gosp dar brtnišk in aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pobijane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 29. julija 1863. Gospodarske stvari. Bela pesa. Da bravci „Novic" nekoliko bolj na drobno zvejo, kakošen pomen in prid da ima sladka bela pesa (Runkelriiben ) v našem cesarstvu, iz ktere skoraj toliko sladkorja (cukra) naredé, kolikor ga cesarstvo potřebuje, naj dokažejo sledeče vrstice. "*• * vsem cesarstvu je 126 fabrik, ki iz bele pese zdaj sladkor delajo, 11 se jih zopet na novo zida krat več koristi donaŠa kot repica, zakaj pesa, ako jo zgodaj sadiš > dá ? oberaš > do jeseni obilo če tudi jo presilno in v škodo ne perja; ko jo póruješ > ti dá še veliko perja in jako veliko lepe debele pese, ktero moreš do spomladi in poletja dobro hraniti, in drobno zrezano v se bolje pa zribano s pridom živini z rezanco vred rabiti. (Drugi pot bomo o obdelovanji pese vec govorili.) Kdor se v Ljubljani hoče prepričati, kako da umno 7 in sicer 7 na Ceskem, 4 na Moravském. Od unih 126 jih je 60 na Ceskem, 27 na Moravském, 21 na Ogerskem, 10 v Slezii. sejana in obdelana pesa na njivi stoji, naj gré v Latermanov drevored, pa bo vidil na njivi Maličevi, ki se na imenovani drevored naslanja, lep kos take v Avstrii, 3 pa v Galicii. pese y da menimo malo kje v naši deželi veče in lepše. Imenovanih 126 fabrik je v letu 1860 in 1861 po- Toraj kmetovavci ne držite se dalje starega kopita! dělalo 14 milijonov in 195.851 centov sirove pese so plačale ? m pridelki, ki so v naši deželi v se milijonov in 365.999 gold, davka. Leta 1853 se je iz ptujih dežel v naše cesarstvo pripeljalo 993.000 centov moke za sladkor, leta 1861 Z i d o r e j a in pesa so skorej da v zibelki; skušnje druzih dežel pa kažejo, da so sila koristni pridelki za živino pa tudi lek (arcnija) za moŠnjo , da jetike ne dobi. Hvale vredno bi tedaj pa 35.000 centov, toraj 958.000 centov menj Iz tega se vidi, koliko denarja se je pri pridelo-vanji pese za sladkor v cesarstvu našem samo pri po-ljedelstvu prihranilo, ki je sicer šel v ptuje dežele. Al to še ni vsa korist pese. Ona dá veliko tisoč centov perja za živinorejo, in ko se je pesa zribala in ? da bi se kmetovavci ravno tako pridno bele pese kakor so se že v celi deželi přijeli murv in pri- Juri Pajk. bilo lotaí delovanja svile. Haj sok ? ki daje sladkor, iz nje iztlačil ali izprešal > dá Kranjcem zdaj za povzdigo sviloreje živa potreba? se prešanje ljudem toliko živinske klaje, da jo nekteri celo To VeČletno zimo m še celó do poletja k drugi krmi dodevajo. pnporocevanje Novic' ( m „Pratike", djanska pomoč kmetijske družbe, ki je že tisoč in tisoč prešanje devajo nekteri v kadi, nekteri pa v nalašc murbenih dreves iz svojega vrta po zato zidane jame, da se izkisa kot kislo zelje še bolj tečno in zdravo za živino memo sirove. j kar je pa lepi izgledi, ki jih kmetom deželi razdelila, in že več let dajejo pri dni Vse to, mislimo, bi vendar moglo tištim oči odpreti grajščaki in drugi posestniki, so dosegli svoj namen. Ze imamo na milijone murb v deželi že se izreja vsako ki se vedno še z vsemi štirimi starega kopita držé. leto na milijone svilnih črvičev v naši domovini Ko bi se bile gori imenovane dežele vedno starega ko- jih bo čedalje pita držale, bi se vedno še 993.000 centov sladkorne ? več. pa se Vprašanje je zdaj: kam pa s pridelkom kam s ^iA UUAV y KJ X OV Y ^UllU U • \J\J\J V OiaUlYVJl 11U ▼ (ioailj^ I V^ ^iViaj • IV C* XII j^C* O J-UV>iX\V XXX y XV CA) XXX o moke iz Amerike itd. v naše cesarstvo vozilo ali pa še kokoni? Da bi si le črviče za seme špogali in seme več ? ker se od leta do leta več kave po vžije Se ve da prodajali, to ne gré in bo še manj šio vprihodnje. mi ki smo v goratih in kamnitnih de- semenom je bila kupčija le takrat dobra želah, lali iz nje; al korist bele pese saj za živin s ko klaj o ko Je na La- ne moremo toliko pese saditi, da bi sladkor de- škem se začela bolezen črvičev in je naša dežela v se slovéla je tolika j da ? naj da je čisto zdrava. Zdaj ni več tako ; zato jo vsak gospodar sadil kar največ se mora špekulacija od semena obrniti na pridelo- more j posebno ob krajih in okoli zelnika, pa še en ali vanje svile (žide). Svila (ne pa seme) je obogatila več krajev zraven zelnika, zakaj to bi bilo priročno za tudi Lahe. To mora vprihodnje tudi naša skrb biti. oberanje perja zelnega in pesnega Ker je pa več sort bele pese se mora K temu pa je treba, da stopi na noge v naši deželi tista sa- kak přemožen mož ali da jih več stopi v družbo ^^^a j v i^/mi * v^v ovi i uv^iu jpuou ^ ov-/ xxx\Jx a uoia oa cm iv x v^ xxx u ^ u n iu vj /j an ua j xxx y kj o t v; jj i y vi i u u uj diti, ki obilo perja pa debelo peso daje, tako imenovana in da se tako napravi fabrika, ktera prede svilo zakaj pesa za sladkor ostaja drobneja, iz kokonov, ki jih skupuje po deželi na svoj račun ali V pesa", im i ■■ mÊ um HHi daje manj perja in hoče boljo zemljo in skrbnejše ob- kjer si jih vsak gospodar more proti plačilu izpresti delovanje. ~ ~~ dati. V „B1. aus Krain" je, Če se ne motimo, žl. gosp L" J ~ , . . . . -'---- ' ju«.* "V ***VV****V, Pred nekterimi leti smo laško (papeževo) repico J. Langer, sprožil to lepo misel, ktera navdaja vsa- priporočevali, ker boljega vedili nismo; zdaj pa, ko se čega, komur je napredek murbo- in sviloreje znan. že več let s pridelovanjem pese pecamo, dobro vemo, Domoljubni gospod priporoča to pocetje kmetijski kakošen razloček da je med peso in laško repico skušinj lahko rečemo, da pesa petkrat in Iz družbi naši ? in nadjamo se, da njegova bode nikakor ostala glas v puščavi, ker na čelu družbe beseda ne V se vec- '1 38 é stojí moder in přemožen mož, iskren za vsaki kme-tijski in obrtnijski napredek in še posebno za svilorejo : hrátek razgovor o vaznosti trgovine in bro gosp. Fide lis Terpinc, ki bo gotovo na vso moc si rizadeval, da se važni svèt žl. gosp. Langerja kakor G. V. darstva. Razun pridnega poljedelstva, obilnega izpolne. Ko Je leto kranjska kupčijska in obrt- pridelovanja sirovih obrodkov in pa njihovega umetnega nijska zbornica vprašala kmetijsko družbo/ naj ji popiše prenarejanja (obrtnije) sta človeštvu v korist in blago- stan murb in sviloreje na Kranjskem željo to, dodala pa 7 ie izpolnila stanje ali sploh za obogatenje vsake države, kakor nam V i. 1 I 1 • I 1 ^ • 1 1 • 1 W • t 1 t še te v se storila svojo dolžnost in jo spolnuje čedalje več sadi murb in izreja črvičev. besede: „Kmetijska družba je skusťvo prav bistro kaže, najbolj obširen, izdaten in zmiraj ? da se S tem je, kar sposoben pripomoček trgovina ali kupčija in tr-govsko brodarstvo. Po vsi pravici so ju tedaj se tiče gospodarske strani, njeni poklic prav za mnogi učeni in vrli možje opisovali v svojih knjigah prav pri kraji. Za tem pa se začne obrtnijska stran; kot zeló vážen izvir in plodovito podporo napredka v ta bi bila naloga si. obrtnijske zbornice". Gotovo naj- poljedelstvu in obrtnii, bodi si s spečevanjem njenih pridelkov za gotovi denar ali za kakoršen koli drug dobiček. Umna raba tega in unega pa prinaša neiz- Štajarskem in mernih dobrih pripomočkov za povzdigo in ustanovljenje vsestranskega občega blagostanja državnih prebivavcev. bolje bi bilo, da se ustanovi posebna družba svilo-rejna, in da se ta reč prevdari v prihodnjem zboru kmetijske družbe. Koroškem. Izglede imamo na kraj i ; Od goveje kuge na dalje. govejo kugo smo — hvala Bogu! za zdaj pri ovčja je še v Sneprskem gojzdu in v Zagurji. Skušnja v Preloki, kjer je po ukazu c. kr. mi- nisterstva bilo z ovčjo kužnino cepljenih 4 goved, je pokazala, da se prime boiezen: eno cepljeno govedo je zbolelo. Kako se bo obnesla druga skušnja v Z a- • t It « • I • 1 V • gurji, kjer se je čepilo troje goved y nam se ni znano. Poslednji dopis c. kr. general-komande zagrebške od 13. dné t. m. je še zmiraj malo vesel. sluinskem in gradiškanskem p o 1 ku granice se goveja kuga v se zmiraj razsirja y v oj aš k e . ban- v skem pa celó hudo divjá. Ovčja kuga malo po malo pojemlje. Na Turškem v Bosni še zmiraj ni upanja , da bi kuge bilo kmali konec. Zdaj se zacenja V se celó v takih goratih krajih, kjer je dosihmal ni bilo. Vse ne pomaga Turek meće svojo mrho še zmiraj v reke, da so nic vse kužne. Vojaki vojaške granice so poleg rek po- stražijo na to, ako priplava iz Bosne kaka stavljeni, da mrha po vodi ? da je ne pustijo dalje. se širi kuga od ovác do goved, Tudi v Bosni in od goved do ovác. Bosno poslani c. k. vojaški zdravnik je zvedil goveje živine je ondi pokrepalo že 3 četrtine, ovác pa tretjina. Med kozami omenjeni zdravnik ni zapazil kuge. Ker imamo tedaj Kranjci v vojaški granici kugo se zmiraj nam pošast ne blizo sebe, oštro moramo pride se zmiraj paziti, da cez m ej o Zatrli smo hvala Bogu! s s krb nim ravnanjem kugo med goveđi zdai dokler pri sosedu gori, nismo še varni. razstave hamburské. Predsednik kranjske kmetijske družbe gospod de li s Terp je za svojo izložbo počasten z veliko bronasto svetinjo. Posebno hvaljene so bile sledeče stvari lan s ka njegova svila, zerskih ovác z ara ? jda ? letošnji kokoni, volna njegovih , ozimni ječmen letošnji, koruza, riček, c ZÉ^H^HÉÍÍÍIÍÉÍHHÍ Je" ci- itd Na Goriškem je g. L malo bronasto svetinj Iz S t a j a r s k e g iz Rifenberka prejel so izvrstne vina přejeli veliko bronasto svetinjo: Kaj etan F aber iz Maribora, vitez Ko do lič iz Radgone, A. žl. Schenk iz Lukavec, grof M eran, o. o. benediktinarji v Admontu, malo bronasto etinj pa V C e b u 1 Na Koroškem je za mnogovrstno čbelarsko pri pravo veliko bronasto svetinj prejel Nachtmann Trgovina» Trgovina je preména blaga razne baže med prebi- vavci nase zemlje. Po nji jim je mogoce, prejemati od bližnjih ali daljnih strani potrebnih ali saj njim prijetnih in ugodnih pridelkov, ki se v njih deželi sceloma ali v zadostni množini ne nahajajo , in pošiljati namesti njih v omenjene druge dežele svoje lastne pridelke, ki so tam potrebni ce se jih sicer oni sami lahko znebi- vajo Ravno po tem moremo se prepričati ? da pre- bivavci mrzlih severnih krajev naše zemlje vživajo ali rabijo za svoj lišp in sploh za svojo zadovolj nost stvari, ki navadno se p r idol u j ej oBhHHMHM ^mJIH^r toplih to je, po deželah toplega podnebja. Zapazujemo pa tudi prikazen ravno narobne v tem oziru, prikazen namreč, da prebivavci toplih krajev prejemajo marsikterih sirovih ali tudi še drugih reči iz mrzlih dežel za svojo potrebo kakor si bodi. Očitno je po tem, da trženje ali kupce vanje je nekaj sploh naravnega in potrebnega ljudém po vsem svetu, in da je tako tudi od nekdaj bilo. Saj nam potrjuje povestnica, da je ni skoraj dežele in da Je ni bilo ? kadar koli si bodi, če še tako nevažne ? ? da želami. Tako nam Je bi ne bila imela kakih trgovskih opravil z drugimi de- na primer, znano, da ljudje iz-hodnih ali jutrovih krajev, zlasti Egipčanje , so že v starodavnih časih ■■^^l^mEmeli navado, kakor jo imajo se današnji , potovati v druge strani zavolj trgovanja 7 đan-ze- dinjeni v karavane, iu j^, v u um^ ťuu voditeljem in pa pod varstvom primerne čete vojaške njih spremljevavke. posluževali, kakor ali kamel, ki jim Arabci po vsi pravici pravijo to je v veče trume pod svojim y teh potovanjih so se od nekdaj se še vedno poslužujejo, velbljudov scavne ladije a > ker te živali so največ sposobne za pre- našanje blaga čez kraje, ki so brez rastlin in brez vod. One niso samo zeló zmerne , maloj ešče in vajene stradanja, temoč imajo tudi v svojih gr bih neko skladišče za shrambo živeža potrebnega jim pozneje na poti, in po sebno mnogo celic (posodic) , v kterih hranuj ej o vsesano vodo tudi za občasno prihođnjo potrebo. Ravno po takih izgledih si moremo pa tudi raz- jasniti važno prikazen , da so si že v nekdanjih časih y to je, že veliko let pred Kristusovim rojstvom, posebno Egipčanje pridobivali obilnih, krepkih in zdatnih pripomočkov vsake baže za povzdigo svoje omike, razvijanje onega lišp a v svoji deželi m pa za ces povestnica marsikaj pripoveduje, govski posel prinašal veliko bogatije, > 7 v kterem stara da jim je ta tr-ravno kakor vtegne sploh tudi nam prinašati še dandanašnji, jo le državne vlade krepko podpirajo , kakor gré ako 7 ako se vrh tega trgovci umno vedejo v svojem opraviiu, in ako jih pri tem ne zadevajo nagle in neprevidljive nesreče, postavimo, vojske ali druge nezgode. Trgovina zahteva rabo posebnih in mnogoterih moči > ako hoćemo, da ima dober in obstaven ; vspeh, to Je> da 239 nam pripomore, kakor je poglavitni njeni cilj, k priđo-bitvi novih znanosti, da nam razširja polje delovanja, in da nam ravno s tem napravlja pravo pot k povzdigi vsestranske više omike. Čeravno se je izprva kupčevalo samo le iz pohlepa po materijalnem dobičku, to je, po dobičku v denarji ali blagu, ki gaje to kupčevanje prinašalo deželam, spre-menjaje njihove pridelke v denar, in pa razprostiraje okoli sebe na vse strani življenje in delavnost; vendar to pomnoževanje bogatije ni najvaznisa stvar, ki nam jo ima roditi trgovina, ampak najvažniša njena korist-nost je pomnoževanje našega moralnega (duševnega) blagostanja s primerno, skrbno in umno rabo dobičkov, ki jih nam ona donaša. Ravno nji ima zahvaliti marsi-ktera država svojo veličino in svojo moč, zlasti angležka , ktere vlada je od nekdaj pri vsaki priložnosti skrbela — kakor še dandanašnji skrbi — le za podporo svoje trgovine, dobro in modro prevdarjaje, da po tem mora posebno tudi blagor dežele krepke korenine po-ganjati, razvijati in utemeljiti se po vsi državi. Dolžnost sveta je pač zategadel vsake vlade, da si pri-zadeva, kar najbolj more, pripomoći trgovini — tej poglavitni povzdigovavki našega vsestranskega blagostanja. Posebna dolžnost je vladi, marljivo in neumorno skrbeti, da se napravijo in množijo dobre ob-Čila, namreč ceste, zlasti železnice, kjer je le mogoče, da se naredijo kupčijske zveze ali društva s tujimi državami, — da se ustanovijo kupčijske naselitve v tujih deželah , — da se vpotijo primerne in dobre bankine naprave, in sploh da se porabi vsaka ugodna priložnost, vsak pripuščen in pošten pripomoček, ki služi v zlaj-šanje in podporo trgovanju, s tem naravno pa tudi krep-čanju in jačenju države. Kakorsno je stanje državlja-nov, takošno je stanje cele države; če so uni bogati, se vé, po trgovini, po poljedelstvu, po pridelovanji sirovih naravskih obrodkov in po obrtnii, bo gotovo tuđi sama država bogata; bogatega pa vsak spoštuje in išče; siromaka se vsak ogibuje. Zato je živa resnica, kar je že nekdaj rekel pesnik Ovid: „Donec eris felix" itd. — to je, ,,dokler si srečen (bogat), prijatlov boš imel obilo ; ko pa si ubožec, samec ostaneš'*, — in pa dalje tudi: „Pauper ubique jacet", to je, „siromak je pinka povsod". Trgovina se děli v trgovino na debelo (v trgovino véliko) in pa v trgovino na drobno (v trgovino malo), blago namreč trgovec kupuje ali za to, da ga za denar ali pa v premeno spečava družim, ki ga zopet drugim prodajajo, ali pa za to, da ga prodaja naravnost tištim, ki ga kupujejo za svoj lastni povžitek, za svojo potrebo ali sploh za porabo v svojem gospodarstvu. Trgovina na debelo se dalje razdeluje: 1) v lastno trgovino, kadar kdo kupuje blago za svoj denar ali za kako drugo svoje blago, in pa na svoj račun (na svojo rajtengo), — 2) v naročeno trgovino, kadar kdo spre-jema blago in pa tržuje ž njim na račun kakega druzega, — 3) v trgovino z v un an j o (inostransko), kadar se tržuje s tujimi deželami, — 4) v trgovino znotranjo, kadar tržujemo v svoji državi, in to v ravno istem mestu, kjer imamo svoje stanovanje, v isti deželi (provincii, pokrajini) ali pa tudi s prebivavci drugih dežel svoje države, — 5) v trgovino v vozno, kadar kupujemo in vpeljavamo v svojo državo tuje blago, — 6) v trgovino prevozno, kadar naročujemo blaga iz tujih dežel, in ga pa pošiljamo čez svojo državo zopet v kako tujo deželo, — in 7) v trgovino izvozno, kadar pošiljamo v tujo deželo blago v svoji državi přiděláno ali tudi izprva tuje, pa pozneje vdomačeno. (Dalje prihodnjič.) Slovenske stvari. Gođovni govor pri veliki besedi v goriški čitavnici 12. julija 1863» Zložil in govoril dr. Josip Tonkli. Castita gospoda! Govor, ki ga vam bom nocoj govoril, vjerna se z namenom nocojšne slovesnosti; sukal se bo tedaj okoli pokristjanitve Slovanov in začetka slovanskega slovstva. Vsi zgodovinarji namreč so edine misli, da kršanstvo je prvi in najtrdnejši temelj omike vsakega ljudstva. Začnem tedaj s tem, da povem I. ta-časne stališča Slovanov, in II. njih notranje življ enj e, temu sledi III. povest p o kri s tj anj enj a Slovanov, in IV. kratek životopis slovanskih aposteljnov; za tem pride na vrsto V. utemeljitev slovanskega slovstva, in VI. sedanji stan slo-venščine v Gorici sklene naj moj nocoj šni govor. 7. O preseljevanji Ijudstev. Slovani so se premikali v nove selišča z Germani vred, tako, da so sedaj ž njimi združeni potovali, sedaj pa se za njimi premikali in od njih zapuščene kraje posedali. Na severu so se preseljevali za Germani in so bili h koncu 6. in v začetku 7. stoletja posedli celo severno Evropo, na oběh stranéh reke Labe, po kteri so se imenovali Polabje, na bregu baltiškega morja Po-morjani; tik bavarskih Germanov so se bili naselili Cehi na današnjem Pemskem, nad njimi proti severju Poljaki in za njimi Rusi. — Na jugu so Sloveni se preseljevali združeni z Germani. Tako je sledila velika truma Slavenov leta 568 iz Panonije, današnjega Oger skega za kraljem Longobardov Albojnom na zgornjo italijansko deželo ; zmagali so z združenimi močmi carigradsko vojsko in si lepo deželo laško med seboj razdelili. Longobardi, kterih je biio več po šte-vilu, so posedli lepši del pridobljene laške zemlje od genoveškega morja sèmkaj do reke Adige ; Slaveni pa kot slaběji del, in pa še za to, da bi bližej bili bratom svojim, posedli so sedanjo benečansko deželo. Od teh Slavenov se je prihranila do današnjega dne le mala peščica okoli 40.000; ti so današnji benečanski Slovenci , ki stanuj ejo v gorah nad Vidmom in Cedadom na strani reke Dera do Rezije ob bregih reke Nadiže in na desni strani Soče. Tega plemena Slavenov je tudi malenkost govornika. Drugi pa, ki so se bili raz-širili po lepi Furlanii, ti so se vsi pofurlanili. Na te so se opirali drugi Slovenci, ki so bivali v sedanjem Primorskem, na Koroškem in v sosednih krajih Tirola, na Kranjskem, celem Stajarskem, na obeh straneh Donave v sedanji nadvojvođini avstrijski in na zahodnjem Ogerskem. Z njimi so mejili Hrvati, za njimi so bili Srbi in za temi Bolgari; tako da v 8. in 9. stoletji so se razprostirali Slovani od baltiškega do jadranskega morja; od Labe in Parskega in Tirola in reke Adige do črnega morja in do Azije. — Vsi ti Slaveni so spadali v dvoje plemen: v zahodno-severno in v južno-izhodno. K južno-izhodnjemu plemenu spadali so Slovenci ali Slaveni, Hrvati, Srbi, Bulgari, ki so vsi en jezik govorili, to je, starocerkveni ali staroslovenski jezik; njih srednja dežela bila je Panonija, današnje Ogersko, okoli blatnega jezera. IL Njih notranje Življenje. Od notranjega življenja tadanjih Slovanov nam je le malo ali nič znano. Kar o njih vemo, je to, da so bili jako miroljubni in skrbni poljedelci. Raje so krivico trpeli, kakor da bi jo bili drugim delali; za orožje so le tedaj zgrabili, kadar je že sila kola lomila, in ko je V/ • . u * - -- . V 240 šlo za lastno varstvo 7 tedaj kadar so bili napadeni. Molči baba' i zagrmi srditi Marka Bili so se pa tedaj nevstrašljivo in junaško in večidel na svoje kokoši in pure, pa ne skrbi za me je njih početje venčala zmaga. Bojevali so se „pazi ti kot pešci; konjiki niso bili. mojih prsih še vedno bije junaško srce Bii ojak in temu še kopl to je treba da M v J """ J " »vířiví ww xvv^ivi , tv j v^ nuwa, ua yto Tudi niso živeli v trdni državni zvezi med seboj, coprnica — pa zato se tudi še zdaj ne plašim boj sem ves, grda u ker so žalibog premalo občinskega duha imeli. m x 1 m ^ lir « m /\ u -« ! i v\ /\ ▼▼ a r% n ri j Njih „Da, da" načelniki so bili po vaséh „županiu, vec vasi skupaj so in posmehovanji ostale družine bile zvezane pod „vélikega župana". Ti * —: u: —- -----—----- zavrne zopet Dora, ohrabrena po muzanji samo da kdo bil župani pri da bi vas štupo-ramo za gospodom nosil...." Vsa dru-severno-zahodnem plemenu imenovani „starosti", so ob žina se krohotaje zasměj a, Marka pa plane ko ogenj času mira poravnavali prepire med ljudstvom in razso- ..... jevali po domaćem pravu njih pravde. Le ob času vojske se je celo pleme sebralo v veliko armado in iz volilo si voditelja pod kviško. „Tiho draste tvoj kostí z ar uj ove kljuka presneta ce ne , zmel ti bom šve- ímenom „vojvoda". „Res ! presneto ste danes hrabri ; sinoc 9 ste nek Po dokončani vojski je pa vojvoda bil prost župan, nesti ji peté, ker Marka segel je bil po gorjači kakor je bil pred vojsko. Al včasih so vojske dalje stala v kotu spali reče Dora zopet jezično : pa čas je bilo od- kije trpele; vojvodi so dobili veselje do vladanja, in skušali 77 Dobro sem jo nacvrl, baburo (C reče zadovoljen so tudi po srečno dokončani vojski svojo oblast pridr- Marko sam pri sebi, potem gré v kuhinjo prižgat si Ljudstvo se je temu iz livaležnosti udalo in ime- orjaško pipo in zdajci koraci na polje k tlačanom. žati. novalo je take vojvode „kneze". To je bil prvi začetek slovanské države. Take in enake dogodbe ponavljale so se prav pogostoma v gradu Kuljaničevem, v ostalem pa je tu kakor Takih držav nahajamo v polovici 9. stoletja pri tudi v gradu Blagajčevem — kakor je bilo že povedano južno-izhodnem plemenu troje: Bolgare je vladal knez vladala neka zamolkla tihota, ktero so poleti vca- B oris a, na Panonskem okoli blatnega jezera knez sih pesme poljedelk ter rog in pišalka vašćanskih pa-Kocel, in na Moravském v Velehradu knez Rasti- stirjev, pozimi pa popevke predic v družinski sobi ne- slav. (Dal. prih.) Lepoznansko polje. Slava in ljubezen. Novela. (Dalje.) Kako pa je bilo med tem časom koliko motile. Kmali potem, ko je bil Ivan odšel v vojsko, pričel je Ravsovič na novo dohajati v Blagajčev grad. Iz za- vprašal bo četka přišel je ie redko, kmali bolj pogostoma, posled-njic pa skoraj vsaki dan. Kadarkoli je přišel, vedil je pripovedovati Blagajču kake novosti: donašal pa je tudi Ivanki zdaj kako posebno cvetico ali sadja. zclaj kako druzega 7 V se morebiti marsikak bravée H | | m | bravka — več sto milj od vojskinega ruskega gledišča L » JJlCliOMI. WV LCIV^V CÁi , U« OV bolj pa kaka radovedna je sicer te darove krotko veverico, iepi par kanarčko\ tacega. da bi se ali kaj 7 al se Je kaj prikupil. Ivanka sprejemala sprejemala jih je s skrivno neko ^^^IH^I^^H^Hl^HHH^^^^^I na z sirota bala , da bi ne bila razžalila s tem ne grozo. Bila bi jih gotovo vselej rada dala darilcu na domu Ivanovem? kako se je godilo materi njegovi kako Blagajču in njegovi ljubeznjivi hčerki od taistega toliko darilca kakor veliko bolj svojega milega očeta, dneva, ko so se tako žalostno ločili? ki so se vedno bolj prijazni kazali Ravsoviču in razun z Ivanko , materjo Ivanovo in omenjenim grajščakom w UU.I1U \JL V/ VA. KJ V-/ ti lliium kj ^ w t y J ^ ^ ^ J* ^ X V UlllW y JUIWI/VIJ V Xl WUV V V XXX V/XXX U XX J U XXXIIX ^ í* ! O vCi 1JLL y Kar je Ivan bil zapustil dom, ponovilo se je bilo niso marali z nikomur se zgovarjati veliko. Blagajc Cudne dogodbe ti imam še povedati, ljubi moj v gradovih Blagajčevem in matere njegove prejšno va- s početkom zime prične bolehati: k temu donašale so ščansko življenje, samo da vladala je neka otožna tišina novine iz Ruskega za njega vedno bolj žalostné glase ; v tem poprej tako veselem domovji. Blagajc, ivanka to je bilo krivo, da je bil starec od dne do dne bolj in mati shajali so se še bolj pogostoma kakor poprej, čmern. Poslednjič je tako dalječ prišlo, da mu ni nihče in vselej je bil predmed njihovih pogovorov srčnoljub- vec vstreci mogel razun Ravsoviča, kteri je z nekako U eni , V ili. > PIU1 liiiU UVïWiliVOlill 1 J /J V 1J Ci V^ 1 J. VJ O UJ KJ VÍLL1L1. OV/ VflWXJ. L J10, £ IX VJ Y Cl i vselej je nevoljno pred se gledal in — molčal. Vidilo se je zraven tega tudi dozdevalo, da je Blagajc proti čelo kadar je bil govor o Ivanu hip na jeziku. To zapazila je tudi mati Ivanova, kteri se je vedil 7 da mu ti pogovori presedajo, akoravno je vsaki nji nekako omrznil. Bila bi vsled tega tudi rada preda Marka Ivana ljubi kakor oči v glavi. Vzrok nehala s svojim pohodom, ako bi ji ne bilo za Ivanko temu pa ni bilo drugo ko to 7 da ga Ivan 7 ni saboj To strežaja v vojsko vzel, kakor je starec želel. Marka silno peklo. Kar je namreč Ivana vidil kakor kterega slednjega edino na celem svetu za je na ktera jo je pri živem Bogu zaklinjala, naj je ne zapusti same poleg bolehnega očeta in pustega Ravsoviča, ohcirja, skoraj znorel je radosti; ko pa je Ivan odhajal, akoravno je bila deklica krotkih, rekel bi, golobjih čutil. 7 ------J77 — —, — ---- hotel je z vso silo spremiti mlađega svojega gospoda v boj se Po požaru mesta Moskve raznesli so se povsod ža- 7 da bi ž njim na novo delil nevarnosti bojne, njemu lostni glasovi o vojski francozki. Blagajču presedale so vedno tako ljube. Pa kam če stari revež? te novice tako, da bila je njegova čmrnost in bolehnost Ta okoliščina vzrokovala je na domu Ivanovem vedno hujša. Ivanka in gospá Kuljaničeva pretakale ste zastran tega pogostoma vroče solze, tolaživše se med sabo, akoravno velikrat polastile so se ju nenadoma da je na pol strašne misli. Pa kako bi ne, ker o ljubljenem Ivanu da stara čepina je gotova škoda in tacega več. niste ne najmanj besedice in nobene novice zvediti pogostoma ravs in kavs. Nekega dne po južini začne Marko v družinski sobi zopet oštevati majerico , ponavljaje šlepa, 7 Dora se ohrabri 7 in naj po ci v ce poci družino reče: „Zakaj me zopet psujete... ♦ • pred celo jaz mogle da ste bile celó v clvomu j u«) ouv-/ UilVu» wav y U v u xxx ut « jG xx /Ji y an xux tu y i teh njunih neizrekljivih mukah bi bile ju pač tolažile živ ali mrtev. sem kriva, da vas niso odpeljali s saboj mladi gospod?.... pisma, ktere je, kakor vemo, Ivan pisal iz Ruskega; pa zahvalite Boga, da tega niso storili.... vi tako niste al od teh listov doma žalibog ni bilo ne duha ne sluha, več za drugo rabo kakor za zajčji boj ...." Ravsovič je gospé tolažil in milovalv na vsaki mogoči način, in sicer tako srčno in Ravsovič je edini bil, ki se je skrivaj radoval nikomur na misel ne bilo prišlo, daje tu kaka golju- dobrega pospeka svojih peklenskih spletek; zakaj da ljubeznipolno, da bi to še fija vmes. Nekega poldne — bil je okoli srede mesca januarja on je strastno ljubil Ivanko in hrepenel po tem, da bi , in danes ali jutri tudi njeno J° dobil za zeno svojo 1813 — přišel je Ravsovič iz Karlovca ter prinesel od obilno premoženje, to uganil je morebiti že vsak bravec. tam neko pismo, ki je bilo po pošti došlo na Blagajča. In ne motiš se, dragi moj, če to misliš. Kakor hitro Ivanka in gospá Kuljaničeva bile ste ravno o tem času odšel je bil Ivan v Rusijo, sklenil je bil Ravsovič. da poleg bolnika, ki je danes posebno slaboten ležai v po- stelji. koj Blagajč prejme pismo od Ravsoviča, pa ga mu prisvoji si Ivanko porabi odhod Ivanov v svoje namene ter na vsaki ? način zopet nazaj aa, rekoč: „prosim ? vas, Ravsovič, ker so moje oči slabotne kar stoii v " razpečatite ga vi ter preberite potu. ; sprejemal, m ^ . ûaj On je zato pisma } ko jih je prebral njem Ravsovič odpré list, začne brati, al zavzame se podlagi lažnjivo pismo, da so Ivana ubili. si bo že po takem ali takem ki jih je pisal Ivan, na pošti , jih po konče val, na njih pa v imenu nam ze znanega To Kurganova spisal AiMf UUtlU VU.JJJA V WWW J VAWVX y v** CJMTA4MIAXAV KJ vs IWliUJl * V ^/lOlllU^ UU UV7 JL V CiUCi UUlili JL KJ J) 1 S Hl O J C j IVaiVV/i ter molčé podá zopet Blagajču pismo, pokazaje mu vemo, izročil starému Blagajču, Češ, daje po pošti na-nj kakor s prstom dve ali tri vrste v pismu. Blagajč začne zdaj tiho brati — al komaj prebral je pokazane vrstice, pade mu pismo z rok.... Vès se strese, potem žalostno pogleda gospó Kuljaničevo in Ivanko, ne zine ne besedice, ampak obupno zdihne in ploha britkih solz zalije mu prišlo. (Dal. prih.) Dopisi. Topcider v Srbii 8. julija. Žalostné reci ste drage motne oči. Ravsovič stal je nekako zamišljen; izpod go stih Novice" povedale Slovencom o letošnji suši na jjiwrivo J-"-' V v_1.cn. O KJXVS V V_/lI\oWlll \J bUOiiJ i OU.OX ii Ci) Oger- skem in Vojvodini srbski. Bodi Bogu milo! tudi nam crnih obrvi pa je pogledoval z mačjim in zvitim očesom se tukaj • V nic bolje ne godi y da v se zaporedoma nazoče. slabeje ! Zeti ni bilo ?? Za Boga! kaj je? . . . . Žalostna Marija kaj je, kositi ni bilo treba, mlatiti in spravljati tudi ne povejte nama?" • • « • • /jaiuotlia JJACLL aj CL y xvcij I K^y vprašate zdaj Ravsoviča ob enem hipu vse blede gospá Kuljaničeva in Ivanka. A m ^/-va TT w vi r\ X n t 4" r\ C C rv r] treba bo treba. Skoraj nič ni izrastlo, in kar je izrastlo po II ■■■■■ émiíhm grozni suši flPMI ■ VB. P -■.■'» konec vzelo : travniki letos niso bili ko- XX^tAim selil , JL Lij ati OV y XVCiXVV/X KAC* KJ X. Mili j 111 • U UU^ Cl» /Ji" odgovori jima vinica nima kaj jesti in tudi vode si bo mogla kmali „Ah, nikar me ne vprašajte rujavi so , kakor da bi bili popaljeni. Uboga zi- Ravsovič, potegnivši ruto iz žepa in žalostno nagnivŠi glavo. na Savi iskati. Po lepi sicer na vsem tudi najboljše 17 vode bogati topčiderski dolini se je posušilo že mnogo Za milost Božjo, povejte!" — vpraša zopet gospá studencev, kterih svet še nikoli ni vidil suhih. V Belem Kuljaničeva m kaj v písmu o mojem sinu Zakaj molčite ?.... Gotovo je nesreča „Ako Boga poznate ... — l11v t i cuvv v, in iia xvc^i t^c* uuann ou oíV/Cí v^cit? ííuví /acavjkj v bledá ko smrt, med tem ko strastno in krčovito prime selo regljale, je letos pražen, na več krajih suli in tih. gradu so pa sploh vsi studenci in vse štirne suhe. Mlačni topčiderski potok, ki je bil poln žlahnih rib in žabe ve- --w - .... .1UUU1 KJM-*.*. I'UIU" , J Uli I' " ^ li reče zdaj tiho Ivanka, rakov, in na kterega obalih so sicer cele noči Ravsoviča za roko ne odlašajte, ampak povejte, ako Ribe in raki veste , kaj se je ž njim zgodilo .... je se V » O ziv r .... On , mislim, so jo sčasoma v Savo potegnili, da se rešijo nemile smrti, žabe pa so po globokejih Je a zatre solze v očeh reče Ravsovič počasi ter si z ruto kotajah lepo po rodovi ti topčiderski dolini tekočega na vsaki način „on je da zveste, kar zvediti želite.....oh u ^»voiv, potoka še nekoliko mlak za svoj živež dobile, m tu. on je v bitki poleg svoje provizorične prebivališča ustanovile, iz kterih tužne glasove proti milemu nebu pošiljajo. Zemlja je tu Krasnega sela bil ko slavni junak Ivanka in mati Ivanova zarujovete od ubit! srčne brit- JL \ aillVíi XXI niuii x v auv v w ^ui ujv v vtu vu. kjx viiu kjx r&ZpOk&ïlci y OIAllCi 11x l/X KA CL y VA Cl» OÇ JLJ\ kosti.... Ivanka obledí in ostrmí kakor kip iz belega huje po vodi in dežja prosi, pa ga suha in trđa da se Bogu usmili. Vse zdi- ni t marmeljna Ako se Bog mati Ivanova omotična zgrudi se na nas kmali ne usmili, bomo tuđi ob jarino kakor smo 111ĆLA 111 V^l ! JU Cl y - XXX CA Li V beligradsko in požerevaŠko okrožje Dolga > strašna tihota nastane. Ivanka se îvaiiiva najprej vili caul x y uuu XIV-/01 kj\j±xkj Ivanovo za roko ter pelje jo v svojo sobico, kjer ohrabri prime nesrecno mater imajo suša zađela, dalje v notranjosti po druzih okrožjih se hvalijo z letino, in pravijo, da bolja biti ne more; vsega obilo se še dež jim zmirom lepo zemljo namaka: mi llllCiJ V KJ KJLLKJ y KAK^U J XXXX U11111W111 JL\s JJ KJ ZJ Kj 111 XJ KJ 11 Ci XXX Ci XV Ci* « AULA pa na obalih Donave živeči nismo celo zimo ne dežja obedve britko zajokate. Solze jima nekoliko ohladijo ne snega imeli; zemlja se je že pozimi posušila, poleti težko dušno rano, ktero jima je zadalo strašno nazna- se je pa^ od žarkega solnca spekla in je trda kakor nilo RavsoviČevo. — — " . opeka. Ce nam kak oblak v mesecu enkrat ali dvakrat Ako je bilo že poprej v obeh sosednih grajščinah zemljo poškropi, skoraj čisto nič ne pomaga; večkrat vse tiho in mirno , je zdaj zavladala tù prava grobna še škoduje, ako na mokro sete v žarko solnce pritisne, tiščina. Vesele pesme, ki so bile prej saj včasih slišati, Povestnica naroda srbskega, polna slave in junaštva omolknile so zdaj popolnoma. Zlasti pa so posli Bla- mislim, je še marsikteremu bravcu „Novic" •v • • TT 1 • * • v «vi 1 • j v 1 • 1 1 • V • 1 .1 • 1 i • -1 • neznana y gajčevi in Kuljaničevi žalovali ter srčno objokovali tuđi meni je bila, in ne hvalim se, da jo zdaj že v milega in dobrega mlađega gospođa. Celó stari malem prstu imam, akoravno vse rad berem, kar se Marko vès se je spremenil; kajti ni • ~--- ------W1U111 xmuiil J M.U.VXMTUV ' ----J ----- -- opustil prepi- srbskega naroda tiče. Da bi tudi Slovence po svoji ranje s staro majerico Dorko, ampak — odkar je zvedil revni moči z njo seznanil, jo krpam zđaj po slavno- smrt ljubljenega svojega gospoda — odhajal je, namesti znaném gosp. Medakovič-u in po srbskem „Glasniku". da bi hodil gledat k tlačanom na polje, rajše pogostoma Do Božica, mislim, ako ne prej, jo bodem izgotovil in c SaVaI nm in \ i rl it cvrwr\ y\ q InTT n»o TnnAncnlrvof vi i s^i-m™ " ^ ÍSOVÍCcHÍl" __Ovni rvi lrrnf Lr o i rlvn- s Sokolom in Vidro v goro na lov, ga mnogokrat ni bilo do pozne noči domů, in kadar je přišel, prinesel je potem jo y ?? gotovo vselej niti prazno torbo. Tudi to moram opom- zega Bogom ! podal. Drugikrat kaj dru-Dr. Janez Podliščekov. y da je Marko opustil vse svoje poprej navadne vo- jaške psovke in kletvine, ter je pričel tudi bolj pogo- nič kaj ni dišalo. Z eno besedo: občna žalost razpela je bila stoma hoditi k službi Božji kar mu pred Iz Maribora. — Za svečanost prihodnji pondeljek sv. Cirilu in Metodu na čast se delajo pri nas priprave velike. Bližnje gore bodo vse razsvitljene. Zvoniki pri celó mestni bodo tamne perute nad obema gradovoma. svoje sv. Jožefu, sv. Magdaleni in morda v se *) Dobro došla! Vred. 242 migljali lučić. Prostor je tudi lep, sicer zunaj mesta, pa vora vès navdušen, kakor je reč sama in živa pripraven prav. on. Samo lepo vreme nam Bog daj, m vov, ^ Se naši unuki se bodo tisočletnice spominjali. in vse bode p r e jenost njegova nanašala, s krepko besedo trdil, rekoč J b iiciiitiuciitv^ o UV^ijouu bi uii 9 i v^ r\v j ^ » da naša prihodnost je zavisna od 3 faktorjev: duhov- V Gorici 15. julija. 0 (Dalje.) nam nič dolžni ostati. „Novicam" dobro znani učitelj Ipavci nočejo nov, županov, učiteljev. Oni trije morajo biti slovenstva stebri in podpora, in jéz proti navalom potujče- skladavec A. Hribar pomigne brž svojemu krdelcu vanja, ktera pošast nam otroke naše davi. Těsna na- (10 mož) in krepki, navlašč za ta večer zloženi,,Pozdrav Gorici" od Ipavcov 12. malega srpana 1863 *) napolnuje dvorano. Gospod Hribar se je v tej in poznejih dveh non" povzdigi našega naroda. rodna zveza in zaveza med omenjenimi 3 faktorji ljudske omike in sploh naravnega vedenja je ,,conditio sine qua Itekel je, da ni zadosti pesmih („pevec u meni zdi (9.) m „junak"' (12.) zopet, kakor se vpiti ; da naj se slovenski jezik vpelje v kancelije, temuc v neki drugi vrsti skladave mojstra skazal. da naj župani sami dober izgled dajejo, vpeljevaje ga IX LÀ Vi JL j V 11V1\1 UI LI p 1 V 1 U ti T U AllVJUtiU/ U IVU/Jtil • ^^ J — r^ Q Naš takrat pomnoženi pevski zbor je svoje 3 pesmi v svoje županijske pisarnice itd. Vès („Na jezeru a (2.) ? 7) Luna" (7.) Po m „Ne udajmo se a (ii.) ne govor je bil značaju slovesnosti, ampak našim posebnim okol- pesmi nas je razveselil na- nostim popolnoma primeren; da je bil poslušavcem všeč prav gladko pel. vdušen telegram iz Dunaja. * Dr. Tonkli ga je najpo- je potrdilo navdušeno ploskanje. pred v francozkem jeziku, potem v slovenski prestavi pazil nektere naši realki pravične Lahe ? Med mnozico sem za- bral. Živili Slovenci na Dunaji" je živo odzdravljala niku, dasiravno so ki so govor sèm ter tjè kako besedo razumeli K/XCKL. „^IVllJ. KJ LKJ V ^ L1KJ L Xi. Ct i. JV^ * ^ VUUU1 « Y ----7--------"J ~ w w v/ v* v vv^w.x zbrana množica. — Na to nastane tihota. Dr. Tonkli, vendar vedno z največo pazljivostjo na ustnice gledali prvi slovenski doktor (kot pravdosrednik) v Gorici) 7 7 v kakor da bi bili se bali, da jim kakošna beseda ne uide. m razdelil tako-le: Pregled Za govorom je pel ipavski zbor pesem Ciril začne prvi svoj javni govor. Po krátkém vvodu ga je staroslovanské zgodovine, zlasti Slovencov, — začetek starôslovenskega pismenstva, (rojen Goričan, Lah, notar v Cervinjanu v Lahih), svoj razvoj in sedanji stan slovenstva v Gorici in po Go- vonjavni piskrec (potpourri), ki je bil s velikim veseljem M-ucM y \jx. \j i j. a j i j;a v oivi ukjkj i ^ villi ili Metod" (napev Hribarjev), kar se je z govorom dobro pokristjanitev Slovanov, vjemalo. Na to nam je ponudil dr. Pomp. Polenčic riškem. Poslavivši zasluge našega Kolumba, rajncega sprejet. A «, y JLV^ 11Í1V-/111 111 CLjL 1 1~\J11X y t^lllLiVy L U. VI* Val. Stanica, je omenil govornik tište temne čase, še z dvema drugima po slovenskih napevih posnetima ko je v naši škoiii še veliko duhovnij bilo , ki niso še skladbama je vrli gosp. doktor čitavnico poslavil in si celó slovenskih evangeljskih bukev imele — in od tega njeno prisrčno zahvalo zasluži!. Poklonil je čitavnici I l^* \/ o n lr û m li ottai aíí i r» n tt n 1 no m \ nnviaií( - 'ri r\ Pa z micnim potpourri-om temuč tudi ni še 40 let, — ampak ko so morali duhovni iz mašnih polko Vsakemu svoje" in pa valcar 7) Naprej (ki pa bukev sproti sv. evangeli přestav lj ati y kakor si bene- ništa bila še goclena). Ta prigodek, da se je pošten m čanskoslovenski duhovni še dandanašnji pomagajo mnogocastit Goričan naših slovesnost že v drugo djan- Važno in skoz in skoz resnično je, kar Je koncu go- Ne moremo se zđržati, da ne bi saj nekoliko vrstic micnega pozdrava, ki so ga zložili visokočastiti g. kanonik — dekan G a b r i j a n, ne razglasili : Slovesnost današnja naznanja , Zatoraj zaukaj Gorica ! Da nova nam doba prišla; Spricuje, da prazna ni sanja Kar svoboda naša veljá. Veljave se svoje raduj ; Slovenska nam bodi sestrica, Y stari zvestobi še sluj ! Spet v svojem jeziku kramljati Da hčerka slovenska si zala, Da vselej si zvesta ostala, Glej , slava ti, slava ti gré ! ! ski udeležil, zapišemo s hvaležnim srcom v naše častne bukve. — Nadaljnega ubranega, možatega petja ipav-skega možkega zbora, kakor tudi srebernega tenora vodja Hiti-a in simpatičnega basa g. Ju li an i-a, ktera sta se v (Krekovem) „pevcu" (napev Hribarjev) in po-slednjic v „junaku" (besede dek. Grabrijanove, napev Hribarjev) tako lepo odlikovala, ne bom na drobno po-rilHHfelHl^H^HHMHHHfliMHd a pisoval ; tega pa ne morem po nikakem zdržati se y Prepevati micno lepo, Možato med narodi stati Slovenci! kdo bránil nam bo? prekrasne Hribarjeve „Slovenke" za možki in bi ženski zbor ne omenil, ktera, da si v programu ne za- * *, I ■■■■■■ popadena , bila je na prošnjo nekterih gostov sred be- Tù mi prihaja na misel, da, akoravno so se zadevne razmere sede dvakrat peta ili je tako dopadla, da bi jo bili ne pri nas že davno na boljše obrnile, nahaja se vendar še veliko y 2, temuč lOkrat zaporedoma radi poslušali, ko bi se ^ kCI/U Ci v v I.CV ? liv Utv M VI j MV V Ml llliv y llltllli j IV kJV ▼ VV f VlllVv Jmi y W V JLJL& VI W JL VAlbX V U tiM VX V VI V 111 li JL ti Vil IV WX tl KJ 41 } JU^ W "V X KJ \ napak tu pa tam po naši nadškofii. Rabijo se namreč v mnogih nam zavolio večerje ne bilo mudilo in bi se ne bili bali •f t • j 1*11*1 tJ %J še da se nam pevkinje in pevci preveč ne upehajo. peven glas je res neprecenljiv dar božji, pa glas cerkvali še zmirom stare ljubljanske ali celjske izdaje evangeljskih bukev, ki so vse polne tište dobro znane in nekterim vse preveč priljubljene barbarske slovenščine. S tem se veliko čistejŠa ljudska govorica moti in kvari. prevzvišeni naš nad škof rabo tacih bukev naravnost prepo- m e srčno vešeli" Z glasom in obrazom izrazu i e i • rN • i • i • v v -ii «i • v • O %J y Lep ka- S tem se ve- ť^v J^ u^i^uijiv <-icii ^ji, ťa 6iao ; i Predrznem se koršnega ima Dolencova iz Ipave, to je pol čudeža. ^^m u Kako ona na priliko besede: „da sem Slovenka, vedali. Sicer pa bi morali v v cc. gg. duhovniki to v ze to in sami raz- umeti po tem, kar so premil. viši Pastir ne davno opomnili, ko so novo sveto pismo priporočevaje prav za prav terjali, da naj si ga vsak slovenski duhovnik omisli, da bo iz njega čisto slo- kako jo nje 3 tovaršice podpirajo, to popisati ) ni venŠčino zajemal. Ker je že priložnost tako nanesla ne morem zdržati se, da bi iz prekrasnih bukev: „Anton Martin Slomšek, Fb. v. Lavant, dargestellt in seinem Leben und Wirken", ki jih je slavnoznani Franc Kosar v Mariboru ravnokar na svitlo dal, nekaj sem spadajočega ne posnel. Na strani 16. piše g. Kosar med drugim tako-le : ,,Sein vorziig-lichstes Augenmerk aber richtete er (Slomšek) auf eine geniï-gende Ausbildung der Alumnen (als Spiritual im Klagenfurter in der slovenischen Muttersprache und in der Kanzel-beredsamkeit ; demi was viele nocli heutigen Tags nicht be-greifen konnen, das ist ihm sclion damais klar geworden : dass, wenn irgend Jemand, so gewiss ein Redner jene Sprache in seiner vollen Gewalt haben musse, in welcher er zu reden hat; Gottes verlan Gefiisse und Volke dargeb g d es in m auch in feie rlichi m w ii r d i g G e w a n d dem w e r d Was wiirden z. B. deutsche Landleute sagen, wenn der Predige Vortrag ihrem platten und verdorbenen Lokaldialekte beganne? Wiirden sie nicht abgestossen und sogar ihr relig Gefiihl verletzt fiihlen? Sonderbar! nur d lovenische Landvolk 11 d th sein, nie Kirch e eine se ho nere als es diejenig id e 1 c h nicht ein dlere Sprach 3 rohe Viehh: m in hc d d d Wenn also ein slovenischer Priester mit allem Eifer auf die Ausbildung Muttersprache dringt, so wie nicht minder, dass ein Volksredner Priester HHHH^^H^M^I^fl ^■^H^HiH^PH und das ist der was die Reinheit und Correctheit des braucht man eben so wenig seine nationale Begeisterung zu loben, als ihn als nationalen Fanatiker zu verunglimpfen, son-dern man soil einfach anerkennen, dass er nur dasjenige thue, wozu er sich kraft seines Lehrberufes im Gewissen Ausdruckes bet rif ft, nie in das Niveau (1er Um-gangsspraclie des Volke s herabsteigen darf, sonde m iiber demselben stehen muss, um es zu sich emporzuziehenund z u veredeln; noch mehr aber, dass die Heiligkeit und Erhabenheit des Wortes p flic h tet fiihlen muss. Solange die Sprache das Medium der Mittheilung ist, miissen und werden die katholischen Priester bei jedem Volke in den Vorderreihen stehen, wenn es den Kampf um die sprachliche Berechtigung desselben gilt". Ne le P b ampak tudi stultis sat! Pis 243 moje, ampak — naravnost rečem — vsako peró preslabo. — O besedi mi ne ostane zdaj skor več druzega omeniti, kot da ponovim, kar so „Novice" pred nekoliko mesci o gospodični MatildiBudal-ovi že po-vedale , da ti vladarici strun ni para v našem mestu. Ponovljena i i bodi tukaj hvala in zahvala, ki jo je osup-njena množica izvrstnici s ploskanjem skazavala. ,, Naprej" za sklep sta pela ipavski in naš zbor in sta potrdila izkušnjo, da večkrat, ko ga človek sliši, bolj mu dopada. (Kon. prih.) Iz Kranja 25. julija. (Národně Čitavnice oznanilo.) Pol leta bo kmali preteklo, kar se je ustanovila v Kranji čitavnica. S slovesno besedo pa obhajati njeni rojstveni dan ni bilo pred mogoče, dokler nismo imeli dostojnega stanovanja. Vsem častitim družnikom kranjske čitavnice, vsem prijatlom naroda našega v Kranji in po deželi razglašujemo danes, da se bo čitavnica konec tega mesca preselila v bolj prostorno stanovanje, in sicer tjè, kjer je dozdaj ,,kazina" bila. Sklenili smo jo slovesno odpreti v nedeljo 16. avgusta. Program k tej slovesni besedi bomo naznanili ob pravem času. Odbor je vse preskrbel, cesar terjajo društvene opravila, da se tudi kranjska čitavnica vredno pridruži drugim sestricam svojim po Slovenskem., Prijazno toraj vabimo danes vse domoljubne kranjske mestjane, domoljube in prijatle poštenega národnega napredka v okolici naši, da se obilno vpišejo v to domače društvo, in podpirajo blagi namen njeni, kakor nam je potrjen po pravilih si. deželne vlade. Vabimo pa k slovesnosti naši tudi vse rodoljube slavenske: namestnik Bled a naj je letos Kra nj! Odbor čitavnice. Iz Ljubljane. Na čelo ljubljanskega novičarja moramo danes zapisati preveselo novico, da preuzvišeni škof S tr o s s maj e r, ki so pri tolikih prilikah že se skazali mecena tudi nam Slovencem, so po telegramu, ki ga je karlovški mestjan gospod Valentin Bleiweis iz Karlovca 27. dne t. m. poslal vredniku ,,Novic", matici slovenski zagotovili 1000 fl. Vrednik se je tudi brž po telegrafu milostljivemu gospodu zahvalil za preblagi dar. — V poslednjem mestnem zboru je gospod župan naznanil, da novi predsednik c. k. deželne sodnije gosp. dr. Lušin je bil pri njemu in da mu je izročil pozdrav odbornikom mestnim ; gospod župan z dvema gosp. od-bornikoma sta v imenu odbora odzdravila prijazni pozdrav. Dalje je gosp. župan zboru naznanje dal, da je res c. kr. vojaški mestni komandi poslal 100 mark za vojaške pse; zastran davka teh psov pa naj razsodi mestni odbor sam; dopis omenjene c. k.komande je danes izročil dnarstvenemu odseku. — Tudi gosp. dr. Orlov dobri predlog : naj mestjani, dokler s svojimi vozovi ne prestopijo mestnega okrožja na karlovški cesti, so oprošteni mostnine in cestnine na zidanem mostu, in da naj mesto prevzame vzdržanje tega mosta, je bil po nasvetu gospod dr. Ahačiča izročen v prevdarek dnarstvenemu odseku. — Gosp. Nušakova ponudba o napravi štal za vojaške konje ni prišla danes v razpravo, ker ni bilo postavnega števila odbornikov v seji. — Postava, ki jo je deželni zbor sklenil o šolskih patronatih in o zidanji poslopij za ljudske šole, ni potrjena, ker ni v vsem v soglasji s tem, kar c. k. vlada zahteva. — Deželni odbor je ravnokar razpisal službe v deželni pisarnici, kakor jih je odlocil letošnji deželni zbor. Te so: služba tajnika (sekretárja) z 1200 fl., — služba predstojnika pisarnice s 1000 fl., prve ga kancelista s 700 fl., druzega s 600 fl., dni nar ja z 80 kr. na dan, — služba predstojnika računske ga z 1200 fl., oficialarač. stanovitnega z 800 fl., začasnega z 700 fl., ingrosista rač. stanovitnega z 500 fl., začasnega z 400 fl., dni- narja z 80 kr. — Lepo nravno obnašo in zmožnost nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisanji morajo vsi dokazati, konceptni uradniki pa še posebno dobro dovršene državne preskušnje, računarji pa iz ra-čunstva; predstojnik pisarnice položi 1000 fl. kavcije ; kancelisti morajo saj 20 let stari biti in se izkazati, da so dovršili saj spodnjo gimnazijo ali realko; kdor je hitropisec (stenograf), ima predstvo. Prošnje za te službe se naredé na deželni odbor do 10. septembra t. 1.; kdor je že v kaki službi, naj jo vloží po predstojniku svojem. Oddale se bojo tudi 3 službe služabnikom po 350, 300 in 250 fl. Služabnika in pomoćnik morajo znati saj brati in pisati. — Naš dopisnik iz Gorenskega nas praša dvoje : prvič, ali je res, da sreberne šestice, ki veljajo 10novih krajc., bojo zanaprej le po 9 kr.? in drugič: ali ostane pri tem, da stari krajcarji in polkrajcarji pridejo konec prihod nj ega mesca vélikega sr-pana (avgusta) ob veljavo? Drugi pot bomo večo tem govorili; danes le to, da je s le parija in grda laž, kar se govori zastran šestic; stari krajcarji in polkrajcarji pa naj se spečajo brž, ker že kimovca (septembra) mesca nimajo več dna me vrednosti, ampak veljajo le to, kar navadno veljá kuper. — Žalostna osoda je zadela zopet domovino našo : v nedeljo popoldne smo pokopali gosp. G. Riharja — moža, kterega ime na veke ostane zapisano v z godovi ni slovenskega petja, zlasti cerkvene ga, pa tudi svetnega. Ceravno ne preziramo veliko vrednih pesem, ki so jih za cerkev zložili drugi naši vrli možaki, bojo gotovo tudi oni z nami vred radi spoznali, da Riliarju gré najveća zasluga, da po slovenskih cerkvah se glasijo zdaj take lepe, slavi Božji primerne pesmi kakor nikodar drugod po celeni svetu, kjer se le prerado pači gledišno cmrdanje, da člověka ušesa bolé. V rajnem Riharju se je strinjala trojica, ki delà pravega kompo-ziterja: popolnoma izvedenost v tehniki muzicni, izvirna in plodna fantazija, in skozi in skozi narodni, slo van -ski značaj. To je, kar daje njegovim pesmam toliko ceno. Rajni je bil dolgo bolan; 24. t. m. pa je sklenil svoje delavno živlienje. Pogreb je kazal, kako spoštovan je bil. Domoljubni naši dijaki iz gimnazije so ga nesli in muz bakljami svetili; gosp. bogoslovci pa so svojemu „mojstru" poslednjo pesem zapeli. Naj v miru počiva! — Mestna glavna šola pri St. Jakobu je že končala svoje sois ko leto, realka in gimnazija ga bote kon-Čale jutri v četrtek. — Zavoljo pomanjkanja pavole, in ker sploh peša trgovstvo, je predivnica tukajšna Molinovapopolnoma ustavila svoje delo; al lepo je, da delavcev ni razpu-stila na vrat na nos, ampak vsak je prejel za 3 mesce placila. — Glasovitega vojaškega beguna Dane-ta, ki je lani všel iz zapora na gradu in je res izginil kakor kafra, pa se potem po Hrvaškem klatil, si neko cifo nekod najdel, s ktero je živel, in kakor ga su-mijo, ž njo vred ubil in oropal neko ženo na Hrvaškem, so přetekli teden žandarji vjeli pri sv. Katarini in ga pripeljali v Ljubljano; tudi njegovo „ljubico^ so neki vjeli, pa drugej. — Pri tej priliki smo zvedili, da tisti razbojnik in vojaški begún, ki je lani doli pod Rudnikom popotnemu tovaršu glavo odřezal, je —- ker ni obstál hudodelstva — obsojen na 20 let v težko ječo. — Ker že govorimo o hudodelnikih, naj povemo še go-ljufijo, ki se je nekemu tukajšnemu mestjanu pripe- tila. Pred kakimi 5 mesci pride neko nedeljo k njemu neki dobro oblečen in po videzu pošten kmet; stari gospod ga ne pozná, pa kmet pravi, da ga on dobro pozná, ter ga prosi, naj mu, ker danes ne dobi v hra-nilnici (šparkasi) denarja na bukvice, pa ne more 244 čakati v Ljublj gold buk izkaže dobroto in mu dá tistih 300 udariti na Rusko. Strašen hrup se razlega po većini kteri v hranilnici leže, pa naj vzame hranilnične časnikarskih taborov! K sreči niso vlade take vroče njegove. Ker kmet le prosi in prosi, vzame krvi in prevdarjajo rusko-poljske zadeve od vseh strani. gospod bukvice, pa mu dá 300 gold deljek pa y zve v hranilnici, da so y te bukvice vec mesci v „Laib. Ztg dl J glašeno, vice, ena obligacija in še nekaj srebra; tega pa goljufani přetekli pon- Da odgovor ruske vlade ni nobeni po volji, to je res, druzega se dozdaj še ne vé, kakor to, da bojo vse enkrat pisale ruski. Ruski poslanec k « raz- tri vlade V se Bilo je že pred da so lastniku bile vkradene hranilnične buk- na Dunaji gosp. Balabin je zapustil Dunaj in namesti gospod se vé da ni vedel. Ker sleparja ne pozná y bo daj iskal svojih 300 gold 9 Ker „Laib. Zeitg a pride celó v malo rok, bi bilo vendar treba, da bi hr nilnica take reči glasila še po drugih sloven skih časnikih, kteri take oznanila bolj razglasij njega začasno poslanstvo prevzel baron Knorring. Kralj pruski je 22. t. m. přišel v toplice Gasteinske; pravijo, da prve dni avgusta gré tudi Njih Veličanstvo }. To bojo novičarji zopet vohali, da bi iz-o césar s kraljem govoril, ker pruski kralj nas eesar vohali, kaj drži z ruskim car om. Od Garibaldi-ta se sliši Ravnokar smo od rodoljuba našega dr. Razlaga da še ne stopa trdno na nogo, pa se bo ozdravil, 7 přejeli „Pesniu^.w , to je 7 13 pôl različnih ljubljenih slovenskih pesem, kterim je pridj jbolj tudi šepal bo. Mol da vi je bila po reki Bistrici in xepa lilLlVJĆiiKjOl Ol UOiVIll AU V;V/OAVAAA. J^A AACIAAA AUW^UUV VCAAV^, ^IC* Al A OiVjU LI , AVJ C A O yj OtdlC. - OII ČIC5 C il UUJ j C Stí več povedati kakor samo to, da mično zberko domo- zmiraj v Amerik i; pri Gettysburg-u je obležalo 20.000 rodnih pesmic posvećuje gospod izdatelj Jugosl množica srbskih in čeških. Ni nam mogoče danes Sereti taka povodinj unidan, da več vasi je izginilo i i____i • i i • n. v i .. v tako da ni sledů kjer so stale. btrasen boj je še kam. Prav tako! Naš ženski pôl oljo živega domoljub] a zasluži res očitno poslavljenje. Drugi pot več tovsko kri, daje groza zedinjencev, 30.000 pa zaveznikov; zedinjenci so zma-gali. Ceravno so vsi Amerikanci, prelivajo vendar bra- o tej zbirki, ktera pride kmali na prodaj zvezek do s ti< Ljublj a gledan morebiti od nekterih bode is Torbice jugoslavensk m 1 te dni iz Zagreba zopet priskakljal tudi v radosten sprejet od velike večine pisano Vredništvo naznanja 7 da Razglas. Povedali smo že, da po dovoljenji vodstva hajala „Torbica" tudi prihodnje šolsko leto (p južne i ogrske, hrvaške in koroške železnice se zvezek pride okoli 15. oktobra na svetio) in da po za polovico poniža pošti za celo leto cena vsem Do oktobra naj se posij naročnina yy gold. 50 kr post restante" v Zagreb na svečanosti naši ednika in vlastnika njenega gosp. Nik. Ravnikarj Ker Zeitschrift ročnikov. je „Torbica" pridobila ime einer „interessanten" , kteri pridejo avgusta. Povemo danes še da tudi po vseh slovenskih čitav nicah se dobivajo vstopnice; s tako vstopnico se pri vsaki to 7 tudi prihodnje leto ne bo manjkalo na- kasi avno omenj enili železnic od 1. do 3. av gusta dobi za polovico Novicar iz domaćih in ptujih dežel. listek plačila znižani vozn vstopnica ta se pusti pi kasi m vozn Ko Je zbornica poslancev, zlasti o rusovsko-poljskih odhodu ali zadevah, zastavila ministerstvu nekoliko vprašanj (inter- cena. Ako še kdo ^vstopnice želi avgusta veljá tudi ta znižana listek potem veljá pri nas za vstopnic pelacij) inje ministerstvo odgovorilo na te vprašanja, in ko je za nektere stvari, ki si jih je zbornica sama predložila, in pa za pretres državnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto po ministerskem predlogu si izvolila prevdarjali, se je državni zbor i naj se obrne sem (čitavnica v M a r i b Oziianilo V f odseke, ki bojo te reci zopet odložil do kimovea (septembra) meseca. nica gosposka, ki je imela j|É| ~ ■ " 'm ù sej, in cev, ki jih je imela 12, tedaj zopet Zbor- zbornica poslan- Šol- sredo 12. cer bo napravila čitavnica dan mesca avgusta zve celjska besedo" v s ko svetovavsto 7 kakor „M. Z." praznujete. pripoveduje y more nič kaj prav naprej „Ost und West", ki ne se M ozirji, v gornji savinski dolini v poslopji č. , k kteri se s tem prav gosp. Janeza Lipolda srčno vabijo vsi čč. društveniki naše in vseskozi tako srčno poganja za pravice Slovanov av- slavnih narodnih čitavnic in drugih strijskih, bode žalibog! zavoljo premajhnega števila na- ročnikov za zdaj izhajal le vsacih 14 dni, ne pa vsaki teden; namesti tistih časnikov, ki se nam zdaj ponujajo kot „zastopniki ravnopravnosti" za vsakim grmom ob rodoljubje. — prelep in romantičen S o lep ah. vsi drugi slovenski četrtek zjutraj potem odhod v Odbor čitavnice celjske. Muri in Dravi, naj se pač raje podpira izvrstni ta list y yy Glasonoša" nada „Niz bisera jugosl." pride kmali na Gosp. Einšpieler se je zastran svoje ob- ki za pol leta le veljá 5 gld. 20 kr. znanja, svetio. Listnica vredništva. Gosp. Jak. Saj: Donesek Va» lanski in letoanji je přejela c. kr. kmetijska družba. Gosp. prof. M. v sodbe pritožil pri c. kr. viši sodnii na Dunaji. Njih veličanstvo eesar so sprejeli odpoved grofa No s tic a M: Le posljite nekoliko iztisov „Tis očletnice", da pri služabnikii čitavnice lahko dobi, kdor želí lepe knjige. — Gosp. *j v G : Nikakor nismo mogli danes vsega natisniti; ne zamerite! y českega deželnega glavarja. spomin inštalacije svoje je novi župan pražki dr. Bel sky ubogim daroval 300 fl. — Vseh 50 poslancev O gr o v s skotom dr. Haj-nalđom vred je stopilo iz erdelj skega zbora Kursi na Dunaji 28. julija. y ces da njim je pravi deželni zbor pismom do Njih veličanstva na Dunaj. ogerski; šli bojo s K 5 % metaliki 75 fl. 45 kr. Narodno posojilo 81 fl. 25 kr. Ažijo srebra 11 fl. Cekini 5 fl. 39 kr kr Časnike dunajské te dni y Je mislil y da V ze Kdor je bral drugi teden mora naša armada, združena s franeozko in angležko y Loterijne srećke: V Trstu 25. julija 1863: 37. 78. 55. 14. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 5. avgusta 1863. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.