, na Teharjah in v Prlekiji. Kakim sto zbranim so krvave rane iz polpretekle zgodovine, zlasti takoj po koncu druge svetovne vojne, pojasnjevali in razčlenjevali Roman Leljak, Viktor Blažič in Ivo Žajdela (na posnektu). Dveurna izmenjava mnenj o silno občutljivi temi je potrdila nujnost, da se s še enim od naših tabujev čimprej spoprime stroka: zgodovina. Posnetek: M. Maučec, besedilo: B. Žunec
NIČ NOVEGA
Delovno-proizvodno in strokovno srečanje gostinskih in turističnih delavcev Slovenije je minilo. 23. in 24. novembra so v hotelih Zdravilišča Rogaška Slatina (pa tudi na prostem, ko so kuhali obaro v velikih kotlih) pokazali, kaj znajo in zmorejo. Lani je sodelovalo 239 udeležencev, 114 jih je tekmovalo, predstavili pa so 248 izdelkov. Letos sta se udeležila srečanja le 102, tekmovalo jih je 81, predstavili pa so 207 izdelkov. Splošna ugotovitev je, da je že nekaj let čutiti zastoj, zato se bodo morali organizatorji v prihodnje vprašati o smiselnosti tovrstnih prireditev. Turistične organizacije se ubadajo z ekonomskimi problemi, plače gostinskih delavcev so čedalje manjše, zato je organiziranje dragih prireditev in priprava dragih jedi, ki jih ne najdemo v restavracijah kot gostje, vprašljiva.
Bernarda B. Peček
Nikar ne mislite, da je hotel Ajda v Moravskih Toplicah že zgrajen! Tega lahko kar pojeste, saj je slaščica.
OTVORITEV PANNOME 89
V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Soboti so v petek zvečer odprli mednarodno likovno razstavo Pannonia 89, ki v prikazu združuje dela umetnikov treh dežel na stičišču meja Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Tradicionalna likovna manifestacija utrjuje vezi na kulturnem področju že leta, zdaj, ko dobiva Evropa novo podobo, pa je toliko pomembnejša, bb
Foto: N. Johnov
Prvi sneg v sezoni je vedno doživetje tako za otroke, ki ga ližejo in gnetejo v kepe, kot odrasle, ki imajo radi belino prostranih poljan, manj pa brozgo na cestah v mestih in mokroto v čevljih. Sneg, ki je padel v noči s srede na četrtek v minulem tednu, sicer ni povsem dočakal jutra, spomnil pa je le, da je zima pred vrati in razveselil fantiča na posnetku, bb, foto: N. Juhnov
Po vsej Rogaški Slatini je prijetno dišalo. Kako ne bi, ko pa so pred restavracijo Pošta kuhali kar na prostem!